H
Mercator Center Novo mesto na Cikavi in Hipermarket Brežice
delovni čas med prazniki:
petek, 27. aprila, od 8.00 do 12.00
torek, 1. maja, zaprto
sreda 2. maja, od 8.00 do 12.00
Št. 17 (2696), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 26. aprila 2001 • Cena: 240 tolarjev
Odločen “Ne” perni moki
Protestni shod stanovalcev Roške ulice - Kljub spontanosti nameravali vztrajati - V dveh dneh zbrali tisoč podpisov
KOČEVJE - Stanovalci Roške ulice v Kočevju so se v nedeljo dopoldan zbrali na protestnem shodu pred bivšim Trgoprome-tovim skladiščem. Njihov spontani protest je izzvala namera ministrstva za okolje in prostor, za katero so zvedeli iz medijev, da naj bi vso perno moko, ki se nahaja v Zavodu RS za blagovne rezerve v Kočevju pod šotorskim nadstreškom (497 ton) ter v priklopnikih (30 ton), prepeljali v pokrite skladiščne prostore sedanjega podjetja La Mil.
Da bi preprečili, da se v urbani del mesta prepelje in uskladišči, kot so poudarili protestniki, “sporen organski odpadek, ki je produkt klavničnih dejavnosti”, so stanovalci bližnjih hiš pred vhod v sedanje La Milovo skladišče postavili avtomobil, na katerega so napisali: “Kostna in perna moka nista naša -Stop - Nimate soglasja.” Njihov protest je bil spontan odziv na objavljeno vsebino dopisa, s katerim je državni sekretar mag. Radovan Tavzes prejšnji četrtek obvestil kočevskega župana Janka Vebra, da naj bi že v petek, 20. aprila, začeli v La Milovo skladišče dovažati perno moko, ki so jo iz skladiščnih prostorov Zavoda RS za blagovne rezerve preventivno odstranili po spontanem vžigu 3.aprila.
Kljub spontanosti shoda so bili protestniki odločeni, kot so po-
udarili, da bodo vztrajali, in če bo potrebno, organizirali tudi nočno stražo. Poleg prepričanja, da skladišče ni primerno za skladiščenje perne moke, ker se nahaja vsega le nekaj deset metrov od stanovanjskih hiš, ter da tudi z vidika požarne varnosti preko 40 let star objekt za to verjetno ni primeren, pa je bil zelo močan argument proti skladiščenju perne moke, kot so poudarili protestniki, “ker se stanovalci bližnjih hiš še zelo dobro spomnijo, koliko podganje bilo, ko je Trgopromet objekt še uporabljal za skladiščenje hrane”. Skladiščenje kostno-perna moke bi, kot so poudarili, zelo verjetno zopet pritegnilo te glodalce.
M. L.-S.
Prvi maj pri Miklavžu
MIKLAVŽ - Zveza delavcev Solidarnost priredi v torek, L maja, pri Miklavžu na Gorjancih sindikalni tabor s kresovanjem. Prireditev se bo začela opoldne. Pohodniki z Dolenjske in Posavja bodo šli na pot ob pol devetih iz Orehovice, Belokranjci pa ob osmih z Jugorja. V kulturnem programu bosta nastopila železničarska godba iz Zidanega Mosta in moški pevski zbor Papirničar iz Radeč. Po uradnem delu bo za ples igral ansambel Objem, pripravili bodo dobrote z žara, poskrbljeno bo tudi za pijačo.
PROTESTNI SHOD - V dveh dneh, kolikor je do obravnave problematike skadiščenja perne moke na ponedeljkovi seji kočevskega občinskega sveta (več o tem na strani 6) trajal protest stanovalcev Roške ulice, so protestniki zbrati proti skladiščenju perne moke v bivšem Mercatorjevem skladišču tisoč podpisov. Na posnetku: s protestnega shoda. (Foto: M. L.-S.)
SLOVENSKO-A VSTRIJSKI KULTURNI SPORAZUM
Dovolj za boljše medsosedske odnose?
Pretekli četrtek je vlada soglasno sprejela predlog sporazuma med vladama Slovenije in Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. Omenjeni sporazum, s katerim je tokratna vlada zelo pohitela, je bil za prejšnjo Drnovškovo vlado nesprejemljiv in je dve leti čakal na boljše čase. Kulturni sporazum, do katerega je avstrijska stran na čelu s kanclerjem Schiis-slom ves čas kazala velike ambicije, naj bi prispeval k boljšim medsosedskim odnosom. Če se bo to res zgodilo, bo pokazal čas. Dejstvo je, da se za t.i. kulturnim sporazumom skriva srž avstrijskih prizadevanj, da Slovenija prizna oz. definira nemško govorečo skupnost v Sloveniji.
Z omenjenim sporazumom, ki naj bi ga v kratkem ratificirala avstrijski in naš parlament, pripadnikom nemško govoreče skupine v Sloveniji pripadajo pravice po 61. členu slovenske ustave. Do zapleta pa lahko pride zaradi različne interpretacije definicije nemško govoreče skupnosti pri nas, saj Avstrijci o nji govorijo kot o manjšini, naša stran pa pravi, da gre v primeru maloštevilnih nemško govorečih državljanov pri nas za etnično skupino.
Pa je omenjeni sporazum res to, za kar so si tako goreče prizadevali tako nemško govoreči prebivalci v Sloveniji kot avstrijska stran, ali pa se morda za njim skrivajo le novi avstrijski apetiti? Ne smemo namreč pozabiti, da Avstrija noče priznati Slovenije kot naslednice avstrijske državne pogodbe, ki jo je po vojni podpisala z Jugoslavijo, in da vztrajno ponavlja tezo o diskrimina-tornosti slovenske denacionalizacije. Kdo je sporazum podpisal in ga bo ratificiral s figo v žepu, bo jasno čez pel let, ko bosta obe strani imeli možnost ali od sporazuma odstopiti ali pa ga podaljšati.
J. DORNlZ
VEČNO MLADA MAJDA - Minuli četrtek je bilo Novo mesto glasbeno središče Slovenije. Tega dne se je pričel dvodnevni mednarodni simpozij o novomeškem rojaku, skladatelju in publicistu Marjanu, zvečer pa je Novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja v nabito polni športni dvorani Marof koncertno izvedel celotno Kozinovo opereto Majda in z njo navdušil številno občinstvo (več na kulturni strani). Na sliki desno od dirigenta Zdravka Hribarja pevski solisti Marjetka Podgoršek Horžen, Marjan Trček in Saša Ivaci. (Foto: M. Markelj)
Osemkrat več dobička kot izgube
Lanskoletno poslovanje dolenjskih in belokranjskih gospodarskih družb -Povprečje ugodno in razvojno obetavno - 43 odst. čiste izgube nastalo v 5 podjetjih
NOVO MESTO - Kot ugotavljajo v analitski službi novomeške podružnice Agencije za plačilni promet, so gospodarske družbe v dolenj-sko-belokranjski regiji lani zelo izboljšale poslovne izide, kar pa je v glavnem rezultat izredno uspešnega poslovanja manjšega števila družb. Realno so se povečali skupni prihodki, tudi prihodki od izvoza, povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega, ki s 182 tisočaki presega republiško povprečje, in neto dobiček.
Dolenjsko gospodarstvo je v izgube regije nastalo samo v 5
povprečju povečalo neto denarna sredstva, s čimer se je izboljšala plačilna sposobnost, dolgoročno pa se izboljšuje tudi likvidnost, čeprav še ostaja problematična. Še bolj kot prihodki se je povečala tudi neto dodana vrednost na zaposlenega in je presegla državno povečanje. Kot pravi Lojze Padovan, to daje možnosti za povečano gospodarsko aktivnost regije, večjo finančno moč in razvoj. Negativno razliko med skupnim donosom in skupnimi stroški ter s tem izgubo na substanci je ugotovila desetina vseh gospodarskih družb v regiji. Največjo dodano vrednost so ustvarili v Krki. ki ji sledijo: Revoz, Danfoss Compressors, Mercator Dolenjska, Iskra Kondenzatorji, Trimo in Adria Mobil.
Več kot 100 milijonov tolarjev čistega dobička je lani doseglo 12 gospodarskih družb v regiji, med njimi največ Krka, Revoz, Danfoss in Novoterm. Lansko leto je s čisto izgubo zaključilo 381 gospodarskih družb, v katerih je delalo 11 odst. vseh zaposlenih v dolenjskem gospodarstvu. Več kot 10 milijonov tolarjev čiste izgube je imelo 35 družb, štiri pa celo več kot 100 milijonov tolarjev! Tako je kar 43 odst. vse čiste
podjetjih s področja trgovine, proizvodnje hrane in pijač, kovinskih izdelkov ter izdelkov iz gume in plastičnih mas. Natančnejši pogled v imena največjih izgubarjev kaže, da se zaradi njihovih težav (npr. izgube zaradi združitev in organizacijskih sprememb) ne bo zatreslo dolenjsko gospodarstvo.
Gospodarstvo dolenjske regije že vse od leta 1995 posluje z neto dobičkom, ki strmo narašča, saj se čista izguba iz leta v leto manjša, čisti dobiček pa veča. Kot ocenjuje Padoyan, se povečujeta gospodarnost in učinkovitost ter stalno izboljšuje izid poslovanja, realno pa se ohranja tudi vrednost kapitala. Čisti dobiček je
predlani za skoraj 6-krat presegel čisto izgubo, lani pa že za 8-krat. Regija je ustvarila 6,5 odst. vseh prihodkov slovenskega gospodarstva in ostaja š 54-odst. prihodkov od izvoza še naprej močno izvozno usmerjena. Tri četrtine prihodkov nastane v predelovalni dejavnosti, kjer je zaposlenih tudi 66 odst. vseh delavcev v gospodarstvu. Gospodarstvo regije pa usmerja šest pomembnih gigantov, ki so lani dosegli več kot 10 milijard tolarjev prihodkov. Med njimi so že znana imena: Revoz, Krka, Mercator Dolenjska, Danfoss Compressors, Trimo, Adria Mobil.
BREDA DUŠIC GORNIK
Obvestilo
Naročnike in bralce obveščamo, da bo zaradi prvomajskih praznikov naslednji Dolenjski list izšel v petek, 4. maja.
fr
Čestitam
oh dnevu upom m 1. maju,
prazniku delal
Lojze Padovan
Ikvoscas
-----------j
V petek bo sončno in toplo, v soboto in nedeljo pa spremenljivo vreme z občasnimi plohami.
Košarka	Liga Kolinska, končnica, 1.-6. mesto
KRKA TELEKOM : PIVOVARNA LAŠKO
*
I KRKfs
TfjjfcomV')
Novo mesto, ŠD Leona Štuklja, sobota, 28.4.2001, ob 17.30.
afM&orgi
Pokrovitelj srečanja: FOTO ASJA Žrebanje vstopnic: Mobičuk ft
ZA VAS ZE11 LEI POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI
SLOVENI Jlt TEL
tel.(Ol) 436 53 90. fax(0t) 436 85 20. www.intermarketing.si
m
I N T E R MARKETING
Berite danes
stran 2:
•Zakaj “izpitza kmeta”?
stran 3:
•	Zakonsko zatiranje lokalnih medijev
stran 6:
•	Na Jasnici bodo tujci, ne bo pa centra!
stran 9:
•	Najvišja ocena zopet Prusovim
stran 11:
•	“Ne bo Kitajskega zidu, pravila pa bo treba spoštovati“
Že 20. prvomajsko srečanje na Debencu
DEBENEC - Osrednja prireditev ob prazniku dela na Dolenjskem bo tradicionalno že 20. prvomajsko srečanje na Debencu pri Mirni, ki se bo pričelo 1. maja ob 11. uri. Slavnostni govornik bo predsednik državnega zbora Borut Pahor. Ob jubilejnem srečanju je območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Dolenjske in Bele krajine pripravila posebno publikacijo, ob bogatem kulturnem programu pa bodo podelili tudi priznanja območne organizacije za leto 2001 najzaslužnejšim sindikalnim zaupnikom in članom. Letos prejmejo priznanja Mira Henič, Prevent SPM Mirna, Drago Bon, Adria Mobil Novo mesto, Igor Lebar, Novoles L.I. Straža, Janez Jerman, Danfoss Compressors Črnomelj, Janez Matkovič, Dom počitka Metlika in Miran Jurak iz Trebnjega.
Svobodni sindikati Dolenjske in Bele krajine bodo pripravili ob prazniku dela že tradicionalno kresovanje “Na Smuku” v Beli krajini. Program pri lovski koči se bo pričel ob 20. uri, udeležence pa bosta nagovorila župan občine Semič in Erth Šerbec, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva. Kresovanje “Na Grabnu” pri KZ Krka v Novem mestu pod šotorom se bo pričelo ob 19. uri, pečen vol pa bo na voljo že ob 18. uri. Za zabavo bodo poskrbeli Mladi Dolenjci.
P. P.
UJ
O
00
Os Os
o o oo oo
OS Os
oo 00
ISSN 0416-2242
9 77
416 224
vržena rokavica
Kam greste za prvi maj?
Če bo Bog dal lepo vreme, bodo za dan upora proti okupatorju in za delavski 1, maj Slovenci šli na izlete in se imeli še posebno lepo. “Kam greš za prvi maj?” je postal neke vrste pozdrav v tem letnem času. Tudi južno od Ljubljane nekateri kraji, posebno ob nekaj planinskih kočah, ob prvem maju oživijo nekako v znamenju sindikalnih praporov, ob katere postavijo organizatorji shoda tudi pečene vole, prašiče in krožnike z golažem ter vino in druge ponarodele pijače. Za nami so hvala bogu krvavi prvi maji, ki jih sicer pozna zgodovina boja tako imenovanega delavskega razreda in družbenih revolucij. Tudi je mimo čas, ko so si delavci z rožo v gumbnici in zastavo v roki skrivaj privoščili prvomajska praznovanja. Prvomajski izleti, pohodi in drugi sproščujoči dogodki so k sreči že postali javno dovoljeno družabno občevanje, čeprav se jih še vedno drži tudi politika. Ljudje približno vedo, na katerem prvomajskem srečanju bo več hrane in pijače in kje več politike, zato lahko izbirajo, kam bodo šli. Kam boste šli vi za prvi maj? Vam dnevi ob koncu aprila in začetku maja pomenijo nekaj posebnega? Mogoče si boste ravno v tem času gradili dom? Prav o vaših prvomajskih načrtih govori anketa Dolenjskega lista.
MARTINA SLOBODNIK, poslo-vodkinja v Semenarni v Metliki: “L maja bomo šli najbrž na družinski izlet ali pa se bomo najprej lotili kakšnega dela, potem pa bomo imeli piknik ter tako združili koristno s prijetnim. Dopusta za več dni si ne morem privoščiti, ker bomo imeli v trgovini proste le praznične dni, dopusta pa si tudi ne morem vzeti, ker sva v prodajalni zaposleni le dve.”
MARIJA DAJČMAN, delavka z Zapudja pri Dragatušu: “Včasih smo med prvomajskimi prazniki zelo veliko delali, bodisi na njivah ali v vinogradu ali pa smo gradili hišo. Sedaj pa je pri nas veliko bolj praznično. Tako gremo na izlet ali piknik. Skratka, privoščimo si počitek. In prav za počitek so ti prazniki še kako dobrodošli, saj potem lažje dočakamo poletni dopust.”
JOŽICA HUDOKLIN, ekonomska tehnica iz Vrha pri Šentjerneju: "Prvomajske praznike bomo z družino v glavnem preživeli doma. Za L maj bova z možem najverjetneje šla na Javorovico, mogoče pa se bomo odpravili tudi na kakšen krajši izlet. Sicer bomo praznike preživeli tudi delovno, saj bomo marsikaj lahko postorili okoli hiše in v vinogradu."
MAJA BOŽIČ, dijakinja iz Novega mesta: "Med prvomajskimi prazniki se bom pripravljala na maturitetni esej pri slovenskem jeziku, ki ga bomo pisali takoj po praznikih. Sicer pa bom proste dni izkoristila tudi za krajše izlete. I Prav gotovo bom obiskala Arboretum v Volčjem Potoku, pa tudi kakšnem prekrasen kotiček na Dolenjskem."
GORAN LEBAN, inovator iz Kočevja: “Za praznike bom šel na obisk k hčeri v Koper. Pred nedavnim se je vselila v novo stanovanje in še marsikaj je treba postoriti. Vendar pa, če bo lepo vreme, bom dela proste dneve izkoristil predvsem za lenarjenje. Prazniki mi pridejo še kako prav! Običajno sem namreč od jutra do večera v svoji delavnici. Običajno praznikov ne preživim doma!"
LIDIJA BOŽIČ, diplomirana ekonomistka, strokovna sodelavka sevni-škega občinskega sveta: “Za prvomajske praznike bom doma. Če bo vreme lepo, bom to izkoristila za krajše sprehode v naravo. Sicer bom pa prebrala kakšno dobro knjigo, saj za leposlovje ostaja ob vsakodnevni naglici in nenehnem strokovnem izpopolnjevanju, žal, vse manj časa."
STANE NOVAK, upokojenec, kipar iz Trebnjega: "Vsekakor bom prvega maja šel na tradicionalno prvomajsko srečanje na Debencu, tudi zato, da bom nekaj postoril za svoje zdravje. Imam nekaj dela tudi pri izdaji brošure o 20-letnici tovrstnih srečanj na Debencu. Doma me pa še čaka precej dela s skulpturami, tako da se sploh ne bojim, da bi se dolgočasil."
JASMINA MACUR, dijakinja, iz Krškega: “S prijateljico Melito sva se dogovorili, da bova med prazniki kolesarili po okolici Krškega. Morda bova šli tudi v kino in plavat v čateške toplice. Nisva se še odločili glede piknika v naravi, Melita bo imela med prazniki namreč rojstni dan. Čaka pa nas ogromno kontrolk in sedenja za knjigo."
ALOJZ JUREČIČ, kmetovalec v pokoju, iz Hrastja pri Cerkljah ob Krki: “V teh dnevih se sin ženi, pa bomo doma praznovali. Ker bo to že pred prazniki, ne bomo šli potem za praznike nikamor. Sicer pa tudi prejšnja leta nismo šli: je polje, pa vinograd pa živina, dela na kmetiji je ves čas. Ž ženo sva tudi že prestara, da bi kam šla."
OBISK GENERALNE TOŽILKE - Generalna tožilka Zdenka Cerar je minuli petek s sodelavci obiskala občino Šentjernej. V Pleterjah jih je sprejel župan Franc Hudoklin, kjer so si ogledali samostan in tamkajšnji muzej na prostem. Pot jih je nato vodila v Štembergerjev hram in Rangusov mlin ob potoku Kobila v Dolenjem Vrhpolju, kjer se lastnik Anton Rangus ukvarja z gojenjem ajde. Svoj obisk, katerega namen je bil spoznati življenje tukajšnjih ljudi, je skupina zaključila v Škocjanu, kjer jo je sprejel župan Janez Povšič. (Foto: Marijan Hočevar - Mega foto)
IZROČITEV KNJIG IN SLIKE - V ponedeljek, 23. aprila, je župan Mestne občine Novo mesto Anton Starc ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige v Knjižnici Mirana Jarca slovesno izročil slovenske knjige delegaciji mesta Karlovac, v katerišo bili podžupan mesta Josip Zagorski, direktorica Mestne knjižnice Ivana Gorana Kovačiča Nada Eleta in drugi. Darila - šlo je za knjige v vrednosti 400 tisoč tolarjev, ki jih je prispevalo Ministrstvo za kulturo - so bili veseli, saj slovenski oddelek karlovške knjižnice šteje že preko pet tisoč slovenskih knjig. Kronologijo sodelovanja med novomeško in karlovško knjižnico je predstavila višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič. Zupan Starc je ob tej priložnosti novomeški knjižnici oz. njeni direktorici Andreji Pleničar preda! še Jakčev portret Tite Artemis - Kovač (na stiki), na ogled pa je bita tudi Valvasorjeva ",škicirka ” ki jo je predstavila višja bibliotekarka Darja Peperko. (Foto: L. Murn)
Zakaj “izpit za kmeta”?
V naši novi rubriki smo prvi izziv namenili direktorju novomeške upravne enote Jožetu Preskarju. Odgovarjal je na vprašanje naših bralcev o "izpitih za kmeta” in z vprašanjem izzval našega naslednjega sogovornika v brežiškem koncu!
*	Ali občan, ki kupuje kmetijsko zemljišče, res potrebuje “izpit za kmeta” in zakaj je tako?
“To je v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, po katerem se mora pridobitelj kmetijskega zemljišča izkazati, da je usposobljen za kmetovanje. To lahko dokaže, prvič, če ima status kmeta, drugič, če je najmanj pet let živel in delal na kmetiji, kar dokaže na matični upravni enoti s tremi pričami in tretjič, s potrdilom o opravljenem preizkusu znanja. Pri nas tečaje za tovrstno usposabljanje in preizkuse opravljajo na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu.
Zakon predvideva tako izkazovanje usposobljenosti za pridobitev vsake obdelovalne površine, ne pa tudi za gozdove.”
•	Kakšni so pričakovani učinki in ali ni to zgolj pobiranje denarja?
“Upravna enota je dolžna ugotavljati usposobljenost za kmetovanje, čeprav bi nam bilo lažje in bi postopek hitreje tekel, če tega ne bi bilo treba. Zakon seveda rešuje zadeve na splošno, zato prihaja tudi do nelogičnosti. Če gre za manjše kose obdelovalne zemlje, je včasih bolje, da se spremeni v stavbno zemljišče, čim pa je zraven stavbnega zemljišča že njiva, mora vsak pridobitelj že dokazovati, da je usposobljen za kmetovanje.
Kako poteka usposabljanje v
Jože Preskar
praksi, ne vemo in ni od nas odvisno, saj upravna enota potrebuje le potrdilo. Menim, da je država na ta način uvedla varovalko v prometu s kmetijskimi zemljišči, morda tudi zaradi tujcev. Navsezadnje pa je kmetovanje tudi stroka, s katero naj se seznanijo vsi, ki želijo zemljo obdelovati. Tu je država zaščitila zemljo, ki naj jo obdelujejo tisti, ki so usposobljeni. Obdelovalna zemlja naj bi torej ostala pri kmetih."
• Za konec vas prosim, da vprašate nekaj, kar ste že dolgo želeli vprašati, in z Vrženo rokavico izzovete nekoga drugega!
“Glede na to, da že celo zadnje desetletje spremljamo ek-spanzivni razvoj družbe Terme Čatež, ki je najbolj kritična leta preživljala z novimi naložbami, me zanima:
Ali so za Boruta Mokroviča, direktorja Term Čatež, zanimive tudi Dolenjske in Šmarješke Toplice? Ali se Terme in Krka Zdravilišča kakorkoli dogovarjata za poslovno sodelovanje?”
Tako. Rokavica je vržena in upamo, da jo bo direktor Mokrovič pobral in sprejel izziv.
B. DUŠIČ GORNIK
Krvodajalske akcije
LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije vabi na majske krvodajalske akcije. Kri lahko 3. in 4. maja darujete v Sevnici, 7. maja v Ivančni Gorici, 14. in 15. maja v Brežicah, 21. in 22. v Ribnici ter 31. maja v Kočevju.
Zaposlitev je več kot delavcev
Dolenjska z Belo krajino dosega z 9,4-odst. brezposelnostjo drugo najnižjo stopnjo v Sloveniji - Okrnjen izbor na zavodu - Že več kadrovskih štipendij
Rodila se je Mlada Slovenije
LJUBLJANA - Slabo leto po nastanku matične stranke je nastal tudi podmladek Nove Slovenije, imenovan Mlada Slovenija (MSi). Na ustanovnem zboru minulo soboto v Ljubljani so mladi sprejeli svoj statut in temeljno programsko listino, izvolili organe podmladka in vodstvo z omenjenim mandatom predvidoma do konca leta, ko bodo pripravili prvi redni volilni kongres. Na čelo strankinega podmladka so soglasno izvolili Jerneja Pavlina. Kot so zapisali, so slovenska mlada desna sredina in zagovarjajo klasične konzervativne vrednote, hkrati pa so odprti za napredek. Med osrednje programske smernice so uvrstili tudi podporo vstopu Slovenije v Evropsko unijo, za geslo pa so si izbrali geslo Prihodnost je naša.
NOVO MESTO - Po brezposelnosti v regiji z 12 odst. izstopa le črnomaljska občina, medtem ko so vse ostale občine daleč pod državnim povprečjem (12 odst.) Trenutno je v območni službi Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 4.193 brezposelnih oseb, medtem ko jih je bilo še decembra lani za 166 in decembra 1999 za 547 več. Denarno nadomestilo ali denarno pomoč prejema komaj četrtina vseh brezposelnih oseb.
Število brezposelnih in stopnja brezposelnosti se na Dolenjskem že lep čas zmanjšuje, vendar pa, kot je nedavno na novinarski konferenci poudaril direktor enote Franc Smerdu, to območje lani ni doseglo enega od osrednjih ciljev, namreč, da bi zaposlili 2.578 brezposelnih oseb. Cilj so realizirali le 86-odstotno, kar je precej nižje od državnega dosežka. In razlogi? Nizka stopnja brezposelnosti in zmanjšana možnost izbire za delodajalce, saj na zavodu ostajajo predvsem starejši in manj izobraženi ter osebe z zdravstvenimi omejitvami ali invalidi.
Zaposlovanje na Dolenjskem pogosto presega domačo ponudbo delavcev, zato je potrebno vse več programov za povečanje praktičnih znanj brezposelnih oseb in za prekvalifikacije. Kot ugotavlja vodja analitske službe Jože Gioda-ni, se v regiji popravlja skrb za lasten kadrovski razvoj in se, čeprav
TAJVAN JE DALEČ, MORDA TUD! NE - Gospodarska zbornica Slovenije je prejšnji četrtek na Otočcu pripravila posvet o tem, kako poslovati s Tajvanom, državo z Daljnega vzhoda, s katero Slovenija nima navezanih diplomatskih odnosov. Ker se v Aziji dandanes odvija velik del svetovne proizvodnje in ker je Tajvan lahko tudi odskočna deska za veliko obsežnejše kitajsko tržišče, je za posel zanimiva tudi ta država. To sta med drugim povedala tudi predstavnika 2, in 4. največjega slovenskega izvoznika na to tržišče - selniške Iskre Kondenzatorji in žuiemberške Keko Opreme. (Foto: B. D. G.)
malenkostno. Predlani so delodajalci razpisali 98 kadrovskih štipendij in lani že 121. To je še daleč od 2.200 kadrovskih štipendij, ki jih je regija ponujala pred desetletjem. a kljub temu kaže pozitivno gibanje. Pomanjkanje delavcev, predvsem v gradbeništvu in tekstilni industriji, tukaj še naprej rešujejo z zaposlitvami tujcev, ki se v prvih mesecih letošnjega leta spet povečujejo.
Lani so delodajalci na tem območju iskali 8.544 delavcev in pripravnikov, kar je na ravni povpraševanja v letu prej, a je še vedno krepko presegalo kadrovsko ponudbo v regiji. Največkrat iščejo delavce s 4. stopnjo izobrazbe, opazno pa je tudi povpraševanje po visoko izobraženih kadrih, ki
precej presega ponudbo. Največ so zaposlovali trgovce, voznike avtomehanike. natakarje, kuharje, mizarje, šivilje, zidarje, ekonomske tehnike, varuhe predšolskih otrok, inženirje strojništva, ekonomiste, profesorje razrednega pouka ter univerzitetno diplomirane ekonomiste in inženirje strojništva. Pomemben je še podatek, da je bilo v regiji lani opravljenih za dobrih 6 odst. več ur pogodbenega dela in celo za 16 odst. več nadur. Kar 102.000 pogodbenih ur (od skupno 267.220 ur) so prijavili mali delodajalci.
Kot je pokazala posebna anketa, delodajalci napovedujejo za to leto 318 presežnih delavcev ali za petino manj kot lani. Načrtujejo pa 1.137 novih in izpraznjenih delovnih mest, od tega naj bi bilo več kot polovico zaposlitev (54 odst.) za določen čas. Mali delodajalci so napovedali še dodatno 93 novih zaposlitev.
B. D. G.
Krčani zlati v Bruslju
Zlata medalja za sremiški sauvignon ledeno vino
KRŠKO - Kmečka zadruga Krško je na enem največjih in najpomembnejših svetovnih ocenjevanj vin v Bruslju, na znamenitem Concours mondial du vin, dosegla izvrsten uspeh. Njen sauvignon ledeno vino, letnik 1999, je dobil zlato medaljo. Med 3.150 vzorci vin iz celega sveta jih je bilo 28 iz Slovenije, od tega je ormoška klet za-polsuhi renski rizling redne trgatve dobila veliko zlato medaljo, krška klet pa, kot rečeno, za svoj sauvignon ledeno vino v izjemni konkurenci zlato. Veliko pove tudi podatek, da so Francozi, najbolj znana vinska država na svetu, na to bruseljsko ocenjevanje poslali več kot 1000 vzorcev in dobili 8 zlatih medalj. Bruseljsko ocenjevanje je eno od sedmih na svetu, ki poteka pod
pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino iz Pariza (OIV), tako kot tudi ljubljansko.
Taisti krški sauvignon ledeno vino s Sremiča je dobil zlato medaljo tudi na zadnjem ocenjevanju v Ljubljani in v Splitu, čakajo pa rezultate z ocenjevanja v Bordeauxu v Franciji. Nasploh dosega s svojimi sauvignoni s Sremiča Kmečka zadruga Krško odlične uspehe. Ledeno vino te sorte je leta 1999 na ljubljanskem ocenjevanju dobilo veliko zlato medaljo in postalo slovenski vinski prvak, leta 1998 pa je bilo njihovo vino v Pragi svetovni prvak med sauvignoni. Medalje pa na raznih pomembnih ocenjevanjih dobivajo tudi druga njihova vina. predvsem laški rizling in modra frankinja.
Novomeška kronika
ALKOTEST - V eni od državnih služb v Novem mestu je pred kratkim šef naredil krut in za te kraje in čase bogokleten preizkus. Opazil je, da so uslužbenci nenavadno veseli in da je zlasti moška posadka prešerno razpoložena. Najprej je pomislil, da so predčasno dobili regres, nato, da ni več šef. Ko se je vse izkazalo, da vse to ni nič res, se je zatekel po pomoč na bližnjo policijo. Tam sije izposodil napravo za alkotest in z njo prikorakal nazaj v službo. Prvi je alkotest opravil sam. Vse je bilo v redu, čeprav je po malici spil dva deci cvička. Ni bilo pa vse v .redu pri drugih. Dva od desetih uslužbencev sta napihala čez dovoljeno mejo, eden celo krepko čez. Sef je oba poslal domov in jima pisal dopust. Kakšni časi - človek niti v službi ni več varen!
LUBADAR - V gozdiču ob Ulici Marjana Kozine na robu Drgančevja, ki ga je ena gospa zadnjič zaradi bližnjih naseljencev preimenovala v Cigančevje, raste tudi več postavnih smrek. Ampak dolgo ne bodo več: drevesa je močno napadel lubadar in ta nadloga se širi kot kuga. Po naših zakonih mora proti lubadarju ukrepati lastnik, (ne lubadarjev, ampak gozda). Ker pa v tem primeru lastnik živi nekje v Italiji, ga ni, ki bi lubadarje motil pri njihovem delu. Drgančevje - Cigančevje lu-badarski raj!
PLAKAT - Plakat, ki je vabil na občinsko proslavo ob dnevu upora proti okupatorju in 60. obletnici ustanovitve OF, simbolno odslikuje nekdanje in sedanje stanje: na vrhu so navedeni organizatorji, na dnu s komaj razberljivimi črkami nastopajoči, največji del pa zavzema golob, ki ga lahko vsak razume po svoje: kot goloba miru ali sv. Duha.
POKOPALIŠČE - Za novo novomeško pokopališče v Srebrničah so te dni avtorji dobili najvišje arhitekturno priznanje -Plečnikovo nagrado. Prostora na tem res lepem parkovno-gozdnem pokopališču je dovolj za več naslednjih desetletij, že pri prvih večjih pogrebih pa se je pokazalo, daje premalo parkirnih prostorov. Tako ljudje ob takih priložnostih puščajo avtomobile tudi obakraj ceste. A to je res redko in traja samo za čas pogreba. Nerazumljivo pa je, da obiskovalci ločenskega pokopališča parkirajo avtomobile na pločniku oziroma na glavni cesti pred pokopališčem, čeprav je dovolj prostora na treh parkiriščih v neposredni bližini pokopališča. Tisti, ki se mora pripeljati prav do vhoda na pokopališče, naj razmisli, če ne bi bilo bolje, da bi tam kar ostal...
Ena gospa je rekla, da v Novem mestu ne ho miru, dokler ne ho imela vsaka stranka svojega občinskega praznika.
Nevarnost od zgoraj
Kdo bo popravil streho?
NOVO MESTO - Stanovalci bloka na Seidlovi cesti 26 so se te dni s pismom obrnili na gradbenega inšpektorja, saj so prepričani, da so vsi, ki hodijo mimo sosednje stavbe na Seidlovi cesti 28, v življenjski nevarnosti. Gre za stavbo, v kateri je bil še do nedavnega salon pohištva Moderni interieri in v katerih ima svoje prostore tudi krajevna skupnost Ločna-Mač-kovec.
Najbližji sosedi ugotavljajo, daje streha stavbe v izredno slabem stanju. Razdejana in uničena je celotna streha, kije postavljena v obliki črke V in povezana s kovinskim povezovalnim trakom. Pravijo, daje povezovalni del odtrgan, tako da se ob hudem vetru ali neurju streha dviga zelo visoko, kot ocenjujejo, tudi od 30 do 50 cm. Povezovalni del ne služi več svojemu namenu in kvečjemu pomeni nevarnost za pešce spodaj.
Stanovalci se bojijo, da bi se ob naslednjem večjem neurju streha odtrgala in padla na mimoidoče ali celo na sosednji blok. O grozeči nevarnosti so obvestili tudi krajevno skupnost, tako da je opozorilo inšpekciji podpisal tudi njen predsednik Janez Redek. g p q
MŠŠ j 2 J J A Š I H O Ei c J J\J ttHii
Deponija za naslednjih 25 let
Še letos začetek gradnje nove komunalne deponije v Leskovcu - Od 6 milijard SIT, naj bi tretjino dobili iz Evrope - Le Dolenjska ali tudi Bela krajina in Posavje?
NOVO MESTO - Čeprav še ni znano, ali bo bodo na novo deponijo komunalnih odpadkov v Leskovcu pri Brusnicah vozili odpadke samo z območja nekdanje velike novomeške občine, na katerem jih je sedaj šest in kjer za komunalne stvari skrbi novomeška Komunala, ali tudi iz Bele krajine in Posavja, je vsekakor jasno, da bodo Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, kot se uradno imenuje ta projekt, zgradili. Vrednost celotne izgradnje znaša 7,64 milijarde tolarjev, vrednost prve faze, ki obsega sanacijo in zapiranje sedanjega odlagališča, izgradnjo glavnine novega odlagališča, objekta za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti Brusnice, pa blizu 6 milijard tolarjev.
Vsekakor država podpira ta projekt, saj se ujema z razdelitvijo Slovenije na večje “smetarske regije”. Na pobudo ministrstva za okolje so ta projekt oktobra lani prijavili
za pridobitev nepovratnih sredstev iz Evropske unije. Prav te dni bo znano, ali bodo ta denar dobili in koliko. V Komunali so prepričani, da evropski denar bo, pričakujejo
Prihaja nov direktor
Novoteks Tkanino bo poslej vodil Bojan Ojsteršek -Uspešno lansko leto - V iskanju strateškega partnerja
NOVO MESTO - TV Novo mesto je ena od sedmih regionalnih televizijskih postaj v Sloveniji. Gre za nekomercialne oziroma nepridobitne TV programe, kot jim pravi novi zakon o medijih, ki ga že kar nekaj časa “valijo” v Državnem zboru. In prav ta zakon, ki je tik pred sprejemom, tem TV postajam ne obeta nič dobrega.
"Zakon nam prinaša precej obveznosti in omejitev, veliko nalaga, a nič ne daje,” pravi odgovorni urednik novomeške televizije Marjan Moškon, ki je pri TV Novo mesto oziroma Vašem kanalu od samega začetka.
Tako bi morale imeti vse te regionalne televizijske postaje po tem zakonu kar 30 do 40 odst. dnevnega programskega časa lastne produkcije. Ob tem pa zakon regionalnim TV programom predpisuje najmanj 5 ur žive slike na dan; se pravi, da bi morala TV Novo mesto od 5 ur programskega časa na dan (sem ne štejejo tako imenovane video strani) imeti najmanj uro in pol lokalnih vsebin lastne proizvodnje. Ob tem pa zakonodajalca prav nič ne briga, kje in kako bodo ti regionalni nepridobitni TV programi dobili denar za to. Še več - pri tem jih celo omejuje.
“Izdelava in objava ene ure kolikor toliko spodobnega televizijskega sporeda stane povprečno 500.000 tolarjev,” je povedal Mo-
škon. Da bi torej zadostili zahtevam predloga zakona, bi morala TV Novo mesto imeti samo za lokalne vsebine lastne proizvodnje, se pravi za 30 odst. svojega programa, na voljo dobrih 270 milijonov tolarjev na leto. “Tudi če so druge oddaje cenejše, bi letni strošek našega programa še vedno znašal več kot 500 milijonov tolarjev. Povprečni letni prihodek nekomercialnega TV programa v Sloveniji pa ne dosega niti 100 milijonov tolarjev,” pravi direktorica TV Novo mesto Irena Vide. Ob tem pa še ta podatek: delež lastnega programa na TV Slovenija je le 18-odstoten, ob tem pa so ji poslanci s spremembo zakona omogočili pobiranje naročnine od vseh gospodinjstev, ki imajo električni priključek, kar znese na leto okroglih 15 milijard tolarjev. Seveda v ta znesek niso všteti dohodki od oglaševanja.
Od številnih amandmajev k temu zakonu so poslanci zavrnili skoraj vse, ki bi lahko koristili lokalnim in regionalnim TV programom, zlasti glede rednih in zanes-
ljivih virov financiranja. Ostala pa sta dva, od katerih še posebej tisti, ki predvideva, da bi 3 odst. od naročnine oz. po novem od prispevka slovenskih gospodinjstev za programe RTV Slovenija namenili za izboljšanje lokalnih in regionalnih radijskih in televizijskih programov. A to je povzročilo silen vik in krik, češ da bi ti 3 odst. “minusa” spodnesli in sesuli našo vrlo nacionalno televizijo. Pri tem pa ne gre pozabiti, da so regionalni in lokalni programi nujno, dobro, koristno in potrebno dopolnilo nacionalnih. “Nobena stvar ni nacionalno pomembna, če ni tudi lokalno podprta!” je prepričan Moškon.
Kakorkoli že: če ob sprejetju zakona o medijih pade še ta amandma, bodo lokalni in regionalni radijski in televizijski programi v glavnem prepuščeni sami sebi, tako kot že sedaj. To v našem primeru velja tako za TV Novo mesto kot za Studio D. “Če bodo dosledno vztrajali pri določilih novega zakona, se bo število lokalnih programov sčasoma najbrž za pol zmanjšalo. Morda pa si nekateri prav to, kljub ustavni pravici do obveščenosti, tudi želijo...” končuje Moškon.
A. B.
NOVOMEŠČANI NAJBOLJŠI - V novomeškem Šolskem centru je v petek in soboto potekalo 9. tekmovanje in srečanje dijakov poklicnih elektrošol iz vse Slovenije, hkrati pa so predstavili in razglasili tudi najboljše projektne naloge s področja krmiljenja in regulacije, izdelane za natečaj, ki sta ga razpisala Center za poklicno izobraževanje in podjetje Inea. Dijaki poklicnih elek trošol so se pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju. Med elektrikarji elektroniki sta prvo in tretje mesto osvojila dijaka novomeškega centra Jože Gerdenc in Bojan Starič, drugo pa Edis Alibabič iz TŠC Nova Gorica, med elektrikarji energetiki pa so si prva tri mesta delili: Mariborčan Štefan Novak, Simon Povhe in Andrej Menart - oba iz SŠTS Šiška. Najboljšo projektno nalogo so naredili novomeški dijaki Darko Blažič, Uroš Groznik in Boštjan Jereb (na sliki), sledijo pa jim Krčani in Mariborčani. (Foto: M. Žnidaršič)
Zakonsko zatiranje lokalnih medijev
Novi zakon o medijih, ki je tik pred sprejemom, je še posebej neugoden za lokalne in regionalne nepridobitne TV in radijske postaje - Zahteve in omejitve, denarja pa nobenega
NOVA DEPONIJA - Pripravljalna dela za novo deponijo v Leskovcu že potekajo. Na fotografiji: direktor Komunale Borut Novak (desni) in Slavko Janežič, vodja projekta izgradnje Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske. (Foto: A. B.)
OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE - Na novomeški Gimnaziji so svetovni dan knjige obeležili na prav poseben način. Dijaki so ob pomoči mentoric pripravili zanimiv kulturni program za dijake in profesorje Gimnazije, malčke iz skupine Račke vrtca Pedenjped in učence I. c razreda iz sosednje OŠ Center (na sliki), obiskali pa so tudi Dom starejših občanov. Ker je geslo dneva Podarimo knjige, so dijaki prvega letnika pri likovnem krožku izdelali knjige oz. slikanice in jih nekaj podarili najmlajšim obiskovalcem, del pa jih razstavili v šolski knjižnici. Za posebno darilo so poskrbeli tudi člani bralnega krožka, ki so napisali 900 misli in jih podarili dijakom in profesorjem ter ostalim obiskovalcem. (Foto: M. Žnidaršič)
NOVO MESTO - Iz delniške družbe Novoteks Tkanina so konec tedna sporočili, da dobijo s 1. majem novega direktorja. To bo Bojan Ojsteršek iz Ljubljane, ki je bil doslej zaposlen v Slovenski razvojni družbi, sicer tudi solastnici Novoteksa Tkanine. Sedanji direktor Stojan Žibert se po letu in pol vodenja novomeškega podjetja za proizvodnjo tkanin vrača na Gorenjsko.
V podjetju ocenjujejo, daje bilo njegovo delo uspešno, kajti prišel je v času najgloblje krize, ko je podjetje mesečno ustvarjalo po nekaj deset milijonov tolarjev izgube. V lanskem letu se je podjetje zato pred stečajem moralo zateči v postopek prisilne poravnave. Taje
1. maj na Javorovici
JAVOROVICA - V počastitev praznika dela in v spomin na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade in na ustanovitev Gorjanskega bataljona vabita občina Šentjernej in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Novo mesto v torek, 1. maja, na Javorovico, kjer bo ob 11. uri proslava in osrednja prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Častni gost na proslavi bo predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek s sodelavci. V kulturnem programu bodo nastopili šentjernejski pihalni orkester, pevski zbor Ajda, učenci šentjernejske osnovne in glasbene šole.
Iz Novega mesta bo na Javorovico ob 8.45 odpeljal avtobus s postajališča pred občino, ustavil bo še na postajališču nasproti avtobusne postaje, pri nekdanjem Hotelu Kandija, v Žabji vasi pri trgovini, na Malem Slatniku in na Ratežu.
bil, kot sporoča Darja Derganc, direktorica sektorja za ekonomiko in gospodarjenje, uspešno zaključen in je bil osnova za poslovno sanacijo podjetja.
“V podjetju Novoteks Tkanina smo lani povečali prihodke od prodaje izdelkov za 57 odst. in prihodke od izvoza celo za 100-odst. Ta neverjetni obrat v poslovanju je največ prispeval k temu, daje bilo tekoče poslovanje podjetja v zadnjih devetih mesecih leta 2000 prvič po nekaj letih pozitivno. Tudi letos se ta pozitivni trend nadaljuje, saj ima podjetje za naslednjih pet mesecev že razprodane proizvodne zmogljivosti," meni Der-gančeva.
Po prvi fazi finančne in poslovne sanacije bo novo vodstvo moralo nadaljevati s sanacijo, kar ne bo enostavno, saj je podjetje po 15-letnem boju za preživetje tehnološko zastarelo in po opremljenosti močno zaostaja za konkurenti v tujini in tudi doma. Tako bo ena prednostnih nalog novega vodstva pridobitev strateškega partnerja, saj sedanji lastniki niso pripravljeni vlagati v tekstilno podjetje.
B. D. G.
Srečanje planincev pri Gospodični
GOSPODIČNA - Planinsko društvo Novo mesto priredi v nedeljo, 29. aprila, pri planinskem domu Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih 11. srečanje planincev Dolenjske in Bele krajine. Pohodniki bodo izpred Agro-servisa v Novem mestu krenili ob pol sedmih, ob pol devetih pa bo z novomeške avtobusne postaje v Gabrje odpeljal poseben avtobus. Ob 1L uri bo pri Gospodični koncert mešanega pevskega zbora Revoz, popoldne bo za zabavo in ples igral ansambel, priredili bodo srečelov in družabne igre. Avtobus bo iz Gabrja nazaj v Novo mesto odpeljal ob petih popoldne.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Območna organizacija ZLSD Novo mesto čestita občankam in občanom ob dnevu upora in 1. maju, mednarodnem prazniku dela.
okoli 2 milijardi tolarjev. Ob tem računajo tudi, da bo 590 milijonov tolarjev prispevala država. Od občin pa bo pri gradnji nosila največje breme novomeška; če se bodo za to deponijo odločili tudi v Beli krajini in v Posavju, bo na novomeško odpadlo 1,1 milijarde tolarjev, če ne, pa še precej več.
Pripravljalna dela bodo stekla že letos, delno pa celo že potekajo. Vsekakor gre za največjo in najpomembnejšo regionalno komunalno naložbo v naslednjih letih in hkrati za največji ekološki projekt, saj bo nova deponija urejena po najsodobnejših ekoloških in okoljevarstvenih standardih.
Sedanja deponija na tem mestu deluje od leta 1982 in je že skoraj polna, prostora je še komaj za slabi dve leti. Na novi deponiji bo
950.000	kubikov prostora; če bodo nanjo vozili tudi iz Bele krajine in Posavja, bodo na leto odložili
40.000	kubikov obdelanih odpadkov. Na deponijo ne bodo odlagali nevarnih odpakov, prav tako ne bo sežigalnice. Življenjska doba te deponije bo 25 let.
A. B.
Novi pleterski prior
PLETERJE - V sredo, 4. aprila, so kartuzijani v Pleterjah izvolili novega priorja. To je postal 38-letni pater Josef Maria David, dosedanji profes nemške kartuzije Marienau. Dosedanji prior pater Lanuin Marija Fischer je po šestih letih opravljanja te odgovorne službe zaradi starosti - ima 83 let - prosil za razrešitev, p. Lanuin praznuje letos 65-letni-co meniških zaobljub in biserno mašo.
Ponedeljkovo
kresovanje
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Krka Zdravilišča v sodelovanju z domačim turističnim in vinogradniškim društvom, folklorno skupino Plamen in s kar-monikarjema Stanetom Gorencem in Jožetom Gotlibom vabijo v ponedeljek, 30. aprila, na kresovanje, ki se bo pričelo ob 20. uri na prostoru za piknik.
KM*
] 2 M A Š I H O 3 C J N
MM*
Šentjernejske črepinje
Stoletje gasilstva v Orehovici
PGD Orehovica je bilo ustanovljeno leta 1901 - Ob jubileju tudi posodobitev gasilske opreme - Veliko praznovanje 100-letnice ho 23. in 24. junija v Orehovici
OREHOVICA - Daljnega leta 1901 so v takratni občini Orehovica ustanovili gasilsko društvo, predhodnico današnjega Prostovoljnega gasilskega društva Orehovica. „Takrat so bili požari precej pogosti in so se zaradi lesenih hiš, pokritih s slamnato streho, tudi zelo hitro širili. Prva skrb članov društva je bila tako orodje in oprema za boj proti rdečemu petelinu," je začetke opisal današnji predsednik PGD Orehovica Aleš Medle.
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI - Člani PGD Orehovica ob 60-letnici društva.
PRIJATELJI KNJIGE - Na osnovni šoli Šentjernej so minuli petek podelili kar 536 bralnih značk zvestim prijateljem knjige. Da je bila podelitev še posebej slovesna, so poskrbeli člani šolske gledališke skupine Goflje, ki so prikazali ekološko pravljico z naslovom "Črno in belo"avtorice Vike Šuštar. Igrico je režirata mentorica Barbka Kukman, kije poskrbela tudi za kostume in maske, sceno je oblikovala Darja Kovačič, glasbeno pa jo je opremil Tomaž Zorko. (Novinarski krožek OŠ Šentjernej)
Blagoslov konj
MIRNA PEČ - Novoustanovljeno Konjerejsko društvo treh dolin iz Mirne peči, ki ga vodi Srečko Kastelic, vabi v nedeljo, 29. aprila, na blagoslov konj pri cerkvici v Sent-juriju pri Mirni Peči. Udeleženci bodo po 10. uri odšli iz središča Mirne Peči (nasproti šole), sicer‘pa se bodo za skupni odhod proti Šent-juriju zbrali ob 10.30 nad avtocesto.
Po žegen k Antonu
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU -To nedeljo, 29. aprila, bo tradicinal-no jurjevanje in blagoslov konj pri cerkvici sv. Antona v Gornjem Kotu. Zbor konjenikov bo ob 9.30 pri plavžu na Dvoru.
Povezava z zamejci
DOLENJSKE TOPLICE - Minulo soboto so Dolenjske Toplice obiskali predstavniki Kulturnega društva Slovenec iz Boršta in Zabrežca pri Trstu, ki so se s predstavniki tukajšnjega pevskega zbora in društva Veseli teater pogovarjali o sodelovanju z zamejskim pevskim zborom in njihovo dramsko skupino.
Bežal z nabojem
STAVČA VAS - Policisti so 16. aprila izven naselja Jama pri Dvoru z zvočnimi in svetlobnimi signali ustavljali 24-letnega voznika osebnega avta J. G. iz Žužemberka, a ni ustavil. Potem so ga izsledili v Stavči vasi. Pri varnostnem pregledu so v avtu našli naboj, za katerega J. G. ni imel ustrezne listine. Naboj so mu zasegli.
Ob dnevu upora proti okupatorju
ŠENTJERNEJ - Občina Šentjernej in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Šentjernej vabita na proslavo od dnevu upora proti okupatorju in 60. obletnici ustanovitve OF. Prireditev bo v četrtek, 26. aprila, ob 20. uri v večnamenskem prostoru OŠ Šentjernej. Slavnostni govornik bo Boris Gabrič, v kulturnem programu pa bodo nastopili MePZ Ajda Orehovica - Šentjernej ter učenci domače šole in glasbene šole Šentjernej.
V začetku so tamkajšnji gasilci skrbeli za veliko območje, saj je občina Orehovica obsegala kar 13 vasi, zato so po posameznih vaseh ustanovili požarne čete. Iz teh so se kasneje razvila samostojna gasilska društva Stara vas - Loka, Mokro Polje in Cerov Log, s katerimi so Orehovičani ostali tesno povezani. Danes njihovo območje delovanja obsega Orehovico, Hrastje, Tolsti Vrh in Zapuže, v katerih je okoli 120 gospodinjstev, sicer pa
Delavni KORK Šentjernej
Pokrivajo 45 vasi
ŠENTJERNEJ - Na območju občine Šentjernej delujeta dve krajevni organizaciji Rdečega križa -Orehovica in Šentjernej. Slednja ima 35 aktivistk, ki kljub prizadevanjem ne morejo v celoti pokriti njihovega območja, v katerega sodi kar 45 vasi.
Najbolj razpoznavna in najzahtevnejša je gotovo socialna dejavnost. Tako so iz Sklada za pomoč ljudem v stiski Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, v katerega je vključena tudi šent-jernejska organizacija, vsak mesec najbolj potrebnim razdelili 10 prehrambenih paketov. Osmim otrokom so pomagali, da so v okviru Rdečega križa letovali na Debelem rtiču, trinajstim pa v šolo v naravi. Posameznim učencem pomagajo tudi pri kritju stroškov prehrane v šoli ter nabavi šolskih in osnovnih življenjskih potrebščin. Vsako leto v juniju povabijo na družabno srečanje starejše občane nad 70. letom, v prednovoletnem času s skromnimi darilci obiščejo starostnike, bolne in invalide, spomnijo pa se tudi jubilantov, ki praznujejo 80, 90 ali več let.
Po besedah predsednice KORK Šentjernej Jožice Hudoklin opažajo, da se revščina vse bolj širi tudi na podeželju. Ob tem ugotavlja, da je ljudi, predvsem starejše, sram povedati, kako hudo jim je, bolj dostopne pa so mlade družine z več otroki. V letu 2001 svojega programa niso širili, zadali pa so si, da se bodo skušali čim hitreje odzvati na vsak nov problem.
M. Ž.
Hmeljčanski hram je kot zametek
Ob vinski cesti nad Hmeljčičem bi gradili promocijsko klet - V razvoju turizma na kmetih in trženja presežkov cvička naj bi zaigrali predvsem na ime znanega rojaka Lojzeta Slaka
MIRNA PEČ - Turističnih kmetij in turizma v mirnopeški občini danes ni, kar pa še ne pomeni, da bo vedno tako. V posebni anketi je kar 40 odst. vprašanih kmetij pokazalo zanimanje za turistično dejavnost, poleg tega pa bi lahko bolje izkoristili tudi številne zidanice, med katerimi jih je 60 odst. urejenih za bivanje. Skoraj polovica lastnikov trdi, da bi oddajali svojo zidanico, še najbolj so se za to ogrevali okrog Golobinjka in v gorici Okroglica.
Vinogradništvo in turizem sta v ko uredili turističnoinformativni
občini obrobni dejavnosti, a ker po občini poteka krak vinske ceste, želijo oživiti dogajanje ob njej. V občinski upravi so tako skupaj s prof. dr. Matijo Kovačičem iz Biotehniške fakultete pripravili projekt Hmeljčanski hram. Nad naseljem Hmeljčič naj bi zgradili vinsko klet za šolanje in trženje cvička, v kateri bi uredili tudi Slakovo in Pavčkovo sobo, galerijo pomembnih osebnosti z območja Mirne Peči, prostor za manjše kulturne dogodke in strokovna srečanja (vinogradniška in sadjarska) ter turistične prireditve. Poskrbeli naj bi tudi za stalno gostinsko ponudbo s poudarkom na domači kuhinji ter v povezavi z bodočimi turističnimi kmetijami in zidanicami nudili tudi prenočišča.
Možnosti so seveda še številne. Tako bi v Hmeljčanskem hramu lah-
center, vključili konjerejske kmetije, označili naravne in kulturne spomenike, vabili na pohodniške poti ali vožnjo z izposojenimi kolesi.
Mirnopeški župan Zvone Lah pravi, da kmetijsko ministrstvo podpira idejo, vendar zahteva izdelane projekte, ki naj bi stali vsaj 4 milijone tolarjev, od tega občino do 2 milijona tolarjev. Kot je povedal, naj bi gradbeni del projekta po prvih ocenah stal okrog 75 milijonov tolarjev. Če bodo do jeseni pripravili papirje, se bodo še letos potegovali za državna sredstva in morda naslednjo pomlad že začeli z gradnjo. "Projekt je priložnost, ker je ob vinski cesti in blizu bodoče avtoceste, predvsem pa zato, ker se je vanj pripravljen vključiti naš rojak Lojze Slak, ki bo podaril parcelo za hram. Za vlaganje se zanimajo tudi domači podjetniki,
pri posredovanjih pomagajo v vsej občini Šentjernej. V društvu, ki sedaj šteje 138 članov in članic, imajo organizirane tri operativne desetine, povezani pa so tudi v Gasilsko zvezo Šentjernej.
Prvo ročno brizgalno na konjsko vprego je društvo nabavilo že ob sami ustanovitvi, ki je ostala v lasti PGD Stara vas - Loka po njihovi odcepitvi leta 1936. Tako so leto kasneje kupili novo brizgalno, ki jo je med vojno odpeljal okupator, takoj po vojni pa so nabavili prvo motorno brizgalno. Leta 1972 so kupili novo, ki jo uporabljajo še danes, pred desetimi leti pa so se okrepili še z visokotlačno brizgalno Baribi. Od ustanovitve do leta 1970 so gasilci prevažali opremo s konji, nato pa so za prevoz kupili prvi kombi, ki so ga čez 17 let zamenjali. Ob jubileju bodo svojo opremo posodobili z avtoci-sterno, ki jo bodo kupili od PGD Šentjerneja, in nabavili novo vozilo za prevoz moštva.
“Medtem ko smo skrbeli za čim boljšo opremo, smo poskrbeli tudi za prostor za shranjevanje le-te. Tako smo v Gorenji Stari vasi zgradili lesen gasilski dom, brez katerega smo ostali po njihovi odcepitvi. Člani društva so zgradili nov gasilski dom v Orehovici, kjer je bila poleg prostora za opremo tudi večnamenska dvorana za kulturne in družabne prireditve. Takrat je bilo gasilsko društvo namreč nosilec družabnega in kulturnega življenja. V začetku 80-ih let pa smo na meji med Orehovico in Hrastjem zgradili nov gasilski dom, ki po vzoru prejšnjega služi vsem občanom," je razložil Medle.
In če so nekoč gasilci skrbeli predvsem za borbo proti rdečemu petelinu, je danes prednostna naloga društva preventivno delo. "Občane nenehno osveščamo o nevarnosti požarov in pripravljamo
• V Orehovici bo 23. in 24. junija velik gasilski praznik. V soboto bo slavnostna seja, dan kasneje pa tekmovanje gasilcev za pokal Gasilske zveze Šentjernej, parada gasilcev in še marsikaj.
različna izobraževanja, saj si želimo našo opremo čim manjkrat uporabiti za posredovanja in čim večkrat za različna tekmovanja in izobraževanja," je zaključil predsednik PGD Orehovica Aleš Medle.
M. ŽNIDARŠIČ
Pohod na Pogorelec
DOLENJSKE TOPLICE - Turistično društvo Dolenjske Toplice vabi vse ljubitelje planin in gozdov na prvi prvomajski vzpon na Sedla-to gorico (Pogorelec), visoko 826 metrov. Odhod bo ob 8.00 uri izpred avtobusne postaje v Dolenjskih Toplicah, ob 8.20 uri od križišča za Rog v Podturnu in ob 9.00 uri iz vasi Pogorelec za tiste, ki bi jim bil pohod iz doline pretežak. Vse udeležence bodo na vrhu pričakali člani društva za prosto letenje Kanja. Pohod iz Dolenjskih Toplic do vrha bo predvidoma trajal slabi 2 uri, pohodniki pa bodo iz Podturna (od ruševin gradu Rožek) lahko krenili po daljši in lažji poti ali po bolj strmi za bolj pripravljene. Obe poti so v sodelovanju z Zavodom za gozdove in društvom Kanja označili člani Turističnega društva Dolenjske Toplice. Priporočajo sestop skozi vas Pogorelec in nato po označeni poti nazaj v Podturn oziroma Dolenjske Toplice. Pohod bo v vsakem vremenu. In še to. Na večer pred prvim majem bo na Sedlati gorici zagorel kres.
SPOMIN ŠE ŽIV! - V počastitev dneva upora proti okupatorju, 60. obletnice ustanovitve OF in praznika dela je žužemberška občina v sodelovanju z društvi preteklo soboto pripravila proslavo. Na njej so sodelovale pevke Društva upokojencev Žužemberk in pevke tukajšnjega združenja borcev ter mladi recitatorji iz osnovne šole pod vodstvom Magde Kastelic - Hočevar. Zbrane je pozdravil tudi župan, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinskega odbora ZB Stane Gorinšek. (Foto: S. M.)
eden od grosupeljskih podjetnikov pa je pripravljen vložiti 20 milijonov tolarjev. Poskušali bomo pritegniti tudi podjetje Krka, saj se z novomeško občino dogovarjamo o cestni povezavi preko Hmeljnika na Trško goro, kar bi bilo zanimivo za Šmarješke Toplice. Tudi stiski samostan, ki ima pod parcelo zelo star sadovnjak in klet, je pripravljen sodelovati,” je na zadnji seji občinskega sveta v Mirni Peči razložil župan.
Odzivi med svetniki so bili različni. V glavnem podpirajo idejo, kar nekaj pa je pomislekov zaradi lokacije, kije slabo dostopna in bo terjala dodatna vlaganja v ceste. Tako je Janez Mežan menil, daje treba naložbo natančneje opredeliti in določiti, kako bo Hmeljčanski hram organiziran, Alojz Kastelic pa je dodal, daje treba v naložbo vključiti stroške za infrastrukturo. Svetniki so opozarjali tudi na nevarnost, da bi se hram izrodil v navadno gostilno, in menili, da mora zato občina postati pomemben lastnik v bodočem podjetju.
B. DUŠ1Č GORNIK
i„..iMSto
ODSLEJ BO PRI SV. KATARIN! DRUGAČE- Cerkev sv. Katarine nad Plešivico je v ruševinah že od leta 1943, ko jo je požgala italijanska vojska. Istega dne je v vasi Plešivica, ki šteje le par hiš, zgorelo tudi stanovanjsko poslopje. Vaščani Plešivice pa tudi člani Turističnega društva Suha krajina se že nekaj let trudijo, da bi preprečili propadanje tega sakralnega spomenika. Očistili so že okolico ruševin, odkoder je prelep razgled na reko Krko. Na velikonočni ponedeljek se je ob ruševinah zbrala množica ljudi iz bližnje in daljne okolice. Sveto mašo je daroval šmihelski župnik Drago Markuš, ki je pozval k obnovo cerkve sv. Katarine, zavetnice zdrave pameti. Ob zvokih harmonike in prijetnem petju cerkvenega pevskega zbora iz Šmihela pri Žužemberku so udeleženci obljubili, da bo na ruševinah zrasla nova cerkev. (Foto: S. Mirtič)
SOSEDI - Najboljši sosed je nedavno v Šentjerneju dobil še enega dobrega soseda, ki je po mnenju nekaterih še boljši od najboljšega soseda. Kot kaže, so ljudje izredno zadovoljni z raznovrstno ponudbo trgovine, s prijaznostjo in ustrežljivostjo zaposlenih, predvsem pa s trenutnimi ugodnostmi in popusti. Koliko časa bo navdušenje trajalo, je težko predvidevati, lahko pa zatrdimo, daje zdrava konkurenca nujno potrebna in koristna.
PARKIRANJE - O tem, da so možnosti parkiranja v centru Šentjerneja več kot omejene, je bilo prelitega že kar nekaj tiskarskega črnila. Pa kljub temu se krajani, kot je moč videti iz dneva v dan, novim razmeram še niso privadili. Na parkirišču na osrednjem trgu se večkrat nagnete toliko avtomobilov, da nič hudega slutečega voznika, ki je parkiral po vseh pravilih, ker mu je uspelo dobiti parkirno mesto, za nekaj časa -vsaj kolikor trajajo nakupi v bližnjih trgovinah - prikuje na eno mesto. Tisti bolj prijazni, ki ne želijo zaparkirati ostalih, si za mesto parkiranja radi izberejo pločnik. Res je, pred trgovino kronično primanjkuje parkirnih mest, kljub temu pa prav v bližini, zadaj za občinsko stavbo, obstaja velikansko parkirišče, ki tudi ob delovnih dneh ni polno. Morda bi veljalo razmisliti tudi o tej alternativi.
Kresovanje v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ - V ponedeljek, 30. aprila, bo na šentjernejskem hipodromu že tretje leto zapored kresovanje, na katerem se zberejo vse lokalne glasbene skupine ter veliko mladih po letih in po srcu. Prireditev se bo začela ob 19. uri in bo trajala dolgo v noč. Zakurili bodo tudi prvomajski kres in tako počastili državni praznik.
Mirnopeško zijalo
SLAK ŠT. ENA - Mirnopečani so se počasi spomnili, da bi bilo zelo koristno, če bi tudi sami kaj imeli od legende mirnopeške doline, enega nosilcev slovenske na-rodno-zabavne glasbe v preteklih desetletjih - Lojzeta Slaka. Znano pravilo, da znajo drugje vedno precej bolj ceniti dosežke in uspehe kot doma. velja tudi tukaj. Če bo nad Hmeljčičem zrasel Hmeljčanski hram, ki so mu po Mirni Peči že nadeli ime Slakova zidanica, se bo morda kaj Slakove slave prijelo tudi Mirne Peči.
KAKOR ZA KOGA! - Lokacija za že omenjeni hram je na takem mestu, da je precej težko dostopna. Konjerejci menda nimajo nič proti temu. Bolj ko je cesta slaba za avtomobile, več posla si lahko obetajo, če se bodo zares šli turizem.
ŠE VEDNO ŠTEVILKA ENA - Znanec je bil zadnjič naravnost šokiran, ko je na posnetku z nekega rock koncerta na Primorskem videl, kako mladina rocka in sč zabava ob glasbi svojega časa, pa se med njo pojavi Lojze Slak in mladi z vseh strani navalijo nanj, da bi dobili njegov avtogram.
Suhokranjski drobiž
UNIVERZALNI ZBOR - V Žužemberku deluje pevski zbor, ki je prav zares univerzalen, tako rekoč zbor za različne priložnosti. Sestavljajo ga same članice, in če zborček šteje tri ali štiri pevke, je to zborček organizacije Zveze borcev, če jih je sedem do osem, so zbor Društva upokojencev, kadar pa je zasedba številnejša in šteje enajst pevk, dobimo zbor Turističnega društva Suha krajina.
MEDVED JAKA - Medveda z imenom Jaka, ki je bil dolga leta glavna atrakcija v gostišču Stupar na Dvoru, ni več. Odšel je v večna lovišča, kamor ga je poslal lastnik sam. Trofeja je bila menda težka več kot dvesto kilogramov, v čigavih salamah bo končala, pa nam še ni uspelo izvedeti.
RAZSTAVA - V žužemberški šoli je te dni postavljena poučna razstava o kulturi prehranjevanja in zdravi prehrani v vrtcu, ki sojo pripravile vzgojiteljice in njihove pomočnice, otroci vrtca in njihovi starši ter osebje vrtca. Na ogled je tudi projekt o tehnični vzgoji predšolskih otrok, njihovi izdelki ter razstave male polne in votle plastike.
Sprehod po Metliki
MOBIČI - Na sejah črnomaljskega občinskega sveta so že davno opravili z neprijetnim zvonjenjem mobilnih telefonov med zasedanji. Podžupan Andrej Kavšek, ki vodi seje, je preprosto zahteval, naj prisotni ugasnejo telefone, pa pika. In od takrat je mir. V metliškem občinskem svetu pa še niso vzeli te lekcije. Župan Slavko Dragovan bi se, kot je v njegovi navadi, morebiti opravičeval, daje za demokracijo in da ne more omejevati svobode telefoniranja. Toda očitno gre brnenje, cingljanje, zavijanje, igranje in kar je še melodij mobilnih telefonov, nekaterim svetnikom precej na živce. Eden med njimi, ki je sicer zaključil šolanje, ko mobiča še ni imel vsak mulec, je pa učiteljica njegova žena, ve, daje v šoli navada, da učiteljica učencem zaseže mobilne telefone, če motijo pouk. Isto potezo je predlagal županu, če svetniki med sejo ne bodo ugašali ali utišali mobilnikov. In kaj bo potem župan s tolikimi telefoni, ko ima le dvoje ušes?
KRAJA - Čeprav je minilo šele nekaj let, odkar so na pokopališču v Kloštru končno odprli novo mrliško vežico, v Gradcu že prosijo za pomoč. Nepridiprav, najbrž pa jih je bilo celo več, je namreč ukradel žlebove in obrobe na vežici, z grobnice pa odnesel kar celo streho. Če kaj, potem je imel pri svojem nepoštenem delu, vsaj mir.
SREČA - Tarnanje o trgih strahov v metliškem mestnem jedru se nadaljuje, saj jim ne pomaga prav veliko, da so eni najlepših v državi. Zlasti popoldne in zvečer so skoraj povsem opustošeni. Ampak Metličanom ni mogoče kar tako izbiti optimizma iz glave. Sedaj poskušajo, ali bo morda trgom prinesla srečo Loterija Slovenije, saj so v enem od lokalov na Mestnem trgu odprli njeno poslovalnico. Ker je praznih hiš v mestnem jedru še veliko, morda ne bi bilo odveč, če bi v kateri ordinira-la še šlogarica.
' V	^
Črnomaljski drobir
ŠTORKLJE - Na slovesnosti v Dragatušu, na kateri so podpisali listino o eko šoli, so bile na zavesi, ki je predstavljala kulise, štorklje. Ne po naključju. Znano je, da v bližini zares gnezdijo štorklje, v Dragatušu pa jih vedno znova nestrpno pričakujejo. A ne le zato, ker so lepe in ker po poljih pobirajo škodljivce, temveč tudi zategadelj, ker upajo, da jim bodo prinesle otroke. Teh prav v šoli že primanjkuje. No ja, morda pa bi morali reči tudi kakšno o spolni vzgoji.
LOPATE - Za prebivalce na jugu naše nekdanje skupne države je nekdaj veljalo, da varno spraviš kakšno stvar, če jo daš pod lopato. Tega orodja so se namreč vsi izogibali. Tudi v naši deželi ni najbolj priljubljeno in lopat navadno nikoli ne zmanjka. Eni od redkih izjem so Dragatušci. Ko je pred tednom dni njihova šola postala eko šola in so na šolskem vrtu sadili drevesa, so se skoraj stepli, čigave bodo lopate. Očitno otroci še ne vedo za negativen predznak, ki se drži tega orodja. Res pa je tudi, da je bilo delavoljne mladeži veliko več kot lopat.
Semiške tropine
(ZA)PARKIRANJE - Ko se v Semiču kaj dogaja, to pa se vse pogosteje, je kraj prenatrpan z avtomobili. Zaparkirani so pločniki, s katerih visijo avtomobili še na cestišče, polne so zelenice, dvorišča, dovozi, stranske ulice. Jekleni konjički stojijo križem kražem, eni zaparkirajo druge in marsikoga mine dobra volja še preden mu sploh uspe priti na prireditev. Pri tem pa ni pomembno, ali je dogodek v kulturnem domu, cerkvi, športni dvorani. Pa saj sploh ni čudno, saj občinska prestolnica nima parkirnega prostora, ki bi lahko sprejel nekaj deset avtomo-bilov^Ko bi imela vsaj dovolj primerno širokih pločnikov!
KROŽIŠČE - Če bi v Semiču pripravili natečaj o tem, kje se je mogoče v kraju najbolj prijetno zabavati, bi gotovo zmagal tisti, ki bi predlagal nekajurno sedenje pri semiškem "krožišču". Gre za križišče pri lekarni, kjer je cesta s tremi kraki speljana okrog debele lipe. Medtem ko domačini vozijo, kot da gre za navadno križišče, se prišleki, zlasti tisti z ljubljanskimi registracijami, obnašajo kot na krožišču. Zmeda, ki ob tem nastane, je tolikšna, da marsikdo ne ve več, kaj naj naredi. In potem se zgodi, da imajo prednost tisti z neprednostne ceste, oni na prednostni pa čakajo. Na kaj? Na večji red!

J 2 J\l a s j f j	o ej c J J j

Rekordna prodaja kadi in kabin
V Kolpi iz Rosainic zelo zadovoljni s prodajo izdelkov, ki se še povečuje - Letos največja naložba v distribucijski center - Pod blagovno znamko Kolpa-san tudi čistila in tekstilni program
ROSALNICE - V tovarni za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas Kolpa iz Rosainic pri Metliki jim je v preteklem letu uspela rekordna prodaja izdelkov. Prodali sojih kar za 42 milijonov DEM, kar je za 15 odst. več kot leto prej ter 11 odst. več, kot so načrtovali. Najbolj seje prodaja povečala v nekdanjih jugoslovanskih republikah, največje povpraševanje pa je bilo po tuširnih kabinah.
Lani so v Kolpi ustvarili za 240 milijonov tolarjev dobička, kar je sicer manj kot leta 1999, a so glede na povečanje cen vhodnih surovin z njim zadovoljni. So pa zato lani kar 6,5 milijona DEM namenili za naložbe, predvsem za posodobitev tehnološke opreme, za zgradbe in finačne naložbe v tuja podjetja. Odkupili so namreč ve-
KOLPINA NOVOST - Kombinirano montažno kad z masažno tuširno kabino (na fotografiji njena montaža) so v Kolpi dokončno razvili v letos. Gre za eno od mnogih letošnjih novosti, ki pa je že na trgu. (Foto: M. B.-J.)
činski del mizarskega podjetja Hrast Šentlovrenc, delež v konkurenčnem podjetju na Hrvaškem, ustanovili novo podjetje na Madžarskem Kolpa-Hungary in odprli predstavništvo v Sarajevu.
V	lanskem in letošnjem letu so po besedah predsednika uprave Mirjana Kulovca nadoknadili zamujeno v razvoju iz preteklih let. Na letošnjem Frankfurtskem sejmu sanitarne opreme se je potrdilo, da so konkurenčni ostalim evropskim proizvajalcem ter da med 350 izdelovalci tovrstne opreme v Evropi sodijo med prvih deset, saj je le redkim uspelo izdelati 150 tisoč akrilnih kopalnih in tuširnih kadi. Samo lani pa je Kolpa ponudila na trgu 80 novih izdelkov, tako tuširnih kabin, masažnih kabin, kopalnih kadi in kopalniškega pohištva. Sicer pa pro-dajejo izdelke po vseh evropskih državah, zadnje čase pa se jim odpirajo trgi v skandinavskih državah. Distribucijske in predelovalne centre za kerrock imajo tudi na zahodni ameriški obali in ocenjujejo, da bi v naslednjih letih lahko tam prodajo podvojili.
V	Kolpi načrtujejo, da bodo imeli letos 5,2 milijarde tolarjev prihodkov, torej za 14 odst. več kot lani, od tega pa bi 7 50 milijonov tolarjev namenili za naložbe. Najpomembnejša med njimi bo v novi, 5.000 kv. metrov veliki distribu-
Nastopajoči v dvorani, poslušalci pred vrati
ČRNOMELJ - Na prireditvah, ki jih je do nedavnega organizirala črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) - in teh ni bilo malo - praviloma ni bilo potrebno plačevati vstopnine. Zato so bili obiskovalci, ki so pretekli teden želeli prisluhniti 15. območni reviji otroških pevskih zborov v črnomaljskem kulturnem domu, nemalo presenečeni, ko so morali najprej kupiti vstopnico za sicer simboličnih 300 tolarjev. Še bolj pa, ker je bilo teh na voljo le 47, zato so, razumljivo, pošle v nekaj minutah.
Problem je v tem. da prav starši otrok, ki obiskujejo nižje razrede, radi prisluhnejo svojemu naraščaju. Mnogim so to (skoraj) edini obiski kulturnih prireditev. Da torej ni šlo brez razburjenja, ker so ostali brez vstopnic, je razumljivo. Najbolj vztrajni pa so se kljub vsemu odločili, da pesmim iz otroških grl prisluhnejo stoje. In zakaj kar naenkrat takšen preobrat, ko pa je bito nekdaj prostora v kulturnem domu, ki lahko sprejme okrog 400 obiskovalcev, dovolj?
cijski center, ki ga bodo dogradili novembra, omogočal pa bo lažjo logistiko in distribucijo Kolpinih izdelkov v vse sosednje države.
• Lani je bilo v Kolpi v povprečju zaposlenih 300 delavcev, glede na povečan plan prodaje pa so že letos v proizvodnji na novo zaposlili 20 delavcev, načrtujejo pa, da jih bodo zaposlili še okrog 10. Vendar v Kolpi, kjer sedaj dela 42 ljudi iz Hrvaške, ugotavljajo, da je v Beli krajini že težko dobiti delovno silo, zato bi morala država sprostiti zaposlovanje iz drugih držav.
Trenutno pa urejajo 1.000 kv. metrov velik prevzemni center za surovine.
M. BEZEK-JAKŠE
MNOGI SO LE GLEDALI - Črnomljska Zik-knjižnica že več let pripravlja ob svetovnem dnevu knjige dvodnevni knjižni sejem „Podarimo knjigo“, na katerem je mogoče po ugodnih cenah najti knjigo za vsakogar. Letos jim je ponagajalo muhasto aprilsko vreme, zato so stojnico namesto pred kulturnim domom postavili kar v knjižnici. Res, da je bilo zanimanje med številnimi obiskovalci knjižnice veliko, vendar pa so si ti prihajali knjige predvsem sposojat, ne kupovat. Knjižničarke pa so še enkrat spoznate, da morajo s knjigami priti čim bliže bralcem, kar pa je vsekakor lažje na ulici kot v knjižnici. (Foto: M. B.-J.)
Eko šola kot način življenja
Dragatuška osnovna šola je tik pred dnevom zemlje postala prva eko šola v Beli krajini ter ena od 82 v Sloveniji - Bogat prikaz naravovarstvenega dela ■ V šolskem vrtu zasadili 40 dreves
DRAGATUŠ - Tukajšnja osnovna šola Komandanta Staneta se je pred tednom dni pridružila veliki družini 82 eko šol v Sloveniji. Ob tej priložnosti je okrog 200 otrok od prvega leta starosti do 8. razreda osnovne šole z razstavo ter skoraj dveurnini programom pokazalo, kaj so naredili v tem šolskem letu, da so smeli podpisati eko listino.
Med prireditelji je že nekaj časa kljuvalo vprašanje, kaj imajo sploh od pevskih, folklornih, gledaliških in še kakšnih revij otroci. Ati je dovolj, da zgolj odpojejo, odplešejo ali povedo, kar imajo v programu, ali pa je prav, da prisluhnejo tudi drugim ? In ker je pretehtalo slednje, so v dvorano pač posedli nastopajoče. Ker pa je teh vedno na desetine, na reviji otroških pevskih zborov pa jih je bito celo 340, je, razumljivo, prostora za ostalo poslušalstvo zmanjkalo. A če bi hoteli, da bi bilo prav vsem, bi morali imeti prireditve v dvorani z vsaj tisoč sedeži, kakršne pa v Beli krajini ni.
Ksenija Khalil iz črnomaljske ob močne izpostave SLKD ima sicer namen napisati pismo črnomaljskemu županu Andreju Fabjanu, naj potem, ko bo v občini zgradil vse ceste, vodovode in športna igrišča, začne razmišljati tudi o gradnji dvorane za kulturne prireditve, saj se v črnomaljskem kulturnem domu vse bolj poslabšujejo razmere za kulturo. Pa ne bo to čakanje morda predolgo?
M. BEZEK-JAKŠE
v •
Da dobijo v Dragatušu eko šolo, je bila predvsem želja novega ravnatelja Alojza Hudelje, z njegovo idejo pa so se strinjali tako učitelji kot učenci. Kot je na slovesnosti dejala “mati" eko projekta v Sloveniji in nacionalna koordinatorica Nada Pavšer, eko šola kot način življenja ni zgolj čiščenje okolja, ampak mnogo več. To so dokazali tudi dragatuški otroci, ki so v tem letu zbirali star papir, se učili o
Rdeči križ bo zbiral oblačila
METLIKA - Območno združenje Rdečega križa Metlika obvešča vse krajane, da bodo v soboto, 28. aprila, od 18. do 21. ure zbirali oblačila. Po vaseh jih bodo zbirali v gasilskih domovih ali vaških hišah, v Metliki pa na sedežu RK. Oblačila naj bodo čista, cela in zlikana.
Četrti sprehod okrog Metlike
METLIKA - V spomin na 29. april 1365, ko je bila izdana listina o mestnih pravicah, praznujejo Metličani praznik mestne skupnosti. Ob tej priložnosti bodo v nedeljo, 29. aprila, pripravili četrti tradicionalni sprehod okrog Metlike, ki se bo pričel ob 14. uri na Pungartu. Pot bo sprehajalce vodila do metliškega kopališča ter po Vejarju in skozi Čurile na Veselico, kjer bo za vse dovolj hrane, pijače in zabave. Za slednjo bodo poskrbeli tudi Mestna godba Metlika, folklorna skupina “Ivan Navratil" in vokalna skupina Lan. Dobrodošel je vsak, tudi če se bo sprehajalcem priključil med potjo.
• •
zdravi prehrani, naredili ptičje pogače in krmili ptice, izdelovali ljudska glasbila iz naravnega materiala, naredili ekološke novoletne okraske, čestitke, darilne vrečke, papir, zaboje in še kaj iz naravnega in odpadnega materiala, sušili sadje, delali igrače in še bi lahko naštevali. Vodja družbenih dejavnosti na črnomaljski občinski upravi Mojca Stjepanovjč je ob tem poudarila, da je dragatuška šola kot edina eko šola v Beli krajini lahko vzor ostalim. Tudi sama je podprla njihov projekt, o denarni pomoči pa ni mogla reči ničesar.
Da gre v Dragatušu za projekt, v katerem niso in ne bodo sodelovali zgolj učenci irt učitelji, temveč še mnogi drugi, je potrdilo tudi podpisovanje eko listine. Podpisalo jo je namreč kar 12 ljudi: nacionalna koordinatorica Nada Pavšer, Mojca Stjepanovič z občinske uprave, predsednik krajevne skupnosti Srečko Matkovič, predsednica šolskega parlamenta Urška Klobučar, predstavnica sveta staršev Ivanka Mušič, predsednik sveta
šole Srečko Dražumerič, predstavnica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Mira Ivanovič, predstavnik Dinosa Emil Luzar, direktor črnomaljske Komunale Bojan Košir, Andrej Držaj z Zavoda za gozdove, ravnatelj šole Alojz Hudelja ter Franc Šink iz podjetja Seme-sadika, d.d., iz Mengša. Slednje je podarilo 40 sadik dreves, ki so jih še istega dne posadili na šolskem vrtu, ki naj bi v prihodnje postal botanični.
Ker bodo morali v šoli vsako leto potrjevati svojo ekološko usmerjenost, bodo v prihodnje v Dragatušu namenjali največjo pozornost varstvu okolja in varčevanju z energijo.
M. B.-J.
Praznovanje
florjanovega
ČRNOMELJ - Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj vabi na praznovanje florjanovega, ki bo v petek, 4. maja. Ob 8,45 bo zbor gasilcev na Trgu svobode, sledila pa bo maša v farni cerkvi ter županova zdravica. Ob 10. uri se bodo gasilci zbrali pred gasilskim domom, kjer bodo razvili prapor gasilske mladine pri PGD Črnomelj.
V prometu ogroženi opozarjajo
Prebivalci osmih vasi v semiški občini so k pobudi o ureditvi bolj varne ceste od Štrekljevca do Vrtače priložili 262 podpisov - Obljubljena javna razsvetljava in pločnik na Štrekljevcu
ZAČETEK BOTANIČNEGA VRTA - Šolski vrt imajo v Dragatušu že več kot 40 let, torej še iz časov, ko so imeli pionirsko zadrugo. Z drevesi, ki so jih zasadili pred tednom dni, so ga precej obogatili. Sicer pa se otroci radi pohvalijo, da imajo tudi eko kompostnik, Dinos pa jim je pred kratkim pripeljal zabojnike, da bodo ločeno zbirali odpadne surovine. (Foto: M. B.-J.)
SEMIČ - Potem ko so lani končno asfaltirali cesto med Jugorjem in Semičem, se je na njej močno povečal promet, še posebej tovorni, saj je postala cesta pomembna bližnjica do meddržavnega mejnega prehoda v Vinici. Tamkajšnji prebivalci pa so kaj hitro ugotovili, da je večji promet vse prej kot dobrodošel za varnost tako pešcev kot kolesarjev.
Promet pa se ne povečuje le bolj strah prometnih nesreč, tudi
zaradi prej omenjene bližnjice. Med Štrekljevcem in Semičem se odpira vse več delovnih mest, na bližnji Vrtači pa nastaja industrijska cona, zaradi česar se bo prav tako povečal tako tovorni kot potniški promet. A varnost udeležencev v prometu ogroža še marsikaj. Tako na Štrekljevcu, kjer je ob prometni cesti tudi podružnična šola, nimajo urejenega pločnika niti javne razsvetljave. Ne čudi torej, da je prebivalce ob tej cesti, ki jo semiški župan Janko Bukovec rad imenuje jugorska cesta, vse
takšnih s smrtnimi izidi.
Zato so se odločili, da bodo županu dali pobudo za ureditev pločnika, kolesarske steze, javne razsvetljave, postajališč, signaliacije in druge potrebne infrastrukture na cesti od Štrekljevca do Vrtače. Prepričani so, da bi s tem zagotovili varnost tako vsem udeležencem v prometu kot tudi znosnejše življenje ljudem v vaseh ob cesti. Občinskemu svetu pa so predlagali, da njihov predlog vnese v plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest. Pobudnik omenjenega predloga je
bil sicer Ivan Sepaher s Kala, podprli pa so ga številni prebivalci Kala, Štrekljevca, Brezovi Rebri, Podrebra, Omote, Gradnika, Oskor-šnice in Osojnika. Zbrali so kar 362 podpisov, kar je skoraj desetina semiških občanov. A medtem ko so se nekateri svetniki z idejo strinjali, je podžupan Janez Mo-vern menil, da najbrž ne bodo delali pločnikov proti Štrekljevcu, dokler jih ne bo v občinski prestolnici. Bodo pa pločnika in javne razsvetljave za začetek deležni vsaj na Štrekljevcu, saj že pripravljajo projekte. Vprašanje pa, ali bodo z odgovorom zadovoljni krajani prej omenjenih vasi. Že res, da je največji problem denar, vendar se ta navadno čudežno najde, ko pride do hude nesreče.	m. B.-J.
ZAPELO NEKAJ STO PEVCEV - Belokranjski cerkveni pevski zbori so se preteklo nedeljo predstavili že na 28. reviji. V semiški župnijski cerkvije zapelo kar !5 zborov, bodisi otroških, mladinskih, ženskih, moških ali mešanih. Na fotografiji: pevci iz otroškega pevskega zbora iz Semiča, ki jih vodita Peter Klemenčič in Marinka Dichlberger. (Foto: M. B.-J.)
M4Š i 2 J J A S I M OBČIM IJNU
Kostelska vrhhlevna hiša
Na Ptuju je bilo v četrtek in petek sklepno dejanje letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Turizem in dediščina. Med enajstimi udeleženci, zmagovalci območnih tekmovanj, so nastopili tudi učenci OŠ Fara v občini Kostel. Predstavili so se z raziskovalno nalogo kostelska vrhhlevna hiša. Mentorica Geraldine Hrelja je povedala, da so učenci letos raziskovali življenje Kostelcev nekoč in predvsem razmišljali, kako kostelsko hišo zaščititi pred zobom časa in jo pokazati zanamcem. Prisluhnili so domačinom in njihovim pripovedkam, starim staršem in zgodbam preteklosti. V Vrhhlevni hiši s “kambro, špajzo, črno kuhinjo, štalo in kevdrom” je skrito tudi bogastvo kostelskega narečja, besed, ki ne smejo utoniti v pozabo.
MG.
Plastični sodi niso nevarni
RIBNICA - Ostanki barv na vodni osnovi, ki so nastali pri čiščenju lakiranih kabin za potrebe podjetja Inles in so v plastičnih sodih shranjeni ob ograji podjetja na Prijateljevem trgu, niso okolju nevarni. To je povedal predsednik uprave delniške družbe Inles mag. Andrej Mate. Pred kratkim je bilo teh ostankov okrog 600 ton, ki so jih zbirali več kot petnajst let. Doslej so odstranili več kot 60 odstotkov ostankov, in sicer s črpanjem barv iz sodov v posebne kamionske cisterne, ki so jih odpeljali v Avstrijo. Z novo tehnologijo barvanja oken se ustvari le okrog 10 odstotkov barvnih ostankov, saj trde odpadke sežigajo, izgorevanje pa prav tako ni nevarno za okolje, kar potrjujejo tudi inšpekcijske službe.
M. G.
Po kriminalni, še črna komedija
Na letošnjem Medobmočnem srečanju odraslih gledaliških skupin v Kočevju sta se predstavili le dve skupini - Kljub kakovosti malo gledalcev
KOČEVJE - Na odru dvorane Šeškovega doma v Kočevju, kjer je 24. marca nastopilo 42 mladih igralcev in lutkarjev na Območnem srečanju otroških gledaliških in lutkovnih skupin, je prejšnji četrtek potekalo med-območno srečanje odraslih gledaliških skupin. Zaradi odločitve selektorjev, da bodo letos dali večji poudarek kakovosti, sta se za uvrstitev na Linhartovo srečanje, ki bo potekalo od L do 3. junija v Ljubljani, v Kočevju potegovali le dve skupini.
MEDOBMOČNO SREČANJE - Maloštevilni gledalci so si na medobmočnem srečanju odraslih gledaliških skupin v Kočevju lahko ogledati najprej kriminalno, nato pa še črno komedijo. Na posnetku: z večerne predstave Lepotna kraljica Leenana v izvedbi gledališke skupine Prosvetnega društva Horjul (Foto: M. L.-S.)
Perna moka ostaja na Bregu!
Občina podjetju La Mil ni dala soglasja
KOČEVJE - “Spoštovali bomo podjetnikovo odločitev, s tem pa posredno tudi odločitev občinskega sveta,” je povedal v ponedeljek na seji kočevskega sveta člržavni sekretar z ministrstva za okolje in prostor mag. Radovan Tavzes. Ob
iMag. Radovan Tavzes
zanikanju, da bi občanom Kočevja obljubljali, do kdaj bodo iz skladišča blagovnih rezerv na Bregu odpeljali kostno in perno moko, je povedal, da se bo, sodeč po dosedanjih aktivnostih za odvoz 4.200 ton moke na sežig v Essen, to zgodilo v mesecu do mesecu in pol, kar pa pomeni, da bodo lahko izpolnili obljubo, ki so jo dali krajanom v Blanci, da bodo tamkajšnje skladišče spraznili do 20. maja.
Zaradi objave v medijih, da nameravajo perno moko iz skladišča na Bregu prepeljati v La Milovo skladišče, ter odziva javnosti, je direktor podjetja Milan Lampe v petek ministrstvo obvestil o dodatnih pogojih za podpis pogodbe o prevozu perne moke v njihovo skladišče. Podjetnik je tako med drugim postavil pogoj, da se za izvršitev skladiščenje pridobi soglasje kočevske občine. Zaradi nujnosti obravnave problematike skladiščenja kostno-perne moke so svetniki to točko uvrstili na dnevni red in o njej glasovali kot o predlogu za izdajo soglasja. Potem ko je podal poročilo mag. Tavzes in so poleg predstavnikov vseh strank v svetu povedali svoje mnenje tudi predstavniki stanovalcev Roške ulice, so se svetnflri soglasno odločili, da soglasja ne dajo.
M. L.-S.
V manj kot mesecu dni po Otroškem gledališkem maratonu, ki ga je letos že tretjič zapored organizirala kočevska izpostava Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je po zaslugi vrstnega reda za organizacijo medobmoč-
Gradnja športne dvorane v Sodražici
SODRAŽICA - Študija športnih objektov v Sodražici je v sklepni fazi. Ni skrivnost, da si občina na vso moč prizadeva, da bi tudi pri njih zgradili večnamensko športno dvorano, ki jo kraj potrebuje. Župan Andrej Pogorelec je povedal, da je največja težava pri odkupu dveh parcel ob Bistrici, kjer naj bi stal novi objekt in bi bil podaljšek že obstoječima igriščema za balinanje in rokomet. Lani so v proračunu za zemljišča namenili šest milijonov tolarjev, letos pa
4,5	milijona. Ker ima projekt stoodstotno podporo občinskega sveta in skoraj vseh prebivalcev, teh je v občini okrog 2.500, bodo letos pripravili idejno zasnovo nove športne dvorane. Pričakujejo, da bo svoj delež primaknila tudi država, ki bi sofinancirala delež za potrebe šole. Sedanja telovadnica namreč ni primerna za izvajanje športne vzgoje, premajhna je tudi za druge dejavnosti, ki se vrstijo v občini.
M. G.
nih srečanj kočevsko občinstvo dobilo priložnost, da si ogleda tudi nastope odraslih amaterskih igralcev. Medtem ko so predstave, ki so jih pripravili kočevski osnovnošolci in njihovi mentorji, napolnile dvorano Šeškovega doma, pa je ta ob izvedbi gledaliških predstav medobmočnega srečanja odraslih gledaliških skupin ostala skoraj prazna. Popoldansko predstavo
Turjačani čistili
TURJAK - Aprilske očiščevalne akcije, na katero je vabil krajevni odbor Turjak, seje udeležilo 78 članov raznih turjaških društev, klubov in posameznikov. Čistili so pokopališče, dom krajanov in njegovo okolico, grad z okolico, Bajdi-nec, Stajnprik, središča zaselkov in ob cestah. Lovci so očistili Župni-co in prostor za piknik, uredili okolico lovskega doma in prebarvali ograje na območju gradu. Carli Strle je obrezal in razpeljal grajsko trto ter cepil češnjo pri gradu. Lokostrelci so uredili ogrodje za grajsko trto, odstranili na tone strešne opeke in posadili.okrasno cvetje. Gasilci so se izkazali pri urejanju doma krajanov itd. Izkazali so se tudi štirje traktoristi, ki so sodelovali pri odstranjevanju zapuščenih avtomobilov oziroma njihovih delov, z območja gradu so odpeljali okoli 4000 kg odpadne strešne opeke na deponijo in še okoli 2000 kg raznih odpadkov do zabojnikov.
V
58-Ietnica bitke v Jelenovem Žlebu
Slovesnost bo 27. aprila ob 11. uri v Jelenovem žlebu
JELENOV ŽLEB - Jutri, 27. aprila, na dan upora proti okupatorju, bo ob 11. uri spominska slovesnost ob 58. obletnici bitke v Jelenovem Žlebu. Jelenov Žleb je namreč postal mesto tradicionalnega vsakoletnega srečanja borcev, vojakov in častnikov Slovenske vojske ter občanov iz ribniško-kočevske doline ter širše Dolenjske. V programu tokratne prireditve bodo sodelovali: godba Slovenske vojske, nekatere njene enote iz Ljubljane in Postojne, tamburaški orkester iz Sodražice, recitatorji in dijaki srednje šole iz Kočevja, v okviru slovesnosti pa bodo borci položili tudi vence na spomenike padlim.
Rudeževa cesta, ki iz Rakitnice vodi proti Jelenovem Žlebu, je postala "Pot bojev in pomnjenja slovenskih vojakov”. Bitka v tem kraju je že dolgo vpisana med najpomembnejše dogodke druge svetovne vojne v Sloveniji, pa tudi v učne programe osnovnih, srednjih in vojaških šol, za širšo javnost pa so na voljo zgibanka o poti, številni članki, razprave,
Gorivo je še vedno prepoceni?!
Slaba obiskanost razstave o možnostih zmanjšanja stroškov za ogrevanje - Do večje varčnosti s plačilom po dejanski porabi
Osem žensk in večerno Lepotna kraljica Leenana si je skupno ogledalo manj kot 50 gledalcev.
Kot je povedal vodja območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljub-ljana-okolica Matko Zdešar, deluje na območju, ki ga poleg njihove, pokrivajo še izpostave v Kočevju, Ribnici, Vrhniki, Logatcu, Ivančni Gorici in Cerknici, skupno 13 odraslih gledaliških skupin. Na območnih srečanjih se letos vse niso predstavile, med tistimi, ki so se, pa so selektorji izbrali dve: KD Janez Jalen iz Notranjih Goric, ki se je lani udeležila državnega srečanja, ter Prosvetno društvo Horjul, ki sodi med gledališka društva z najdaljšo tradicijo. Srečanje je spremljal dramaturg Miha Trefalt, ki bo odločil, ali bodo katero od obeh predstav uprizorili v začetku junija v Šentjakobskem gledališču na Državnem srečanju odraslih gledaliških skupin.
M. L.-S.
brošure, pesmi, prozna dela itd. V boju v Jelenovem Žlebu sta sodelovala dva neenakopravna nasprotnika - italijanska in partizanska vojska. Italijani so bili takrat na vrhuncu svoje moči in množičnega uničevanja slovenskega naroda. Partizani, tedaj združeni v odredih in novonastalih brigadah, so bili po številu in opremljenosti daleč šibkejši od italijanske divizije "Macerata”, kije bila razmeščena po ribniško-kočevski kotlini. To neenakost potrjuje tudi podatek, da sta v Jelenoven Žlebu stopili v boj Cankarjeva in Gubčeva brigada, ki sta v prejšnjih bojih utrpeli velike izgube, še posebej na območju Suhe krajine in Kočevskega pa tudi širše Dolenjske. Srečanje med vojskama je bilo presenečenje tako za ene kot za druge. Razmere so zahtevale naglo ukrepanje, zato so bile lastnosti, kot so partizanska pobuda, iznajdljivost, hrabrost, domoljubje in tovarištvo odločilne za uspeh boja. Dejstvo, da sta bataljona Cankarjeve brigade sprejela frontalni boj in daje 2. bataljon Gubčeve brigade v teku zavzel greben in koto 1080, je odločilno vplivalo, da se je boj kaj hitro iztekel v hud poraz Italijanov ter veliko vojaško in moralno zmago partizanov.
I. B„ L. H.
Na Jasnici bodo tujci, ne bo pa centra!
Pojasnila državnega sekretarja Molana
KOČEVJE - Skoraj teden potem, ko so se na objavo o poteku pogovorov o namestitvi azilanov v RTC Jasnica z ostrim protestom odzvali občani ribniške občine, je na kočevskega župana Janka Vebra naslovila protest proti načrtovani ustanovitvi začasnega ali trajnega prehodnega doma za tujce tudi krajevna skupnost Stara Cerkev, na območju katere se nahaja motel Jasnica. Kot nujno zadevo je župan predlagal, da sejo uvrsti na dnevni red ponedeljkove seje sveta, kar so svetniki z odločitvijo, da jo bodo obravnavali kot informacijo, tudi sprejeli.
“Jasnica v tem trenutku ni aktualna, da bi ustanovili center za tujce,” je zatrdil svetnikom državni sekretar Molan, ki je na ministrstvu za notranje zadeve zadolžen za področje policije. Povedal je, da sta lastnika (podjetnik Kovač iz Osilnice in podjetje Mercator) oziroma lastnik, kot je dejal, podal prijavo na februarja objavljeni razpis ministrstva, da pa objekt ni prišel v ožji izbor za ustanovitev centra ter da zato lastnik tudi ni zaprosil za soglasje lokalne skupnosti. Ob tem je poudaril, da pa je objekt zanimiv za začasno nastanitev določenih kategorij ilegalnih pribežni-kov, in dodal, da gre v primeru Jasnice predvsem za družine z otroki oziroma za to, da se ljudem različnih narodnosti za čas, ko se nahajajo v Sloveniji (po zakonu je to lahko največ 6 mesecev, običajno pa je teden dni), zagotovi človeka vredno bivanje.
M. L.-S.
KOČEVJE - Od torka do sobote prejšnji teden je bila v prostorih Energetske svetovalne pisarne na ogled razstava: Merjenje rabe energije in vode v večstanovanjskih objektih. Razstava je bila prva izmed obeh, kolikor jih načrtujejo za letošnje leto, in v nasprotju s pričakovanji organizatorjev do sedaj njihova najslabše obiskana razstava.
Energetsko svetovalno pisarno so v Kočevju odprli že pred štirimi leti in ljudje so se nanjo že navadili. “Vsako leto pripravimo najmanj eno do dve razstavi, kijih glede na temo in zanimanje obišče različno število ljudi, vendar pa na tako slab odziv kot tokrat nismo naleteli še nikoli," sta povedala energetska svetovalca Vladimir Bizjak in Marko Piršič. Vzrok za slabo obiskanost razstave, na kateri so predstavili enega od načinov za zmanjšanje stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih objektih, sta pripisala “ugotovitvi", daje “gorivo očit-
no še vedno prepoceni". Za ogrevanje se namreč v gospodinjstvu porabi kar 50 odst. energije, 35 odst. je porabi avtomobil, 8 odst. priprava tople vode, 6 odst. gospodinjski stroji in le 1 odst. razsvetljava. Prav zato je še težje razumljivo, kot je povedal Bizjak, da je odnos ljudi do ogrevanja veliko bolj razsipniški kot, denimo, do vode in elektrike.
“Naš namen je, ljudi vzpodbuditi, da bi se tudi do ogrevanja obnašali enako varčno, kot se do vode in elektrike,” je povedal Bizjak in dodal, da je osveščanje o učinko-
vitejši rabi energije dolgoročnejša zadeva. Povedal je, da je v Kočevju le 5 blokov oziroma okoli 7 odst. vseh stanovanj, v katerih obračunavajo ogrevanje po deliinikih stroškov ogrevanja, da pa se denimo v UHM, kjer imajo delilnike že vgrajene, za takšen način obračunavanja, ki pomeni bolj pošteno delitev stroškov, še niso odločili. Povedal je, da se investicija v vgradnjo de-lilnikov povrne že v enem letu za najcenejše oziroma v dveh do treh letih za dražje ter da se po njihovi vgradnji poraba energije zmanjša za 10 odst., z večjo varčnostjo stanovalcev, ki jo prinaša način plačila po dejanski porabi, pa lahko celo tudi do 30 odstotkov.
M. L.-S.
KORISTNA, A SUBO OBISKANA RAZSTAVA - Na posnetku: energetska svetovalca Bizjak in Piršič (levo) ter dva izmed redkih obiskovalcev prve letošnje razstave kočevske Energetske svetovalne pisarne, ki je bila sicer koristna, a slabo obiskana (Foto: M. L.-S.)
Drobne iz Kočevja
PRAZNIČNO MRTVILO-Če bi sodili po številu gledalcev, ki so si prejšnji četrtek ogledali obe gledališki predstavi medobmočnega srečanja odraslih gledaliških skupin v Šeškovem domu, ter po številu obiskovalcev, ki so si ogledali razstavo, ki jo je pripravila kočevska Energetska svetovalna pisarna, potem bi upravičeno lahko ocenili, da je velika večina občanov kočevske občine letošnje velikonočne praznike raztegnila na cel prejšnji teden. Samo med prazniki je namreč v Kočevju še takšno mrtvilo in zunaj tako malo ljudi.
Ribniški zobotrebci
BOLEČE ZA UŠESA, PAŠA ZA OČI - Jutri bo v centru Ribnice vse vrvelo in hrumelo. Poleg tega, da bo vrvelo, pa bo tudi dobesedno hrumelo. Do 11 ure se bodo namreč v centru Ribnice zbirali motoristi od vsepovsod. Člani motorističnega kluba Ribn’čan, ki bodo z blagoslovom motorjev, motoristk in motoristov pri Novi Štifti letos na ta način že tretjič zapovrstjo odprli novo motoristično sezono, pričakujejo prihod okoli 500 motoristov. Prišli naj bi iz vse Slovenije in letos prvič tudi iz tujine: sosednje Hrvaške, Italije, Avstrije in celo Nemčije. Vrhunec prireditve, ki bo morda za nekatere nekoliko boleča za ušesa, a nedvomno prava paša za oči, bo točno ob poldne blagoslov pri Novi Štifti; nakar bo sledila panoramska vožnja za motoriste in nato še družabno srečanje s pogostitvijo in revijo glasbe v Sodražici.
Laški sel
VODOVOD TURJAK je pred kratkim prevzelo Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Ljubljana, in to v last, upravljanje in vzdrževanje. Krajani naj torej poslej urejajo vse v zvezi z vodo oz. vodovodom z novim lastnikom.
SONČNI ŽAREK VPISUJE -Le še do ponedeljka, 30. aprila, bodo sprejemali vpise otrok v vrtec Sončni žarek v Velikih Laščah, ki deluje v okviru osnovne šole Primoža Trubarja.
USTANAVLJAJO TURISTIČNO ZVEZO - Za območje občine Velike Lašče delujejo tri turistična društva, ki se bodo za usklajevanje dela združila v občinsko turistično zvezo. Vsi, ki že delajo ali želijo delati na področju turizma, so vabljeni na sestanek, ki bo 9. maja ob 20. uri v sejni sobi občine.
BOG NA TURJAKU - V soboto, 5. maja, bodo v dvorani Doma krajanov na Turjaku nastopili s komedijo Woodyja Allena “Bog” igralci KUD Želimlje. Na ogled vabita KUD Želimlje in Kud Marij Kogoj Turjak.
RAZSTAVA V SKEDNJU -Razstavo grafičnih tehnik Borisa Jesiha so pred kratkim odprli v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji. Organiziralo jo je Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, podružnica Rašica.
PRI TAROKU ZMAGAL UROŠ - Kulturno-športno društvo Krpan je pred kratkim organiziralo v gostilni Kropeč na Mali Slevici občinsko prvenstvo v taroku. Udeležilo se ga je 26 tekmovalcev. Zmagal je Uroš Geroni iz Karlo-vice, drugi je bil Stane Petrič (Velike Lašče) in tretji Franc Kaplan (Mala Slevica).
Kostelski rižni
JUTRI PO GRAJSKI POTI -Jutri, 27. aprila, se bo ob 10. uri pred okrepčevalnico Samsa na Žagi začel peti pohod po Kostelski grajski pešpoti. Dolg je 16 km oziroma 4 do 5 ur zmerne hoje. Posvečen je 10-letnici osamosvojitve, 10-letnici Turistično-športne-ga društva Kostel in 60. obletnici ustanovitve OF. Startnina je 200 tolarjev.
S ČOLNI PO KOLPI - Dvanajsti tradicionalni tekmovalni spust s kajaki, kanuji in rafti na 11 km dolgi progi od Srobotnika do Fare se bo začel 1. maja ob 11. uri. Organizira ga spet Turistično-športno društvo Kostel. Startnina znaša 1500 tolarjev za osebo, za kar bodo udeleženci prejeli unikatni spominek, majico in malico, prvouvrščeni pa pokale ali medalje in praktična darila.
MLAJ IN KRES - Za prvi maj bodo na križišču v Fari spet postavili mlaj, 30. aprila zvečer pa bodo zakurili kres in pripravili družabno srečanje.
Trebanjske iveri
PISMENOST... Trebanjski svetniki so se tokrat udarili že, ko je šlo za financiranje političnih strank. N.Si je zahtevala denar za svoje svetnike, SLS+SKD pa o tem ni hotela nič slišati, saj “smo vsi pismeni, zakon je jasen"! je bil odločen Anton Strah (SLS+SKD), pridružil pa se mu je tudi Alojz Metelko. In N.Si ni uspela s predlogom. Svetnik Marjan Pavlin (N.Si) tega pomladniškemu kolegu seveda ni odpustil in že pri še bolj vroči razpravi o sprejemu statuta Komunale vrnil za nepopustljivost. Ko je Strah dejal, da niso bistvene razlike med statutoma, ki sta ju pripravila nadzorni svet (NS) Komunale in občinska uprava in dodal: “Toliko pa sem pismen,” je repliciral Pavlin: “Žal ne v tem primeru!”
TRLA BABA LAN - Pomladniki so vendarle bili spet toliko enotni, da so sprejeli statut NS, kot je preroško predvideval tudi župan Ciril Pungartnik, ko je zagrozil, da bo morebitni sprejem statuta NS pomenil, da bo končal v njegovem predalu mize in da bo sprožil spor pred Upravnim sodiščem. Župan očitno bolj zaupa svoji pravnici, ki bi jo svetnik Jože Smolič (SLS+SKD) najraje vrgel na cesto (ker po njegovem že ne prispeva, da bi si nalili čistega vina), kot pa da bi dal statut v presojo Institutu za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti in za to plačal kakšnih 70 tisočakov, kot je predlagal predsednik NS Komunale Alojz Kastelic.
ZA GLASILO (po N.Si) NE VELJA ZAKON - Svetnik N.Si Marjan Zupančič je prepričal župana, da bi po domače, mimo predpisov, zagotovili denar še za eno številko Glasila občanov, kljub temu da je svetnik Igor Teršar (LDS) opozarjal, da se z razpisi pri javnih financah ne gre šaliti. Pungartnik je dejal, da prevzame vso odgovornost, direktor uprave Janez Slak pa bo moral (spet) čarati...
Sevniški paberki
NAJEMNINA-Je le naključje, da je teden dni po burni razpravi o mladinskem centru na sevni-škem gradu dobila Godba Sevnica od PGD Sevnica predlog obračuna mesečnih stroškov (od marca 1998, ko so postali samostojno društvo ji PGD ni zaračunavalo ogrevanja, vode, čiščenja hodnika, elektrike...) v višini kar 38.000 tolarjev, kar bi letno zneslo petino proračuna godbe? Godba je kot gasilska godba vsako leto zastonj igrala na gasilskem občnem zboru in aktivno sodelovala pri organizaciji revije gasilskih pihalnih godb. Če ne bo prišlo do pametnega dogovora, godba najverjetneje ne bo sodelovala na reviji gasilskih godb v Sevnici 9. junija, saj bodo razočarani godbeniki smatrali, da jih PGD Sevnica ne šteje več za svojo godbo, čeprav ima godba kot preambulo v statutu napisano, da nadaljuje izročilo Delavske pihalne godbe pri PGD Sevnica in se zato udeležujejo tudi vseh revij gasilskih pihalnih orkestrov v Sloveniji, kjer nastopajo kot gasilska godba.
PREMIKI - Mladinski center Sevnica, ki so ga hoteli ob podpori občine urediti na Glavnem trgu v Korenovi hiši, na javni razpravi ni dobil podpore, temveč so mu povabljeni tržani odločno nasproto-' vali. Očividci pravijo, da v to hišo še kar naprej nekaj dovažajo. Mogoče bo pa res kaj iz tega centra, toda za Sevnično, v tisti pink hiši, ki jo je imel v najemu Arnšek s firmo Tehnoavto...
MILKINE ZVEZE - Direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca Milka Cizelj je na gala kulinarični predstavi in seveda pojedini stoično prenesla bodičko bivšega finančnega ministra Janka Deželaka, da brez La-
ščanov pač ne gre. Deželak je mislil na “kadrovsko poreklo” kuharjev, ne na pivo. Laščani pa nimajo cvička, ki se ga ne brani niti Deželak... (Foto: P. P.)
ttMUt j ^ J J A 5 1 M o £J Č J J J KttU
Trimo želi biti prijeten sosed
Dan okolja “Trimo za Trebnje” - Trimo ob Dnevu zemlje spet pripravil dan okolja - Vandranje po okolici in predavanje - Srečanje vodstva s trebanjskim županom in občinskimi svetniki
TREBNJE - V Trimu, d. d., so z lani pridobljenim okoljevarstvenim certifikatom ISO 14001 sprejeli zavezo, da želijo biti z okoljem in skupnostjo, v kateri delujejo, čimbolj povezani. Trimo je generalni pokrovitelj rokometnega kluba, nogometnega in smučarskega društva Trimo Trebnje. Ob strani stoki tudi ostalim športnikom domačega okolja. Do mladih ima največje trebanjsko podjetje še posebej pozitiven odnos. Sodeluje z vsemi šolami in vrtci v občini ter štipendira dijake in študente. Podpira tudi kulturne, neprofitne in ostale aktivnosti v domačem okolju.
Prav zato so letošnji dan okolja, dreves in nasaditvi dreves pri ribni-v soboto, 21. aprila, pripravili pod ku Blato, društvu za pomoč du-geslom “Trimo za Trebnje”, saj želi- ševno prizadetim Sožitje pa so
jo biti sosed, ob katerem je bivanje prijetno in ki si vzame čas za soljudi. Ribičem so pomagali pri obnovi
Dan za lepši Boštanj
Drevi ob 19. uri v cerkvi še dobrodelni koncert
BOŠTANJ - V času med božičem in svečnico je Boštanj zaradi ogleda jaslic, ki jih je v župnijski cerkvi z veliko potrpežljivostjo in ljubeznijo izdelal cerkveni organist in ključar Ciril Udovč, obiskalo skoraj 10.000 ljudi. Prav zato je nastala želja, da bi podobo kraja v veselje krajanov in obiskovalcev še polepšali. Odbor za praznovanje na čelu s koordinatorko Alenko Kozorog in Župnija Boštanj s priljubljenim župnikom Fonzijem Žibertom sta pripravila sklop kul-turno-zabavnih prireditev od srečelova do jurjevanja, nastopov glasbenih talentov pod skupnim naslovom Teden praznovanja za lepoto Boštanja, ki se bodo zvrstili od nedelje do dre-višnjega dobrodelnega koncerta Dan za lepši Boštanj. Ta se bo pričel ob
19.	uri v cerkvi. Nastopili bodo mešani in otroški pevski zbor Župnije Boštanj, vokalna skupina Corona, oktet Jurij Dalmatin, Ljudski pevci Boštanj, Fantje s Preske, Čili, Moni, Romana in skupina Čuki. Po koncertu bo pogostitev. S praznovanjem bi Boštanjčani radi storili nekaj dobrega za svoj kraj in za okolico. Radi pa bi zbrali tudi denar za urejanje -kraja, za ureditev igrišča za mladino v Boštanju, zelenice okrog cerkve in še kaj. Kljub temu da veliko dela opravijo z lastnimi močmi, pa načrti presegajo finančne zmožnosti, zato pričakujejo sodelovanje širše lokalne skupnosti in organizacij. Častna pokrovitelja prireditev sta ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter sevniški župan Kristijan Janc.
P. P.
Razstava pastelov Janeza Suhadolca
RADEČE - V razstavišču Jadran v Radečah so preteklo soboto, ob 19. uri odprli razstavo pastelov Janeza Suhadolca, profesorja arhitekture, oblikovalca, pedagoga, publicista in mizarja. Vsi pasteli na tej zanimivi razstavi “S poti 2000” so nastali na Suhadolčevih lanskoletnih kolesarskih potepanjih po Sloveniji, Hrvaški in Madžarski. Nekaj jih je nastalo, ko je veslal z gumenjakom od Splita do Dubrovnika. Kot pravi Suhadolc, ki ga poznajo tudi snovalci in udeleženci loškega KreArta, so njegovi pasteli veseli izdelki. Gre za zmerno ekspresionistične podobe. “V času, ko prevladujejo takšne ali drugačne instalacije, happeningi in 'projekti’ vseh vrst, je to precej zapoznela in konservativna usmeritev. To me ne moti. S svojimi podobami nimam namena spreminjati ali kako drugače določati umetniških tokov na Slovenskem, po svetu še toliko manj,” skromno komentira Suhadolc.
P. P.
Po poteh krajevne skupnosti Loka
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Tukajšnje turistično društvo vabi na 2. pohod in srečanje krajanov KS Loka, ki bo potekal v soboto, 28. aprila, ko se bodo pohodniki ob 9. uri izpred Trubarjevega hrama napotili proti Radežu, Polani, Lovrencu, od koder se bodo spustili v Okroglice do turistične kmetije Vidka Močivnika, kjer bo zaključek pohoda. Pohodniki bodo tu dobili topel obrok. Zanj, spominsko darilo in okrepčila vsak udeleženec prispeva tisočaka. Če bo slabo vreme, pohoda ne bo, družabno srečanje ob 15.uri pri Močivnikovih vsekakor bo. Tudi za liste, ki jim ni do hoje.
izročili darilni bon za 100 m2 strehe nove bivalne enote v Trebnjem. Vodstvo podjetja na čelu z direktorico Tatjano Fink se je srečalo tudi s trebanjskim županom Cirlom Pungartnikom in občinskimi svetniki, med gosti pa smo opazili tudi poslanca Lojzeta Peterleta.
O prenovi poslovilne vežice
TREBNJE - Krajevna skupnost Trebnje vabi krajane na javno obravnavo predloga prenove trebanjske poslovilne vežice, ki bo v četrtek, 3. maja, ob 19. uri v kulturnem domu v Trebnjem.
Krvodajalska akcija v Sevnici
SEVNICA - Območno združenje Rdečega križa Sevnica vabi vse krvodajalce in ostale polnoletne, še posebej pa mlade in zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v četrtek, 3., in petek, 4. maja, od 7. do 13. ure v sevniški osnovni šoli Sava Kladnika. Morda boste nekega dne tudi vi potrebovali kri...
Občina pridobi zemljišča
SEVNICA - Strokovne službe Občine Sevnica so z upraviteljem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS iz Krškega Ivanom Kovačičem uskladile pogodbo o prenosu nekaterih zemljišč, ki so v upravljanju tega sklada, na Občino Sevnica. Na podlagi zakonodaje je možna dokončna določitev lastništva mnogih površin. Medsebojno usklajeno pogodbo mora odobriti in podpisati še direktorica Sklada Marja Majer - Cuk. S tem bo občina pridobila v izključno last številne površine, s katerimi bo lahko samostojno razpolagala.
V Sevnici trije koncerti
SEVNICA - Občina Sevnica je že lani v okviru Festivala Brežice na sevniškem gradu in v Lutrovski kleti gostila priznane umetnike in tako bo tudi letos. Pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih društev, Lisce, d.d., in Občine Sevnica bodo v Sevnici trije koncerti študentskega festivala. Klemen Ramovš, organizator Festivala Brežice, je županu Kristijanu Jancu podrobno predstavil program za letošnje leto.
Odprave ožine v Vrhku
KRMELJ - Predstavniki Direkcije RS za ceste, prometnega inšpektorata, Cestnega podjetja Novo mesto, Občine Sevnica in podjetja Inkos Krmelj so se sestali na terenski obravnavi v zvezi z odpravo ožine na regionalni cesti Krmelj - Tržišče v kraju Vrhek, kjer ožina otežuje transport zahtevnih izdelkov družbe Inkos. Dogovorili so se za izdelavo študije o možnih tehničnih rešitvah odprave problema.
Naložb za 116 milijonov tolarjev
SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je s tehničnim direktorjem Elektra Celje Marjanom Žumrom in direktorjem enote v Krškem Dragom Deželakom pogovarjal o odpravi nekaterih problemov z nihanjem napetosti, o načrtovani obnovi transformatorskih postaj, o kabliranju, tekočem vzdrževanju in o vlaganjih v elektrosistem v občini v letošnjem letu. Elektro načrtuje za 85 milijonov novih investicij, za 25 milijonov obnov in kabliranj ter za
6.5	milijonov tolarjev energetskih investicij. Skupna vlaganja v sevniški občini bodo letos tako dosegla višino
116.5	milijonov tolarjev.
Kljub muhastemu vremenu so se številni krajani odzvali povabilu na vandranje po krožni poti v naravnem okolju, na predavanje dr. Tatjane Gazvode, kako tudi z optimizmom v boj proti boleznim in na-
• Lani so v Trimu vložili za več kot 27 milijonov tolarjev v izboljšanje okoljskega delovanja. Z zbiranjem sekundarnih surovin so zmanjšali delež komunalnih odpadkov za 30 odstotkov. Zmanjšali so porabo vode na zaposlenega za več kot desetino, zmanjšali pa so tudi porabo električne energije na enoto prihodka in povečali izkoristke priključne moči, je povedal Danijel Zupančič in dodal, da tudi letos predvidevajo nekaj novih naložb in da bodo v svoj program z veseljem vključili tudi predloge in ideje krajanov oz. okolja, v katerem delujejo.
posled na druženje s klovnom in Adijem Smolarjem, kar je seveda razveselilo zlasti najmlajše. Na zaključni prireditvi so nagradili najboljše likovne in literarne izdelke otrok, ki so posrečeno razmišljali, kaj pomeni Trimo prebivalcem in okolju.
P. P.
60 let ustanovitve OF na Malkovcu
MALKOVEC - Združenje borcev in udeležencev NOB občine Sevnica in Občina Sevnica vabita na osrednjo slovesnost ob 60-letni-ci ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznika dneva upora proti okupatorju ter 10-letnici svobodne, samostojne države Slovenije, ki bo v petek, 27. aprila, ob 11. uri pri spomeniku na Malkovcu. Slavnostni govornik bo Tone Poljšak, podpredsednik Glavnega odbora ZB Slovenije, v kulturnem programu pa bodo sodelovali sevniška godba, MoPZ Emil Adamič Mokronog in učenci tr-žiške osnovne šole. Na Malkovec je zagotovljen prevoz z avtobusi: odhod z Blance ob 9. uri za smer: Dolnje Brezovo, Sevnica Glavni trg, občina, 9.15 avtobusna postaja, 9.20 Orehovo, 9.30 Breg - Loka; odhod z Blance ob 9. uri za smer: 9.15 Poklek, gasilski dom, 9.25 Podvrh, Klenovšek, Zabukovje, 9.35 Podgorje, gostilna Pipan, Sevnica, gostilna pri križišču Šmarje. Avtobusi bodo s proslave odpeljali po dogovoru.
DAN OKOLJA V TRIMU - Vsak obiskovalec je s srečanja, ki je zapustilo dober vtis o prijazni in zgledni organizirani firmi, odnesel domov lično pomladansko lončnico, tako tudi Rmanovi iz Trebnjega (na posnetku)
ZBIRANJE VZORCEV - Tajnik Društva vinogradnikov Trebnje Janez Zupan in član Brane Mežan (na levi), ki odlična vina prideluje v Dolgi Njivi, sta v soboto komisijsko odvzela pri Branetu Kneževiču na Debencu še zadnje vzorce vin (vseh so dali tokrat Trebanjci 61) za ocenjevanje na letošnji cvičkariji v Kostanjevici. Kneževič je odda! najbolje ocenjen šardone (17,90) in cviček, za katerega mu Zupan ni obetal, da se bo lahko kosal za kralja cvička, kot pred leti, ko je bil Kneževič ob naslov zaradi nesporazuma glede količin. (Foto: R Perc)
Branko Keber predsednik OZ ZWS
SEVNICA - V Sevnici so ustanovili območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj sta predsedniku Branku Kebru in vsem članom zaželela uspešno delo in prijetna skupna druženja. Zbralo se je veliko število udeležencev vojne za Slovenijo. Društvo bo združevalo interese tistih, ki so najbolj neposredno sodelovali v osamosvojitvenih procesih.
Zaključek projekta Vse o meni
BLANCA - Učenci 3.razredov na blanški osnovni šoli so imeli 19. aprila predstavitev projekta Vse o meni. Povedali in prikazali so , kaj vse so počeli med šolskim letom , kaj so se naučili in kaj ustvarili. Na šolskem hodniku in v učilnici so uredili zanimivo razstavo izdelkov. Na zaključek projekta so povabili tudi svoje starše, sestre, bratce, babice in dedke in jim pripravili pisan program z veselo pesmijo.
Priprave na grajski koncert
SEVNICA-V soboto so sevniški godbeniki sodelovali na reviji pihalnih orkestrov Posavja in se odlično odrezali. Gostovala je tudi godba iz Bavarske, ki pa je razočarala. Kvaliteta je bila daleč pod nivojem sevniške godbe. Godbeniki se pripravljajo na grajski koncert, ki bo v soboto 23,juni-ja, za dan upora proti okupatorju bodo v petek igrali na Malkovcu, 28. aprila pa na sevniškem gradu, kjer se bo omožila godbenica Polona Zupanc. 1. maja bo godba igrala budnico po sevniški občini, 19. maja bodo najverjetneje izvedli promenadni koncert na parkirišču za Sevničanko.
Država prelaga bremena občinam
Šolstvo, predšolska vzgoja in domsko varstvo - V sevniški občini so lani namenili 78.700.000 tolarjev za šolske prevoze - Še letos bodo pričeli z dozidavo telovadnice k osnovni šoli na Blanci
SEVNICA - Država je napisala pravila igre tudi glede prevozov otrok v šolo. Pravila so ostala, finančno breme pa je vse bolj lakomna država prevalila na občine. Za sevniško občino je lani znašalo to breme kar 78.700.000 tolarjev. Kakor zna država nekaj predpisovati, tako znajo tudi nekateri starši dosledno vztrajati pri od države ponujenem modelu, kar povzroča Občinarjem dodatne sive lase.
Podobno je pri predšolski vzgoji, za katero je lani občina namenila dobrih 224 milijonov tolarjev, za plače, kijih določajo v Ljubljani pa gre 80 odstotkov denarja! Starši pokrivajo 28,6 odstotka programa, občina pa razliko. Le po 9 staršev je glede na dohodke družine v dveh najvišjih razredih, kjer plačujejo 80 oz. 70 odstotkov od cene programa, kar 100 jih plačuje le 30 odst., 134 staršev plačuje 20 in 126 le 10 odstotkov, 31 staršev pa je sploh oproščenih plačila. Ni čudno, da je župan Kristijan Janc na novinarski konferenci ob pomoči vodje oddelka za družbene dejavnosti Jožeta Maurerja in svetovalke tega oddelka Žalike Jazbin-šek kar nekajkrat govoril o revni občini in nenasitni državi. V Ljubljani predpisujejo tudi cene domske oskrbe in se obnašajo tako, kot da je tisto, kar je dobro za Ljubljano, sprejemljivo tudi za preostalo Slovenijo. V občini je starih nad 65 let 14,3 odst. prebivalcev, kar je nad republiškim povprečjem. Občina je predlani ustanovila enoto za javne službe pomoči na do-
mu, ki jo izvaja Center za socialno delo. Za pomoč na domu so v enoti tri zaposlene delavke, ki jih financira pretežno občina, preko javnih del pa sta zaposleni še dve. Trenutno nudijo pomoč 48 občanom. Sedemnajstim dovažajo samo kosila, ostalim pa tudi gospodinjsko in drugo pomoč. Občina plačuje v celoti oskrbne stroške za 18 občanov, za 81 pa delno. Za to je lani občina porabila 78.270.000 tolarjev. Tudi v prihodnje bodo skušali ljudi čim dlje zadržati v domačem okolju.
Podatki o številu rojenih otrok v preteklih letih ne kaže bistvenega zmanjšanja števila otrok. To pa kaže, da bo ostala sedanja mreža šol in tudi predvidene naložbe v izboljšanje standarda in prehoda na devetletko. Še letos bodo pričeli z dozidavo telovadnice k osnovni šoli na Blanci, naslednje leto pa še učilnic in ostalih prostorov. Vrednost naložbe, za katero bo država prispevala polovico, se suče okrog 2,9 milijona mark. Nadzidava in preureditev sedanjega vrtca pri sevniški osnovni šoli Sava
JOŽE IN ŽALIKA - “Minister” za šolstvo Jože Maurer se poslavlja. V maju naj bi izkoristil preostali dopust in se - odpraviI v pokoj. Na občini iščejo novega vodjo oddelka za družbene dejavnosti. Pravijo, da tokrat ne bo iz Krškega, Radeč ali Trbovelj ... Mogoče bo pa Sevničan ali njegova sodelavka Zatika Jazbin-šek? (Foto: P. P.)
Kladnika je nujna za prehod na devetletko. Dozidavo šole načrtujejo še v Tržišču, v Šentjanžu pa bodo pri šoli zgradili zunanje igrišče.
P. P.
MMJ 2i J J ASIH o 3 Č J J j MM
Nova šola še stoji, a še molči
V Krškem so zgradili srednjo šolo s športno dvorano, ki ju še ne uporabljajo zaradi pomanjkanja denarja za dokončanje - V krški šoli bodo spet izobraževali papirniearje
KRŠKO - Ob vstopu v Krško na Spodnjem Griču že nekaj časa stoji nov^srednješolska stavba, vendar je še brez dijakov. Prazna bo še nekaj mesecev, in Srednja šola Krško, ki bo v prihodnje delovala v stavbi, bo šolsko leto 2000/2001 zaključila v sedanjih, starih prostorih.
“To, da še nismo v novem objektu, pomeni za nas kar nekaj težav. Sedanji prostori so slabo opremljeni. Že dolgo jih nismo obnavljali, ker so na naše prošnje in zahteve za denar za opremo odgovarjali, da bomo pač dobili novo stavbo in se sedanje šole ne izplača obnavljati. Druga težava so stroški v novem objektu, npr. za energijo in varo-
Ivan Žibert
vanje.” Tako opisuje razmere Ivan Žibert, ravnatelj Srednje šole Krško.
Nova krška srednja šola je še neopremljena, če ne štejemo nekaj že nabavljenih računalnikov. Država, ki bo plačala opremo, očitno tehta odločitev, koliko denarja naj nameni za posamezno od skupno šestih šol v Sloveniji, ki čakajo na opremo. Krški šoli v iskanju denarja za opremo je pomagal nekako trkati na vrata tudi poslanec Branko Janc s pobudo v državnem zboru.
Dijaki in učitelji krške srednje šole so se po malem naveličali razmer, ko je pouk na dveh, poldrugi kilometer oddaljenih lokacijah v Krškem, zato je razumljiva njiho-
• Srednja šola Krško izobražuje na strojni in elektro smeri in v tehnični gimnaziji, ima tudi dva oddelka večerne elektro in strojne tehnične šole. Znova pripravlja oddelek za šolanje papirniških tehnikov. Ima tudi že kandidate za študij na višji strokovni elektrošoli.
Tabornik najde pravo pot
Rodu Sivi dim Krško ob dnevu tabornikov ponagajalo vreme - Ženska ekipa v Preddvoru tretja - Kmalu stran na spletu?
KRŠKO - Taborniki rodu Sivi dim Krško so svoj za soboto napovedani propagandni tabor v Krškem prestavili zaradi kislega vremena. Tabor, ki bi potekal ob nedavnem dnevu tabornikov, je le nekaj od tistega, kar dela Sivi dim. Ob otoplitvi v teh dneh krški taborniki spet pogosteje pomislijo na poletje, saj je to tisti čas, ko Sivi dim izvede tradicionalni letni tabor v Soteski pri Novem mestu.
Krški taborniki pripravljajo za novoletne počitnice zimovanje v različnih krajih po Sloveniji. Sivi rod organizira tudi pohode, obiskuje muzeje, se zabava na piknikih itd. “Marca je bilo nočno orientacijsko tekmovanje v Preddvoru. Ženska ekipa rodu Sivi dim Krško je dosegla 3. mesto. Taka tekmovanja so zelo zanimiva. Med potjo se tudi malo izgubljamo, a zmeraj najdemo pravo pot. Taborniki pravimo, da se nikoli ne izgubimo, ampak samo zaidemo z idealne poti," pravi Zala Jenžur, ki je
Zala Jenžur
skupaj s Tino, Sergejo, z Nušo in Bijo sodelovala v tretjeuvrščeni ekipi.
V tem šolskem letu seje rod Sivi dim povečal za novoustanovljeni vod Murnov, v katerem so predšolski otroci. To verjetno kaže na zanimanje za taborništvo v Krškem. Sivi dim se predstavlja na taborih, kakršnega bodo letos po prestavljenem sobotnem pripravili verjetno jeseni, prav tako zanj podrobneje izvedo na srečanjih, ki jih tedensko organizira v osnovnih šolah Jurija Dalmatina Krško, Leskovec pri Krškem in Veliki Podlog.
Sivi dim Krško je po začasni prekinitvi dela dvignil taborniško zastavo in zapel taborniško himno spet leta 1992. Od takrat do danes si člani rodu, v katerem je Meta Jakhel starešina in Dejan Dvoršek načelnik, pridno zavezujejo rute, ki jih trdno povezujejo z veliko sve-
• Sivi dim bodo verjetno že kmalu opazili na posebni strani v spletu, na katerem lahko o taborništv u ljubitelji več preberejo na naslovu http://www.rutka.net. Že zdaj na Sivi dim Krško opozarja Kažipot, glasilo krških tabornikov, katerega urednica je Zala Jenžur, ki je v rodu tudi propagandistka.
tovno družino ljubiteljev narave in boljšega človeka. Nekaj lepega krškim tabornikom pomeni tudi decembrska akcija Lučka miru, v katero se vključujejo.
M. L.
va želja po skorajšnji selitvi v nov hram učenosti. Vodstvo šole še ni pokopalo upanja na začetek novega šolskega leta pod eno, novo streho. Ravnatelj pravi, da bodo s preselitvijo dobili neprimerno boljše delovne možnosti vsi v šoli, svoje
• Športna dvorana pri novi srednji šoli je že dobila vso opremo razen tribun. Nakup opreme dvorane sta s približno enakima deležema plačala občina in šolsko ministrstvo.
delovne prostore, ali morda rečeno bolje delovno mesto, bodo dobili tudi učitelji. Tudi organizacija dela bo v bodoče lažja.
M. L.
Solata v aprilu
O drobnih skrivnostih
SEDEM - Tisto, kar se ne more zgoditi na Šedmu, kjer stanujejo Brilijevi, je, da bi jih odnesla poplava. “Bolje je tu kot na ravnici, na ravnici pride voda, tukaj nas voda ne bo dosegla," pravi gospodinja Minka Brili. Njihova hiša stoji namreč v hribu, umaknjena od Dovškega potoka.
Kjer stanujejo Brilijevi, tudi tam se lahko zgodi, da v aprilu že bahato raste solata. Pri tem se Minka vsako leto zanaša na občutek, kje na Senčnati strmini bo zgodnja pomlad tistikrat potegnila mejo med sončna-tim toplejšim delom zelenjadnega vrta. Vsak vrtičkar bo priznal, da tu govorimo o drobnih skrivnostih, kakršne ženejo v vrtno gredo tisočere gospodinje in druge obdelovalce od Sedma do Aljaske. Izbrani primer solate na vrtni gredi je s Sedma pri Senovem, kot rečeno. Ta izbor je golo naključje. Zato velja čestitka prav vsem gospodinjam s hribov in z ravnic, iz mest in vasi, ki poiščejo srečo v obdelavi polj in vrtov in pri tem nesebično delijo sonce z zgodnjimi pomladanskimi in poznejšimi posevki.
To bi lahko bila zgodba o zgodnji berivki z vsaj dvema listkoma aprila 2001. Kot se opazi, v tej zgodbi niso niti z besedico omenjeni lisice, kokoši, srne in zajci, divji, seveda, ki uživajo v izključno naravni hrani. Vendar je te živali mogoče videti blizu Brilijevih in v širši šedemski okolici, in sicer v gozdu in na travniku in tudi na vrtu, če ta ni ograjen. Da, tudi to je podeželje, za mnoge kraj nesrečnega in za druge srečnega imena. Brilijevi, Minka in mož, korenini, in njuni poganjki, so tu najbrž kar zadovoljni, drugače bi od tod najbrž že odšli bliže k mestu, kot to naredijo mnogi ljudje tega sveta, da bi našli svojo srečo.
M. L.
USTVARJALNOST - Za sedanjimi, domala zgodovinskimi zidovi Srednje šole Krško ustvarjajo ljudje s sodobnim znanjem. Plod lake razgibanosti je tudi model naprave za regulacijo nivoja temperature in doziranja tekočin. Vodja projektne skupine, ki je naredita tehnični sklop, je Drago Marušič (na fotografiji ob napravi). V krški srednji šoli so izdelali kar 70 odstotkov sestavin naprave, ki je kot učilo že dobilo visoke strokovne ocene. (Foto: M. L.)
Minka Brili na vrtu.
DVE STRANI ŠOLE - Krško srednjo šolo na eni strani ljudje še gradijo in urejajo njeno okolico, kot kaže tudi fotografija. Toda na drugi strani jo že razbijajo vandali. Zdrobljene zunanje luči, zvita ograja in na več mestih opraskano pročelje zgovorno dokazujejo, da je v Krškem doma tudi razbi-jaštvo. Kdo se znaša nad novo šolsko zgradbo, je uganka, ki jo bodo mogoče pomagali razvozlati varnostniki in policija, ki tu občasno nadzirajo razmere. Očitno so pri šoli premalokrat ali pa znajo razbijači spretno poiskati trenutek, ko ni patrulje. (Foto: M. L.)
Stojanski Vrh si želi “navadne”
Stojanski Vrh v krajevni skupnosti Cerklje ob gradnji telefonskega omrežja pred leti “začasno ” dobil fiksni mobitel - Telekom Slovenije: “Nismo pozabili na podeželje ”
STOJANSKI VRH - Telefoni so pred desetletji veljali za pravcato dragocenost, za katero so ljudje prispevali veliko denarja in prostovoljnih delovnih dni. Tistemu obdobju je sledil čas, ko je telefon postal precej lahko dostopna dobrina in ko se je zaradi tega precej zgostilo posodobljeno telefonsko omrežje tudi južno od Ljubljane. V telekomunikacijskem pogleduje napredovalo tudi Posavje, vendar je tu ostalo do danes tudi nekaj težav v zvezi s telefonijo.
TABORNIKI IZ KRŠKEGA - Druženje ob platnenih strehah in ob taborniški himni je prijetna, koristna šola za življenje, kot menijo taborniki vseh generacij iz vse Slovenije, med njimi tudi tako znani Andrej Šifrer. Tudi člani rodu Sivi dim iz Krškega (na fotografiji) so očitno veseli taborjenja in slastnega twista. Fotograf ja je z enega od preteklih taborov, ob lepem vremenu bi zelo podoben posnetek nastal tudi v soboto na propagandnem taboru v Krškem. (Foto: Taborniki rodu Sivi dim Krško)
Stojanski Vrh v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki spada v kraje s takimi težavami. Prebivalce tu moti, da imajo fiksne mobitele namesto klasičnega kabelskega telefonskega omrežja. “Ko so nam dali take telefone, so nam rekli, daje to samo 'začasno’. Vendar to ‘začasno’ zdaj traja že nekaj let. Predolgo,” pravijo domačini.
Kakšne telefone lahko pričakuje Stojanski Vrh, smo vprašali na Telekomu Slovenije v poslovni enoti v Novem mestu. Roman Gabrijel, vodja službe za investicije v enoti, je povedal, da so v letih 1996/97 v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki gradili v več fazah krajevno kabelsko omrežje. Dokončali so prvo fazo, to je območje Cerkelj z okoliškimi ravninskimi naselji, v hribovitih predelih pa omrežja niso zgradili zaradi izjemno viso-
kih stroškov, tako da v načrtu rezervirani naložbeni denar ni zadoščal. “Telekom je za naročnike v naseljih Stankovo, Kraška vas, Čedem, Kamenice, Izvir in Stojanski Vrh v zameno za klasične telefonske priključke omogočil rešitev za te priključke s stacionarno mobilnimi sistemi. Kljub temu da je zaradi omejenih investicijskih sredstev poudarek predvsem na gradnji v poslovno-stanovanjskih središčih, si bomo v Telekomu še naprej prizadevali za nadaljevanje izgradnje omrežja tudi na ruralnih območjih, kot so vasi v krajevni skupnosti Cerklje. Vendar je veliko odvisno od novega zakona o telekomunikacijah, ki bo določil mehanizme vlaganj na posameznih območjih,” pojasnjuje Roman Gabrijel iz Telekomove službe za investicije v Novem mestu.
Stojančanke in Stojančani imajo torej v Telekomu nekako prijatelja, ki čaka na državno odločitev? Vsekakor imajo v skupnem seštevku nekaj manj prijateljev kot tisti Telekomovi telefonski naročniki, ki imajo v hiši t. i. klasični, kabelski, “navadni" telefon. Stacionarno mobilni telefonski sistem s klicno številko 050, kakršen je na Stojan-skem Vrhu, namreč pred mnoge ljudi, ki bi poklicali prijatelja na Stojanski vrh, postavi vprašanje, ali je klic v skupino 050 dražji od klica na “navadno” omrežno številko. “Naši stroški telefoniranja so večji. In drugi nas nočejo klicati," pravi mlajša generacija s Stojan-skega Vrha. Take besede mladih državljanov z odmaknjenega Sto-janskega Vrha lahko razumemo tudi kot opozorilo, da v državi živijo v nekakšni izolaciji ali vsaj neenakopravnosti. In to le kak kilometer od kabelskega omrežja. Tu posebna stojanska telefonija prerašča iz tehničnega v družbeni problem.
M. L.
Krške novice
PO HRVAŠKI ZEMLJI! - Če želite na sprehod, lahko greste iz Vrbja do Prušnje vasi. Oba kraja ležita na ozemlju Republike Slovenije, vendar boste ob cesti opazili tablo, ki jo kaže fotografija in ki vas jasno obvešča, da cesta poteka po ozemlju Hrvaške. Drugje tukaj ne morete -spodaj je jarek, zgoraj je hrib, zato lahko nadaljujete edinole po hrvaškem ozemlju. Če vas
bosta domoljubje in še bolj strah pred slovensko in hrvaško obmejno policijo le odvrnila od nadaljevanja poti po hrvaški zemlji, se lahko vrnete v Vrbje in greste od tam v dolino po drugi cesti. Ta je slovenska, prav prevozna in lepa pa ravno ne.
KRŠKO, MOST BO! - "Zaradi prenove prehod prepovedan.” Tako obvestilo na začetku prehoda za pešce nad železniško progo pri železniški postaji v Krškem je meščane razveselilo. Veseli so namreč tega, da bodo most pristojni le prenavljali, potem ko je dozdaj že kazalo, da ga bodo pustili, da bo žalostno propadel. Čez ta nadhod so v zadnjem času hodili brezskrbno samo še pijani in predrzni. Predrznim je bilo vseeno, ali pridejo čez, ali jim bo noga klecnila na zvitih tleh, ali bodo padli na tire. Pijani pa so videli dvojno in so zato mislili, da je na mostu položenih zadosti plohov za zadelavo vseh špranj.
Otroci, mlinčki in vetrnice
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško bo v okviru majskih počitnic pripravila ust-varjalnico. V ponedeljek, 30. aprila, naj bi od 10. do 14. ure ob potoku v Spodnji Pohanci udeleženci pod mentorstvom Ivana Tomca delali mlinčke, vetrnice in druge igrače. Ustvar-jalnica je namenjena razvijanju ročnih spretnosti. Na ustvarjal-nico bo organiziran prevoz izpred hotela Sremič v Krškem, iz Dolenje vasi in Spodnje Po-hance.
Novo v Brežicah
POŠTA POSTAJA PREMAJHNA - V Jesenicah na Dolenjskem je pošta premajhna. Prostora zmanjkuje, ker jo zasipa svetovno podjetje s svojimi proizvodi. Paleta teh ameriških proizvodov je namreč zelo široka. Butalci so svojo preozko cerkev znali razširiti na enostaven in poceni način, kako pa bodo pristojni povečali jeseniško pošto? Mogoče bi k sodelovanju povabil hrvaško pošto, saj je gneča na jeseniški pošti tudi zaradi paketov, katerih naslovniki žive onstran hrvaške meje.
PO DOMAČE - Med dirkami v motokrosu na Prilipah vsaj včasih zmanjka parkirišč za vozila gledalcev. Motorizirani gledalci se potem znajdejo, kot vedo in znajo. Najbolj domiselni postavijo svoje motorje kar na dvorišča tamkajšnjih zasebnih stanovanjskih hiš. Pri tem se res potrudijo. Da lahko zapeljejo motor pred hišo, morajo celo odpreti dvoriščna vrata pri tisti domačiji. Precej po domače delajo na dirkah v motokrosu na Prilipah, bi se torej lahko reklo ob tem!
ZAPIRAMO! - Partyji so danes vsaj tako znameniti, kot so bili včasih partijci. Ne da bi na partyje hodili partijci je na takih zabavah v diskotekah ful ljudi. Kam bodo šli v prihodnje, ko bo v naših krajih nekaj par-tyjev manj? Ena slavnih diskotek, ki dela partyje, namreč dokončno zapira vrata.
Najvišja ocena zopet Prusovim
V Metliki ocenjevali vina v okviru Vinske vigredi - Šampiona za najboljše vino lanskega in starejših letnikov Prusovim, za belokranjsko belo Jožetu Simčiču, za metliško črnino Vinski kleti
Prijava škode zaradi pozebe
SEMIČ - Semiški župan Janko Bukovec obvešča občane, ki jim je pozeba 15. aprila prizadela več kot 30 odst. pridelkov, naj škodo do četrtka, 10. maja, prijavijo na semiški občinski upravi. Obrazci za prijavo so na voljo na občini Semič, kjer dobijo občani tudi vse dodatne informacije.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevske v ponedeljek ponujale: česen po 500 do 600 tolarjev kilogram, fižol v zrnju-po 500 do 1000, koren in kolerabo po 200, semenski krompir po 100, solato po 600, berivko po 800, por po 500, liter čebulčka po 400_in merico špinače po 300 do 500. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, mlade čebule 100, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, ajdove moke 450, suhih sliv 700 do 800, suhih fig 800, suhih marelic, suhih jabolk 800 do 1000, suhih tepk 1600,jabolk50do 100, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, liter borovničevca 1200, kilogram medu 1000 do 1200, sadika zgodnjega paradižnika in jagod 100, zelja, solate, brokolija, cvetače in kolerabe 20 ter zelene 50 tolarjev. Za suhi šopek je bilo potrebno odšteti od 250 do 650 tolarjev, dobijo pa se tudi različna semena in sadike rož.
METLIKA - Pretekli konec tedna je bilo V Metliki ocenjevanje vin za Vinsko vigred, ki bo na treh metliških trgih od 18. do 20. maja. Ocenjevanje je, tako kot lani, potekalo pod pokroviteljstvom Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije, kar pomeni, da so veljala strožja merila. Z medaljo je namreč lahko nagrajena le dobra polovica vzorcev, vsi so morali imeti pred ocenjevanjem opravljeno analizo, komisija pa je lahko v enem dnevu ocenila največ sto vzorcev.
Zaradi vsega naštetega, a tudi zato, ker so ljubiteljski vinogradniki spoznali, da ni nikakršne potrebe, da bi dajali v oceno vino, ki ga porabijo zase, se je število vzorcev močno zmanjšalo in rekord iz leta 1997, ko so vinarji prinesli v oceno 664 vzorcev, najbrž ne bo presežen. Letos sta jih namreč dve petčlanski strokovni komisiji, ki sta jima predsedovala dr. Julij Nemanič in dr. Mojmir Wondra, ocenili “le” 291. 38 sta jih izločili, predvsem zaradi vodikovega žvepleca in oksidacije. Med sortami še vedno prevladujeta belokranjsko belo s 36 vzorci in metliška črnina s 34 vzorci. Razveseljivo pa je, da je bilo ocenjenih kar 57 vzorcev predikatnih vin številnih sort in različnih letnikov.
Na Vinski vigredi bodo podelili štiri nazive šampionov. Za vino starejših letnikov si ga je z oceno 19,48 prislužil sovinjon 1. 99-lede-na trgatev, ki je tudi sicer dobil najvišjo oceno. Šampion za najboljše vino lanskega letnika bo dobil kerner-suhi jagodni izbor (19,22). Oba šampiona sta done-govala Anica in Jože Prus s Krma-čine, ki sta letos že prejela šampiona tudi na mednarodnih ocenjevanjih Vinovita v Zagrebu in Vino Ljubljana. Šampion za belokranjsko belo vino (17,02) bo tako kot lani odšel k Jožetu Simčiču v Že-
leznike, za kraljico metliških črnin (17,04) pa v Vinsko klet metliške Kmetijske zadruge.
Sicer pa je med belimi vini dobil najvišjo oceno sivi pinot (18,70) Jožeta Gosence z Radoviče ter med rdečimi in rose vini modra frankinja barik 1 97 (18,52) metli-
ške Vinske kleti. Med poznimi trgatvami je bila najbolje ocenjena kraljevina (18,54) Otmarja Šturma iz Metlike, ki je pridelal tudi najboljši jagodni izbor, in sicer rumeni muškat (18,86). Med izbori je dobil najvišjo oceno laški rizling 1. 99 (18,72) družine Kostelec iz Drašičev, med suhimi jagodnimi izbori, kot že rečeno, kerner Anice in Jožeta Prusa, ki imata tudi najboljšo ledeno trgatev. Najboljše peneče vino (17,90) pa je donego-val Ivan Simonič s Črešnjevca.
M. B.-J.
OCENJEVANJE ZA VINSKO VIGRED - Medtem ko so morali pred leti za Vinsko vigred oceniti tudi po 600 in več vzorcev vin, jih je zadnje čase manj. Še lani jih je bilo 332, letos pa le še 291. Zato pa je bilo manj izločenih, precej vzorcev pa je bilo odlično ocenjenih. (Fot: M. B.-J.)
Pozeba obrala pridelek
Po prvih ocenah so skoraj v celoti pozebli cvetovi breskev, hrušk, češenj, sliv ter nekaterih sort jabolk - Vinogradi nekoliko manj
WONDRA - Dr. Mojmir Wondra med degustacijo, za njim stoji predsednik Vinogradniško-turističnega društva Čatež pod Zaplazom Mirko Žefran. (Foto: P. P.)
Strogi ocenjevalci
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 102 do 3 mesece stara prašiča, 48, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 70 kg, in 8, težkih 100 kg. Prve so prodajali po 420 do 480 tolarjev kilogram, kar je 11.000 do 15.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 410, kar znaša 18.000 do 26.000, in tretje po 320 do 360 tolarjev kilogram, kar pomeni 32.000 do 36.000 tolarjev za žival.
NOVO MESTO - Dolenjsko, Belo krajino in Posavje je 15. aprila v zgodnjih jutranjih urah prizadela hujša spomladanska pozeba. Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije so bile najnižje temperature v Črnomlju in Metliki 4,5° Celzija pod ničlo, v Novem mestu in na Bizeljskem pa je bilo za stopinjo topleje.
To pa je bilo prehladno za večino sadnih vrst na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, ki so bile v najbolj občutljivi razvojni fazi. Kot je povedal Jani Gačnik, svetovalec
za sadjarstvo v novomeškem oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana, je po prvih ocenah pozeba povzročila največjo škodo v intenzivnih nasadih. Na osnovi vzorčno pregledanih sadovnjakov ocenjujejo, da so cvetovi breskev in hrušk
• Po besedah svetovalca Jožeta Maljcviča je bilo v vinogradih od pozebe poškodovanih 10 do 50 odst. očesc. Bolj so bile prizadete nižje lege, boljše kot Bela krajina pa jo je odnesla Dolenjska. V Posavju sta bili dve pozebi in prva v noči od 8. na 9. april je prizadela tudi boljše lege. Vsekakor pa je bila po njegovih besedah sreča v nesreči, daje bilo ob pozebi v zraku manj zračne vlage.
x kmetijsko svetovanje
Pohitimo s siliranjem trave!
Vedno siliramo le mlado travo - Pazimo, da ne pride do vnosa zemlje v silažo
Glede na zimo in začetek pomladi smo pričakovali zelo zgodnji prvi odkos trave. Vendar so nizke temperature zavrle rast, tako da je zdaj pravi čas za siliranje trave.
Za siliranje se odločamo, ker je to najcenejši in najhitrejši način konzerviranja krme in tudi glede izgub hranilnih snovi najugodnejši način spravila. Pri tem smo tudi manj odvisni od vremena kot pri sušenju sena. Siliramo vedno le dovolj mlado travo, ki jo primerno posušimo. Pri košnji naravnamo kosilnice tako, da ne kosijo preveč »v živo«. Ruša, ki smo jo pokosili 5 do 7 cm visoko, mnogo hitreje ozeleni in nam da nov pridelek v krajšem času, kot ruša, ki smo jo pokosili prenizko. Na travniku moramo travo vsaj enkrat obrniti, da dosežemo enakomerno osušenost trave. Če nam ne uspe posušiti trave dovolj ali pa nas preseneti slabo vreme, smo prisiljeni silirati svežo ali premalo uvelo travo. Takrat moramo uporabiti silirne dodatke, ki nam pomagajo pri vrenju silaže, kajti sama sveža trava se zelo slabo silira.
Pri spravilu ovele trave v silos moramo biti natančni. Silaža mora biti v silosu dobro stlačena. Silos moramo napolniti v čim krajšem času, najbolje v enem dnevu. Pokrijemo ga takoj po končanem siliranju. Za to uporabimo vsaj dve foliji, tako da dosežemo boljše in zanesljivejše tesnjenje. Za obtežitev silosov priporočamo obtežilne vreče, napolnjene s peskom, ker so se pri siliranju dobro izkazale.
Dobra silaža se da pridelati tako v stolpnem ali koritastem silosu pa tudi pri siliranju na kup ali siliranju v bale. Odvisno je od tega, kako smo pri siliranju natančni. Bale temeljito stiskamo in šestkratno ovijemo s folijo. Kako suha naj bo silaža, je odvisno predvsem od načina siliranja, od velikosti odvzema silaže in starosti trave, ki jo siliramo. Pri stolpnih silosih naj bi travo posušili tako, da vsebuje okoli 30 % suhe snovi, pri koritastih silosih na okrog 35 % suhe snovi in pri balah do 40 %.
Poseben problem predstavlja vnos zemlje v silažo, zato kosilnice naravnamo na višjo rez, obračalnike pa tako, da ne drsajo po zemlji. Tudi pobiralne naprave nastavimo višje. Z nekaj znanja in malo sreče pri vremenu bomo pridelali dobro silažo. Za siliranje trave ni nikoli prezgodaj, več problemov imajo tisti, ki jo silirajo prepozno. Pridelek je sicer večji, a slabe kvalitete, ker se silaža iz stare trave greje in plesni. Zato ne odlašajte s siliranjem trave in izkoristite prvo ugodno vreme!
STANE BEVC, dipl. inž.
pozebli 95- do 100-odstotno, jablan sort idared, jonagold, elstar in gala 80- do 100-odst., ostalih sort pa 60- do 80-odst. Prosto rastoče češnje, višnje, slive in orehe je pozeba prizadela 90- do 100-odst., medtem ko je bilo nekaterim sortam cepljenih orehov, ki še ne odganjajo, prizaneseno. V nasadih jagod, bodisi v plastenjakih ali na prostem, je pozeblo 50 do 100 odst.
Na natančnejšo oceno škode bo po Gačnikovih besedah potrebno še počakati. Medtem ko bo pri breskvah, hruškah, češnjah in slivah letos pičel pridelek, pa je pri jablanah, če bo v prihodnje lepo vreme, še mogoče upati na oploditev cvetov, ki so bili ob pozebi še zaprti. Za kako velik obseg škode gre, pove podatek, daje na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju 950 hektarov intenzivnih sadovnjakov.
M. B.-J.
Predstavitev strojev
VAVTA VAS - Strojni krožek Novo mesto vabi v ponedeljek, 30. aprila, ob 10. uri na kmetijo Braneta Dularja, Vavta vas 12, na predstavitev strojev tovarne Kuhn. Predstavili bodo več vrst kosilnic, med njimi tudi kosilnico z hidro-pnevmatsko regulacijo pritiska, vr-tavkasti obračalnik in zgrabljavnik. Predstavitev bo na travniku za Petrolovo črpalko v Vavti vasi, v primeru slabega vremena pa bo možen samo ogled strojev.
ČATEŽ POD ZAPLAZOM -Na strokovno vodeni pokušnji najbolje ocenjenih vin na društvenem ocenjevanju so v Ravnikarjevi gostilni ob pomoči dr. Mojmirja Wondre pri večini vin ugotavljali, da so jih prestrogo ocenjevali. Wondra je opozoril, da samokritičnost ni odveč, zavedati pa seje treba tudi, da je nekaj povsem drugega oceniti 268 vin, kolikor jih je bilo na čateškem ocenjevanju, ali le dober ducat. Dolenjsko belo bi si morda zaslužilo tudi 17 do 17,5 točke, morda ima le premalo kisline. Cvičku Lada Stoparja, ki ga odlikuje lep sortni sestav, je eleganten, galanten, bi dal dr. Won-dra oceno kar 16,5; ima namreč v sebi vse, kar mora imeti cviček. Tudi cviček Ivana Bregarja je gladek, pitek, kar stekel; morda kar malo preveč izstopa kislina.
Na vprašanje, kakšno mora biti odlično dolenjsko rdeče vino, je Wondra odgovoril, da ne sme biti premočno, violetne barve, lahko ima nekoliko nižjo stopnjo kisline, kot cviček, a malo več trpkosti, za nekaj gramov več ekstrakta. “Šent-lovrenka je tipika dolenjskih vin, lepo diši in je škoda, ker jo nekateri zamenjujejo s cvajgeltom. Škoda, da je šla šentlovrenka v pozabo!” je dejal dr. Wondra.
P. P.
DOLENJSKI UST
Vaš četrtkov prijatelj
N
HRIBČEK BOM
KUPIL...
Miševina vina
Nečisti vonj in okus
S pomladjo se bo kmalu ogrelo ozračje in vse okolje. Slabo toplotno izolirane zidanice se bodo hitro ogrele, pogoji za pospešeno kvarjenje neustrezno shranjenega vina bodo dani. O vinskih napakah in boleznih sem nedavno pisal v tej rubriki. Ideja, da ponovno o tem nekaj zapišem, se mi je porodila ob prebiranju članka v nemški strokovni reviji, ki je prinesel nekaj novega.
Ve se, da v manj kislih vinih z višjo pH vrednostjo (3,5 do 4,0...) mlečnokisle (heterofer-mentativne) bakterije (kvasovke Brettanomyces) proizvedejo iz alkohola in aminokisline “lyzin” dvoje snovi, ki spominjajo na mišji urin. Začetniki, ljubitelji vina dojemajo to vinsko bolezen kot nečist vonj in okus. Po požirku, ko vinski okus že zgine, se po 10 do 20 sekundah zazna v ustih (skoraj v grlu) okus po zatohli zemlji, ki kar nekaj časa traja. Ta neprijetni okus je občuten bolj ali manj, kar je odvisno od stopnje bolezni. Te neprijetne snovi so slabo hlapne. Če nismo trdni, za katero vrsto nečistoče gre, nakapamo na čisto dlan nekaj vina in drgnemo obe dlani med seboj. S tem pospešimo izhlapevanje vina in vonj po zatohli zemlji bo bolj razpoznaven. Na nesrečo pa ostanejo v ustih te snovi dalj
Ureja: dr. Julij Nemanič
časa in pri hitrih pokušnjah lahko naslednje vino po krivici obsodimo, da gre za “miševino”.
Nemški strokovnjaki ugotavljajo, da je zaradi stremljenja vinogradnikov po višji kakovosti rdečega vina prišlo do daljšega zorenja grozdja. Pri rdečih vinih je postalo že pravilo, daje treba stopnjevati kakovost z biološkim razkisom. To pomeni rast vrednosti pH vina. Izkušnje z letnikom 2000 so pokazale že v vinogradu močno okuženost grozdja z mikroorganizmi. Zato je ta letnik pri njih v Nemčiji (tudi pri nas mnogokje) znan po visokih hlapnih kislinah in miševini že v jeseni. Zdravljenje miševine pri mladem vinu je možno po naslednjem vrstnem redu: hiter prvi pretok; čiščenje vina z neoporečnimi drožmi iz druge posode; filtracija s finozrnato kremenčevo peno, z razkličnimi ploščami ali celo s cross flow; pasterizacija je lahko alternativa filtraciji, če imata tehnične možnosti; prosti SOJe treba dvigniti na 50 do 70 mg/l, pri rdečem vinu pa odšteti od podatka prostega SO, reduktone; obdelava belega vina z aktivnim ogljem (priporoča se predposkus).
Pri mladih vinih se lažji okus po miševini z naštetimi ukrepi v večini primerov lahko odpravi pri vinih z nižjo pH vrednostjo, pri vinih z višjim pH, kar je pri nas redkejše, pa je zdravljenje zahtevnejše.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Kmetice prestopijo občinske meje
ČATEŽ OB SAVI - Po štirih letih je imelo Društvo kmetic Brežice občni zbor, na katerem se je na Petrolovem motelu na Čatežu ob Savi zbralo 180 članic. Med drugim je dosedanja predsednica Slavka Preskar poročala o delu društva v letu 2000. Pri tem je omenila, da so pripravili precej predavanj, tečajev in ekskurzij. Med dosežke društva glede na poročilo štejejo tudi sodelovanje z občinsko Turistično zvezo ter udeležbo na sejmih in vključenost kmetic v razstavo Sadje in cvetje Slovenije - Posavje 2000; za delo pri razstavi so prejele priznanje.
Kmetice so bile zraven tudi pri izbiranju mladega gospodarja leta 2000. Z njihovo pomočjo so pripravile pogostitve po krajevnih skupnostih. Društ-
vo kmetic je delovno potrdilo obstoj tudi s sodelovanjem z župnijami, prostovoljnimi gasilskimi društvi, vrtci in šolami. Z nekaj družabnimi prireditvami po aktivih ter z novoletnim srečanjem so članice zagotovile nekaj družabnosti zase, s priložnostno proslavo so ppčastile materinski dan. Tudi društvo kmetic dela z mislijo, da je v Posavju vsaj včasih koristno pozabiti na občinske meje, saj je oktobra organiziralo regijsko posavsko srečanje kmetic v Pišecah.
Po občnem zboru so v kulturnem programu nastopili ženski pevski zbor Kulturnega društva Orlica in ljudski pevci iz Pišec ter ljudske pevke Zvezda iz Dobove.
M. L.
helesa MjauKM gospodinjski kotiček
Priprave na novo zamrzovanje
Za zamrzovanje in dolgotrajno shranjevanje živil pri -18° C in več je ustrezen zamrzovalnik. Za kakšno izvedbo zamrzovalnika se bomo odločili, je odvisno od več dejavnikov: velikosti gospodinjstva, razpoložljivega prostora in količine živil, ki bodo na razpolago v določeni sezoni. Ni malo gospodinjstev, ko je zamrzovalnik edina shramba za presežke sezonskih živil. Zato je potrebno dobro razmisliti, za katero izvedbo se bomo odločili ob nakupu. Na voljo imamo zamrzovalne skrinje do 400 litrov prostornine, ki zavzamejo precej talne površine, shranjevanje pakiranih živil je slabše pregledno, čiščenje pa precej zamudno in zahtevno. Izbiramo lahko tudi med zamrzovalnimi omarami s prostornino 70-300 litrov. Odlikuje jih pregledno shranjevanje in lahko čiščenje, vendar so v primerjavi z zamrzovalnimi skrinjami za 10% bolj potratne z električno energijo.
Za majhna stanovanja so primerni kombinirani hladilniki z zamrzovalnim delom, vendar je delovanje dražje od ostalih dveh naprav. Res, da je zamrzovanje eden od najboljših načinov konzerviranja, saj brez kemičnih dodatkov ohranja visoko biološko vrednost živil, vendar to velja le za sveža, ohlajena, ustrezno zavita in pravilno zamrz-
njena živila, pri katerih je proces potekal dovolj hitro (0,3 cm/uro). Če zamrzovanje poteka prepočasi, nastajajo pri tem v živilih veliki ledeni kristali, ki poškodujejo tkivo. Pri odtaljevanju tako živilo izgubi veliko soka in hranilnih snovi, poslabša pa se tudi aroma. Odtajanih živil ne smemo ponovno zamrzniti! Termostat naravnamo na stopnjo, s katero vzdržujemo shranjevalno temperaturo najmanj -18° C. Vsaka dodatna stopinja znižanja temperature v zamrzovalnem protoru pomeni 5% večjo rabo energije. Poskrbimo za zadostno kroženje zraka, ki pomaga pri hlajenju kondenzatorja in kompresorja. Večkrat preverimo, če vrata oz. pokrov dobro tesnita. Pri slabih tesnilih se v notranjosti hitro nabirajo obloge ledu in ivja. V okviru programov za učinkovito rabo energije sodi tudi označevanje gospodinjskih aparatov z energetsko nalepko, ki je pomembna informacija za uporabnike. Poleg osnovnih podatkov spoznamo tudi razred energijske učinkovitosti, v katerega je uvrščen zamrzovalnik, podatke o letni rabi energije v kWh/leto in celo podatke o hrupnosti naprave. Za dobro delovanje katerega koli gospodinjskega pripomočka dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca in ob nakupu dobro shranimo garancijski list!
Mesto svojemu velikemu rojaku
Dvodnevni simpozij o skladatelju in publicistu Marjanu Kozini ter koncertna izvedba njegove operete Majda sta lepo uspela - Izjemno veliko zanimanje za opereto
Melodije škocjanske doline
ŠKOCJAN - Dekliška pevska in folklorna skupina Plamen vabi v petek, 27. aprila, ob 19.30 na prireditev Melodije škocjanske doline. V večnamenskem prostoru OŠ Frana Metelka se bodo poleg organizatorjev predstavili: mešani pevski zbor Vlaste Tavčar iz Šentjerneja, folklorna skupina OŠ Center Novo mesto, citrar Gregor Masnik iz Podbočja, harmonikašica Melita Novak, mama Manka z Razbur. Program bo povezoval Sašo. Dukič.
Danes še po cenejše knjige
KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica Krško je v počastitev mednarodnega dneva knjige te dni povabila na ogled razstave knjig iz arhivov knjižnice, organizirala je knjižni sejem cenejših knjig, v izposojevališču Videm so pripravili dan odprtih vrat, možni so bili tudi ogledi kapucinske knjižnice. Danes, v četrtek, 26. aprila, pa vabijo na knjižni sejem s prodajo cenejših knjig, in sicer med 14. in 18. uro, v prostore izposojevališča v Kostanjevici.
LokalPatriot vabi
NOVO MESTO - V LokalPatrio-tu bo danes, 26. aprila, ob 18. uri okrogla miza na temo Evropske unije - A si ti za ali proti?, ob 20. uri pa bo večer s pisateljem Olegom Igorjem Križanovskim. V petek, 27. aprila, vabijo ob 21. uri na koncert Stare pravde, v sobot* 28. aprila, pa ob 21. uri na heavy metal večer.
O knjigah, branju in kulturi
LJUBLJANA-Državni svet RS in Društvo Rastoča knjiga sta 23. aprila povabila na pogovor ob svetovnem dnevu knjige. Sodelovali so: Tone FIrovat z uvodnim nagovorom, mag. Tatjana Fink je govorila o razsežnostih Rastoče knjige, prof. dr. France Bučar o državotvornosti i« kulturi, prof. dr. Matjaž Kmecl o Slovencih in knjigi, prof. dr. Manca Košir o branju in prof. dr. Jože Kraševec o besedi.
DOLENJSKI LIST
Vaš četrtkov prijatelj
NOVO MESTO - Skladatelj, publicist in prevajalec Marjan Kozina (1907-1966) se je zmagoslavno vrnil v svoje rojstno Novo mesto in znova osvojil srca vseh, ki jim je glasba vsaj malo ljuba. Minuli četrtek, 19. aprila, zvečer so v nabito polni športni dvorani Marof prvič koncertno izvedli celotno njegovo opereto Majda, od četrtka do petka pa je v prostorih novomeške glasbene šole, ki nosi ime po skladatelju, potekal njemu posvečen mednarodni simpozij. Z obema dogodkoma, ki nimata primerjave v povojni novomeški glasbeni zgodovini in po pomenu presegata lokalne meje, se je Kozina odločneje vpisal v kulturno zavest in utrdil svoj položaj med najpomembnejšimi slovenskimi glasbenimi ustvarjalci.
S koncertom Rozinovih klavirskih skladb, ki sojih zaigrali učenci glasbene šole, in s pozdravnimi nagovori direktorja glasbene šole Zdravka Flribarja, pobudnika in vodje simpozija Primoža Kureta, predstavnika organizacijskega odbora Borisa Dularja in novomeškega župana Antona Starca, se je v četrtek dopoldan začel dvodnevni simpozij, katerega namen je bil poglobljeno osvetliti Rozinovo življenje in delo. V dveh dnevih se je zvrstilo dvanajst referatov in dva spominska prispevka.
V	prvem od treh vsebinskih sklopih je Peter Vodopivec iz Ljubljane orisal značilnosti in razmere obdobju tridesetih let prejšnjega stoletja, v katerem je mladi Kozina študiral na dunajski državni akademiji za glasbo, Hartmut Krones in Hubert Reitterer z Dunaja pa sta osvetlila dunajsko glasbeno življenje v tem času in delovanje akademije. Andreas Holzer z Dunaja je pozornost posvetil učitelju in skladatelju Josephu Marxu, pri katerem se je Kozina šolal, medtem ko je Vlasta Reitterova iz Prage govorila o praškem kulturnem življenju med obema vojnama in o mednarodnosti praškega konservatorija, kjer je Kozina študiral kompozicijo pri prof. Josefu Suku in dirigiranje pri Nikolaju Malku. V ta sklop sta sodila tudi referata Staneta Grande, ki je predstavil Novo mesto v času Kozinovega življenja in skladateljevo veliko navezanost na Dolenjsko, ter referat od avantgarde do nove stvarnosti Igorja Grdine, prav tako pa tudi nenapovedana spominska prispevka Kozinove nečakinje Tite Kovač Artemis, ki je posredovala osebne spomine in odlomke iz stričevih pisem iz njegovih študijskih let, ter sina Jurija, kije izrisal vedrino očetove značajske plati.
V	drugem vsebinskem sklopu, ki je bil posvečen Kozinovemu skladateljskemu deluje Pavel Mihelčič spregovoril o verjetno najbolj poznanem Kozinovem delu, Sim foniji v štirih stavkih (Ilova gora Padlim, Bela krajina in Proti mor ju) ter posebej izpostavil simfonični scherzo Bela krajina, ki je z leti postal najbolj priljubljeno simfonično delo kakega slovenskega
Primož Kuret, pobudnik in vodja simpozija, ter ravnatelj novomeške glasbene šole Zdravko Hribar na zaključku simpozija.
skladatelja. Borut Smrekar je govoril o prav tako znamenitem delu, operi Ekvinokcij, in jo označil za najboljšo slovensko opero, Andrej Misson je predstavil tri kantatna dela, Pesem od lepe Vide, O domovina in Tlaka, Darja Koter pa Kozinove samospeve s poudarkom na dveh, Pokret in Srečanje.
Primož Kuret je s svojim referatom Oči stran od lepote, predstavil Kozinovo pestro publicistično in prevajalsko delo ter posebej očrtal skladateljev odnos do glasbene umetnosti, za katerega je bilo značilno zavračanje glasbenega avant-gardizma. V zaključnem nagovoru je poudaril, da je simpozij lepo uspel ter pokazal, da “imamo v Marjanu Kozini velikega skladatelja, o katerem pa še premalo vemo.” Referati s simpozija bodo še letos izšli v zborniku in bodo tako dostopni širšemu krogu strokovnjakov in ljubiteljev.
Za širšo javnost je bil bolj odmeven dogodek četrtkov večerni nastop Novomeškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Zdravka
Ilustracija korak h knjigi
baterija izvirnih ilustracij mladinskih del na OŠ dr. Pavla Lunačka - Preko 50 ilustratorjev podarilo 246 izvirnikov
ŠENTRUPERT - “Ilustracija je ena najlepših zvrsti umetnosti. V primerjavi s slikarstvom je zapostavljena,” je med drugim

/
J
n.
VESELJE - Akademski slikarki Melita Vovk in Jelka Rechman, ki sta se zapisali med darovalke najštevilnejših ilustracij, sta svoje veselje nad izidom knjige in v priznanje “očetu" galerije, prof. Zupanu, takole prisrčno z njim podeliti veselje ob pomembnem dogodku. (Foto: P. Perc)
dejal dr. Milček Komelj pretekli petek na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, kjer je ob umetnostni zgodovinarki Maruši Avguštin in ravnatelju šole, profesorju Jožetu Zupanu, predstavljal galerijo izvirnih ilustracij mladinskih del, kateri je preko 50 ilustratorjev podarilo 246 izvirnikov. Galerija je pri založbi Karantanija dobila v petek še “vročo” knjigo "Ilustracija - bližnjica h knjigi”, s katero si je Zupan postavil še enega lepih in trajnih spomenikov ob izteku 40-letnega nadpovprečno ustvarjalnega pedagoškega službovanja.
Zupan je svoje veselje do ilustracij, usmeril v veselje šolarjev in drugih obiskovalcev in je kot vzgojitelj in usmerjevalec v ljubezni do lepote vsaj metaforično postal vrtnar, kar si je želel postati, kot je zapisal v "Rasti”, že v otroštvu. Po Komeljevih besedah imajo ilustracije gotovo velik smisel, saj slej ko prej gotovo dosežejo pravega gledalca in mu odprejo oči za skrito poezijo sveta.
P. P.
Medobmočna revija mladinskih zborov
KRŠKO - V sredo, 25, aprila, je v Kulturnem domu Krško potekala medobmočna revija mladinskih pevskih zborov leniske. Posavja m Bele krajine, ki jo je strokovno spremljala prof. Adrijana Požun Pavlovič.
Hribarja, ki je v športni dvorani Marof koncertno izvedel Kozinovo opereto Majda in dokazal, daje kljub svoji ljubiteljski naravi sposoben uspešno opraviti tudi zahtevnejše naloge. To prvo skladateljevo obsežnejše delo so leta 1935 nekoliko skrajšano že uprizorili v Mariboru, vendar je nato potonilo v pozabo. Izgubil seje libreto, po zaslugi Primoža Kureta pa sta se ohranila partitura in klavirski izvleček. Dragoceno dediščino je podaril Glasbeni šoli Marjana Kozina in ob tej priložnosti je prišlo do zamisli, da bi delo ponovno izvedli. Ob podpori Mestne občine Novo mesto, mecenstvu tovarne Krke, veliki prizadevnosti Zdravka Hribarja in vseh članov simfoničnega orkestra se je zamisel uresničila. Novi libreto je napisal Igor Grdina in tako so v Novem mestu po 66 letih zazveneli znova oživljeni vedri zvoki Kozinove Majde in navdušili izredno številne obiskovalce. Z orkestrom so nastopili domači in tuji pevski solisti: vlogo Majde je pela Marjetka Podgoršek Horžen iz Brežic, ostale vloge pa Uršula Langmavr iz Avstrije, Irena A. Yebuah iz Novega mesta, Saša Ivaci in Milivoj Juras iz Hrvaške ter Robert Vrčon in Marjan Trček iz Ljubljane. Majdo bomo lahko še poslušali, saj je v pripravi zgoščenka, ki bo skupaj z zbornikom simpozija trajno zabeležila 19. in 20. april 2001 v novomeško in slovensko glasbeno zgodovino.
M. MARKELJ
Prebirali svojo poezijo
KRŠKO - Klub posavskih študentov je pripravil literarno delavnico, ki jo je vodil priznani slovenski pesnik in pisatelj Aleš Šteger. V soboto, 21. aprila, so v hotelu Sremič predstavili dela udeležencev delavnice. Svojo poezijo so prebirali: Stanka Hrastelj, Matija Jagrič, Barbara Me-žič, Karmen Plevanč in Petra Rep. Večer, ki ga je vodil Benjamin Siter, so s petjem obogatili: Aleksandra Barič, Silvija Jelen, Monika Ogorevc in Andreja Zlatic.
Pesem združila že osmič
Dva dni prireditev
VELIKI GABER - V organizaciji KUD dr. Petra Držaja je pretekli konec tedna, v soboto in nedeljo, 21. in 22. aprila, v Velikem Gabru potekala že osma prireditev Pesem nas druži. Po zaslugi mnogih, zlasti pa predsednice društva in organizacijskega odbora Mojce Žefran, sta bila oba dneva pestra in sta kljub muhastemu vremenu privabila številne obiskovalce.
Na sobotnem kulturnem večeru Prijatelj sosed - dober večer v prostorih domače osnovne šole so se predstavili KUD Ragle iz Trebnjega, osnovnošolska dramska in folklorna skupina, cerkveni moški in mladinski pevski zbor, mešani pevski zbor dr. Petra Držaja, gost večera, ki ga je povezoval Silvester Polak, pa je bil	Marjan
Zgonc. Obiskovalci so si lahko kasneje ogledali razstavo domačih dobrot aktiva kmečkih žena ter likovno razstavo osnovnošolcev. V nedeljo pa je pritegnil 4. Markov sejem s slavnostno povorko, v kateri so sodelovali Stiška godba, trebanjske mažorete, konjenica in konjske vprege. Predstavilo seje še okrog 15 mladih glasbenih talentov, prireditev pa so popestrile tudi kmečke igre. Oba dneva so za pijačo in jedačo skrbeli domači gasilci, za prijetno razpoloženje pa na-rodno-zabavni ansambel Krjavelj.
Žefranova je povedala, da osma priredite Pesem nas druži gotovo ne bi uspela brez pomoči številnih sponzorjev, za kar se jim zahvaljujejo.
' L. M.
SIAVNOSTNA POVORKA - V nedeljski povorki so sodelovali Stiška godba, trebanjske mažorete in konjenica in konjske vprege. Na 4. Markovem sejmu pa ni manjkalo niti sejmarjev. (Foto: L. M.)
Veselo v pomlad s pesmijo
Na območni reviji se je predstavilo 15 odraslih pevskih zborov - Zborovodkinji Jožici Prus Gallusova listina Sklada
NOVO MESTO - Ljubitelji zborovskega petja so na svoj račun lahko prišli spet pretekli konec tedna, ko je v soboto, 21. aprila, v Kulturnem centru Janeza Trdine potekal drugi del območne revije odraslih pevskih zborov v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Novo mesto.
Skupaj je zapelo kar preko tristo pevcev iz novomeške, šent-jernejske in žužemberške občine. S po tremi pesmimi so se predstavili: mešani pevski zbori KD Ignacija Hladnika, Društva upokojencev Novo mesto, KD Dvor ob Krki, Revoz in KUD Krka iz Novega mesta, ter zbora Vlaste Tavčar in Ajda iz Šentjerneja. Zapela sta tudi moška pevska zbora PGD Šmihel in Ruperčvrh ter ženska pevska zbora KD Jasmin in Gospodična, občinstvo pa je lahko prisluhnilo tudi oktetom Adoramus, Dolenjskemu in Šentjernejske-mu oktetu ter vokalni skupini Prima iz Žužemberka. Strokovni spremljevalec revije je bil priznani slovenski skladatelj Tomaž Habe.
Na sobotni reviji, ki jo je vodila Klavdija Kotar, pa je pomočnik direktorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti prof. Igor Teršar zborovodkinji Jožici Prus podelil tudi Gallusovo listino Sklada, “ki jo prejema za svoje učinkovito strokovno, or-
PRUSOVI GALLUSOVA LISTINA - Prof. Jožici Prus je Gallusovo listino izročil Igor Teršar, čestital pa ji je tudi vodja novomeške izpostave Sklada Bojan Bencik (na sliki). (Foto: L. M.)
ganizacijsko in kulturno delo, ki je pomembno prispevalo k razmahu ljubiteljske glasbene dejavnosti. Prusova je z vso zavzetostjo, s poglobljenim strokovnim pristopom in z veliko mero predanosti navdušila in izšolala že več generacij mladih novomeških pevcev,” je dejal v obrazložitvi. Prusova, ki se je glasbi zapisala že v rani mladosti in se je zborovsko začela uveljavljati v začetku 90-ih let, že devet let vodi mešani pevski zbor Pomlad, ki žanje lepe uspehe tako doma kot v tujini.
L. M.
PESEM POSAVJA 2001 - Na prireditvi, ki jo je vodila Vidka Kuselj, se je predstavil tudi mešani pevski zbor KUD Brežice, ki ga vodita Elizabeta in Dragutin Križanič. Posebnega aplavza je bil deležen za pesem Orkester. (Foto: L. M.)
Trije večeri petja v Posavju
Na Pesmi Posavja 2001 je nastopilo kar 24 pevskih zborov iz brežiške, krške in sevniške občine
POSAVJE - Da je petje pomemben in lep spremljevalec našega življenja, seje znova pokazalo pretekli konec tedna. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Območne izpostave Brežice, Krško in Sevnica so namreč pripravile tradicionalno prireditev Pesem Posavja 2001, na kateri seje predstavilo kar 24 pevskih zborov.
Že tretjič zapored so pevci nastopili na treh večerih, in sicer v petek, 20. aprila, v prostorih OŠ Leskovec pri Krškem, v soboto, 21. aprila, v Lutrovski kleti sevni-škega gradu in v nedeljo, 22. aprila, v cerkvi sv. Roka v Brežicah. Na svoj račun so prišli predvsem ljubitelji ljudske pesmi, ne le domače, vsak zbor pa je zapel po tri pesmi. Pesem Posavja ni tek-
Pretanjeni razbor
NOVO MESTO - Sežanska pesnica Maja Razboršek je v Knjigarni Goga na literarnem večeru v petek,
20.	aprila, predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko Pretanjeni razbor, ki jo je izdala Založba Goga. S pesnico sta se pogovarjali Brigita Judež in urednica knjige Klavdija Kotar.
Koncert kvarteta klarinetov
BRESTANICA - Glasbena šola Krško vabi v soboto, 28. aprila, ob 19. uri na koncert kvarteta klarinetov Carinova na grad Rajhenburg. Nastopili bodo Mateja Horvat, Jani Kaše, Jure Umek in Robi Pirc, gost pa bo Peter Gabrič.
movalnega značaja, prireditev pa je vseeno strokovno spremljal prof. Karli Leskovec iz Domžal. Od letos nastopajočih posavskih zborov, ki v glavnem redno sodelujejo na Pesmi Posavja, je omeniti nov zbor iz Krškega, in sicer vokalno skupino Valvasor, ki jo vodi Anja Radkovič, ter najuspešnejšo posavsko pevsko zasedbo, mešani pevski zbor Viva iz Brežic z zborovodkinjo Simono Rožman Strnad, ki je letos marca na Naši pesmi v Mariboru dosegel srebrno plaketo, pohvali pa se lahko tudi z mednarodnimi uspehi.
L. M.
Predstavili so se pihalci
SENOVO-Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško, in Pihalni orkester Senovo sta organizatorja 17. revije pihalnih orkestrov Posavja. V soboto, 21. aprila, so se na prvem delu revije v Domu 14. divizije na Senovem s pestrim programom predstavili pihalna orkestra Senovo in Kostanjevica na Krki in KD godba Sevnica, gostujoči pihalni orkester pa je bil Musikvcrcin Freu-denberg iz Bavarske. Revijo je strokovno spremljal skladatelj Vinko Štrucl, prireditev pa je vodila Vlasta Moškon. Drugi del revije posavskih pihalnih orkestrov bo L junija v Brežicah.
reportaže • zanimivosti • slike •' dopisi • reportaže ° zanimivosti * slike • dopisi
VZPOSTAVITEV NADZORA NA ZUNANJI MEJI EU
“Ne bo Kitajskega zidu,
pravila pa bo treba spoštovati"
Slovenija je od 1. februarja 1999 pridružena članica Evropske unije (EU), redna članica pa bo postala predvidoma leta 2003. Takrat bo slovenska meja postala južna evropska meja in zagotoviti varnost na meji z Balkanom, od koder prihaja za Evropo največ nezaželenega, gotovo ne bo enostavno. Tako je na seminarju Državne meje in vključevanje Slovenije v EU pretekli teden med drugim dejal mag. Slavko Debelak, vodja koordinacijske komisije za vzpostavitev varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na bodoči zunanji meji EU, ki jo je lani ustanovila vlada.
Službe, ki bodo opravljale nadzor na bodoči meji (policija, carina in inšpektorji) so vsebinsko pripravljene na nove naloge, zakonodaja je usklajena z evropsko, poteka priprava izvedbenih aktov in usposabljanje ljudi, ključni problemi pa so objekti za nadzor, saj jih ni ali pa so popolnoma neustrezni.
Mejni prehodi neustrezni
Na 670 kilometrih meje s Hrvaško imamo 36 mejnih objektov ali kontrolnih točk, ki so črna gradnja in ta trenutek ne ustrezajo niti minimalnim kriterijem Schengena. “Leta 1991 so bili vzpostavljeni praktično preko noči, toda od takrat je minilo deset let. Vlada je sprejela vrsto sklepov, da bi se stvari uredile, pa se niso. Pogoji za delo so zlasti poleti in pozimi nemogoči, kaj šele da bi ustrezali schengenskim standardom. Smo tudi ena redkih držav v Evropi brez pooblaščenega investitorja ali upravljavca mejnih prehodov. Policija je delala zase, carina tudi, skratka ni bilo nobene koordinacije," je povedal Debelak in dodal, da so pri analizi stanja prišli do ugotovitev, da imajo zdaj policija, carina in inšpekcijske službe zakone bolj ali manj harmonizirane, objekti in infrastruktura pa so nikakršni.
Jeseni gradnja Obrežja
V Sloveniji se bodo gradili trije novi cestni mejni prehodi, ki so totalni oz. mejne prehodne kontrolne točke in na katerih se bo opravljala policijska, carinska in inšpekcijska kontrola za potrebe EU. To so: Obrežje, Jelšane in Gru-škovje. Zaradi geografskih pomanjkljivosti bodo kot celovite mejne ~
kontrolne točke uredili še železniško postajo Dobova, letališče Ljubljana -Brnik in Luko Koper. Skupaj s še 27 maloobmejnimi mejnimi prehodi jih bo 63 in tudi na ostalih se bodo morali uporabljati nadzorni mehanizmi schen-genskih in carinskih standardov.
Za nov mejni prehod Obrežje je že izdelana projektna dokumentacija, vlada je sprejela tudi uredbo o lokacijskem načrtu za Obrežje in Slovensko vas. Mejni plato, ki ga bodo začeli graditi oktobra letos, predvidoma pa bo zgrajen do poleti leta 2002, bo stal okrog 8,6 milijarde tolarjev, od 6 do 7 milijard tolarjev pa bodo stala dela na železniškem mejnem prehodu Dobova, ki je zdaj popolnoma neustrezen, podobne številke veljajo tudi za Gruškovje in Jelšane. “Cim-prej je treba legalizirati in obnoviti tudi vse ostale mejne prehode. Zdaj poteka priprava projektne dokumentacije za enajst prehodov. Vsi bodo ustrezali minimalnim kriterijem najkasneje do začetka leta 2003,“ je povedal Debelak in ni pozabil poudariti, da bosta za to potrebna maksimalna zavzetost slovenske vlade, državnega zbora, služb pa tudi sodelovanje z lokalnimi oblastmi. “Brežice so dokaz, da je mogoče najti skupne točke uveljavljanja državnih in lokalnih interesov."
Tri vrste nadzora
Nadzor na meji s Hrvaško bo sestavljen iz treh delov: varnostnega bo opravljala policija, carinskega carinska uprava, za inšpekcijski nadzor pa bosta skrbela veterinarska uprava in inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Vse •tri oblike nadzora bodo potekale le
Novi clio
Svetovna premiera novega clia
Sovi clio je Renault prvič pokazal na ljubljanskem avtomobilskem sejmu - V Novem mestu že delajo po 540 novih cliov na dan
NOVO MESTO - Na Mednarodnem avtomobilskem salonu v Ljubljani, ki poteka prav te dni, je Renault pripravil svetovno premiero novega clia. Gotovo so se za to odločili tudi zato, ker novi clio poleg v francoskem Flinsu in španskem Valladolidu izdelujejo tudi v novomeškem Revozu. Od danes naprej proizvodnja tega novega avtomobila v novomeški tovarni teče s polno zmogljivostjo - 540 avtomobilov na dan, naprodaj pa bodo od srede junija naprej.
Z veliko izrazitejšo obliko, tehničnimi in varnostnimi izboljšavami ter predvsem z'obogatitvijo serijske opreme ima novi clio po prepričanju Revozovih mož vse možnosti, da nadaljuje pot doslej daleč najuspešnejšega avtomobilskega modela v Sloveniji. Skratka: clio 11, ki so ga od predstavitve leta
1998 prodali že več kot 1.700.000 primerkov in je bil tudi prepričljivo najuspešnejši avtomobilski model v Sloveniji, je doživel temeljito oblikovno in siceršnjo osvežitev in prenovitev. Tako temeljito, da gre pravzaprav za novi clio in ne za kakšno “šminkanje”. Pri prenovi so na novo zasnovali ali spremenili polovico delov karoserije ali osnovne zgradbe. Oblikovalci so s spremembo zunanjosti novemu cliu poudarili dinamičnost, notranjost pa je spoh povsem spremenjena. Veliko je tehničnih novosti na področju varnosti in udobja. Vozne lastnosti so izboljšali z vgradnjo novega električnega ser-vo volana, nova sta tudi dva tur-bodizelska motorja novega rodu z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu.
A. B.
na izbranih mejnih kontrolnih točkah. Vsi slovensko - hrvaški mejni prehodi bodo vključeni v t.i. schen-genski informacijski sistem, v katerem je že preko 200 milijonov podatkov o ljudeh, ki jih išče policija, o ukradenih vozilih, ponarejenem denarju, umetninah in drugih dragocenostih.
Ministrstvo za notranje zadeve se že nekaj časa pripravlja na prevzem novih obveznosti pri nadzoru zunanje evropske meje, za kar po potrebovalo tudi večje kadrovske okrepitve. Po predvidevanjih policije bo treba do leta 2003 na novo zaposliti okrog 2300 policistov. Na nove naloge se pripravlja tudi carina. Sedaj je na meji s Hrvaško zaposlenih le 20 odstotkov njenih delavcev, zato bodo nujne prerazporeditve. Carina naj bi imela kadrovske presežke, zato bodo del carinikov verjetno prerazporedili na policijo oz. davkarijo. Fitosanitarni in veterinarski inšpektorji bodo delali le na t.i. BIP.
Schengen šele 2005
Meji med Slovenijo in Italijo oz. Avstrijo bosta po vstopu Slovenije v EU postali notranji meji, zato je
Mag. Slavko Debelak
pričakovati, da bo nadzor na teh dveh mejah kot tudi na meji z Madžarsko postopoma opuščen, čeprav ni nujno, da se bo to zgodilo takoj ob slovenskem vstopu. “Posebnost Schengena je dvostopenjski mehanizem uveljavitve. Ob polnopravnem članstvu gre za prevzem novega pravnega reda, uveljavitev v praksi pa se zgodi takrat, ko je država članica sposobna vzpostaviti nadzor na zunanji meji, se vključiti v infrastrukturni sistem, opustiti nadzor na notranjih mejah itd. Usposobljenost na terenu preveri posebna delovna skupina predstavnikov držav članic. Tudi Avstrija je te pogoje izpolnjevala dve leti kasneje od vstopa v EU. Sicer pa je glavna ovira, da se Schengen ne bo mogel začeti izvajati leta 2003, Schengenski informacijski sistem. Sedanji se ne more več širiti, novega pa ne bo prej kot leta 2005,“ je pojasnil pomočnik direkotrja Generalne policijske uprave Marko Gašperlin.
Lahko tudi i osebno izkaznico
Ker bo verjetno tudi Hrvaška v prihodnosti postala članica EU, se bo evropska južna meja premaknila proti jugu, kar je seveda treba upoštevati pri gradnji infranstruk-ture na slovensko - hrvaški meji. Ne nazadnje omenjeni projekt veliko stane. “Objekti na meji so načrtovani tako, da se jih bo dalo prenesti, in se delajo za okrog 15 let. Hrvatje bodo sicer lahko prej v EU, ampak tu gre za gradbene normative," je povedal Debelak in omenil, da so nekateri ljudje skeptični, kako bo potem na meji, “toda ne vzpostavljamo Kitajskega zidu, pravila pa bo treba spoštovati".
Po uveljavitvi schengenskega pravnega reda bodo hrvaški državljani načelno še lahko vstopali v Slovenijo samo z osebno izkaznico, vendar je pravica do vstopa v eno državo članico samo tako vezana zgolj na bilateralni sporazum. „S Hrvati to lahko uredimo, le da ni varnostnega tveganja za ostale članice. Meja s Hrvati bo lahko zelo liberalna, vendar je to v večji meri odvisno od Hrvatov kot od nas. Tudi mi smo se pred leti morali potruditi," je povedal Gašperlin.
L. MURN
Stope Kramarjevega mlina so postale eden prvih vikendov ob Krki.
Od vasi Krka do Marinče vasi
Danes vas vabim na sprehod do Marinče vasi. Svetujem vam, da svojega jeklenega konjička pustite v vasi Krka in jo mahnete po lepo markirani evropski pešpoti E 7 proti Podbukovju, prvi vasi na desnem bregu reke, ki privijuga v loku izza vasi Krka. Prvič se spusti čez slap pri Anžetovem mlinu, drugi, je dva metra široki, pri nekdanjem Javornikovem mlinu, izpod Šiškega hriba, pod vasjo, ki so ji domačini včasih rekli Mah Videm (sedaj le Krka), pa priteče vanjo prvi desni pritok. To je potok Lipovka, kije nekoč tudi veljal za zdravilnega.
Na začetku vasi naletimo že na četrti mlin (malen), kjer se še danes reče pri Malenških. Ta mlin je delal od vseh najdlje, do leta 1975. “Dokler je bil oče pri moči in dokler so še nosili mernike žita,” pravi njegov sin Alojz Strah, ki je zelo zanimiv sogovornik. .
“Pišemo se Strah in smo tu že dolgo. Mi smo že sedmi rod. Takratni župnik je iz Šmartnega pri Litiji pripeljal tudi svojega mlinarja Straha in priimek se je obdržal do danes, in kot kaže, se bo ohranjal še naprej,” pove. “K nam so nosili v mlin s Korinja, Lazov, Kuželevca, Dobrega Polja... Od povsod. Tu so počakali, da so zmleli žito, in se vrnili z moko. Kadar je bila suša, so od nas vozili tudi vodo.”
Nasmeje se ob spominu na prigodo kmeta iz Lazov. S polnim sodom se je vračal proti vasi. Krave so mukoma vlekle v hrib, ko prispe do ravnine, se pa ulije kot iz škafa. No, je že namočilo, vode se je tudi nabralo v Šterni, si je mislil in izpulil čep na sodu. S praznim se je vrnil v vas, tam pa ni padla niti kaplja dežja!
Pove, da mnoge vasi tu zgoraj še danes nimajo vodovoda. “Le zajetje na Kalu je, drugače pa imajo tudi vikendarji, ki jih je polno, le kapnico. Tja do Korinja, Hočevja, Ravnega Dola in Ilove gore je tako. Že 1938. leta so vojaki kopali za vodovod. V Ambrusu so ga dobili že pred vojno, iz Globočca jim je pritekla voda po ceveh, potem je vojna vse zavrla. V Suho krajino (ta se začne šele pri Marinči vasi!) so ga napeljali brigadirji,” pripoveduje in pove, da jez, ki ga občudujeva z Vlado, ni naraven. Taje bil lesen, 1974, pa so ga obnovili in založili z betonom. Zelo je lep, malo nalomljen, in okolica je tako urejena, daje človek vesel. V zadnjih letih se neverjetno hitro spreminjajo tudi naše vasi.
A tema našega pogovora je bila predvsem Krka. “Včasih je bila čista, bistra, pitna,” pripoveduje Lojze Strah in se spominja, kako je enkrat kar dobro zaslužil, ko je kot otrok “tavfal” kovance iz dna reke. Danes bi bilo to nemogoče, saj vidi, kadar je nizek vodostaj, kako je dno prekrito z algami in mahom.
“Tudi rib je bilo včasih polno. Od Krke do Zagradca jih je kupil Hribar. Z nečim jih je omamil, da so vse polovili, potem je vlagal le postrvi, amerikanke. Toliko jih je bilo, da so, če si vrgel kamen v reko, na kup priletele in si jih lahko z roko lovil. Ko je po kapitulaciji Italije nekdo vrgel bombo v vodo, jih je bilo toliko, da si lahko mimogrede nabral polno košaro. Zdaj je toliko planktona, da se obdržijo samo tiste, kijih v reko vlagajo. Tistim, ki se izvalijo iz iker, se pri škrgah napravi zelen mah in poginejo,” nama razlaga.
“Krivda za onesnaženje pa ne gre samo prašičji farmi v Ivančni gorici,” poudari. Sam je delal tam in ve, kako so najprej redili 350 svinj, potem že 1000. Zgradili so sicer čistilno napravo, a le za fekalije, ne pa tudi za vso kanalizacijo, kemično čiščenje, fosfor, ki pride iz pralnih strojev...” Vse je onesnaženo in Krka je pitna le za živino!” pravi slabe volje.
Nekateri pravijo, da je v primerjavi z večino slovenskih rek še pravi biser. Morda je res tako, a treba je kar naprej spominjati na vedno slabšo kvaliteto vode in poudarjati zaskrbljenost, da bi našli zanjo zdravilo, dokler je njena bolezen še ozdravljiva.
Dodatknemo se tudi vojne. Strah se spominja, kako so najprej prišli Italijani. Postojanko so imeli prav tam, kjer je sedaj prašičja farma. Po tisti hudi ofenzivi leta 1942 proti partizanskim enotam so se nastanili tudi na Krki in v Zagradcu. V vasi sta bila požgana sicer samo ena hiša in kozolec, veliko ljudi pa je bilo odgnanih v internacijo. Nekateri so imeli še posebno smolo, na primer Fink, ki je bil najprej na Rabu in v Gonarsu, potem sojih po kapitulaciji Italije zajeli pa še Nemci. Do konca vojne je v neki berlinski tovarni delal tanke. Nikoli več ni bil zdrav.
Sedaj je v vasi tako, da je marsikatera hiša že postala vikend, marsikje je v hiši le en človek. Na hitro prešteje in ugotovi, da je pravih hiš v vasi 23, z zaselkom Brinje vred pa je v njih le 44 ljudi. Vse hiše so lepe, dvorišča čista, povsod se bohotijo rože. A asfalt se konča konec vasi.
Dan pa lep, sončen, pot mehka, speljana po ravnem, in Krka ves čas na najini levi strani. Lepa, zelena, le nekam lena. Naravni lehnjakovi pragovi se začno šele pod Marinčo vasjo. V Malih Lesah poiščem hišo z našim priimkom. Že dolgo sem jih nameravala obiskati. So morda naši sorodniki? Hiša je velika, dvorišče asfaltirano, ljudje prijazni, ne vedo pa ničesar.
“Ce bi bil oče še živ...” Mladi se navadno zavedo, ko stari odidejo, da sojih pozabili vprašati to in ono.
Kako žal mi je, da v fotoaparatu nimam več filma! Prav med Malimi in Velikimi Lesami se ponuja z mostu tako lep razgled! Pa se mi brž ponudi vikendar, mlad človek, ki je domačijo podedoval po očetu. “Ni bil domačin, kupil je. Stari partizan med samimi belimi, pa je bil od vseh spoštovan,” rad razlaga in se ponudi, da me odpelje na bencinsko črpalko v Zagradec. Mimogrede sva nazaj. Šele doma preberem z vizitke, da meje vozil in naju s cvičkom gostil major naše vojne poMje. Hvala mu!
Okrepljeni hitiva proti Malemu Globokemu, kjer končno naletiva na hiško iz prejšnjih časov, pa še ta nima več slamnate strehe. V Velikem Globokem se spustiva do Kramarjevega mlina nasproti Marinče vasi, kjer so tisti lepi vikendi, nekateri s slamo kriti, ki jih s ceste samo slutiš. Tik ob Krki so. Še iz časov, ko se je to dalo izsanjati, zdaj je pas Krke, hvala bogu, zaščiten!
Pa je tudi Kramarjev mlin kot lep vikend. Na tako lepi lokaciji, v tako kultiviranem okolju, da bi človek kar ostal.
“Tole so bile včasih stope,” pokaže na leseno stavbo na nekakšnem otočku sedanji lastnik kmetije Anton Perko. “Kupil jih je neki ljubljanski fotograf in jih spremenil v prvi vikend tod okrog,” pove. Pokaže nama kamen z vklesano letnico 1924, kije včasih stal tik ob vhodu v mlin. Nanj so tisti, ki so prinesli v mlin s te in one strani Krke, postavili polno vrečo, da sojo laže oprtali na rame. Pokaže tudi klet, vklesano v strm breg ob hiši, ki so jo zgradili 1940. in je mnogim služila za zaklonišče v vojnih letih. Prvo hišo je daljni prednik postavil tu 1902. leta, mlin pa je veliko starejši. “Vem, da so ga obnovili 1886. leta, reklo pa se je tu pri Travniku," je ljubeznivo razlagal. Tudi njemu je bilo žal, da jih ni več spraševal. Marsikaj so odnesli s sabo za vedno. In do kdaj je mlin delal?
“Leta 1960 je stara mama prenehala mleti. Malo niže je še Malenški mlin, kjer je poročena moja sestra, a tudi stoji. Zdaj melje samo Štup-nikov (Mavrov) mlin v Zagradcu, pa še tega poganja električni tok, rie voda,” pove.
Ura je že davno odzvonila dvanajst in želodec je priganjal h kosilu. Zato sva jo urno mahnili po isti poti nazaj in se dobro okrepčali v gostilni Pri Nacetu v križišču ceste, ki pelje po dolini Krke proti Ivančni Gorici. Prijetno utrujeni sva se zadovoljni pripeljali domov malo po 16. uri.
I. MESTNIK
Novi prodajno-servisni center
(kTa) kia novo mesto
Kia Motors Import d.d., Ljubljana. PE Novo mesto. Šmarješka c 50 Telefon: 07 39336 80. delovni čas 8.00-16.00
TELEVIZIJA NOVO MESTO
%ška\
s Trdinovega vrha
na kanalu
<©>
*Samo do razprodaje zaloge!	~ ~ KREDIT&
•omejena zaloga modelov 1.2000 330.000.00 SITceneje! LE AS ING
C •prodaja • servis • vulkanizerstvo • polnjenje klima naprav »1
'6
Sl.MOBIL il.C., SmdrbmM I34b, 1000 Ljubija«
5 SIT na minuto. Naročnina 1.000 SIT.
Sveženj POMLAD.
Noč in dan!
SI.MOBILov naročniški sveženj POMLAD B znotraj SLMOBILovega omrežja lahko za mesečno naročnino 1.000 tolarjev kličete noč in dan za samo 5 tolarjev na minuto.
Naročniško razmerje za sveženj POMLAD lahko sklenete samo med 15. aprilom in 31. majem v Sl.MOBIL centru v Ljubljani in pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih (za natanceaseznam pokličite brezplačno telefonsko številko 080 40 20 ali ot^©ttA§j?tne strani www.simobil.si). Ob sklenitvi naročniškega razmerja ra w POMLAD /a 24 mesecev velja posebna ponudba nakupa telefona Nokia 3 310 .a 15.000 tolarjev. Ob predčasni gjlktfiitvk plačate 60.000 SIT pogodbene kazni.
Ponudba velja od 15. aprila do 31. maja oziroma do razprodaje zalog.
Vse navedenecenevključujejo DDV. ju

-*vS0B
"H

•	080 40 20
•	www.simobii.si Ponudba velja do 31. maja!

SI.MOBIL
■m
f Am
USTVARJAMO AVTOMOBILE.
”
;
im
tna av
/ezpiačno klimatsko napravo
v . P ■	'j' '
RENAULT
Nekaterim tudi poleti
vroče. Serija vozi Renault
Avantura c	n-en era
z brezplačno klimatsko
napravo, Megane, Cm,, Kvingd, Ttialia in Kangoo za vsako avanturo.
www.renault.si
wan.:enault.si
Mazda 626 karavan. Vaš drugi dom.
\et«
'00.0
jrm

Pri Mazdi 626 2,0i karavan vas bo poleg popolne opreme (ABS, 4 varnostne zračne blazine, TCS, avtomatska klimatska naprava, električni pomik stekel, električno nastavljiva zunanja ogledala, nosilci prtljažnika na strehi) navdušila tudi cena: vaša bo že za 3.691.537 SIT
MMS
KREDIT
&
LEASING
Pohitite v salone z vozili Mazda in si zagotovite avto, v katerem se boste resnično počutili kot doma.
Pooblaščeni prodajalec: MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 1296
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel : 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
tutiitičnO. čLrjencija
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136
KATALOG POLETJE 2001
Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod.
ŽE 10 LET Z VAMI !
KLIMA BREZPLAČNO!
PRIVARČUJTE DO 400.000 TOLARJEV
ali Primere dobite brezplačno klimatsko napravo, Almera Elegance, Šport in voljo v posebni ponudbi z brezplačnim zavornim sistemom ABS in klimatsko napravo. Aimero ali Micro letnik 2000, privarčujete 400.000 oziroma 180.000 tolarjev. Pohitite!
NISSAN ADRIA d.i.o,, pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http^vww,nissansi
Pooblaščena trgovca: SEVNICA: Avtomehanika Zlerer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310. j
Že več tot 80 let.
I iwtl.PI I
Bralcem Dolenjskega lista čestitamo
ob dnevu upora
in
1. maju, prazniku dela.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto
RADIO
U NIV 0 X
ED®8xsep (Mm pM
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
UAN,$
tutiiUčno. Zijencija:
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI UST
VOLKSWj Gospodarska	WEN #1 vozila
4fllu	— ^—-	-
CADDY 1,4 že od 1.691.583 SIT (15.260 DEM) + DDV	TRANSPORTER 2,5 TDI že od 3.556.000 SIT (32.080 DEM) + DDV
Možnost odbitka DDV-ja za davčne zavezance, ugoden nakup na Porsche leasing in potrošniški kredit.	
Avtohiša Berus Novo mesto ^	tel. 07/37-19-800	^	
NIKOLI NAM 1
NI DOLGČAS!
Ali veste, koliko ljudi pride dnevno v naše trgovine? Z najrazličnejšimi potrebami in željami. In vsem postrežemo in svetujemo. Prijazno, hitro in profesionalno. Z nasmehom. Ker smo mlad in dinamičen kolektiv. Prav zares! Nikoli ni dolgčas!
IŠČEMO:
za delo v trgovini SPAR v Metliki:
-	prodajalca - mesarja
-	prodajalce živil
-	prodajalca - prevzemnika
4l*
Pogoji: izobrazba ustrezne smeri, zaželene izkušnje pri delu v trgovini z živili.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi s pripisom "Za razpis" na naslov:
Spar Slovenija, d. o. o., Šmartinska 152 g,
1000 UUBUANA.
Telefonskih informacij ne dajemo.
Izbrani kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za določen čas s poskusnim delom.
PRIDRUŽITE SE NAM!

VEDNO V AKCIJI


Elektronska banka Proklik NLB
VARNO, HITRO, PREPROSTO, CENEJŠE
POSLOVANJE
Ne glede na poslovni čas banke lahko, kadarkoli:
-	pogledate stanje in promet na svojem računu -plačate obveznosti
-	pripravite in pošljete podatke za nakazila z valutacijo vnaprej
-	pošljete in prejmete sporočila banke
-	sestavite imenike prejemnikov.
INFORMACIJE na telefonu 07 33 25 527
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto
Poraz s Slovanom je dobra šola
Košarkarji Krke Telekoma so po veličastni zmagi nad Olimpijo v sredo izgubili s Slovanom - V soboto so proti Kraškemu zidarju začeli na vso moč in tekmo končali z “rezervisti”
Krčana tekmovala v Backpoolu
Pionirsko svetovno prvenstvo v plesu
KRŠKO - Luka Vodlan in Amade-ja Plevel sta na svetovnem prvenstvu v standardnih in latinskoameriških plesih za pionirje v Blackpoolu med 8Q pari iz Anglije, Rusije, Ukrajine, Finske, Islandije, Danske, Jugoslavije, Irske, Severne Irske, Južne Afrike, Japonske, Avstrije, Nemčije in Slovenije dosegla odlično 25. mesto.
Četrti dan sta Krčana skupaj s še tremi slovenskimi pari tekmovala za slovensko reprezentanco v tako imenovanem team matchu. Tekmovala sta v latinskoameriških plesih in več kot opravičila zaupanje selektorja državne reprezentance, saj sta vse tri plese zelo dobro odplesala. Na koncu so bili Ukrajinci in Angleži popolnoma enaki po točkah, sodnik pa je dal prednost Ukrajincem, tretji so bili Danci in četrti Slovenci.
V soboto mednarodni maraton Terme Čatež
ČATEŽ - Atletski klub Fit Brežice bo v soboto, 28. aprila, ob 10. uri v Termah Čatež pripravil 7. mednarodni maraton Terme Čatež. Start in cilj preizkušenj na 3, 10 in 21 km bo pred vhodom na letno termalno riviero. 3-kilometrska proga je namenjena množičnemu rekreativnemu teku, 10 km dolga preizkušnja pa bo veljala za Dolenjski pokal v tekih. Prireditev je vključena tudi v akcijo Slovenija teče za zdravje. Prireditelj bo prijave zbiral na dan prireditve od 8. ure naprej na prireditvenem prostoru.
NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke Telekoma ne morejo iz svoje kože, tako kot se je to vleklo skozi celo tekmovanje v Suproligi, kjer so na nekaterih tekmah blesteli, na drugih pa jih ni bilo za prepoznati, tudi v končnici tekmovanja v ligi Kolinska nadaljujejo s presenečenji. Na srečanje z ljubljanskim Slovanom sredi minulega tedna očitno niso bili pripravljeni, kot bi morali biti. Moštvo nekdanjega Sagadinovega vajenca Toma Mahoriča je Pipanovim varovancem v dvorani v Kodeljevem delalo težave že v prvem delu prvenstva, ko so Novomeščani z nekaj sreče zmagali z eno točko razlike, tokrat pa jim do zmage ne bi pomagala niti sreča.
Drugo ljubljansko moštvo je bilo od po zmagi nad Olimpijo izčrpanih Novomeščanov boljše večji del srečanja. Medtem ko Ljubljančanom v prvem polčasu ni uspelo priti do večje razlike, so na začetku drugega polčasa z delnim izidom 9:1 Novo-meščanom pobegnili na 58:46, kar je bilo dovolj, da so zdržali do konca tekme in prvič v tej sezoni premagali državne prvake. Kaj lahko se zgo-
Krčani in Novomeščani dobro plesali
KRŠKO, NOVO MESTO - V nedeljo je bil v Domžalah državni kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, katerega sta se udeležila dva Lukčeva plesna para. Simon Cerjak in Maja Omerzel sta prvič zmagala v standardnih in latinskoameriških plesih med pionirji C. Med pionirji B sta Dejan Baliban in Zala Žorenč dosegla 3. mesto v ST in 4. mesto v LA plesih. V Domžalah so nastopili tudi plesalci Plesnega kluba Novo mesto in dosegli 1. mesto med člani kategorije C (Lea Anžlovar in Toni Kovačič v standardnih in latinskoameriških plesih); 1. mesto v kategoriji mladincev C (Staša Berkopec in Tomaž Šter). V isti kategoriji sta Iva Ocvirk in Anžej Žužek osvojila 4. mesto; 2. mesto v kategoriji starejših mladincev B - Lidija Plevnik in Anže Kožuh. V latinskoameriških plesih sta osvojila 5. mesto; 3. mesto v kategoriji pionirjev C - Anja Zupanc in Deni Šušteršič v standardnih in latinskoameriških plesih; 6. mesto v kategoriji mladincev B -Mateja Avbar in Bojan Krivec v standardnih plesih ter Nataša Žmavčič in Jernej Picelj v latinskoameriških plesih.
di, da bo Slovan na koncu drugega dela prvenstva pristal na tretjem mestu, Krka pa na drugem, kar pomeni, da se bosta moštvi srečali v polfinalu. Izkazalo se je že, da je Slovan za Novomeščane zelo neugoden na-
Renata sama na vrhu
NOVO MESTO - Vodilno moštvo 1. novomeške travne rekreacijske malonogometne lige Okrepčevalnica Renata je z zmago nad Šmarječani na lestvici za tri točke prehitela moštvo Pagras Rus. Izidi: Okrepčevalnica renata : Plastoform Šmarjeta 3:2, Elfis Elektroinstalacije : FS Žužemberk 1:5, Regrčavas: Kaval Brusnice 2:1, Podljuben Strasbergar : Bajer Benini 1:2, Pagras Rus : Parketarst-vo Cesar (neodigrano). Lestvica 1. Okrepčevalnica Renata 24,2. Pagras Rus 21, 3. Bajer Benini 20,4. Parket-arstvo Cesar 18 itd. Na lestvici strelcev s 13 zadetki vodi Bojan Juršič (Okrepčevalnica Renata). V 2. travni ligi je drugouvrščeni Eldorado, ki je s 4:3 premagal Birčno vas, na lestvici dohitel Klub Vido, kije tokrat s Totalom Totalčkom samo remizirala (4:4). V 3. A-ligi po 10 krogih vodi Log 2000, v 3. B-ligi Roletarstvo Bayer in v 3. C-ligi Vinica Granit.
Veter v laseh, s športom proti drogi
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo v sredo, 9. maja, v športnem parku Loka pripravilo prireditev Veter v laseh, s športom proti drogi. Udeleženci se bodo lahko pomerili v košarki, odbojki, malem nogometu in spretnostnem ro-lanju. Prireditev se bo začela ob 16. uri, dodatna pojasnila pa dobite na Agenciji za šport 39 32 930.
Nogometni teden mesta ob Krki
Minuli teden je gotovo eden pomembnejših v zgodovini novomeškega nogometa -Elan dobil novo vodstvo - Člani stopili na prag prve lige - Igrišče kot zorana njiva
NOVO MESTO - Minuli teden je v Novem mestu minil v znaku nogometa. Moštvo Elana Granita Commercea je v sredo v prvem krogu novega pokalnega tekmovanja premagalo Zagorje, po tej tekmi je klub dobil novo vodstvo, v nedeljo pa se je z ligaško zmago nad Mariborčani utrdil na drugem mestu lestvice s prednostjo treh točk pred Aluminijem.
Pred tekmo 22. kroga med Ela-	dneh so novomeški nogometaši in
nom Granitom Commerceom in ma-	nogometašice na od dežja močno
riborskim Železničarjem Ligrom je	razmočenem igrišču odigrali kar šest
bil delegat nogometne zveze Slove-	tekem, še pred tednom lepo urejena
nije Ptujčan Janko Kolarič močno v	travna površina pa je tedaj bolj spo-
dvomih, ali naj na popolnoma razri-	minjala na preorano njivo. Na srečo
tem igrišču na štadionu Portoval	Novomeščanov seje Kolarič le pre-
sploh dovoli začeti srečanje. V dveh	mislil, tako da so se Elanovi nogo-
sprotnik, ki lahko pripravi presenečenje, tako kot so ga lani s polfinalno zmago nad Olimpijo pripravili Novomeščani.
Poraz s Slovanom je bil očitno dobra šola, saj so novomeški košarkarji sobotno tekmo s Kraškim zidarjem začeli povsem drugače razpoloženi ter polčas končali z 28 točkami razlike. V drugem polčasu so tako svojo priložnost dobili novomeški “rezervisti” Martin Mihajlovič, Ervin Taraniš in Igor Ivaškovič, ki so vsi trije skupaj v skupno 33 minutah igre dosegli sedem točk. Kljub temu je Krka Telekom obdržala visoko prednost iz prvega polčasa.
Otočanki slavili v Gradiantu
OTOČEC - Na teniškem turnirju v centru Gradiant v Ljubljani sta zmago slavili tekmovalki športnega društva Krka Teniški center Otočec. Med deklicami do 10. leta se je zmage veselila Jasmina Kajtazovič, v mini tenisu pa je bila najboljša Anja Vrtačič, medtem ko je Sabina Kovačič zasedla 3. mesto v tolažilni skupini.
DOBIL JE PRILOŽNOST - Na tekmi s Kraškim zidarjem je dobiI priložnost tudi Martin Mihajlovič (desno), ki mu je v 20 minutah uspelo doseči 4 točke. (Foto: I. V.)
Povezani teki za pokal Dolenjske
Novomeško društvo Marathon je povezalo devet množičnih tekaških prireditev na Dolenjskem in Posavju - Najboljšim v skupne vrstnem redu poka! Dolenjskega lista
DRUGI LIGI NAPROTI - Nogometaši Bele krajine iz Črnomlja so začasno postali brezdomci in zaradi prenovitvenih del na domačem štadionu tekme kot gostitelji igrajo v Podzemlju. V nedeljo so tam s 4:1 premagali nogometaše z Drenovega Griča. Po 19 krogih v 3. ligi - center vodijo s 7 točkami prednosti pred drugouvrščenim Factorjem, Kolpa iz Podzemlja, ki igra v isti ligi, pa je na lestvici peta. Na sliki: letošnjo sezono za Belo krajino igra tudi Šen-tjernejčan Gorazd Plevnik (levo). Foto: I V)
metaši Mariborčanom lahko oddolžili za poraz z 1:5 v prvem delu prvenstva.
Tokrat so s 3:2 zmagali Novomeščani, ki so se tako še utrdili na drugem mestu prvenstvene lestvice, saj je tretjeuvrščeni Aluminij iz Kidričevega v Kranju izgubil z vodilnimi Živili Triglavom. V nedeljo bo Elan
■ Po sredini pokalni tekmi z Zagorjem so se člani novomeškega nogometnega kluba Elan zbrali na skupščini in dobili nov 12-članski upravni odbor, katerega prva in trenutno najpomembnejša naloga je poravnati dolgove do igralcev, trenerjev in poslovnih partnerjev. Začasni predsednik kluba je postal Štefan David. Ponujene priložnosti, uvrstiti se v 1. ligo, v novomeškem nogometnem kiu-bu ne mislijo kar tako spustiti iz rok, vendar morajo ne glede na izid boja za drugo mesto v 2. ligi nujno rešiti problem rezervnega igrišča, na katerem bi prvo moštvo opravilo večino treningov, ekipe mlajših kategorij in ženska ekipa pa bi tam lahko igrale tudi prvenstvena srečanja. Igrišče na štadionu Portoval bi lahko razbremenili tako, da bi vsaj otroci vadili in igrali tekme na štadionu ob bršljinski osnovni šoli, vendar vodstvo šole za tovrstne potrebe novomeškega športa nima posluha.
v Kidričevem igral najbrž odločilno tekmo letošnje sezone. Če bi Novo-meščanom na srečanju z neposrednim tekmecem za drugo mesto uspelo doseči neodločen izid. bi bili s tem 7 krogov pred koncem prvenstva že na pragu prve lige. Vendar je že čutiti pritiske štajerskega nogometnega lobija, ki bi v prvi ligi raje videl štajersko moštvo.
L V.
NOVO MESTO - Na Dolenjskem in v Posavju prizadevni ljubitelji teka že več let pripravljajo številne množične tekaške prireditve, ki doslej niso bile povezane med sabo, letos pozimi pa so se organizatorji povezali in ustanovili Dolenjski pokal v tekih, za katerega bo štelo devet množičnih tekaških preizkušenj, med katerimi imajo nekatera že kar častitljivo tradicijo. Tek na Peteli-njek, ki so ga v Gabrovki pripravili minulo soboto, so izpeljali že 22-ič, Kostanjeviški tek bodo pripravili šestnajstič, Gorski tek na Lisco bo letos deseti po vrsti. Z najkrajšo zgodovino se ponaša četrti gorjanski tek.
Dolenjski prireditelji množičnih tekov tako sledijo Primorcem, ki letos že deseto leto zapored tekmujejo za primorski pokal, s katerim imajo zelo dobre izkušnje. Da bi posameznega tekača upoštevali v konč-
Sevničani in Krčanke
SEVNICA - Na področnem ekipnem prvenstvu v šahu za osnovnošolce je med dečki nastopilo 18, med deklicami pa 5 ekip. Med dečki je zmagala prva ekipa OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, druga je bila OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega in tretja OŠ Kostanjevica. Med deklicami je največ točk zbrala OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega, drugi je bil Šentjanž in tretja Kostanjevica. (J. B.)
Zmaga Raina v Rušah
KRŠKO - Na tretji kvalifikacijski tekmi za nastop na državnem prvenstvu v športni gimnastiki bo B-pro-gramu so telovadke krškega Raina v ekipnem vrstnem redu med deklicami zmagale, med posameznicami pa je v mnogoboju Urška Štus zasedla tretje, Nika Močivnik četrto in Vesna Bregar osmo mesto. Med kadetinjami je Urška Gramc osvojila
21.	mesto. Med članicami so Krčanke osvojile 5. mesto med ekipami, med posameznicami pa je bila Petra Zaplatič sedma, Simona Gnidica deveta in Špela Lupšina 17.
Gorski kolesarji v Novi Gorici
NOVO MESTO - Člani mounta-inbike kluba Novo mesto so v nedeljo, 22. aprila, nastopili na dirki za pokal Alpe Adria v gorskem kolesarjenju v disciplini cross country v Novi Gorici. V kategoriji do 15. leta je Klemen Smrekar osvojil 5. mesto, v kategoriji do 17. leta pa je Primož Šegina osvojil 8. mesto, kljub temu da je nastopil bolan.
nem vrstnem redu Dolenjskega pokala, se mora le-ta udeležiti najmanj šestih prireditev, udeleženci pa bodo po starosti razvrščeni v šest moških in štiri ženske kategorije. Točke v absolutnem vrstnem redu in v posamezni kategoriji bodo dobili tekači,
• Koledar prireditev za Dolenjski pokal v tekih; 28. april - Mednarodni maraton Terme na Čatežu ob Savi; 1. maj - Gorski tek na Lisco v Sevnici oziroma na Orehovem; 20. maj - Šmarješki tek po gozdu v Šmarjeških Toplicah; 10. junij-Tek po velikolaški kluturni poti v Velikih Laščah; 1. julij - Tek Veronike De-seniške na Bregu pri Kočevju; 16. september - Kostanjeviški tek ob Krki v Kostanjevici ob Krki; 13. oktober - Gorjanski tek od Vahte do Gospodične na Gorjancih; 21 oktober - Tek po vinski cesti v Bušeči vasi.
uvrščeni do 30. mesta, zmagovalci v skupnem vrstnem redu pa bodo prejeli pokal Dolenjskega lista.
Pobudo za povezovanje dolenjskih in posavskih tekaških prireditev je dalo letos ustanovljeno društvo rekreativcev, tekačev in pohodnikov Marathon iz Novega mesta, ki je pred tekom v Gabrovki izdalo zlo-
ženko s koledarjem prireditev in pravili tekmovanja za Dolenjski tekaški pokal. Dodatne informacije dajeta Edvard Doijak (041 849 829) in Stane Lindič (041 350 754).
I. V.
Janez Blas zmagal med veterani
SEVNICA - Na aprilskem veteranskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal Janez Blas, drugo mesto pa je z enakim številom točk zasedel Franc Derst-venšek, kije v medsebojni partiji moral priznati premoč Blasu, medtem ko je bil tretji Jože Blas. V skupnem vrstnem redu vodi Derstvenšek. Na aprilskem turnirju v pospešenem šahu je bil najboljši Pradrag Lazič, ki vodi tudi 'v skupnem vrstnem redu. (J. B.)
Kultura in nogomet na Vinici
VINICA PRI ŠMARJETI - Športno društvo Vinica in KUD Šmarjeta bosta v počastitev državnega praznika v petek, 27. aprila, ob 16. uri v športnem parku na Vinici pripravila družabno športno-kulturno srečanje z nočnim turnirjem v nogometu.
Po zasavski planinski poti
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 5. maja, pripravilo planinski izlet po zasavski planinski poti. Planinci se bodo povzpeli na Kal (985 m) in Mrzlico (1122 m). Pohod bo vodila Diana Serini. Prijavite se lahko pri Mojci Verček Rems po telefonu 041 745 849.
V Evropi do osmine finala
Mirnski badmintonistki Urša in Špela Silvester sta se izkazali na mladinskem evropskem prvenstvu
MIRNA - Badmintonisti zaključujejo sezono na največjimi tekmovanji, na katerih ne manjkajo tudi člani mirnskega Toma. Sestri Silvester sta na Poljskem nastopili na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer sta se v igri parov enakovredno merili s tri do štiri leta starejšimi evropskimi tekmicami, prebili pa sta se do osmine finala, kjer sta ju izločili Danki Amalija Orted in Mia Nielsen, ki sta kasneje osvojili bron.
V četrtek in petek sta Silvestrovi nastopili na članskem evrop-
Urša Silvester
skem grand prix turnirju v Zagrebu, kjer je Urša uspešno prestala kvalifikacije, v katerih je med drugim premagala tudi portugalsko člansko prvakinjo Filipo Lamy, v L krogu pa je izpadla.
V	nedeljo so mirnski badmintonisti nastopili na državnem prvenstvu za igralce do 19. leta. Med dekleti je Urša Silvester nastopila v finalu igre posameznic, kjer jo je ugnala Ljubljančanka Maja Tvrdy, Špela pa je nanjo naletela že v polfinalu. Tudi v igri dvojic sta Silvestrovi osvojili srebro, med mešanimi dvojicami pa je Urša Silvester z Mariborčanom Luko Petričem osvojila bron. Z bronasto medaljo se ponašata tudi Taja Borštnar in Maja Klemenčič, ki sta tretje mesto osvojili v igri ženskih dvojic.
V	nedeljo, 28. aprila, bo badmintonski klub Tom z Mirne v telovadnici osnovne šole v Trebnjem pripravil državno prvenstvo v kategoriji do 15. leta. Tekmovanje se bo začelo ob 9.30, Mirnčani pa pričakujejo kopico medalj in zmag. Med favoriti tekmovanja sta poleg sester Silvester tudi Blaž Holc in Tadej Jezernik.
w)d]y 3HrvU!&:
KOŠARKA
Liga Kolinska, 2. del, 6. krog:
GEOPLIN SLOVAN : KRKA TELEKOM 97:87 (23:21, 49:45, 73:63); Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 400, sodnika: Jelen (Ljubljana), Boltauzer (Maribor); GEOPLIN SLOVAN: Novak 13 (2:2), Lakovič 24 (9:10), Žakelj 10 (2:2), Tuguši 2, Ugrehelidze 6, Djurkovič 2 (2:2), Pavič 14 (4:4), Boisa 14 (5:6), Kokalj 5, Ckitaš-vili 7 (3:4); KRKA TELEKOM: Jevtovič 2 (2:2), Dončič 22 (5:6), Petrov 17 (4:6), Davison 2, Grum 17 (6:7), Drobnjak 13 (3:5), Courtney 13, Arapovič 1 (1:2). Prosti meti: Geoplin Slovan 27:30, Krka Telekom 21:28; met za tri točke: Geoplin Slovan 8:18 (Novak 3, Žakelj, Lakovič, Boisa, Kokalj), Krka Telekom 14:30 (Dončič 5, Petrov 3, Courtney 3, Drobnjak, Grum); osebne napake: Geoplin Slovan 21, Krka Telekom 31; pet osebnih: Žakelj (28.), Petrov (31.), Anzulovič (40.).
7. krog - KRKA TELEKOM : KRAŠKI ZIDAR 107:84 (31:20, 63:35, 88:57); Šmihel, gledalcev 700, sodnika: Vidič (Tolmin), Fekonja (Ljubljana); KRKA TELEKOM: Anzulovič 8 (3:4), Jevtovič 14, Dončič 10 (1:4), Petrov 13, Davison 6, Grum 21 (1:1), Drobnjak 14, Courtney 14, Tara-miš 3, Mihajlovič 4.
KRAŠKI ZIDAR: Likar 21, D. Petrovič 17 (1:2), Pirc 2 (2:2), Štolfa 5, V. Petrovič 16 (6:8), Razič 11 (2:3), Šušič 12. Prosti meti: Krka Telekom 5:9, Kraški zidar 11:15; met za tri točke: Krka Telekom 18:33 (Courtney, Grum, Jevtovič po 4, Petrov 3, Dončič, Anzulovič, Taramiš po 1), Kraški zidar 9:20 (Likar 5, D. Petrovič 2, Štolfa, Razič po 1);
Osebne napake: Krka Telekom 22, Kraški zidar 21.
Ostali izidi v skupini za prvaka: Pivovarna Laško : Rogla 104:113, Geoplin Slovan : Union Olimpija 72:106.
1.	Union Olimpija 29 27 2 2797:1937 56
2.	Krka Telekom 29 26 3 2624:2218 55
3.	Pivovarna Laško 29 19 10 2591:2490 48
4.	Geoplin Slovan 29 17 12 2420:2343 46
5.	Kraški zidar	29 12 17 2179:2435 41
6.	Rogla 29	12 17	2413:2625 41
ROKOMET
L SRL, 19. krog - SLOVAN : TRIMO TREBNJE 27:32 (16:16); SLOVAN: Ivančič 4, Jelčič 5, Papež 5, Golja 5, Nahtigal 4; TRI-
MO TREBNJE: Imperl, Šafarič 7 (1), Hribar 1, Mežnaršič, Kozo-mara 4, Radelj, Kovač 1, Čopič 1. Veselinovič 5, Likavec 5, Pekolj, Gradišek 1, Stojanovič 7, Škof; sedemmetrovke: Slovan 3(1), Trimo Trebnje 1(1); izključitve: Slovan 4, Trimo Trebnje 6 minut.
PREVENT : DOBOVA 41:28 (23:10); PREVENT: Simonovič 8, Maksič 9, A. Leve 5, Konečnik 4; DOBOVA: Medved, Džapo 7 (5), Plazar 6, Bogovič 6, Voglar 2, Ba-rišič 1, I. Deržič 4, Urbanč, Aljič 1, Kranjčič, Zupančič, S. Deržič 1, Ranovič; sedemmetrovke: Prevent 4 (4), Dobova 5 (5); izključitve: Prevent 8, Dobova 6 minut.
INLES R1KO : VELIKA NEDELJA 22:27 (12:14); INLES RIKO: Grm, Lesar 8, G. Ilc, Špo-ljarič 1, Košir, J. Ilc, Pajnič 3, Henigman, Kersnič, Mikulin, Ne. Hojč 3, Merhar, Škaper 2, Na. Hojč 3; VELIKO NEDELJA: Bezjak 10, Planinc 8Štruc 4; sedemmetrovke: Inles Riko 2 (0), Velika Nedelja 3 (3); izključitve: Inles Riko 4, Velika Nedelja 8 minut.
Ostali izidi - Celje Pivovarna Laško: Avtomikolič Rudar 29:21, Gorenje : Pivka Perutninartstvo 33:24, Termo - Mobitel Prule 67
27:42.
1. Celje Pivovarna Laško 19 17 2 0 653:437 36
2.	Mobitel Prule 67
3.	Prevent
4.	Gorenje
5.	Velika Nedelja
6.	Trimo Trebnje
7.	Avtomikolič Rudar
8.	Termo
9.	Slovan
10.	Dobova
11.	Inles Riko
12.	Pivka Perutninarstvo
19	15	3	1	570:450	33
19	14	2	3	572:481	30
19	13	2	4	527:446	28
19	11	0	8	469:479	22
19	9	3	7	521:508	21
19	8	3	7	505:511	19
19	5	3	11	497:532	13
19	3	3	13	476:575	9
19	2	4	14	471:552	8
19	4	0	15	443:536	8
19	0	1	18	445:640	1
NOGOMET
2. SNL, 22. krog - ELAN GRANIT COMMERCE : ŽELEZNIČAR 3:2 (2:1); strelci: 1:0 Sprečakovič (17. minuta), 1:1 Magdič (27), 2:1 Kršič (40), 3:1 Sprečakovič (52), 3:2 Plošnik (66).
Lestvica: 1. Živila Triglav 51, 2. Elan Granit Commerce 45, 3. Aluminij 42, 4. Esotech Šmartno 41, 5. Jadran Šepič 38, 6. Livar Ivančna Gorica 33, 7. Zagorje 31, 8. Dravinja 29, 9. Nafta 28, 10. Železničar Ligro 26,11. Viator&Vek-tor 24, 12. Beltinci 21, 13. Fero-term Lenterm 20, 14. Brda 11, 15. Renkovci 9.
Mitrovič prvak Sevnice
SEVNICA - Na posamičnem prvenstvu Sevnice v šahu, ki je trajalo skoraj dva meseca, je zmagal Milan Mitrovič. Vrstni red: L Mitrovič 5,5,2. Cvirn 4, 3. Šibilja 3,5, 4. Stevič 3, 5. Mirt 2 itd. (J. B.)
Prvomajski motokros v Stranski vasi pri Semiču
SEMIČ - Motoklub NIX iz Semiča bo v torek, L maja, na dirkališču v Stranski vasi pripravil tradicionalno prvomajsko dirko v motokrosu, ki bo v kategorijah do 80 ccm, do 125 ccm in v odprtem razredu štela tudi za državno prvenstvo. Nastopili bodo vsi najboljši slovenski motokrosisti, med njimi pa tudi tekmovalci domačega kluba: Dejan Ogulin v razredu do 80 ccm, Marko Špehar v rezredu do 125 ccm in Sevničan Andrej Čuden, ki se je letos pridružil Semičanom, v odprtem razredu. Od Čudna Semičani pričakujejo, da se bo boril celo za zmago v svojem razredu. Nastopili bodo tudi najmlajši v obeh razredih prvenstva podmladka. V šibkejšem razredu se bo za točke državnega prvenstva pod-mladkarjev boril tudi domačin Marjan Konda. Prireditev se bo začela ob 14. uri.
ZMAGALA IN ZAPELI HIMNO - Mladi nogometaši iz novomeške nogometne šole PorlovaI (na sliki med tekmo z vrstniki iz Nove Gorice) so nastopili na mednarodnem turnirju v Lignanu v Italiji, kjer so se med 50 ekipami iz Italije, Nemčije, Avstrije, Švice, Nizozemske, Belgije in Slovenije izvrstno odrezali. Dečki do 14. leta so prebili vse do finala, kjer so se srečali z vrstniki iz Kotna. Nemci so povedli z 2:0, a se mladi Dolenjci niso dali. Vztrajno so napadali in na koncu zmagali s 3:2. Ker italijanski organizatorji niso predvidevali, da bi lahko zmagali Slovenci, niso imeli pripravljene slovenske himne, ki so jo portovalovci na proglasitvi zmagovalcev kar zapeli. Dečki do 10. leta so v svoji kvalifikacijski skupini enkrat zmagati in enkrat izgubili ter dve tekmi končali z neodločenim izidom, kar ni bilo dovolj za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, so pa dobili pokal “fair play“. (Foto: I. V.)
Štangelj zdaj ni več zaskrbljen
Minuli teden so novomeški kolesarji skupaj s Štangljem nastopili na Nizozemskem -Miholjevič deveti, Štangelj deseti - V nedeljo Štangelj prvič brez točk za svetovni pokal
NOVO MESTO - Kolesarji Krka Telekoma so se minuli četrtek na cilju 209 km dolge krožne preizkušnje 2. kategorije UCI v Veenedaalu na Nizozemskem spet veselili novih točk za lestvico svetovne kolesarske zveze. Z 9. mestom jih je osvojil Vladimir Miholjevič, le mesto za njim pa se je uvrstil najboljši slovenski kolesar, Novomeščan v dresu italijanskega poklicnega moštva Liqui-gas Gorazd Štangelj, kije tako manj
Za začetek zmagala Lindičeva in Vencelj
Pokal Dolenjske v tekih
GABROVKA - Športno društvo Presad iz Gabrovke je v soboto, 21. aprila, pripravilo 22. tek na Peteli-njek, ki šteje tudi za pokal Dolenjske v tekih. V skupnem vrstnem redu teka na 6 km je pri ženskah zmagala Metka Lindič iz Šmarjeških Toplic, druga je bila Maša Ceglar iz Ivančne Gorice in tretja Hedvika Kotar iz Trbovelj. Moški so se pomerili na 11 km, progo pa je najhitreje pretekel Toni Vencelj iz Ivančne Gorice, drugi je bil Iztok Cukjati in tretji Robert Šmalc iz Ribnice.
Zmagovalci po posameznih kategorijah: ženske - do 20. leta - Maša Ceglar, do 35. leta - Mateja Drobne (Sevnica), do 45. leta - Metka Lindič, nad 45. letom - Hedvika Kotar; moški: do 20. leta - Robi Cukjati, do 30. leta - Toni Vencelj, do 40. leta -Robert Šmalc, do 50. leta - Simon Smolar (Lovrenc na Pohorju), do 60. leta - Konrad Merlak (Hotedršica), nad 60. letom - Dimitrij Trpin (Ježica Ljubljana). Teklo je 111 tekačev, kar je največ do zdaj.
V Osilnici zdaj kajakaši in kanuisti
Med kajakaši najboljši Dejan Kralj
OSILNICA - Na slalomski progi Stari rnalni na Kolpi pri Osilnici je v organizaciji Kajakaške zveze Slovenije in domačega turističnega društva potekalo dvodnevno mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju za pokala Alpe Adria in Petra Klepca. Tekmovanja so se poleg vseh slovenskih reprezentantov udeležili tudi najboljši hrvaški tekmovalci ter manjša skupina veslačev iz Bosne in Hercegovine. Med kajakaši je največ pokazal Dejan Kralj iz Ljubljane, med kanuisti pa je bil najboljši Hrvat Danko Herceg.
Zmagovalci: Pokal Alpe Adria: K-1 (kajak), člani: Kralj (Ljubljana) 238,41; C-l (kanu), člani: Herceg (Mladost Zagreb) 250,70; K-l, mladinci: Kauzer (Steklarna Hrastnik) 246,55; K-l, mladinke: Mozetič (Soške Elektrarne) 284,03; C-l, mladinci: Ruden (Real Ljubljana) 274,92.
Pokal Petra Klepca: člani, K-l: Kodelja (Soške elektrarne) 247,50; C-l, člani: Stevanovič (Soške Elektrarne) 263,80; K-l, mladinci: Ovčak (Real Ljubljana) 254,61; K-1, mladinke: Stojilov (Real Ljubljana) 317,12; C-l, mladinci: Zakrajšek (Real Ljubljana).
M. G.
Rekord kegljišča v rokah Borisa Benedika
KOČEVJE - Na kegljišču v Kočevju seje v nedeljo končalo odprto prvenstvo mesta v kegljanju. Nastopilo je 81 kegljačev iz petnajstih slovenskih klubov. Med osmimi finalisti sta bila tudi dva kegljača Kočevja, Bojan Drobnič in Zlatko Pajnič. Državni reprezentant Boris Benedik je s 1066 podrtimi keglji postavil novi rekord kočevskega kegljišča. (M.G.)
Še ena zmaga Krčank
KRŠKO - Ekipa deklic krškega gimnastičnega društva Rain je zmagala tudi na zadnjem kvalifikacijskem tekmovanju za državno prvenstvo B-programa na 10. pokalu Šiške v Ljubljani. Med posameznicami je bila Urška Štus peta, Vesna Bregar sedma in Nika Močivnik deveta. Med kadetinjami je Urška Gramc osvojila 20. mesto.
zaskrbljen nad pripravljenostjo, saj je ugotovil, daje pravilno treniral in da bodo kmalu vidni tudi rezultati trdega dela v zimskem pripravljalnem obdobju. Že drugič zapored je na dirki v Veenendaalu zmagal nizozemski kolesar Števen de Jongh (Rabobank), drugi je bil njegov rojak Rudi Kemna, tretji pa Anglež Roger Hammond.
Dokončno potrditev, da je tudi letos dovolj dobro pripravljen, da se bo lahko enakovredno boril z najboljšimi na svetu, je Štangelj dobil v nedeljo na svoji prvi letošnji preizkušnji za svetovni pokal na dirki Liege - Bastogne - Liege v Belgiji, ki jo v kolesarskem svetu imenujejo mati klasičnih dirk. V drugem delu dirke se je znašel v skupini šestih asov, ki bi lahko dirko dobili, če bi le vozili dovolj složno, a šefom nekaterih ekip kombinacija ubežne skupine očitno ni odgovarjala, zato so Štanglja, Vinokurova, Bruylandtsa, Mazzolenija, Bakkerja in Friga po 75 km pobega 13 km pred ciljem ujeli, na čelu kolone pa se je takoj oblikovala nova ubežna skupina, v kateri je bil Štangljev moštveni kolega Davide
ŠENTJERNEJ - na drugi letošnji kasaški prireditvi so se na Bledu izkazali tudi Šentjernejčani. V dirki za kasače z zaslužkom do 70.000 SIT je zmago slavil Dagas z Jankom Še-petavcem (Posavje Krško), tretje mesto pa je pripadlo Rodneyu z Rudijem Govekom (Šentjernej). Na dirki za kasače z zaslužkom do 170.000 SIT je tretje mesto zasedel Vers a Truce s Petrom Zadelom (Šentjernej). Na dirki za kasače z zaslužkom do 300.000 SIT sije drugo mesto priborila Pina na vajetih Igorja Novaka (Šentjernej). Na dirki za kasače z zaslužkom do 750.000 SIT je bil drugi Leon z Ignacem Zagorcem, njegov uspeh pa je s tretjim mesto dopolnil Sai Baba z Vojom Maletičem (oba Šentjernej). Vojo Maletič je že v naslednji dirki dokazal, daje Suriya tudi v letošnji sezoni v dobri formi, saj sta zmagala v dirki najboljših slovenskih in uvoženih kasačev z najhitrejšim izidom dneva. Uspeh Šentjernejčanov je dopolnil še Warren Hebrightom z Borutom Antončičem s četrtim mestom. Pika na i uspešnega dne pod Lescami pa je bila zadnja točka sporeda, kasaška dirka pod sedlom,
Kolesarski maraton ob Krki
NOVO MESTO - Kolesarski klub Krka Telekom bo v nedeljo, 6. maja, pripravil tradicionalni rekreativni kolesarski maraton ob Krki. Kot je v navadi, bo tudi tokrat štart pred novomeško športno dvorano Marof, udeleženci pa bodo lahko izbirali med 80 km dolgim velikim maratonom (Novo mesto - Prečna - Soteska
-	Podturn - Dolenjske Toplice - Novo mesto - Ratež - Šentjernej - Otočec
-	Novo mesto) in 36 km dolgim malim maratonom, ki bo speljan po prvem delu trase velikega maratona. Prireditelji bod prijave zbirali na dan prireditve med 7. in 9. uro, skupinski štart udeležencev bo ob 9. uri, zadnji udeleženec pa mora priti na cilj najkasneje do 14. ure. Maraton bo potekal ob normalnem prometu, zato se morajo udeleženci ravnati po prometnih predpisih, otroci do 14. leta starosti pa lahko nastopijo le v spremstvu staršev ali druge polnoletne osebe. Prireditelji bodo poskrbeli za osvežilne napitke ob progi in malico na cilju, vsak udeleženec, ki bo do 14. ure opravil s progo, pa bo dobil spominsko medaljo. Dodatna pojasnila daje Jože Gliha po telefonu 031 553 534.
Obranili naslove prvakov
KRŠKO - V nedeljo, 22. aprila, so v Celju pripravili državno prvenstvo v stepu za člane. Vesna Vučajnk (Lu-kec Krško) je postala že petič zapored državna prvakinja med članicami, Sebastijan Vodlan pa je drugič postal državni prvak med člani. Luk-čeva mala plesna skupina, ki je letos zamenjala dve plesalki, je zelo dobro branila lanski naslov, na koncu pa je pristala na tretjem mestu in si že sedmič zapored zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu.
Rebellin, zato jim Gorazd ni smel slediti, ampak je popustil in dirko končal na 46. mestu z minuto in 16 sekundami zaostanka za nekdanjim svetovnim prvakom Švicarjem Os-carjem Camenzindom, Gorazdov klubski tovariš Davide Rebelin je bil na koncu drugi, tretje mesto pa je zasedel Španec David Etxebarria Alkorta. Dirko je končalo kar 111 kolesarjev. Zanimivo je, da je to prva dirka za svetovni pokal, na kateri Gorazd Štangelj ni osvojil točk.
I. V.
Jutri žensko nogometno polfinale
NOVO MESTO - Nogometašice Novega mesta so v 11. krogu tekmovanja v ženski nogometni ligi doma z 2:3 izgubile s Pohorjem. Zadetka za Novomeščanke je dosegla Sonja Volf. Na lestvici so Novomeščanke s 6 točkami šeste. Jutri, v petek, 21. aprila, ob 16. uri bodo novomeške nogometašice na domačem igrišču pod Portovalom igrale prvo tekmo polfinala pokala Slovenije z Ilirijo iz Ljubljane.
kjer je KK Šentjernej doživel kar trojno zmago: prvo mesto sta si prikasala Valat in Jože Judež, drugo mesto Agil in Boštjan Košak, tretje mesto pa Sai Baba z Ireno Gubina. Konjeniški klub Šentjernej je bil s tem najuspešnejši klub tekmovanja na Bledu.
Dirka na Gorjancih bo
NOVO MESTO - Po objavi vesti, da tradicionalne gorsko-hitrostne avtomobilistične dirka na Gorjancih letos ni v koledarju avtomobilističnih prireditev zveze Avto šport 2005, je med ljubitelji avtomobilističnega športa na Dolenjskem zavladalo vznemirjenje. Dejansko je pri predstavitvi koledarja dirk prišlo do napake, saj priljubljena prireditev na Gorjancih tudi letos bo. Novomeški organizatorji na čelu z Rudijem Šalijem in ob izdatni pomoči novomeškega rojaka Toneta Anderliča, kije tudi predsednik zveze AŠ 2005, bodo dirko Gorjanci 2001 pripravili 30. junija in 1. julija. Tekmovalna proga s štartom na Gornji Težki Vodi oziroma pri restavraciji Prepih in ciljem na Vahti.
Poleg tekmovanja za državno prvenstvo v gorskohitrost-nih preizkušnjah bo dirka veljala tudi za hrvaško in avstrijsko državno prvenstvo ter za mednarodno prvenstvo L evropske cone. Prvi mož dirke na Gorjancih zagotavlja, da se bo tokrat na gorjansko cesto pripeljal tudi več dirkalnikov različnih formul in prototipov, ki so v manjšem številu na Gorjancih tekmovali tudi v preteklih letih.
Na Ratitovec
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 5. maja, pripravilo pohod na najbolj vzhodno visoko goro Julijskih Alp 1678 m visoki Ratitovec nad Selško dolino. Celodnevna tura bo trajala sedem ur, vodila pa jo bosta Martin Luzar in Tomaž Mikec, ki tudi zbirata prijave po telefonu 041 800 876 in 041 560 077.
J. J.
Žužemberčani drugi v državi
Žužemberški telovadci so na državnem prvenstvu za osnovne in srednje šole osvojili srebro
ŽUŽEMBERK - Poleg odbojke, kjer so učenci žužemberške osnovne šole vsako leto prav med najboljšimi v državi, osnovnošolci iz “prestolnice” Suhe krajine že več let igrajo vidno vlogo tudi na tekmovanjih v športni gimnastiki. Tudi na državnem prvenstvu za osnovne in srednje šole v Novem mestu so bili zelo uspešni.
Med starejšimi učenci je ekipa osnovne šole Žužemberk v mnogoboju s 131.200 točkami osvojila drugo mesto, za zmagovalno šolo Livada iz Ljubljane pa je zaostala za vsega 350 točk. Daleč največ točk so Žužemberčani osvojili na bradlji, kjer so drugouvrščeno ekipo prekosili za 3.500 točk, naslov
prvakov pa so izgubili na parterju, kjer so za Ljubljančani najbolj zaostali. Med posamezniki se je od Žužemberčanov v mnogoboju najvišje uvrstil Simon Krakar, kije bil šesti, na bradlji pa je Simon osvojil celo tretje mesto.
Tudi med mlajšimi učenci so Žužemberčani dobro telovadili in s 117.000 Točkami nekoliko nesrečno osvojili četrto mesto, za bronasto medaljo pa so zaostali vsega 1.300 točk. Med posamezniki se je s tretjim mestom v preskoku najbolj izkazal Damijan Plantan, ki je bil v mnogoboju deseti, medtem ko je David Legan v seštevku vseh štirih orodij posegel za eno mesto višje.
ŽUŽEMBERČANOM ČESTITAL SIMON PETROV - Na državnem prvenstvu v športni gimnastiki za osnovne in srednje šole je drugouvrščeni žužemberški ekipi starejših učencev, za katero so nastopili Nejc in Sandi Pucelj, Miha Plot, Marjan Kužnik in Simon Krakar, čestital in ji podelil medalje novomeški košarkar Simon Petrov. (Foto: Darja Sedaj)
KRKNZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
' •
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Suriya tudi letos najboljša
Šentjernejčani so na drugi kasaški prireditvi v sezoni posegali po najvišjih mestih
dežurni 1
poročajol
OKRADEL REVOZ - Med 11. januarjem in 28. marcem je neznanec v učilnici podjetja Revoz, d.d., na Kandijski cesti v Novem mestu ukradel dva videorekorderja, dva polnilca, stojalo za kamero, slušalke, namizni mikrofon in kabel, vse vredno 500 tisoč tolarjev.
RAD(A) LEP(A) - Neznanec je 19. aprila iz trgovine Andora na Glavnem trgu v Novem mestu zmak-nil 35 tisoč tolarjev vreden ženski kostim.
TOČIL IZ TUJIH SODOV - Med 16. in 18. aprilom je nekdo vlomil v vikend .nad Stražo, last B. Š. iz Straže, in iz soda iztočil okrog 220 litrov belega, 30 litrov rdečega vina in 20 litrov žgane pijače. Neznanec je ukradel tudi suhomesnate izdelke in lastniku povzročil za okrog 200 tisoč tolarjev škode.
57 CIPRES - Iz drevesnice Rimš pri Krškem je med 14. in 17. aprilom izginilo 57 cipres, velikih od 30 do 70 cm, vrednih 170 tisoč tolarjev.
AGREGAT - Gozdno gospodarstvo, poslovna enota Črmošnjice, je oškodovano za 200 tisoč tolarjev, ker mu je neznanec v Resi vlomil v lopo, ki stoji v bližini gozdne koče, in ukradel agregat.
STRASTEN KADILEC - V noči na 17. april je neznanec vlomil v prodajalno Mercator v Cerkljah ob Krki in odnesel kar 2160 zavojev cigaret, v vrednosti 576 tisoč tolarjev.
VELIKO ŠKODE - Med 20. in 21. aprilom je neznanec na regionalni cesti iz Žužemberka proti Zagradcu prevrnil mobilni semafor, razbil vse tri luči in uničil komandno ploščo. Na drugi strani je poškodoval še drugi mobilni semafor. Podjetje Robert & Elektronik, d.o.o., Straža je oškodovano za milijon tolarjev.
ODREZAL KABEL - Neznanec je v naselju Prevole - Ratje z drogov snel in odrezal 100 metrov telefonskega kabla.
Že imate nov potni list?
Kaj potrebujete
Od L marca je naša država začela izdajati nove potne listine, ki so rezultat domačega znanja in jih po ocenah domačih in tujih strokovnjakov poleg tehnične izpopolnitve, usklajenosti s pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi standardi odlikuje tudi njihova oblikovna podoba. Že v prvem mesecu sta se zanj odločila 10.202 slovenska državljana, saj lahko z njim brez vizuma potujemo v 78 držav (med drugim tudi v ZDA in Kanado), uporabljamo pa ga lahko tudi za dokazovanje istovetnosti in državljanstva, tako doma kot v tujini.
Vlogo za potni list je treba vložiti na upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče, potni list pa bo izdelalo pooblaščeno podjetje. Prejeli ga boste v dveh tednih po pošti ali pri upravni enoti. Mogoče si je izbrati potni list z 32 ali 48 stranmi (7625 ali 8125 tolarjev). Ob vložitvi vloge sta potrebna fotografija predpisane velikosti v barvni ali črno-beli tehniki in stari potni list ali kak drug identifikacijski dokument (osebna izkaznica...). Stari potni listi veljajo do 5. avgusta 2002.
Slovenski državljani s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini, ki bodo prvomajske praznike ali poletne počitnice preživljali v Sloveniji, lahko vložijo vlogo za izdajo potnega lista na upravnih enotah v Sloveniji. Cena dokumenta bo tako bistveno nižja, kot če bi za potni list zaprosili prek diplomatsko - konzularnih predstavništev v tujini. Te potne liste bodo izdelali tudi prioritetno.
Potni list, izdan za otroke do dopolnjenega 4. leta starosti, velja dve leti, za tiste, stare od štiri do 18 let, velja pet let, za polnoletne osebe pa deset let.
L. M.
Prodrli v sam vrh kriminalne združbe
Novomeški kriminalisti so v-sodelovanju z drugimi kolegi po letu dni dela za 18 kaznivih dejanj osumili 9 ljudi, štiri pa priprli - V glavnem Belokranjci in povratniki - Preprodaja orožja in mamil
'NOVO MESTO - Te dni se je uspešno zaključila leto dni trajajoča operativna akcija novomeških kriminalistov, v kateri so sodelovali tudi ljubljanski, kranjski in krški kriminalisti in policisti ter hrvaški kolegi, njihovo delo pa je usmerjala skupina tožilcev za posebne zadeve iz Ljubljane. Razbili so belokranjsko kriminalno združbo, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo orožja, razstrelilnih snovi in mamil.
Posebej pozorni na motoriste
Na področju PU Krško lani motoristi udeleženi v 58-ih, leto predtem pa v 66-ih nesrečah - Zlasti mladi, ki namerno kršijo predpise
KRŠKO - Pomladno vreme, ki se je letos začelo že pozimi, je na ceste zgodaj privabilo tudi mnogo voznikov koles z motorjem in motornih koles, policisti Policijske uprave (PU) Krško pa obljubljajo, da jih bodo letos še posebej ostro nadzirali.
Pri svojem delu so namreč ugotovili, da sta ti dve kategoriji udeležencev v cestnem prometu pogosto udeleženi v prometnih nesrečah, tudi takih z najhujšimi posledicami. Lani so bili vozniki koles z motorjem in motornih koles udeleženi v 58-ih, leto prej pa v 66-ih nesrečah. V dveh primerih sta voznika motornih koles povzročila nesreči, v katerih so trije ljudje izgubili življenje. Tudi letos se fio predvidevanjih policije ne obeta izboljšanje prometne varnosti na posavskih cestah, saj so bile v dveh prometnih nesrečah,
ki so jih povzročili motoristi, tri osebe hudo poškodovane.
V večini primerov je vzrok pri motoristih samih, in sicer zaradi namernega kršenja cestnoprometnih predpisov ali ravnanj, ki niso v skladu s pravili v cestnem prometu. Posebnosti te skupine udeležencev v prometu so predvsem, da kolesa z motorjem in motorna kolesa vozijo zelo mladi, ki slabo poznajo nevarnosti, ki jim pretijo v cestnem prometu, in osnovna pravila varne vožnje.
Aktivnosti policistov bodo usmerjene predvsem v ugotavljanje kršitev, kot so prekoračitev hitrosti, uporaba varnostne čelade, predelava vozil ipd. Če bodo izpolnjeni določeni zakonski pogoji, posavski policisti večkratnim kršiteljem obljubljajo, da jim bodo motorno kolo začasno tudi odvzeli.
L. M.
Po opravljenih 26 hišnih preiskavah so 15 ljudi pridržali, štirje so pristali v priporu. Ovadba je obsežna in obsega dokaze za 18 kaznivih dejanj (KD) zoper devet ljudi. Glavni organizator je povratnik, 26-letni P. N. z območja Metlike. Med osumljenci pa so se znašli še: 42-letni povratnik P. Ž. in 44-letni Z. M. z območja Črnomlja, 36-letni povratnik
K.	M., 48-letni povratnik J. S., 42-letni K. J., 54-letni M. J. in 26-letni B. M., vsi z območja Metlike, ter 28-letni povratnik K. F. z območja Novega mesta. “Ugotovili smo, da je bila združba hierarhično organizirana in je imela različna področja delovanja, uporabljala je tudi nasilna in izsiljevalna dejanja, najbolj pa se je osredotočala na promet z orožjem, razstrelilnimi snovmi in mamili. Področje njihovega delovanja je bila predvsem Bela krajina, delno Hrvaška in BiH. Lahko rečem, daje bila akcija, kije zahtevala res veliko angažiranja vseh ter tudi strokovnega znanja in dela, ena najuspešnejših letos v Sloveniji, zagotovo pa najbolj na področju PU Novo mesto," je na novinarski konferenci povedal direktor uprave kriminalistične službe Dušan Mohorko.
Direktor PU Novo mesto Franci Povše in načelnik Urada kriminalistične službe Anton Olaj sta pojasnila, da so na tem področju zaznali večjo ponudbo droge in orožja že pred letom dni in da so jih na to opozarjali tudi sami občani. “Po temeljitem delu smo drobne niti speli v močnejšo nit in zdaj zagotovo o teži kriminalne dejavnosti najbolj govorijo zasežene snovi, ki jih ni malo. Samo mislimo si lahko, kaj vse
se da narediti s tem orožjem in mamili. Vedeti je tudi treba, da smo zasegli le del,” je povedal Olaj.
V zaključni akciji 17. aprila so policisti zasegli: protiletalski mitra-
ljez, ročni minomet, komulativno mino, dve avtomatski puški, dve puški, tromblon, avtomatsko pištolo, dušilec poka, pet pištol, 11 ročnih bomb, vžigalnik za ročno bombo, 3 TNT 200 gr. z napravami za daljinsko proženje, 29 TNT 200 gr., 3 TNT 500 gr., 943 različnih nabojev, 10 električnih detonatorjev, skoraj 7 kg marihuane ter razne dele orožja in mobitele, ki so jih osumljenci uporabljali pri preprodaji. Kot je povedal načelnik Urada kriminalistične
policije PU Ljubljana Drago Mene-galija, so v okviru akcije na osnovi informacij novomeških kolegov že pred tem večkrat zasegli mamila, enkrat pol kilograma, dvakrat pa po kilogram prepovedane “trave”.
Razkrita kriminalna združba naj bi glede na dokaze in podatke kriminalistov mamila - gre za prvovrstno marihuano iz Albanije - nabavljala za slovenski trg. Vsak mesec naj bi
samo na območju Dolenjske in Bele krajine prodali okrog 40 kg marihuane. Orožje in eksploziv v glavnem izvirata iz Hrvaške, BiH in ZRJ, Slovenci pa so se tu pojavljali le kot posredniki, saj so ga preprodajali na italijanski in španski trg. Kakšni so bili zaslužki članov kriminalne združbe, kriminalisti niso mogli oceniti, sama vrednost zaseženega pa gre v desetine ali stotine tisočev mark.
L.	MURN
Konopljo našli v rezervoarju
OBREŽJE - Na mednarodni mejni prehod seje 22. aprila zvečer iz Hrvaške z osebnim avtom pripeljal 28-letni hrvaški državljan M. A. Policist je odredil kontrolo vozila, potnikov in prtljage in za pomoč zaprosil carinsko mobilno skupino. V rezervoarju za gorivo so našli 12 zavitkov in kasneje ugotovili, da gre za zelene posušene rastlinske delce. Testi so pokazali, da gre za prepovedano drogo konopljo. Bruto teža zavitkov znaša skoraj sedem kilogramov. Osumljencu so odvzeli prostost, sledi pa tudi kazenska ovadba.
Največ dva promila
KRŠKO - 20. aprila med 21. uro in 3. uro so policisti PU Krško izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov - akcijo Promil. Ustavili so 148 voznikov motornih vozil in 41-im odredili preizkus z alkotestom. 9 jih je vozilo pod vplivom alkohola, eden pa je odklonil preizkus in strokovni pregled. Največ - 2,01 promila - je napihal voznik z območja Sevnice. Policisti so ugotovili še enajst drugih kršitev. S poostrenimi aktivnostmi bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj je alkohol v prometnih nesrečah na območju PU pereč problem. Od 214 povzročiteljev v prvih treh mesecih letošnjega leta jih je kar 21 vozilo pijanih.
ZADOVOLJNA - Z zaključkom zahtevne, leto dni trajajoče akcije sta bila zadovoljna tudi Franci Povše (levo) in Anton Olaj s PU Novo mesto.
PRAVA OROŽARNA - V 26 hišnih preiskavah so odkrili pravo orožarno. Orožje in razstrelilne snovi, primerne celo za teroristične akcije, naj bi bile namenjene za Italijo in Španijo.
Tatu dobili med spanjem
TREBNJE - 16-letni J. A. iz okolice Trebnjega je utemeljeno osumljen storitve dveh kaznivih dejanj, vloma in odvzema motornega vozila. Med 15. in 21. aprilom je namreč na območju Trebnjega vlomil v dva vikenda in ukradel kolo z motorjem. Policisti so ga izsledili v vikendu med spanjem in mu odvzeli prostost.
Vzeli so mu avto
NOVO MESTO - Policisti so 20. aprila med kontrolo prometa na Prešernovem trgu ustavili 2 Dietnega M. H. iz Brezja. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, vozilo tehnično ni bilo brezhibno, in ker je bil M. H. v zadnjem času večkrat obravnavan zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, so mu začasno zasegli osebni avto in ga predlagali v postopek k sodniku za prekrške.
Najprej zagorela kašča
ARTO - 19. aprila ob 23.30 je prišlo do požara v večnamenskem prostoru (kašči), kije v sklopu novozgrajene stanovanjske hiše. V celoti je zgorela kašča, v kateri so hranili kuhinjske elemente, stavbno pohištvo, žito ipd., zgorel pa je tudi del ostrešja nove hiše. Vzrok požara, ki so ga omejili gasilci PGD Krško, Sevnica in Studenec, policisti še raziskujejo, materialna škoda pa po nestrokovni oceni znaša okrog milijon tolarjev.
Gaber ga je poškodoval do smrti
MALI KAMEN PRI KRŠKEM - 35-letni F. Z. in 50-let-ni J. P. sta 19. aprila popoldne sekala v gozdu. Ko sta posekala nekaj dreves, sta jih navezala za traktor in F. Z. je hlodovino odvlekel v dolino. Medtem pa je J. P. odšel na nasip nad potjo in posekal smreko. Pred padcem smreke se je umaknil nekoliko nazaj, smreka pa je žal za seboj potegnila tudi gaber, ki je padel na J. P. in ga tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.
Vozila prehitro
MALI OBREŽ - 18-letna N. K. iz okolice Brežic je 22. aprila z osebnim avtom v desnem nepreglednem ovinku izven naselja Mali Obrež zaradi prevelike hitrosti izgubila oblast nad vozilom in trčila v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil 53-letni F. V. iz okolice Brežic. Slednji se hudo poškodovan zdravi v brežiški bolnišnici, 77-letna sopotnica, povzročiteljice nesreče T. K., pa je dobila lahke telesne poškodbe.
Vrečki z marihuano
ČRNOMELJ - 20. aprila so policisti pri 21-letnem D. M. našli dve manjši vrečki, v katerih naj bi bilo mamilo marihuana.
Največja policijska družina na svetu
10-letnico slovenske sekcije Mednarodnega policijskega združenja IPA proslavili ta konec tedna - Slavnostna akademija - Preko 360 tisoč članov iz 61 držav sveta - Tudi dolenjski klub
OTOČEC - Slovenski policisti so že deset let lahko člani največje policijske družine na svetu - IPE, kije največja nevladna mednarodna organizacija, ki povezuje preko 360 tisoč pripadnikov policij vseh dežel ne glede na raso, jezik ali vero, na ravni pravega poklicnega prijateljstva. IPA deluje že 51 let, slovenska sekcija pa je ta konec tedna obeležila svojo desetletnico. Od 18. do 22. aprila seje t. i. tedna druženja IPA prijateljev na Otočcu udeležilo preko dvesto članov, od tega kar 70 tujcev iz 11 držav.
Osrednji dogodek srečanja je bila gotovo slavnostna akademija, ki so se je udeležili številni predstavniki IPA sekcij iz tujine. Med njimi mednarodni predsednik IPA Michael Odysseos, ki je tudi spregovoril, in naši politiki: minister za evropske zadeve Igor Bavčar (v času ustanavljanja slovenske sekcije IPE notranji minister), minister za notranje zadeve Rado Bohinc, minister za pravosodje Ivo Bizjak, generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc in drugi.
18 Iračanov preko Sotle
Ali pa z vlakom
KAPELE. SEVNICA - Skozi Posavje išče pot v boljši svet spet vse več prebežnikov. 19. aprila bo 21. uri je skupina 18 Iračanov, starih od 15 do 35 let, ilegalno prestopila državno mejo med Hrvaško in Slovenijo, in sicer preko reke Sotle izven naselja Rakovec pri Brežicah. Nato so se napotili v smeri naselja Jereslavec, kjer jih je 24-letni S. B. iz okolice Kranja naložil na tovorno vozilo in odpeljal v smeri Kapel. Tu so ga ustavili policisti. Kot organizator prevoza je sodeloval še 25-letni J. M. iz okolice Kranja, ki je spremljal tovorno vozilo z osebnim avtom. Zoper oba je podana kazenska ovadba, tujce pa so po postopku vrnili na Hrvaško.
Ravno tako 19. aprila ob 11.33 so sevniški policisti na železniški postaji prijeli tri Romune, ki so okrog 18. ure prestopili mejo izven nhselja Rakovec. Nato so peš odšli ob tirih in na železniški postaji Krško vstopili na vlak in se odpeljali do Sevnice. Tudi ti so se po postopku spet znašli na Hrvaškem.
Predsednik slovenske sekcije IPA Dušan Mohorko je na kratko preletel desetletno obdobje od ustanovitve aprila 1991 v Gozdu Martuljku. V mednarodno združenje smo bili sprejeti novembra 1992, ko smo na kongresu v Riu de Janeiru postali 54. polnopravna članica te največje organizacije policistov z velikim mednarodnim ugledom. Poudaril je, da so nam pri ustavljanju in organiziranju IPE veliko pomagali avstrijski in italijanski kolegi, za kar se jim lepo zahvaljuje. Sicer pa korenine rojstva slovenske sekcije segajo v sedemdeseta leta, ko so posamezniki iz vrst tedanje milice .ob delovnih stikih navezali prva poznanstva s člani IPE iz Avstrije in Italije.
IPA - Sekcija Slovenija šteje danes preko šest tisoč slovenskih policistov, organizirana pa je tudi v devetih regionalnih klubih. Dolenjskega, ki deluje devet let, vodi načelnik Urada kriminalistične službe na Policijski upravi Novo mesto Anton Olaj, klub pa je znan predvsem po tradicionalni prireditvi Spust po Kolpi. Slovenska sekcija spada med vzornejše, saj izdaja
svoje glasilo, organizira mnogo domačih in mednarodnih športnih, kulturnih, socialnih ter drugih dejavnosti, člani pa se udeležujejo tudi mednarodnih prireditev, srečanj, strokovnih posvetovanj in seminarjev s področij prometa, preprečevanja tihotapljenja mamil ter boja proti mednarodnemu kriminalu, “torej na področjih policijskega dela, ki po svoji naravi zahtevajo tesno mednarodno sodelovanje. Evropa brez meja bo od policistov vseh dežel zahtevala še večjo strokovno pa tudi družbeno povezanost in pripadnost poklicnemu poslanstvu,” je poudaril Bohinc.
Vsi govorniki so menili, da gre v IPI za pomembne vrednote, tako: gojiti humanost, zagotavljati mir, človeku dostojno življenje in svobodo, uresničevati geslo “Služiti v imenu prijateljstva”, razširjati strokovno znanje, izmenjavati praktične izkušnje itd., ki so bile morda za Slovenijo v času osamosvajanja res bolj revolucionarne, ampak niso zdaj nič manj aktualne.
L. MURN
Našel granato
ŽUŽEMBERK - Občan je 17. aprila pri izkopu za škarpo pri cerkvi našel granato. Gre za topovsko granato, ki izvira iz 2. svetovne vojne. Pirotehniki so jo uničili.
SLOVESNA AKADEMIJA - Slovesno akademijo, na kateri so podelili priznanja IPA sekcije Slovenije ustanoviteljem in najzaslužnejšim članom tujih sekcij, so z glasbo popestrili člani orkestra slovenske policije. Na sliki: ueledni domači in tuii eostie. (Foto: L. M.)
Kakovostno grajeni vodovod Apnenik
Ugotovitve nadzornega odbora glede problematike vodooskrbe in odprtja novega vodovoda na Apneniku v krajevni skupnosti Boštanj - Objekt ni ob suši najbolj racionalno oskrbovan
V Dolenjskem listu so bili septembra in oktobra lani objavljeni članki o problematiki vodooskrbe in odprtju novega vodovoda na Apneniku v krajevni skupnosti Boštanj. Ker so se v člankih med drugim omenjale nepravilnosti pri porabi sredstev in investiciji (predvsem s strani vodje investicije na Apneniku in tudi s strani vodstva KS Boštanj), so bili opravljeni pogovori z vpletenimi, nadzorni odbor krajevne skupnosti pa je 7. decembra lani opravil izreden pregled investicije gradnje vodohrana v Apneniku in pripravil poročilo o dejanski in namenski porabi sredstev. NO je na podlagi pregledane dokumentacije ugotovil: “Iz dokumentacije izhaja, daje bila investicija načrtovana s petletnim programom dela KS in VO Apnenik in da so bili organi gradnje (gradbeni in nadzorni
odbor) izvoljeni zakonito in demokratično. Pri postopkih načrtovanja in izvajanja del ni zaslediti znakov neskladnosti z odločitvami organov, ki bi nakazovale nenamensko porabo sredstev. Ravno tako ni nikakršnih indikacij, da so bili sklepi sestankov organov, ki so vodili akcijo, neveljavni ali da so bila sredstva mimo teh porabljena v druge namene. Gradbeni odbor je imel svojo interno blagajno in lasten nadzorni odbor, v čigar pristojnost se ne moremo vmešavati, saj je bil, kot je bilo omenjeno že prej, zakonito izvoljen. Izvedbeni ukrepi so bili podprti s sklepi, ki izhajajo iz overovljenih zapisnikov. Iz zgledno urejene dokumentacije je razvidno, da je objekt kakovostno grajen za vključitev v načrtovan širši sistem reševanja bodoče vodooskrbe v KS. Žal pa trenut-
Voda - dobrina bogatih
Proti veliki podražitvi vode v metliški občini - Tako velikega problema, kot je oskrba z vodo, občani sami ne1 morejo rešiti
V Metliki že dolgo poslušamo pripovedke o zdravi pitni vodi. Razni strokovnjaki in voditelji nam hočejo “strokovno” razložiti, kako in kakšna voda bo v prihodnje pritekla v naše domove in so polni lepih besed in obljub, dejansko skrb za ureditev vodooskrbe pa prelagajo na navad-
Kdo bo direktor trebanjskega zdravstvenega doma?
Podpora kandidaturi Žlajpahove
Zdravniki in zobozdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu Trebnje smo na sestanku dne 24.4.2001 na pobudo sindikata FIDES, enota ZD Trebnje, sprejeli naslednjo izjavo: Zdravniki in zobozdravniki, zaposleni v ZD Trebnje, podpiramo kandidaturo kolegice Elizabete Žlajpah, dr. med., spec. spl. med., za direktorico našega zavoda. Strinjamo se z njenim programom dela in organizacije v našem zavodu in smo prepričani, da ga lahko skupaj uresničimo. Po našem mnenju lahko na tako občutljivem področju, kot je zdravstvo v našem okolju, kjer nas pestijo pomanjkanje strokovnih kadrov, obsežen teren, velike potrebe naših občanov, ki jim je potrebno zagotoviti čim boljšo oskrbo in zdravstveno varstvo za nujne primere 24 ur na dan, ustrezno organizira delo, skrbi za dobro strokovno napredovanje zaposlenih, zdrave odnose med zaposlenimi in zagotovi kakovostne storitve za naše bolnike le človek iz stroke, torej zdravnik, ki razmere zelo dobro pozna.
Zato apeliramo na pristojne, da izberejo za direktorja našo kandidatko Elizabeto Žlajpah, dr. med., spec. spl. med. Vsiljevanje direktorja od drugod lahko privede do odhoda zdravnikov in v končni posledici do slabšega poslovanja, težav s presežnimi delavci in do izgub. V Sloveniji je zdravstvenih domov, ki imajo take težave, kar veliko. Najslabša možnost je vpletanje politike v tako občutljivo in za vse občane pomembno področje, kot je zdravstvo. Zato verjamemo, da bodo člani Sveta zavoda ZD Trebnje upoštevali naše mnenje.
Zdravniki in zobozdravniki ZD Trebnje
no zaradi lokalnih nesoglasij objekt ni najbolj racionalno oskrbovan z vodnim virom v sušnem obdobju glede na dane naravne možnost v tem okolju.”
Svet KS Boštanj je na svoji 23. redni seji 26. februarja letos sprejel sklep, da javnost obvesti o ugotovitvah nadzornega odbora KS Boštanj in s tem odgovori na vsebino omenjenih člankov glede problematike vodooskrbe na Apneniku.
JOŽE UDOVČ, predsednik, in ROBERT PERC, podpredsednik sveta KS Boštanj
nega potrošnika-občana. Dejstvo je, da v Metliki vse bolj drži: “Voda je dobrina, ki si jo lahko privošči le nekoliko bogatejši občan.”
V enem letu se je oz. se bo voda podratila za več kot 166 odst., saj nas je nedolgo nazaj stala 123 SIT/m3, danes pa je cena povidana na 32S SIT/m3. Za povprečno drutino bo strodek vode bistveno večji kot za elektriko, kar je skregano z logiko. Zame je ta dvig previsok. To so dejstva, ki sem jih izrekel na 17. seji OS Metlika in zahteval, naj me odgovorni popravijo, če sem se zmotil. Nihče ni komentiral številk, nasprotno, predlog kolege iz svetniških vrst za umik povišanja komunalnih cen je dobil le 4 glasove svetnikov in jasno je bilo, da bo drastično povišanje cene sprejeto.
Dejstvo je, da so občinski odbori in komisije obravnavali predlog dviga cen in se strinjali s tako visoko podražitvijo. Županov argument, “...daje povišanje cene predvsem politična odločitev v veri, da delamo koristno potezo”, je narekoval izid glasovanja. Moč moči je prevladala nad močjo argumentov.
Vem, daje potrebno urediti zadevo z vodo, vendar ne na takšen način. Ne razumem, kako je mogoče, da v istem trenutku, ko nekemu porabniku odpišemo več kot 10 mio tolarjev dolga, hkrati navadnim občanom podražimo vodo skoraj za dvakrat. Vsi smo za napredek, za razvoj, za zdravo pitno vodo, le v načinu, kako to doseči in kako porazdeliti breme na vse subjekte, smo si različni. Problem vode na demografsko ogroženem območju, kar zagotovo Metlika je, je problem države, občine in občanov. Občani preprosto niso v stanju, da z visokimi cenami, ki jih plačujejo za vodo, sami rešijo ta problem.
Sprašujem se: “Je voda, ki jo pijemo, res tako kvalitetna, da ima takšno ceno? Ali smo občani Metlike res tako bogati, da si lahko privoščimo tolikšno ceno vode?”
Vemo, kakšni so dohodki v Metliki in koliko zaostajajo za slovenskim povprečjem in pri sosedih. Ne vidim smisla delati revnega še revnejšega. Za razvoj naše občine to zagotovo ni dobro, saj sami sebi krademo denar. S takšnim ravnanjem se razlika med nami in ostalimi kraji še povečuje!
JOŽE NEMANIČ, član OS Metlika
Za 1. maj na Smuk
SEMIČ - V petek, 27. aprila, bo ob 18. uri v Kulturnem domu Jožeta Mihelčiča v Semiču prireditev ob dnevu upora proti okupatorju. V kulturnem programu bodo nastopili semiški osnovnošolci ter mešani pevski zbor KUD Tacen. V ponedeljek, 30. aprila, pa bo na Smuku srečanje delavcev v počastitev 1. maja in 65. obletnice tragičnega praznovanja delavskega praznika v Semiču. Po kulturnem programu, ki se bo pričel ob 20. uri, bo kresovanje.
Dan odprtih vrat Adecca
NOVO MESTO - Novomeška poslovna enota Adecca, vodilnega svetovnega podjetja na področju kadrovskega inženiringa, je v sklopu dnevna odprtih vrat pripravila novinarsko konferenco o zaposlovanju na Dolenjskem. Francosko - švicarsko podjetje Adecco, ki je od aprila lani prisotno tudi v Sloveniji, je namreč prva agencija pri nas, ki omogoča začasno najemanje delavcev. Kot je na konferenci med drugim povedal Stane Žagar iz novomeške območne enote Zavoda RS za zaposlovanje, ga veseli, da se je na Dolenjskem pojavilo takšno podjetje, kot je Adecco, in da ne čutijo, da so dobili konkurenco, temveč partnerja. O trenutnemu stanju in potrebah po zaposlovanju v dveh največjih novomeških podjetjih sta govorila vodja kadrovske službe v Krki Boris Dular in član uprave Revoza Zdravko Slak, delovanje Adecca pa sta predstavila Miro Smrekar, izvršni direktor Adecco Slovenije, in direktor novomeške poslovne enote Roland Žel.
Koncert domačih pesmi in napevov
ADLEŠIČI - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabi danes, 26. aprila, ob 20. uri v kulturni dom v Adlešičih na koncert domačih pesmi in napevov. Koncert, ki bo posvečen dnevu upora proti okupatorju in spominu na ustanovitev OF pred 60 leti ter prazniku dela, bo posnel tudi Radio Slovenija, na njem pa bodo v 19 točkah nastopili številni pevci, glasbeniki, godci in tudi pritrkovalci iz vse Bele krajine. Vstopnine ne bo.
Pomaga lastna glava
PTUJ - Turistična zveza Slovenije je letos organizirala že 15. festival “Turizmu pomaga lastna glava”, kije potekal 19. in 20. aprila na Ptuju. Na državno srečanje se je po področnih festivalih uvrstilo 13 turističnih krožkov osnovnih šol, poleg teh pa so z razstavo smeli sodelovati tudi drugi turistični krožki. Tako je letos na razstavi sodelovalo 39 osnovnih šol, med njimi tudi mladi turistični raziskovalci OŠ Žužemberk, ki so na Ptuju predstavili kulturne prireditve v žužemberškem gradu. Natalijo Kamin, Anjo Podbrežnik in Sama Kumarja je na Ptuj spremljal predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc.
“Dobravo bomo očistili”
Ob dnevu Zemlje pospravljali grajski gozd na Dobravi in nabrali skoraj 60 kubikov nesnage - Odslej skrbneje
v preteklosti nedvomno pristali tudi taki, ki so za Zemljo in njene prebivalce posebno obremenjujoči.
Zdaj, ko so na Dobravi pri Kostanjevici pobrali odpadke, po pričakovanjih organizatorjev čistilne akcije tukaj ne bodo več nastajala divja odlagališča, podobna omenjenim. Vesna Hrovat, ki je držala v rokah vsaj nekaj organizacijskih niti, napoveduje: “Čistili bomo tudi ob Lačnem potoku. Dobravo bomo očistili. Ta prostor bo odslej ekološko nadzorovan.”
M. L.
DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI - Približno 55 kubikov starega železja in 6 zabojnikov drugih smeti je nedvomno dober dosežek trideseterice, ki je dobršen del minule sobote čistila t.i. grajski boršt na Dobravi pri Kostanjevici na Krki. Grad Dobrava, ki je organiziral čistilno akcijo ob dnevu Zemlje, je 150 povabil poslal očitno tudi na prave naslove, saj so prišli ljubitelji čistega okolja z različnih koncev Slovenije. Organizator pravi, da brez pomoči domačinov in njihove mehanizacije akcija še zdaleč ne bi uspela tako dobro, kot je.
Poleg občine Krško sta se vključila v akcijo tudi komunalno podjetje Kostak in Surovina, ki sta imela kaj početi ob taki kopici izjemno raznovrstnih odpadkov, med katerimi so
Vlada naj zavaruje Mirtoviški potok
Javni poziv SMS
LJUBLJANA - V ponedeljek je bil dan Zemlje. Na ta dan se ponavadi še posebej spomnimo na pomanjkljivo skrb za varstvo in ohranitev okolja in ogroženo naravo. V Stranki mladih Slovenije se tega dobro zavedamo.
Na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor naslavljamo javen poziv, naj naposled le zavaruje Mirtoviški potok v dolini zgornje Kolpe in ga tako ohrani v prvobitni podobi. Če tega ne bosta nemudoma storila, bo Mirtoviški potok pogubljen zaradi gradnje sporne hidroelektrarne. Dovoljenja za gradnjo pogubnega objekta so bila dana, kot nam je znano, v sumljivih okoliščinah, zaradi česar je gradnja sama morda celo nezakonita. Zavarujte Mirtoviški potok in ga ohranite za nas in naše zanamce.
Stranka mladih Slovenije je z vsemi poslanci podpisala poziv za ohranitev Mirtoviškega potoka, ki ga je pripravil odbor za ohranitev doline zgornje Kolpe. ,
TADEJ SLAPNIK, podpredsednik SMS
Tugo Lebič v galeriji Dolenjske banke
BREŽICE - V galeriji Dolenjske banke v Brežicah razstavlja Tugo Lebič. Rodil seje v Brežicah, zdaj živi v Novem mestu. Tokrat razstavlja tihožitja. Ob otvoritvi ga je predstavila Oži Lorber. Lebičeve kompozicijsko umirjene slike povezuje jasnost oblike v rjavkasto rumenih tonih. Posebna svetloba izhaja iz predmetov na sliki. Tugo Lebič, ki je razstavljal na številnih društvenih in tudi na samostojnih razstavah, je član Društva likovnikov Brežice. Otvoritev razstave sta popestrila učenca glasbene šole.
Jurjevanje na Zdolah
ZDOLE - Turistično-hortikul-turno društvo in krajevna skupnost Zdole ob prazniku krajevne skupnosti organizirata več prireditev. Jutri bo slavnostna seja sveta KS Zdole, ob 19.30 bo KUD Brestanica uprizoril komedijo Pridi gola na večerjo. V soboto ob 10. uri bo zeleni Jurij s spremstvom pobiral jajca in klobase po vaseh KS Zdole, kar bodo zaključili v gostilni Tišler. Praznična nedelja se bo začela z budnico ob 5. uri in nadaljevala z različnimi nastopi tja do 16. ure, ko bo veselica. Ob 18. uri bo nastopila Nuša Derenda, ob 22. uri bo ognjemet.
CITROENOV C 5 PREDSTAVUEN NA CIKAVI - V Citroen Centru na Cikavi so predstavili novinca, s katerim se Citroen vrača v družbo uglednih avtomobilskih znamk. Ker so se zahteve kupcev v zadnjem času močno spremenile, so pri Citroenu izdelali prostorno luksuzno limuzino za udobno in varno vožnjo. C 5 spada v višji srednji cenovni razred in je na voljo v petih izvedbah. (Foto: Majda Luzar, EPS)
KITAJSKA RESTAVRACIJA NANKING V MAČKOVCU- V bivšemjgostišču Pavlin je na novo odprta kitajska restavracija z letno teraso, na katero sta zakonca Zhi Fen Zhan in Ai Chi He še posebej ponosna. V Slovenijo sta prišla pred tremi leti in se kot prekaljena gostinca odločila za samostojno podjetništvo. Zhi fen Zhan prisega na zdravo prehrano, poleg kosil in večerij vam hrano pripravijo tudi za domov. (Foto: Majda Luzar, EPS)
DARILO ZEMLJI - Dobesedno že iz gozdnih tal nekdanjega grajskega boršta na Dobravi pri Kostanjevici so sobotni častilci in čistilci Zemlje (na fotografiji del udeležencev akcije) izvlekli izjemno veliko nesnage. Koliko je je odteklo v dolgih letih po Zemljinih porah v polje in Krko, ne bomo izvedeli nikoli. Zadnji čas je bil, da se je nekdo spomnil gozdne jame, napolnjene s smetmi, in jo izpraznil. Črno smetišče je bilo, kot kaže, eno od "uradnih kostanjeviških odlagališč odpadkov v času, ko je podeželje šele sanjalo o organiziranem odvozu smeti in kosovnega odpada. (Foto: M. L.)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Večina prodala SKB banko
V	preteklem tednu so bili zaradi praznikov le štirje tržni dnevi. Praznično.vzdušje se ni odražalo v visokih tečajih, ampak predvsem v skromnem prometu. V povprečju so se cene delnic znižale za 0,4 %. Kot običajno je bilo največ prometa z delnicami Krke in Leka. Za! se je cena Krkinih spustila pod 25.000 SIT, povprečni tečaj Lekovih pa je v petek znašal 40.200 SIT. Med prometnejšimi delnicami je bila tudi Petrolova delnica, katere cena se je med tednom povzpela preko 20.000 SIT in petkovo trgovanje zaključila s 19.950 SIT.
V	preteklem tednu je banka So-ciete Generale (20.4.) zaključila sprejemanje ponudb za odkup delnic SKB banke. Odkupna cena delnice znaša 4.099 SIT, izplačilo kupnine pa bo po 5.maju 2001. Po prvih podatkih se je za prodajo odločilo več kot 95 % delničarjev. Pričakujemo, da se bo vsaj del denarja vrnil na borzo in morda prekinil obdobje skromnega trgovanja in nizkih tečajev.
Tečaji delnic pidov so v povprečju ostali nespremenjeni, od začetka leta pa so padli za 9,2 %. Največ prometa je bilo z delnicami
Infonda Zlata, vendar je bita polovica prometa ustvarjena s svežnjem. Cena te delnice je že nekaj časa 50 SIT. Precej se je znižala cena Nacionalne finančne družbe II (NF2N), tako da se je v petek večina poslov sklepala med 35 in 35,5 SIT.
V preteklem tednu je vlada potrdila zamenjavo vodstva Telekoma, kar zaenkrat še ni imelo večjega vpliva na ceno delnice te družbe, ki je trenutno zelo nizka in se giblje med 31.000 in 33.000 SIT, odvisno od količine in kupca, saj delnica ni na borzi in so cenovne razlike večje. Pri obveznicah ni bito zaznati večjih cenovnih sprememb. Porasla je cena obveznice Slovenskega odškodninskega sklada (SOS2). Tečaj je še vedno nizek, se je pa približa! 70 odstotkom.
Glede na to, da nas v naslednjih dveh tednih čaka kar nekaj prazničnih dni, na borznem trgu ne pričakujemo večjih premikov. Sicer pa se to nikoli ne da z gotovostjo napovedati.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel: (07) 371 82 21, 371 82 27
MARIJINA 90-LETNICA - Minulo soboto je 90. rojstni dan praznovala Marija Zupančič iz Cerovega Loga pri Šentjerneju. Marija je vse življenje delala doma na kmetiji skupaj z možem Jožetom, ki pa je pred 25 leti umrl. Življenje je dala sedmim otrokom in šest se jih je letos veselilo njenega rojstnega dne. Ob visokem jubileju jo je obiskal tudi župan Franc Hudoklin s sodelavci, čestitali pa so ji še člani krajevne organizacije Rdečega križa Orehovica in njen predsednik Jože Zagorc. Obljubili so, da se ponovno snidejo ob njeni stoletnici. (Foto: Marijan Hočevar - M ega foto)
90 LET TEREZIJE POVŠE - V četrtek, 19. aprila, je praznovala svoj 90. rojstni dan naša krajanka Terezija Povše. V Domu starejših občanov Novo mesto smo jo obiskali in ji voščili za visok jubilej predstavniki KORK in KS Žabja vas. (A. Urbančič)
NOVI NIŽJI GASILSKI ČASTNIKI - Občinsko gasilsko poveljstvo Žužemberk je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Novo mesto pripravilo tečaj za nižjega gasilskega častnika, ki ga je uspešno zaključilo 29 gasilcev iz prostovoljnih društev te občine. V soboto, 21. aprila, so tečaj zaključili s strokovno ekskurzijo, na kateri so si ogledali protipožarno opremo in usposobljenost poklicnih gasilcev na brniškem letališču in v poklicni gasilski brigadi v Ljubljani. Na koncu so v gostilni Stupar na Dvoru slovesno podelili spričevala. (V. Kostevc, foto: S. Mirtič)
PRAZNIK ROMOV - Svetovni dan Romov so v ponedeljek obeležili tudi v novomeški OŠ Bršljin, kjer vzgoji in izobraževanju Romov tudi sicer posvečajo posebno pozornost. Šola, ki jo letos obiskuje 72 Romov, je namreč že leta vključena v republiške projekte na področju vzgojno-izobraževalnega dela z Romi, ki jih vodi Zavod RS za šolstvo. Na letošnji prireditvi ob njihovem prazniku so nastopili mladi Romi iz vrtca Pikapolonica (na sliki), plesna romska skupina iz OŠ Šmihel in učenci domače šole. Ob tej priložnosti so v šolski knjižnici razstavili tudi delovne zvezke za romske učence, ki sta jih na podlagi dolgoletnih pedagoških izkušenj oblikovali učiteljici šole Boža Antončič in Ana Marija Kozlevčar, likovno pa so jih opremili učiteljica Nataša Kastelic, Aleksandra Zalar, Petra Dular in Marijan Maznik. Omenjene zvezke je potrdil tudi Strokovni svet Ministrstva za šolstvo in šport, natisnila pa jih je novomeška Tiskarna. (Foto: M. Žnidaršič)
Romana Krajnčan za mlade varčevalce
NOVO MESTO - V sodelovanju z Dolenjsko banko otroci v vrtcih in šolah varčujejo za različne namene. Banka med letom in ob zaključku šolskega leta mlade varčevalce šolskih hranilnic nagrajuje s praktičnimi darili, varčevalce cicibanovih hranilnic pa z zaključno prireditvijo. Na območju Dolenjske banke je kar 144 cicibanovih hranilnic z okoli 3200 varčevalci. Na letošnjih prireditvah, ki so potekale od 11. do 19. aprila, je priljubljena pevka Romana Krajnčan nastopila kar na 11 koncertih, in to v Kočevju, Črnomlju, Trebnjem, Ljubljani, na Senovem, v Brežicah, Šentjerneju in Novem mestu; na vsakem koncertu je bilo okoli 300 navdušenih otrok, ki so s sodelovanjem prireditve še polepšali in obogatili.
Kako upati v času hude bolezni
Predavanje dr. Metke Klevišar - Kaj potrebuje umirajoči in kaj njegovi svojci? - Predstavitev knjige Novomeščana Josipa Bevca “Utrinki za vodenje skupin starih za samopomoč “
NOVO MESTO - Dr. Metka Klevišar, upokojena zdravnica in predsednica slovenskega društva Hospic, se je minuli četrtek na povabilo novomeškega Medgeneracijskega društva Žarek njegovim članom v predavanju z naslovom “Kako upati v času hude bolezni'1 na sproščen način ob različnih primerih iz vsakdanjega življenja dotaknila tem, o katerih veliko ne govorimo - bolezni, smrti in žalovanju. Hospic želi s celostno oskrbo umirajočega bolnika in družine doseči najboljšo možno kakovost življenja umirajočih in svojcev, prizadeva si za detabuizacijo smrti in bolj človeški odnos do umiranja in žalovanja v naši družbi.
Kot je poudarila, se o umiranju in smrti vse premalo govori tako v družini kot v družbi. Pri tem moramo imeti pred očmi tako bolnika oz. umirajočega kot njegovo družino, ki imata v tem času določene potrebe. Med bolnikove je dr. Klevišarjeva uvrstila: skrb, da bolnik ni sam (spremljanje, obiskovanje), da ga ne boli (lajšanje bolečine, ki ima telesne, duševne, socialne in duhovne razsežnosti), da se z njim iskreno pogovarjamo in mu pomagamo upati, da lahko do konca ohrani svoje človeško dostojanstvo, da mu dovolimo, da se poslovi od svojcev, da razumemo njegovo simbolno govorico in da mu dovolimo, da umre. Družini pa moramo pomagati narediti načrt, kje lahko dobi pomoč, in ji pomagati da ne ostane sama s svojimi vprašanji. Ne smemo je obsojati, temveč ji moramo pustiti, da se odzove na svoj način, jo opogumljati za pogovor ter ji brez ovinkarjenja predstaviti stanje. In ne nazadnje: pomembno je, kako se do družine vedemo v času žalovanja.
V nadaljevanju je Josip Bevc zbranim članom društva Žarek, med katerimi so bili večinoma voditelji skupin starih za samopomoč, predstavil svoje delo “Utrinki za vodenje skupin starih za samopomoč". Utrinki so plod dolgoletnega dela avtorja kot
Dr. Metka Klevišar
voditelja skupine starih za samopomoč Julija v novomeškem Domu starejših občanov in domske inter-vizijske skupine. Svojim osebnim izkušnjam je dodal še povzetke različnih teoretičnih del in besedil. V spremni besedi je predsednik za socialno gerontologijo in gerontagogi-ko Slovenije mag. Tone Kladnik med drugim zapisal: “V publikaciji je (Jo-
sip Bevc op.p.) nanizal veliko teoretičnih in praktičnih napotkov za konkretno delo, za pristnejši stik s samim seboj in s starimi ljudmi. V Utrinkih je veliko vsebine, ki je ne srečamo na vsakem koraku." Poleg pisane besede pa svojo zgodbo -nepisan jezik razpoloženj - v knjigi
• Pri vprašanju evtanazije dr. Metka Klevišar zagovarja stališče hospica. Le-ta smrt sprejema kot naravno dogajanje ter je tako proti evtanaziji kot tudi podaljševanju življenja za vsako ceno. Meni, daje evtanazija bolj problem zdravih kot bolnih, saj je težko biti poleg bolnega človeka, ki umira. “Uzakonitev evtanazije je nevarna, saj bi lahko prihajalo do zlorab." je zaključila.
govorijo tudi fotografije članov društva Julija, ki jih je ob peti obletnici društva posnel Marko Švent. ^ ^
Zahvala za finančno pomoč
Sredi februarja so minister za delo, družino in socialne? zadeve dr. Vlado Dimovski, črnomaljski župan Andrej Fabjan in ravnateljica dijaškega doma Vesna Doltar odprli preurejene prostore bivalne enote Varstveno-delovnega centra Črnomelj. To so omogočili tudi naši donatorji: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; Občine Črnomelj, Metlika in Semič; Begrad, d.o.o., Črnomelj; Martina Sepaher; Danfoss compresors, d.o.o., Črnomelj; Dolenjske lekarne Novo mesto, Janja Fortuna; Pletisa Metlika, Pletilstvo, trikotaža Zvonko Gerbec, s.p.; Nova Ljubljanska banka Novo mesto; Sonja Žalec s Tanče gore; Anton Gorše, Tapetništvo Črnomelj; Visteam proizvodnja in trgovina Črnomelj; Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Ljubljana; Gostinstvo Bela krajina, d.o.o., Črnomelj; Kolpa, proizvodnja in predelava plastičnih mas d.d., Ros-alnice; Status Metlika, d.o.o., Branko Culig; Strojno ključavničarstvo Antonija Vrlinič, s.p., Črnomelj; Eki, d.o.o. Črnomelj; Zasebna zobozdravstvena ordinacija dr. Toni Muc, Črnomelj; Notarstvo Janez Ferlež, Črnomelj; Remex, d.o.o., Metlika, Martin Režek; Anton Starešinič, s.p., Črnomelj; Evi, d.o.o., Elektros-ervis in trgovina Črnomelj, Ivo Vardič; Kovinoplastika in izdelava sveč ter' avtoprevozništvo Janez Lozar, sj)., Črnomelj; Ikebana, Julij Brine, s.p., Črnomelj; Lekarna Marija Vrščaj. Črnomelj; Perspektiva, d.d., Ljubljana; Trgo grad, d.o.o., Vinica, Bogdan Busič; Komet, konfekcija Metlika, d.d., Rosalnice; Rudnik Kanižarica v zapiranju, d.o.o. Črnomelj; Tone Plut z Mladice pri Sejmišču; Dušan Muller, s.p., izdelava napisnih tabel in štampiljk, Črnomelj; Gostišče Muller, Črnomelj; Dušan Žunič, Krovno kleparstvo, Črnomelj.
VESNA DOLTAR, ravnateljica dijaškega doma
40 let organiziranega gobarstva
DOLENJSKI UST
Zelišča ob morju
DOLENJSKE TOPLICE - Farmacevt in naslednik patra Ašiča Jože Kukman in Majing inženiring iz Dolenjskih Toplic vabita 13. maja na posebne vrste izlet, na katerem bodo udeleženci spoznavali in nabirali mediteranske zdravilne rastline. Odhodi bodo iz Novega mesta (ob 6. uri), Straže, Dvora, Kočevja in Vasi ob Kolpi. Osrednji cilj izleta je 450 metrov visoka Skitača nad Labinom, kjer v tem času že cvetejo žajbelj, materina dušica in divji timijan, spoznali pa bodo še lavando, rožmarin, lovor in drugo. Informacije na tel. 07/30 66 259 ali 041-278-146.
Ob 1. obletnici smrti Jožeta Urbanča
Po 35 letih učiteljskega dela in 11 letih težke bolezni je 23. aprila lani umrl Jože Urbanč, ugledni učitelj zgodovine in zemljepisa na osnovni šoli Grm v Novem mestu ter učitelj in ravnatelj osnovne šole Krško.
Kot kmečki sin s Krškega polja se je šolal na učiteljišču in Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Četrt stoletja je poučeval in vzgajal mladino v Krškem, nato pa je delo nadaljeval v Novem mestu. Tudi njegovi učenci in kolegi na grmski šoli so ga spoštovali in imeli radi, kajti bil je iskren, pošten in resnicoljuben ter kot vsestransko razgledan in izkušen pedagog pri poučevanju zanimiv in dosleden.
Jožeta ni več pred nami, o njegovem delu in zaslugah pa govorijo številna priznanja in odlikovanja. Bil je med tistimi ljudskimi učitelji, ki so bili vedno na razpolago mladini in domovini. Njegovo delovanje sega na področja štipendiranja, izobraževanja in zaposlovanja mladine, poklicnega usmerjanja, dela Pionirske organizacije, izobraževanja odraslih v okviru Delavske univerze, v delo Zgodovinskega društva in Zveze rezervnih vojaških starešin. Bil je tudi nosilec državnega odlikovanja red dela s srebrnim vencem.
Kot odličnega učitelja in človeka plemenitega srca ohranimo Jožeta Urbanča v lepem spominu.
MIROSLAV VUTE
Jubilejna 25. redna letna skupščina Zveze gobarskih društev. Slovenije - Pridobili status delovanja v javnem interesu
SEVNO PRI NOVEM MESTU -Zveza gobarskih društev Slovenije praznuje letos kar dva jubileja: 25-letnico delovanja zveze in 40-letnico organiziranega gobarjenja v Sloveniji. Na 25. redni letni skupščini društva, ki jo je minulo soboto v novomeški Kmetijski šoli Grm pripravilo novomeško društvo, se je na prehojeno pot ozrl slavnostni govornik Ivan Križaj, nekdanji predsednik omenjene zveze in priznani slovenski poznavalec gob.
Po njegovih besedah je organizacija po težko prehojeni poti dosegla zavidljive uspehe na področju gobarstva v Sloveniji. Poleg strokovnih predavanj, izobraževanj determina-torjev oz. poznavalcev gob, organizacije različnih srečanj, vodenja gobarskih večerov in razstav, seznanjanja širše javnosti s pomenom gobarstva, predvsem pa varovanja gobjega bogastva, so izdali kar nekaj slovenske literature o gobah, med njo tudi vseskozi dopolnjevani seznam gliv Slovenije. Križaj je poudaril, da je bilo za napredek zveze veliko narejenega predvsem v zadnjem desetletju, med drugim je še posebej izpostavil pridobitev statusa delovanja v javnem interesu. Slednje je kot eno najvažnejših pridobitev v zgodovini organizacije označil tudi sedanji predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije Amadeo Dolenc. Med drugim je v poročilu za minulo leto omenil, da so s fakulteto za farmacijo podpisali pogodbo o nabiranju gliv v raziskovalne namene ter da zveza, takšna kot je, ni dovolj fleksibilna, zato jo bo potrebno reorganizirati. Še posebej je poudaril, da morajo gobarska društva razstave gliv prijaviti, velik problem pa po njegovem mnenju predstavljajo različna druga društva, ki pripravljajo razstave brez strokovne literature, strokovnih oseb in dovoljenj. V smernice dela v letošnjem letu so v zvezi med ostalim uvrstili sodelovanje z drugimi društvi, ki delujejo pri zaščiti in varovanju okolja, pridobivanje novih članov, predvsem mladih, in razširitev programa vodenja naravoslovnih dni na čimveč osnovnih šolah po Sloveniji.
Razsvetljava na Črešnjevcu
ČREŠNJEVEC - V okviru prihajajočega praznovanja bo v nedeljo, 29. aprila, ob 15. uri slovesnost oh otvoritvi javne razsvetljave na Črešnjevcu pri Semiču.
Amadeo Dolenc
Na jubilejni skupščini, ki so se je udeležili delegati društev iz vse Slovenije, so nekaterim najzaslužnejšim in dolgoletnim članom gobarskih društev podelili priznanja, dr. Dušanu Vrščaju pa naziv častnega člana Zveze gobarskih društev Slovenije. Ob 40-letnice organiziranega gobarjenja v Sloveniji bodo pripravili tudi mednarodno srečanje mikolo-gov na Rogli.
M.	Ž.
Umrl je naš dobri lovski prijatelj Franci Fric. Rodil se je 18. oktobra 1940 v Zabukovcu pri Preboldu, kjer je preživljal otroška leta. Kot mladenič je odraščal na vasi in se izučil za mesarskega mojstra. Leta 1968 je spoznal življenjsko družico Silvo in se preselil v Sevnico. Skupaj sta ustvarila družino in topel dom. Kot ljubitelj narave se je Franci včlanil v našo Lovsko družino Zabukovje. Bil je človek z visoko etiko. Ljubil je lepoto gozdov, kjer je črpal svojo moč. Pobočja Lisce, Skalice, Brun-ka in tudi druga so mu prirasla k srcu. Spadal je med tiste lovce, ki druženja v zeleni bratovščini me dojemajo le kot pravico do lova, ampak jim pomeni še mnogo več -ohranitev divjadi in narave. Franci je bil aktiven pri gradnji naše koče. Za svoje delovanje v Lovski družini Zabukovje je prejel red 1. stopnje -znak za lovske zasluge. Povsod je bil z nami, a bolezen in prezgodnja smrt je pretrgala naša srečanja v lovišču in v našem lepem lovskem domu.
LOVSKA DRUŽINA ZABUKOVJE
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Nocoj se nam lahko pridružite ob osmih zvečer, ko bomo v studiu predstavili Vinsko klet Krško, tedenski kulturni pregled pa bomo zavrteli ob 21.20.
•	V petek vas vabimo ob petih popoldne na ogled Kmetijskih razgledov, ob 21.20 pa bomo zavrteli mladinsko oddajo Brez panike.
•	Belokranjski obzornik bomo predvajali v soboto ob 18.30, tri ure pozneje pa glasbeno oddajo Zaigrajmo in zapojmo, v kateri se bodo predstavili ansambli Sijaj, Jasmin in Korenine. Oddajo bomo ponovili tudi v nedeljo ob 16.30.
•	V ponedeljek si lahko ob 18.15 ogledate Športni pregled, ob 21.20 pa Verice « | Marušič Klepet z Metko VVachter. Uro pozneje bomo zavrteli še oddajo Verigo uspeha, katere gostja je Milena Zupančič.
•	Najmlajše vabimo pred male zaslone v torek ob petih popoldne, ko bomo predvajali sinhronizirano risanko Črni tulipan, v Verigi uspeha, ki jo boste lahko spremljali ob 17.45, bodo sodelovali štirje znani Slovenci, Deliti skrivnost pa je naslov celovečernega filma, ki ga bomo predvajali ob osmih zvečer.
•	V sredo začenjamo spored ob 17. uri s celovečernim filmom Svetniki in grešniki, ob 19. uri bo v živo naš gost novomeška Agencija za šport, gospodarsko oddajo bomo predvajali bo 21.20, ob pol desetih zvečer pa boste lahko v mladinski oddaji Brez panike spoznali prostovoljno delo.
COMING, družba za trgovino, d.d. Slovenčeva 24 1000 Ljubljana
objavlja
POZIV ZA ZBIRANJE PONUDB za nakup nepremičnega premoženja družbe
Prodamo naslednje trgovske lokale:
1.	Koper, Ferarrska 8-Ogrlica - trgovski lokal v skupni izmeri 144 m2
2.	Ptuj, Heroja Lacka 10 - trgovski lokal v skupni izmeri 140 m2
3.	Maribor, Slovenska 38 - trgovski lokal v skupni izmeri 52 m2
4.	Ljubljana, Kongresni trg 13 - trgovski lokal v skupni izmeri 230 m2
5.	Vrhnika, Pod hruševco - skladiščni prostor v skupni izmeri 682 m2
6.	Črnomelj, Staneta Rozmana 28 - objekt par. št. 23/30, vi.št. 1016, k.o. Črnomelj, z 244 m2 koristne površine objekta in 121 m2 stavbnega zemljišča
7.	Črnomelj, Staneta Rozmana 30 - objekt pare. št. 23/33, vi. št. 16, k.o. Črnomelj, s 184 m2 koristne površine in 123 m2 stavbnega zemljišča.
Ponujene nepremičnine so naprodaj kot celota, razen skladiščnega prostora na Vrhniki, kjer je možen nakup po delih.
Na poziv se lahko odzovejo pravne in fizične osebe. Pravne osebe morajo ponudbi priložiti izpis iz sodnega registra, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. Ponudbe morajo vsebovati naziv nepremičnine, ponujeno ceno, način in dinamiko plačila ter skrajni rok prevzema nepremičnin. Davek na promet nepremičnin plača kupec.
Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo v zaprti ovojnici z oznako “Ponudba za nakup nepremičnine” na naslov COMING, d.d., Slovenčeva 24, Ljubljana, v roku 15 dni od objave. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sklene p/odajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru - kontaktna oseba je Adela Blagotinšek, tel. 01/56-04-185.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do 'morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 26.4.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Jabolko; Slovenija skozi čas; Ljubo doma; Gospodarski izzivi - 13.00 Poročila - 14.00 Pod preprogo -14.30 Pomladni super 3x3- 16.00 Slovenci po svetu -16.30 Poročila -16.45 Risanka
-	17.00 Na liniji - 17.45 Prix Circom, nagrajene odd. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.00 Počastitev dneva upora proti okupatorju - 21.05 Prvi in drugi - 21.25 Osmi dan - 22.05 Odmevi - 22.50 Pisave - 23.25 Plenilci, nad.
SLOVENIJA 2
9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Caroiine v velemestu; Frasier, nan.; 12.20 Šport; Svet poroča; Urediti stvari, ameriški film - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan.
-18.00 Najboljši prijatelj, nemški film - 19.35 Videospotnice - 20.05 Tednik - 20.55 Evrosong pred Evrosongom - 21.45 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 22.35 Poseben pogled, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Princ z Bel Aira, nan.
-15.15 Ricki Lace -16.20 Herkul, nan. -17.10 Stražar, nan. -18.00 Ti in jaz,nan.-18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Naključni junak, film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 23.00 Popoln spomin, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nan. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 Družinski album, nad. - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -18.00 Agencija za šport -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Vedeževalka Sara - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
-	22.00 ATV predstavlja - 22.30 Veriga uspeha
-	23.00 Novice
HTV 1
9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Dok. oddaja -
14.10	Poročila -14.15 Izobraževalni program -
15.05	Program za otroke in mladino -16.00 Informativna oddaja- 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Risanka - 17.55 Naj..., izobr. oddaja -18.25 Kolo sreče -19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Naravni parki v ZDA - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta z gosti -22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi - 23.30 Nočni program
HTV 2
10.50	Poročila - 10.55 Ponovitve oddaj - 12.40 Poslovni klub - 13.15 Montrealska policija, nad. -14.00 Preprodajalci, dok. film - 14.55 Ekume-na -15.55 Poročila -16.05 Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila
-	19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan -
20.10	Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Dok. film - 21.45 Nevidni človek, nan. - 22.35 Ed Wodod, ameriški film - 0.40 Svetovni muzeji
PETEK, 27.4.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Lutkovna nan.; Risanka; Na liniji; Razjarnikovi v prometu, nan.; Prix Circom; Sec-ond Sight, drama -13.00 Poročila -13.25 Prvi in drugi - 13.45 Nazaj v divjino - 14.35 Osmi dan - 15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Sanjska dežela, nad. -17.10 Zares divje živali, nan. -17.45 Zenit -18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. -
21.00	Deteljica - 2l.lO.TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.30 Polnočni klub - 23.40 Comedian Har-monists, nemški film
SLOVENIJA 2
9.10 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Evrosong pred Evrosongom: Kdo zadnji odide, film; Can-terburyjska zgodba, film -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. -18.00 Kaj je slišal gluhi mož, ameriški film -19.40 Videospotnice - 20.30 Cousteau ponovno odkriva svet, nad. - 2I.25 Kontesa Dora, hrvaška nad. - 21.50 Proti koncu noči, nemški film - 23.25 Mccal-
lum,	nan. - 0.15 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popoln spomin, nan. -II.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n'roll - 14.00 Bravo, Maestro - I4.45 Prin z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.20 Herkul, nan. - I7.10 Stražar,
nan.	- l8.00Ti in jaz. nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Džungla, film - 22.00 Felicity, nan. - 23.00 Trije. nan. -0.00 Policisti, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. - ll.OO Črni biser -.11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show
-	16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur -
20.00	Špiclji, ameriški film - 21.00 Ubežnik, film
-	23.10 Zlata krila, nan. - 0.00 Nevarne dirke, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja- 18.00 Kmetijski razgledi-18.30 Tedenski kulturni pregled - 18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Povej! -
21.00	Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? -22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -H.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Dok. oddaja - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.00 Turistična oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo -17.30 Televizija o televiziji -17.55 Alpe-Dona-va-Jadran -18.25 Kolo sreče - 19.13 Risanka -
19.30	Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Silver Strand, ameriški film - 22.40 Odmevi -
23.00	Impulz, film - 0.45 Nočni program
HTV 2
9.45 Poročila - 9.50 Ponovitve oddaj - 13.25 Urgenca, nan. -14.10 Željka Ogresta in gostje -15.10 Nevidni človek, nan. - 15.55 Poročila -
16.05	Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe-17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 žakon in red, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Latinica
-	22.55 Pravi čas - 0.25 Svetovni muzeji
SOBOTA, 28.4.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Pod klobukom; Razjarnikovi v prometu; Veliki voz, danski film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila -13.30 Mostovi -14.00 Pod piramido -14.30 Oddaljena obzorja - 16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.05 Leteče dvigalo, nad. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare - 18.20 Svet čudes, dok. nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Resje! - 21.35 Frasier, nan. -22.10 Poročila - 22.45 Sopranovi, nad. - 23.35 Adijo, škrat, francoski film
SLOVENIJA 2
9.45 Tedenski izbor: Videospotnice; Jasno in glasno; Štajerskih 7 -13.00 Šport -16.50 Košarka -19.30 Videospotnice - 20.05 Mystic Pizza, film - 21.50 Praksa, nan. - 22.30 Sobotna noč
KANAL A
9.20 Oboževalec, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. - 12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv -14.00 Rudarjeva hči, ameriški film - 16.00 Divja Amerika, dok. film -
17.00	Pop’n’roll -18.15 Beverly Hills 90210, nan. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Usluga ljubezni. ameriški film - 22.50 Ugrabljeni profesor, ameriški film - 0.30 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Formula 1 -14.00 TV Dober dan -14.50 Rock’n roli -16.30 Močno zdravilo, nan. -17.30 Cena lepote, film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Kviz, ameriški film - 23.35 Dih ljubezni, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami - 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport Mundial - 18.00 Iz združenja lokalnih TV -18.30 Posavski obzornik -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja - 22.10 Povej!
HTV 1
8.00	Poročila - 8.05 Staro za novo, film -10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -
12.30	Dokumentarna odd. -13.55 Poročila -14.10 Oprah shovv-15.05 Hruške in jabolka-15.35 Divja obzorja - I6.I0 Zlata dekleta, nan. -17.05 Glasbena odd. - I8.40 Povabilo -19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 21.20 Film - 23.00 Seks in mesto, nan. -
23.30	Poročila - 23.40 Nočni program
HTV 2
10.55	Ponovitve oddaj -14.10 Hišni ljubljenci -
14.55	V iskanju minulega, dok. oddaja - 15.45 Briljanten - 16.35 Risanka -17.00 Črno-belo v barvi - 17.50 Hamlet, britanski film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Last Don, nad. - 21.00 Svet zabave - 2.1.30 Poročila - 21.40 Glamour Cafe -22.35 Glasbena oddaja -1.15 Svetovni muzeji
NEDELJA, 29.4.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Razjarnikovi v prometu, nad.; Tekmovanje pihalnih orkestrov; Med valovi; Svet divjih živali; Ozare; Obzorje duha; Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.40 Na svoji zemlji, slovenski film -15.25 Sledi -16.00 Ljubo doma -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik - I7.45 Alpe-Donava-Jadran - I8.15 Slovenija skozi čas, dok. oddaja -18.45 Risanka- 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes - 19.05
Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom -21.40 Portret - 22.40 Poročila - 23.10 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.55 Videospotnice - 10.00 Naše malo mesto, nan. - 10.50 Glasbena oddaja - 13.00 Šport; Odbojka; Rokomet - 19.30 Videospotnice -20.05 Največji procesi vseh časov; nad. - 20.5o Cikcak - 21.25 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Germinal, film
KANAL A
9.10 Nuna in mornar, ameriški film -1 l.OO Kung fu, nan. -12.00 Nesmrtna, nan. -13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll - 14.45 Rock v Riu, koncert -16.45 Divja Amerika, dok. odd. -17.25 Adijo, pamet, nad. -18.15 Merlose Plače, nad. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Rosvvell, nan.
-	20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Napihnjenci, ameriški film - 22.35 Zadnji tango v Parizu, film -1.00 Adrenalina
POP TV
8.30 Risanka - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, film - 13.00 Brata, nan. - 13.30 Formula 1 - 16.00 Sam z dojenčkom, film - 16.30 Močno zdravilo, nan.
-	17.30 Temna resnica, nemški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Bogovi so padli na glavo, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00 Če boste danes z nami - 13.05 Ste sinoči spregledali?-13.30 Video strani-16.30 Zaigrajmo in zapojmo! - 18.30 Posavski obzornik -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice
-	21.20 Od sobote do sobote - 21.30 KMtetijski razgledi - 22.10 Športna scena - 23.00 Novice
PONEDELJEK, 30.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Sanjska dežela, dok. odd.; Zares divje živali, dok. odd.; Razjarnikovi v prometu; Zenit; Dosežki; Navrtu; Svet čudes; Sledi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub - 15.30 Pisave - 16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis - 16.50 Telebajski - 17.15 Radovedni Taček - 17.45 Adijo, knapi, dok. film - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Julija, nan. -
21.00	Mednarodna obzorja - 22.00 Odmevi -22.20 Stebri slovenskega gledališča
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Kontesa Dora, nad.; Cousteau ponovno odkriva svet, nad.; Cik cak; Sobotna noč; Policija -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varulunoj, nan.
-18.00 Regionalni program -18.30 Štafeta mladosti -19.30 Videospotnice - 20.05 Skrivnosti vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 Moška liga, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Madeleine, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Rosvvell, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.20 Herkul, nan. -17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Povratni ogenj, film - 23.30 Dosjeji X, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -11,50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah shovv -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad, -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje vbelem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 17.00 5. festival polk in valčkov-18.15 Šport-
Nagrade v Črnomelj, Novo mesto in Postojno
Do roka smo prejeli 183 rešitev in žrebje izmed reševalcev 15. nagradne križanke izbral Malči Dragoš iz Črnomlja, Borisa Gabriča iz Novega mesta in Marjana Špilaka iz Postojne. Dragoševi je pripadla denarna nagrada, Gabrič in Špilak pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 7. maja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 17". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 15. križanke
Pravilna rešitev 15. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PIŠNICA, ASPIRIN, S KALINA, STRNAD, JONI, AKA, BEDARIJA, AP, ETAT, CARINA, SILONE, ALAN, EMILE, SKIRA, DOLITEK, JEŽ, ANATOM, ACA.
ni pregled-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled - 22.20 Veriga uspeha
TOREK, 1.5.
SLOVENIJA 1
8.30	Tedenski izbor: Mostovi; Radovedni Taček; Otroška oddaja; Razjarnikovi v prometu; Adijo, Knapi, dok. odd.; Naokoli po Nemčiji; Julija, nan. - 13.00 Poročila - 13.30 Nazaj v divjino, dok. oddaja -14.20 Mednarodna obzorja -15.10 Stebri slovenskega gledališča - 16.00 Duhovni utrip -16.30 Poročila - 16.45 Glasbena šala (šola) -17.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.
-17.45 Hans Hollein, dok. oddaja -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.40 Tartufi, dok. nan. -
21.05	Osvobodilna fronta - 22.00 Odmevi -
22.45	Second Sight, angleška drama
SLOVENIJA 2
9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Skrivnosti vojne, dok. nan.; Največji procesi vseh časov, dok. odd.; Oddaljena obzorja, film; Studio City; Metropolis -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. - 18.00 Ura klavirja, ameriški film - 19.35 Videospotnice - 20.10 Športni film - 20.35 Nogomet - 22.35 Aliča, dok. film - 23.00 Dediščina, slovenski film -0.45 Svet poroča -1.15 Dediči, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Helikopterska enota, nan.
-	11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n’roll - 14.00 Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lace -16.20 Herkul, nan. -17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Gola resnica, nan. - 20.30 Košarka - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. -23.15 Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Rešitev družine, ameriški film -
21.45	Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. -
23.30	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Povej! - 18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Ukradeno srce, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled -22.25 Potapljamo se varno - 23.00 Novice
SREDA, 2.5.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Dober dan, Koroška; Risanka; Leteče dvigalo, nad.; Olie in Aleksander; Razjarnikovi v prometu; Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.; Lingo; Hans Hollein, dok. oddaja; Vrtičkarji; Tartufi - 13.00 Poročila - 13.45 Obzorje duha - 14.15 Veliki voz, film - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Male sive celice -17.45 Dolina krokarjev, odd. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.55 Odmevi - 23.10 Svetovni izzivi - 23.40 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Dediščina,
slovenski film; 14.00 Turistična oddaja; Aliča, dok. film; Štafeta mladosti; Mednarodni folklorni festival - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. - 17.55 Košarka - 20.05 Športna sreda - 23.00 Umori, nan. - 23.40 Hopla, Apokalipsa, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde -
13.45	Komedija zmešnjav - 14.45 Princ z Bel Aira - 15.15 Ricki Lace -16.20 Herkul, nan. -
17.10	Stražar, nan. -18.00 Ti in jaz, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan.
-	20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. -
22.00	Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah shovv -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Tujec med nami, ameriški film -
21.45	Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan.
-	23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Savate, film -17.45 Smo dobri gospo-daiji? - 18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja -
22.10	Avtomobilsko zrcalo - 23.00 Novice
ČETRTEK, 3.5.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Mostovi; Male sive celice; Razjarnikovi v prometu; Dolina krokarjev, odd.; Slovenija skozi čas; Umetnost bivanja; Svetovni izzivi - 13.00 Poročila - I3.40 Pot na Šumik -
14.30 Zoom - 16.00 Slovenski utrinki - 16.30 Poročila -16.45 Risanka - 17.05 Enajsta šola -17.45 Prix Circom, nagrajene odd. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Opus - 23.20 Plenilci, nad.
SLOVENIJA 2
9.10 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Caroiine v velemestu; Frasier, nan.; 12.10 Svet poroča; Skrivnostana pica, ameriški film -14.30 Hokej
-	16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Angel, varuh moj, nan. -18.00 Najboljši prijatelj, nemški film -19.35 Videospotnice - 20.05 Evrosong pred Evrosongom - 21.05 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 22.00 Poseben pogled, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci -14.45 Princ z Bel Aira, nan.
-	15.15 Ricki Lace -16.20 Herkul, nan. -17.10 Stražar, nan,-18.00 Ti injaz, nan,-18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Gola resnica, nan. - 20.30 Košarka - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. -23.15 Popoln spomin, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show
-	16.25 Obala ljubezni, nan. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 Družinski album. nad. - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. . 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 17.45 Pogovor z dr. Rugljem- 18.45 Nas poznate?-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
-	22.00 ATV predstavlja - 22.30 Mlini in žage na Klamferju - 23.00 Novice
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Božu Breznikarju iz Črmošnjic 88. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
L (2) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta
2.	(5) Nekaj lepega - ansambel Grm
3.	(1) Oprosti mi - ansambel Petra Finka
4.	(7) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog
5.	(9) Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci
6.	(3) Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet
7.	(4) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni
8.	(6) Očka naš slavi - Trio Frančič
9.	(-) Prepelica - ansambel Vasovalci
10.	(8) Moj dom - ansambel Slavček Predlog: Martin Krpan - ansambel Vrisk
Kupon št. 17 Glasujem za: Moj naslov:
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
NAGRADNA KRIŽANKA 17
AVTOR:
JOŽE
UDIR
ROD
GLIV
(SMRČEK)
OKRASNI
KAMEN
ZORANA
ZEMLJA
ŠVEDSKO
ZIMSKO
ŠPORTNO
SREDIŠČE
PREDRIMSKA
ŽELEZNA
DOBA
POLJE-
DELSKO
ORODJE
POJEDINA OB SLOVESU
DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
OTOK V GIL-BERTOVEM OTOČJU (REPUBLIKA KIRIBATI)
RDEČE-RJAV
DNEVNI
METULJ
POSEBNA
OBLIKA
PLAČILA
ZAH. GERM. VOJSKOVODJA (434-493)
SKRIL
VRSTA
SMREKE
BLAGAJNIŠKI
BLOK
EDVARD
KOCBEK
SEZNAM
IMEN
JAR OTOK PRED SZ OBALO HONŠUJA
GRŠKA
BOGINJA
MODROSTI
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
GLAVNI TRG V STGR. MESTIH
TEŽKE,
NADLEŽNE
SANJE
STARA
POVRŠINSKA
MERA
OZEK
KOS
BLAGA
NEKDANJA FR. TEROR.
ORGA-
NIZACIJA
MUZA LJUBEZENSKE LIRIKE
NAJDALJŠA
REKA
V ZAHODNI AFRIKI
SVETNIŠKA
PODOBA
HRVAŠKI
SLIKAR
(VJEKOSLAV,
1821-858)
&
Na podlagi 31. člena Statuta TPV, d.d., sklicujem v soboto, 26. maja 2001, ob 15. uri v veliki sejni sobi upravne stavbe TPV Johnson Controls, Novo mesto, Kandijska cesta 60
SKUPŠČINO DELNIČARJEV DELNIŠKE DRUŽBE TPV, TRŽENJE IN PROIZVODNJA OPREME VOZIL, d.d.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skupščine in izvolitev njenih organov Predlog sklepa: Izvolijo se organi skupščine po predlogu sklicatelja.
2.	Letno poročilo o poslovanju TPV, d.d., za leto 2000 Predlog sklepa: Sprejme se predlagano letno poročilo o poslovanju TPV, d.d., za leto 2000.
3.	Predlog delitve čistega dobička
Predlog sklepa: Sprejme se predlog delitve čistega dobička in predlagana višina dividende za leto 2000.
4.	Izplačilo nagrade članom nadzornega sveta
Predlog sklepa: Članom nadzornega sveta se določi in izplača denarna nagrada v predlagani višini.
5.	Plan razvoja družbe
Predlog sklepa: Sprejme se plan razvoja družbe.
Gradivo za sejo*skupščine delniške družbe je delničarjem na vpogled na sedežu družbe Kandijska cesta 60, Novo mesto, vse delovne dni od 9. do 11. ure.
Delničarji se lahko udeležijo seje skupščine in uresničijo svojo glasovalno pravico, če so vpisani v delniško knjigo in se vsaj tri dni pred zasedanjem prijavijo generalnemu direktorju.
Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje 26.5.2001 ob 16. uri na istem mestu.
Delničar, ki se skupščine ne bo mogel udeležiti osebno, bo lahko za udeležbo in uresničevanje glasovalne pravice, določil pooblaščenca.
Vljudno vabljeni!	,	jpy ^ ^
Generalni direktor Vladimir BAHČ
VARTEKS TRADE, d.o.o.
Dunajska cesta 116 1000 LJUBLJANA
odpira v NOVEM MESTU prodajalno in razpisuje prosto delovno mesto:
1.	VODJA TRGOVINE (POSLOVODJA) - prodajalec
2.	več PRODAJALK - PRODAJALCEV za delo v trgovini
Od kandidatov pričakujemo z zakonom določeno izobrazbo, komunikativnost, urejenost in veliko volje pri delu s strankami. Zaželene izkušnje na področju prodaje tekstila. Zaposlitev je za določen čas s poskusno dobo 3 mesece, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 5.5.2001 na naslov sedeža v Ljubljani.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi ate, stari ate, prastari ate in praprastari ati
JANEZ ŠTRUCELJ
po domače Kašarjev ate
iz Gribelj 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Štefaničevi za obiske na domu, domačemu in ostalim župnikom za tako doživeto opravljen obred, Požeku za občutene besede, pogrebni službi Piškurič ter vsem, ki ste darovali v dobre namene, za svete maše in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
OBČINA ŽUŽEMBERK Grajski trg 33
8360 Žužemberk	^
Občina Žužemberk objavlja javni razpis za zbiranje ponudb letnih izvajalcev programov v letu 2001 za naslednja področja:
1.	Predvidena višina razpisanih sredstev:
•	za izvajanje programov na področju kulture v višini
1.500.000.	00 SIT
•	ža izvajanje programov na področju športa v višini
4.500.000.	00 SIT
•	za izvajanje programov društev s področja humanitarnih
dejavnosti v višini	500.000,00 SIT
•	za izvajanje programov turističnih društev v višini
700.000,00 SIT
•	za izvajanje programov prostovoljnih gasilskih društev
v višini	2.500.000,00 SIT
•	za izvajanje programov ostalih društev v višini
1.300.000.	00 SIT
2.	Izvajalci letnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo svoj sedež v Občini Žužemberk (izjema tega določila velja le za društva, ki delujejo na področju humanitarnih dejavnosti, njihovi člani pa so tudi občani Občine Žužemberk),
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, ki jo določa zakon,
•	da so registrirani in delujejo najmanj eno leto,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
•	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji svojih programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
3.	Merila, ki bodo upoštevana pri razdeljevanju proračunskih sredstev:
•	sprejeti pravilniki, merila in kriteriji za razdeljevanje proračunskih sredstev, ki jih je sprejel Občinski svet Občine Žužemberk.
4.	Izvajalci programov lahko pošljejo ali osebno oddajo svoje ponudbe v zaprtih ovojnicah na naslsv: Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, najkasneje do 23.5.2001 do 12. ure.
5.	Razpisna dokumentacija na predpisanih obrazcih je izvajalcem na voljo na sedežu Občine Žužemberk, v ponedeljek in petek od 7.30 do 13.30 in v sredo od 7.30. do 16.30.
6.	Občina Žužemberk lahko javni razpis po svoji prosti presoji brez kakršnihkoli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev iz proračuna občine.
7.	Prepozno prispele vloge izvajalcev na razpis se zavržejo, v primeru pravočasno oddanih a nepopolnih vlog, bodo izvajalci programov pisno pozvani, da v roku 8 dni dopolnijo vloge. Vloge, ki v predpisanem roku ne bodo dopolnjene se zavržejo.
8.	Izvajalci programov bodo o izboru obveščeni najkasneje v roku 60 dni od zaključka razpisa.
9.	Z izbranimi izvajalci programov bo župan Občine Žužemberk podpisal ustrezno pogodbo.
10.	Vse dodatne informacije so izvajalcem na voljo na tel. (07)388-51-90, kontaktna oseba Dare Pucelj.
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
ZAHVALA
Med zvezdami si bomo spel podali roke!
V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, tast, stric, svak in prijatelj
MIHA
KASTREVEC
iz Novega mesta, Vidmarjeva 58
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob njegovi težki bolezni stali ob strani, mu vlivali upanje, ga tolažili in mu lajšali bolečine. Zahvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in kako drugače pomagali, nam izrazili sožalje in pokojnega s spoštovanjem v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
k

KZ KRKA, z.o.o., PE Trgovina in storitve, OC AGROSERVIS -PRODAJA VOZIL - LEAS1NG, Knafelčeva 2, Novo mesto, objavlja javno licitacijo poškodovanih in rabljenih vozil, ki bo v soboto, 28.4.2001:
Zap. št. Znamka in tip vozila
Letnik Izklicna cena v SIT
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
CITROEN SAXO 1,1 CITROEN XSARA 1.4 3v RENAULT CLIO 1,2 5V RENAULT LAGUNA 1.8 RT PEUGEOT 106 1,0 i
1999
1999
1998 1997
1999
ELEKTRIČNA ČRPALKA GROCO ZA PLESKARJE	1999
TOVORNO VOZILO R-310 ZA REZERVNE DELE TAM 110 T 10	1980
M.A.N. 32.240 kipar, brezhiben 1979 M.A.N. 26.280 kipar, brezhiben 1976
310.000.	00
500.000.	00
700.000.	00
900.000.	00
550.000.	00
700.000.	00
300.000.	00
250.000.	00
2.650.000.	00
2.400.000.	00

Licitacija bo v soboto, 28.4.2001, ob 9.uri v prostorih OC Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v četrtek, 26.4.2001, od 8.do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Oprema pod zap. številko 6 je rabljena in v brezhibnem stanju.
KZ Krka Z. O. O. Novo mesto
ZAHVALA
V 62. letu starosti je za vedno odšel od nas
JANEZ GRŠIČ
Bojanja vas 38, Metlika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se še Urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, osebju ZD Metlika, posebej dr. Blažu Mlačku. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, izvajalcu Tišine, g. Ramuti za ganljive besede slovesa, g. Piškuriču in vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Olga, Branka z družino, sin Boris, hčerka Saška, brat Jože in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, tast, brat, svak in stric
ANTON PUCELJ
iz Dobruške vasi 7, Škocjan
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju Internega oddelka bolnišnice Novo mesto, posebej dr. Gregoriču,, Kirurgije - intenzivne nege in Urologije Splošne bolnišnice Novo mesto in osebju Onkološkega inštituta iz Ljubljane. Posebna hvala sosedom Baničevim, pogrebni službi Blatnik, govornici za ganljive besede slovesa ter gosjiodoma župniku in kaplanu za molitve in lepo opravljen obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
ANA ŠALEHAR
iz Breze 18, Trebnje
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede sožalja, cvetje, sveče in spremstvo pokojne na zadnji poti. Zahvala osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in g. diakonu Petru za opravljen obred in besede slovesa.
ZAHVALA
Življenje Ione r noč in žarek upanja si išče pol.
Ostala pa je bolečina in liha solza večnega spomina.
V 62. letu je tiho odšla od nas naša draga sestra in teta
MARIJA ČEGOVNIK
iz Podgore
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov za skrb in nego, pogrebni službi Komunala Novo mesto. Hvala g. župniku za lepe besede slovesa in opravljen obred, pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
V 91. letu starosti je umrla
MARIJA KOBE
iz Gabrja
Najprej iskrena zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto za skrb in pomoč. Hvala tistim, ki ste pokojno obiskovali v času bivanja v domu. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Oklešen. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Gabrje. Posebna zahvala g. Ivu Kuljaju za lepe besede slovesa.
Vsi njeni
Žalujoči: vsi njeni
Vsi njeni
IZ PORODNIŠNIC

iz INOVOIVlEŠkE pOROd Ni^N iCE j
V času od 9.4.2001 do 21.4.2001
so v naši porodnišnici rodile: Ivanka Podlogar iz Zapuž - Jasmino, Andreja Starič iz Mrzle Luže - Nastjo, Mateja Kraljič z Mlake pri Kočevju - Kristjana Davida, Slavka Gunčar iz Leskovca pri Krškem - Stašo, Brigita Kastelic iz Blatnika pri Črnomlju - Janija. Marjanca Saje iz Lipovca - Veroniko, Nataša Gril s Selišč - Saro, Martina Pirc iz Brezja pri Podbočju - Tanjo, Pavla Žib-ert iz Koritnice - Klemena, Irena Kavšek iz Gor. Kamenja - Aljo, Jelka Muhvič iz Podgore - Mateja, Irena Turk iz Podgore - Tjašo, Tadeja Blatnik iz Visejca - Simona, Zvonka Luzar iz Dol. Stare vasi - Gašperja, Irena Šuklje z Dol. Lokvice -Niko, Nataša Pečnik z Vojskega -Matijo, Dragica Kozinc z Gor. Pijav-škega - Davida, Mirjana Vuk Kljajič iz Kočevja - Davida, Tanja Klavžar z Vojskega - Roka, Sonja Štrbenc iz Gorenje Stare vasi - Domna, Vesna Slak iz Dobrave - Benjamina, Saba-heta Delič iz Gradca - Edina, Petra
Urek iz Arnovega sela - deklico, Darja Krevs s Pristave - Petro, Sabina Bunderšek iz Kladja pri Krmelju
-	Ano Marijo, Valerija Maksi iz Kostanjevice - dečka, Nataša Tršinar iz Tomažje vasi - Denisa, Andreja Pacek iz Črneče vasi - Saro, Irena Vrlinič iz Bojancev - Niko, Ida Rozman iz Gor. Globodola - Luka, Danuša Štiglic iz Mokronoga - Maksa Lenarta, Marija Papež Zarabec iz Trebnjega - Ano, Ljiljana Bjelajac iz Podturna - Darka.
Iz Novega mesta: Natalija Picek Kink, Mestne njive 9 - Mitjo, Simona Planinc, Ragovska 22 - Marka, Jožefa Klanjščak, Danila Bučarja 4
-	Mašo.
Čestitamo!
NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se, kako trpet sem, in večni mir mi zaželite.
V 60. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš ljubljeni mož, oče, ate, brat in stric
JOŽE ZUPANČIČ
iz Meniške vasi 46, Dolenjske Toplice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem ter sodelavcem kolektiva KZ Krka in prevozništvu ANS, župniku za opravljen obred, pevcem iz Šmihela in izvajalcu Tišine ter pogrebni službi Oklešen. Posebno zahvalo izrekamo osebju Internega oddelka bolnišnice v Novem mestu, članom ZŠAM Gorjanci, Straža, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Semič, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali sveče, cvetje in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
V 68. letu nas je zapustil naš mož, oče, dedi, brat, stric, tast in svak
JOŽE BAN
Gubčeva 33
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Zavarovalnice Tilia Novo mesto in Komunale Novo mesto, Društvu invalidov in Društvu upokojencev za častno spremstvo. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku, trobantaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Komunale in vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 21.4.2001
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila naša draga teta in sestra
LJUDMILA VIRŠČEK -KOCJAN
Paderšičeva ul. 1, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababica
ANA MANCA SMOLIČ
Potočarjeva mama
iz Dobrave 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo kropili, nam izrazili sožalje, pokojni mami darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem iz okolice Dobrniča in Trebnjega, ki ste jo spremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku. Hvala dobrniškim pevcem za ganljivo in prelepo petje, gospodu župniku za tolažilne besede in opravljen obred slovesa. Tudi Vam, draga naša mama, hvala za vse, kar ste nas plemenitega naučili in živeli z nami.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
MARTIN
ROZMAN
z Vinomera pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatehem in znancem za izraze sožalja, pevcem, govorniku Bojanu za lepe besede slovesa in g. Piškuriču. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Brat Ivan z družino
ZAHVALA
V 44. letu nas je zapustil
JOŽE BOŽIČ
iz Vel. Podljubna
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje v težkih trenutkih slovesa. Posebna hvala župniku za opravljen obred, pevcem in govornikoma za besede slovesa.
Vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila mama, stara mama, tašča, sestra, prababica in teta
ANGELA
GORŠE
roj. Fink
iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, posebno kolektivu GG transport in Gradnje Straža, pevcem, pogrebni službi Oklešen in g. župniku. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le solza in duša ve, kako boli, ker tebe, draga mama, več med nami ni.
V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
MARIJA MILEK
z Gornjih Dobravic 13
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi ZD Metlika, posebno dr. Mlačku, osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice, govornikoma Antonu Plutu in Lojzetu Štefaniču za poslovilne besede, KS, ZB Dobravice, pevkam, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Janžekoviču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Piškurič.
Žalujoči: sinova Jože in Ivan, hčerke Micka, Anica, Rezka z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Pomlad - novo življenje,
Velika noč - Kristusovo vstajenje.
Upanje.
V 88. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, stric in tast
ALOJZIJ SINUR
z Drečjega Vrha 18
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, žalne sveče, podarjene sv. maše in za darove za župnijsko cerkev. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi v slovo. Hvala tudi g. Blatniku.
Žalujoči: vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
MIROSLAVA RITONIJA
upokojena kontrolorka Pošte Črnomelj
Od nje smo se poslovili v petek, 20.aprila, na pokopališču v Vojni vasi.
POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega moža
IVANA KOBETA
iz Črnomlja, Nova Loka 6
se iskreno zahvaljujem vsem mojim sorodnikom, sosedom, prijateljem in njegovim sodelavcem, ki ste mi ob težkih trenutkih stali ob strani, mi ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi njegovemu osebnemu zdravniku dr. Macanu in sestri Minki iz ZD Črnomelj, ki sta mu lajšala bolečine. Posebna zahvala ZZB Črnomelj in govorniku gospodu Radetu Vrliniču za lepe poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja za zapete pesmi, gospodu Jožetu Flajniku za dobro organizacijo pogreba. Hvala tudi sosedu Jožetu Ganglu za osebno pomoč in gospodu župniku iz Vinice za opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vaša pomoč mi je v težkih trenutkih veliko pomenila.
Njegova žena Marija, sestra Angelca, nečaki Darko, Jože in Lidija z družinami
m ^qbbg] ms mmm
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 26. aprila - Marcelin Petek, 27. aprila - dan upora Sobota, 28. aprila - Pavel Nedelja, 29. aprila - Robert Ponedeljek, 30. aprila - Katarina Torek, 1. maj - Jožef,
praznik dela Sreda, 2. maja - Boris Četrtek, 3. maja - Aleksander
Lunine mene
30. aprila ob 19.09 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 26. do 30.4. ter 2.5. (ob 20.30) Sovražnik pred vrati. Od 27. do 30.4. ter 2. in 3.5. (ob 18.30) 102 Dalmatinca.
ČRNOMEU: 27.4. (ob 20. uri) ter 28.4. (ob 18.30 in 20.30) Film, da te kap. 29.4. (ob 18.30 in 21. uri) ter 2.5. (ob 18.30) Prežeči tiger - skriti zmaj.
GROSUPLJE: 27.4. (ob 20. uri) Morilec mehkega srca. 29.4. (ob 20. uri) Deveta vrata.
IVANČNA GORICA: 26.4. (ob 20. uri) Morilec mehkega srca. 3.5. (ob 20. uri) Celica.
KOČEVJE: 27.4. (ob 20. uri) Deveta vrata. 29.4. (ob 19. uri) Morilec mehkega srca.
KRŠKO: 26.4. (ob 20. uri) Morilec mehkega srca. 27. in 28.4. (ob 20. uri) ter 29.4. (ob 18. uri) Celica.
METLIKA: 27.4. (ob 18. in 20. uri) Prežeči tiger - skriti zmaj. 29.4. (ob 18. in 20. uri) Film, da te kap.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od
26.4.	do 2.5. (ob 18.30 in 20.30) ter ter
3.4.	(ob 19. in 21. uri) Lepotica pod krinko.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 26.4. do 3.5. (ob 17.30, 19.30 in 21.30) Oda Prešernu.
RIBNICA: 28.4. (ob 21.15) Morilec mehkega srca.
TREBNJE: 27.4. (ob 20. uri) in
29.4.	(ob 17. uri) Dajmo, punce. VELIKE LAŠČE: 28.4. (ob 20. uri)'
Morilec mehkega srca.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izve.. delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtrce in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
mfo@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http:,, www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
KOSILNICO SIP 165 na dva bobna, letošnji model, še zapakirano, prodam ali menjam za rabljeno. 0(041 )44-55-29.	948
KUPIM
RABLJENO POHIŠTVO, komplet za opremo dvosobnega stanovanja, in belo tehniko kupim. 0(041 >486528.	983
VSELJIVO HIŠOO z možnostjo manjše adaptacije, s parcelo okoli 600 m2, v Trebnjem ali bližnji okolici kupim. 0(041)417712.	991
DOLENJSKO BELO VINO, mešano ali sortno, kupim. 0(031)813845.	966
MOTORNA VOZILA
SKUTER Aprilia sonic 50 prodam. O (041)618-619.	935.
FIAT 101, garažiran. dobro ohranjen, prodam za 165.000 SIT. 0(07)30-73-723.	946
TWINGO PACK. letnik )6, daljinsko centralno zaklepanje, elektncn pomik stekel m ogledal, zelen, lepo ohranjen, , 0(07)3380761 ali (040)578188	9S2
R 4, letnik 1987, v voznem stanju, prodom. 0(07)8140645.
f PREPIS VOZIL ^
^	041/546-159 J
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto •S 07/30 24-791
•	prodaja in montaža letnih gum po ugodnih cenah
•	brezplačna hramba zimskih gum
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni kolporlažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (r barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500. direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528. propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska J.
TOVORNJAK MB 1633, letnik 1985, registriran do 5.2.2002, polpriklopnik, nove gume, 5 voženj na teden, dobro ohranjen, 30 % izrabljen na motorju, s pogodbenim delom, prodam. 0(07)3376490.	967
FORD KARAVAN MONDEO 2.0 GLX, letnik 1995, sive kovinske barve, 128.105 km, prodamo za 1.190.000 SIT, Kango 1.2 (tovorno vozilo), letnik 1999, rumene barve, 4.354 km, registriran do 8.12.01, prodamo za 1.230.000 SIT. 0(07)3376490.	969
DAIHATSU CHARADETS 1.0, letnik 1990, odlično ohranjen, ugodno prodam. O (041)760172.	984
PONTIAC TRANSPORT SE 2.3, 16 V, 7 sedežev, letnik 1993,170.000 km, kot nov, vsa oprema, kovinske srebrne barve, prodam. Možen kredit. 0(041)330033, (07)3380760.
JUGO KORAL 45, letnik 1990, 50.000 km, lepo ohranjen, prodam. Črtalič, Rakovnik, Šentjernej.	957
LADO SAMARO 1300, letnik 1993, ugodno prodam. 0(07)3059066.	977
R 5 F1VE, 7/96, prva lastnica, garažiran, prodam. 0(041 >806-771.	950
OBVESTILA
RABLJENO tračno brusilko, italijansko, dimenzije 3000 x 800 mm in mizarski kombiniran stroj Rojek (poravnalka - debelinka), nov, dimenzije 1670 x 400 mm prodam. © (07)34 34 550.	928
4 m3 plohov, 5 cm, hrastovih, suhih 7 let, 300 1 belega in 300 1 rdečega cepljenega vina, koštruna za nadaljnjo rejo ali za zakol prodam. ©(07)30-71-304.	941
PREŠE, 600 do 4000 1, obračalne pluge, se-jalnik za umetna gnojila prodam. ©(031 )550-988.	942
KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje sorte sante, jerla, romano in frizija, jedilni krompir in krompir za krmo ter pšenico in slamo v balah prodam. ©(01)7862-316, Lampret, Gatina 23, Grosuplje.	944
OPREMO za trgovino in nadaljevanje opravljanja trgovske dejavnosti v trgovini z živili in mešanim blagom, 3 km iz Sevnice, prodam. ©(041)834549.	968
ŠKROPILNICO 100 1, cisterno. 100 m cevi prodam. Alojz Turk, Hrušica 51. ©(07)30-855-09.	945
MIZARSKO KOMBINIRKO SCM, širina 300 mm, prodam. ©(031)760816.	958
STROJ za izdelavo betonskih cevi od fi 10 do fi 60 prodam. ©(07)4926605.	985
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termofasade. ©(031)623-000. 947
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
V času praznikov bodo v petek, 27. aprila, in v sredo, 2. maja, od 8. do 11. ure odprte naslednje prodajalne: Market Drska, Nakupovalni center Drska, PC Kandija, PC Ločna in Market Smrečnikova, od 8. do 12. ure pa Hipermarket Cikava.
V___________________________________J
POHIŠTVO
OMARE proizvod Novoles prodam. 3 (041)509194.	926
POSEST
V	1REBNJEM prodam zazidljivo parcelo na
lepi mirni lokaciji. H (040)290-386. ■	932
V	NASELJE . od Trško goro ob asfaltni cesti
prodam gradbeno parcelo. 3(041)750-044, (07)3323-910.	943
OPUŠČEN VINOGRAD, 29,a, na lepi sončni legi v Mevcah pri Šmarjeti, ugodno prodam. 3(07)3099040.	956
V	ŠMARJEŠKIH TOPLICAH prodam novejšo stanovanjsko hišo. 3(041)713044.	989
HIŠO - Otočec nad Krko: 2 krat 85 m2, na parceli 1.200 m2, prodam. 3(05)6420571 ali (041 >923435, od 18. do 21. ure.	994
NOVO HIŠO na Bregu v Novem mestu, cca 199 m2, prodam. 3(031)243417.	1003
V	NOVEM MESTU prodam dvostanovanjsko
samostojno hišo na parceli 720 m2, odlična lokacija. 3(07)33-25-574 ali 0049911 2879040.	949
600 KOMADOV strešne opeke Strešnik tego-la (stara zaloga) poceni prodam. 3 (041)808034.	979
SMREKOVO KOLJE za fižol prodam. 3(07)3078276.	954
V CENTRU Novega mesta prodam kiosk za prodajo sadja in zelenjave in ostalih artiklov. 3(07)3066665.	965
SUHO SENO, nebalirano, visoko kvalitetno in mlatilnico za žito starejšega tipa ugodno prodam. 3(031)606216 .	971
RAZNO
PARKETARSTVO - polagamo, brusimo, lakiramo parket. Ponudba več vrst tropskih parketov. Za vsa naročila v aprilu 8 % popusta. 3(041)652-747 ali (07)3378260.	781
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu na Dolenjskem. Jože Cajnar, Ul. 1. maja 6, Metlika, 3 (07)3059527 ali (041)544 510.	933
GOTOVINSKA
POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
delovni čas: vsak dan non-stop
Novo mesto: 041/538-235
REALIZACIJA
TAKOJ !!!
UMETNI KAMEN
za oblaganje fasad v različnih barvah! CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM od 3.300 SIT m2. Polagamo tudi klesani naravni kamen pravilnih oblik. KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.:	07/3065882
GSM:	041/509-612
GOZD, 7 a, v Šentjoštu in počitniško hišico v campu na Čatežkih toplicaah zelo ugodno prodam. 3(07)3341056, (041)246747. 982
V	V1NJEM VRHU damo v najem starejšo
hišo. 3(041)779566.	964
V	CENTRU DOBRNIČA prodam starejšo
visokopritlično hišo z dvema gospodarskima poslopjema, dvoriščem, vrtom in parcelo za gradnjo nove hiše. Vse na eni lokaciji, skupaj 1469 m2. 3(07)30-44-220 ali (041)752-819, zvečer.	939
PREKLICI
JOŽE PLANTAN, Koroška vas 25 a, prepovedujem JANEZU JENIČU, Koroška vas in JELKI FINH, Šentjernej vstop v mojo hišo in na mojo partcelo na kateri stoji hiša. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal.
PRODAM
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
Hitro izplačilo gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo.
BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana - poslovalnica Mercator center Novo mesto.
07/39-30-262
V CENTRU TREBNJEGA oddam poslovni prostor, 25 m2, (2 pisarni) z uporabnim dovoljenjem. 3(041)644-981.	940
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod (širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. 3 (07)30 7 3 587.
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. 3 (041)860134.	415
ZELO DOBRO ohranjeno razno mesarsko opremo za hlajenje mesa (agregati - asparilci, drsni tiri, klimatske zorilnice salam) prodam. 3 (04)2047100 ali (041)635-033.	925
HOLZ-HER ROBNA FURNIRKA, 1991, čelni obrez, predrezkanje, profilno rezkanje, ABS cink klinge, brusni agregat, masiva do 30 mm, ABS 3 mmm, furnir, folija 0,5 mm in več rabljenih mizarskih strojev in naprav prodam. 3(07)3933105 ali (041)610256.	993
V NAJEM DAJEM poslovne prostore v izmeri cca 120 m2. Lokacija prostorov v Šmihelu 40.3(041)645595.	960
LOKAL v Brežicah, velikost 76 m2, ugodno prodam. (041)642556.	972
OPAŽ. ladijski pod in bruna, (smreka), prva ali druga klasa, dostava. 3(03)5451082, Lesjak Andrej, s.p., Celje.	986
TAKOJ ODDAM trgovino spodnjega perila v trgovski hiši v Bršljinu v Novem mestu, 3(07)3068627.	1000
OPAŽNE PLOŠČE, kovinske, in lesene punte ter fasadni oder posodim. 3(07)3346106. POALOVNA PROSTORA za frizerski salon, trgovino ali pisarno v Šentjerneju oddam. 3(031)216452.	978
UMAG - ZAMBRATIJA: oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov, primerno za otroke, 200modmorja. 3(041)977111.	990
GOSTINSKI LOKAL v okolici Novega mesta z možnostjo bivanja oddamo. 3 (07)3089483.	963
SLUŽBO DOBI
SIMPATIČNO DEKLE in fanta za strežbo v lokalu v centru Novega mesta zaposlimo redno ali honorarno. Dodo, d.o.o.. Glavni trg 3, Novo mesto, 3 (031)200-545 ali (041)686-900.	702
OKREPČEVALNICA AS pri AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. 3 041/ 730151.
Želite postati
področni manager?
Ali ste trenutno brez zaposlitve?
Bi morda radi zamenjali delovno okolje?
Imate minimalno . IV. stopnjo izobrazbe?
Ste stari več kot 20 let?
Ste pripravljeni na dodatno izobraževanje?
Imate šoferski izpit B kategorije?
Bi s ponosom predstavljali podjetje?
Če ste na večino vprašanj odgovorili z
š
potem ste na dobri poti, da postanete
področni manager.
Napišite kratek življenjepis in priložite sliko, vse pa pošljite na naslov:
Bavaria Wolltex Company, d.o.o.
Zidanškova 17, 2314 Zg. Polskava.
V roku 5 dni od objave oglasa vas bomo obvestili o našem izboru!
CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Lj. - Črnuče zaradi razširitve dejavnosti zaposli 2 trgovca(ki) v trgovini v Krškem in Slovenski vasi. Pogoj: končana trgovska šola. Kandidati naj oddajo svoje vloge v roku 8 dni od objave oglasa.
M & MT, d.o.o., Otočec ob Krki redno zaposli KNJIGOVODJO. Pogoji: najmanj 2 leti delovnih izkušenj z znanjem Excela. Pisne prijave na naslov: M & MT, d.o.o., Otočec ob Krki, Skalna ulica 23,8222 Otočec ob Krki.
Zaposlimo kuharja in natakarja
za nedoločen čas, z najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Inf. na tel. 07/
33-28-360 ali 041/609-233.
KV kuharja in dekle za delo v strežbi v okrepčevalnici Zvonček v Črnomlju zaposlimo.
041/732-474
Nudimo dober zaslužek za terensko delo. Pokličite 031/623-894!
ŠPANOVINA, d.o.o., Čirče 20, Kranj, zaposlimo potnika za prodajo po šolah. 3 (031)519-126.	929
IZUČENEGA ZIDARJA za opravljanje gradbenih del na območju Semiča in okolice zaposlimo. Zidarstvo Duhan, Stanko Adamič, s.p., Oskoršnica 10, Semič. Zainteresirani pokličite od 6. do 6.30 ure na 3 ( 07)3068592. PREŠERNOVA DRUŽBA, Novi trg. Novo mesto, zaposli sodelavke z občutkom za timsko delo ter pozitivnim odnosom do ljudi. Plačila so redna, prizadevnost pa je dodatno stimulirama. Delo poteka v pisarni. Vaš klic pričakujemo na 3 (07)3378910.	930
DVE BREJI KRAVI sivki, prodam. 3 (07) 3071324.	955
FAMILY FROST, d.o.o.
Tacenska 20 1000 Ljubljana
Zaposlimo več delavcev za prodajo zamrznjenih živil na področju Dolenjske.
Inf.: Paradiž 9, 8230 Mokronog Tel.: 07/34-99-563
DVA DELAVCA v cementninarstvu zaposlim. TCK Jože Kic, s.p.. Dobrava 54, Škocjan, 3(050)633-800 ali (07)30-77-760. 936 ZAPOSLIMO DEKLE za delo v lokalu v Novem mestu in osebo, ki obvlada računovodstvo za s.p. 3(041)643-707, Brane Krama-rič,s.p., Grajska c. 4, Otočec.	995
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. 3 07/33 22 765 ali 041/628 385. HONORARNO ali za nedoločen čas zaposlimo natakarico. 3(041)794606, Picerija Nel-li, Sandi Hrovat, s.p., Vavta vas 4 a, Straža. IŠČEMO ŠOFERJA B-in C-kategorije. Možna redna zaposlitev. Rok prijave 10 dni. Predelava sadja in vrtnin, Bojan Krnc, s.p.. Mestne njive 14, Novo mesto.	997
GOSTILNA DEU zaposli natakarja(-ico) in kuharja(-ico) za nedoločen čas. Lahko pripravnik. 3(07)3499640., Gostišče Zlata kaplja, Liljana Deu, s.p., Stari trg 3, Mokronog.	1002
V NOVEM MESTU zaposlimo elegantno, dinamično, razgledano osebo z najmanj SŠI, staro od 22 do 35 let, za prodajo nakita in ur. Cenjene klice sprejemamo vsak dan od 11. do 12 in od 17. do 17. ure na telefon 3 (041) 845669, Akrona izvoz-uvoz, d.o.o. PE Zlatarna & draguljarna Karat, Glavni trg 1, Novo mesto.	998
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE v Ul. Slavka Gruma oddam v najem. 3 (07)3028472. 934 DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v hiši, oddam. 3(031)780714.	973
STANOVANJE, 64 m2, v Trebnjem, prodam. Cvetka Žnidaršič, Cankarjeva 25, Trebnje.
ŽIVALI
____:_________ei_______-__—-----------
SPREJEMAMO NAROČILA za bele eno-dnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-hastejarkice. 3 ( 07)8189038, Metelko/Hudo Brezje 16, Studenec.	126
VALILNICA NA SENOVEM obvešča, da zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev, 3 ( 07)4973190. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu, 3 (07)3323141. trgovina Popotnik, Dobrava (gasilski dom), 3 (07)3081133 inv Kmetijski zadrugi Metlika, C. brigad 12. 596
NESN1CE, mlade. hisex, rjave in grahastem, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču. Otovec, Črnomelj. 3 (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, 3 (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, 3 ( 07)3084111. 820 SIMENTALCA, težkega 200 kg, prodam. 3 (041)382-403 ali (07)30 71222.	924
PRAŠIČA, težkega 100 kg, prodam. 3 (041)782-614.	927
PLEMENSKEGA OVNA. starega 10 mesecev, prodam ali zamenjam. 3 (07)3069564. SIMANTALCA, težkega 200 kg, prodam. 3(041)482-403 ali (07)30-71-222.	951
RJAVE JARKICE prodam. Možna dostava na dom. 3(041 >488265 ali (041 >488264. 962 TELICO sivko, brejo 8 mesecev, težko 530 kg, prodam. B( 07)3075562.	970
TELICO, brejo 8 mesecev, sive pasme, prodam. 3(031)305975.	974
ZBIRAMO NAROČILA za bele piščance, težke 1 kg. 3(07)3071287, (031)712995. 975 BIKCA SIVCA, starega 4 mesece, za nadaljnjo rejo, prodam. 3(07)3064244.	987
TELICO SIMENTALKO, brejo 4 mesece, prodam. 3(07)30-49-371.	937
KOZE z mladiči prodam. 3(07)33-47-156.
BIKCA, težkega 250 kg, in kravi dojilji, breji 7 in 8 mesecev, prodam. 3(031)752593. 976
KRAVO, staro 4 ali 6 let, prodam. 3 (07) 3089789,(031)376180.	980
KRAVO, staro 4 leta, brejo, prodam. 3 (07) 3341173.	981
DVA prašiča (100 kg) prodam. 3 (07) 3082310.	959
AMZS, d.d., Dunajska 128 a, Ljubljana PE Otočec, Grajska 5, Otočec ob Krki
objavlja prosto delovno mesto
REFERENTA TEHNIČNIH PREGLEDOV
Od kandidata pričakujemo:
•	V. stopnjo izobrazbe upravne, ekonomske ali splošne smeri,
•	2 leti delovnih izkušenj,
•	usposobljenost za delo z računalnikom,
•	zaželen opravljen preizkus znanja iz upravnega postopka,
•	veselje do dela s strankami.
Če izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da pošljete ponudbe z življenjepisom v osmih dneh po objavi tega razpisa na naš naslov: AMZ, d.d., PE Otočec, Grajska 5, 8222 Otočec.
O odločitvi vas bomo obvestili najpozneje v 15 dneh po izbiri.
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33	79	940
07/33	79	941
faks:	07/33	22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju;
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu;
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; ■
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje);
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanj^ varnosti), češe nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se.počutite kot žrtev, ne glede nato, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto S 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice
7VEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
_____________________s
V
ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO
DOLENJSKI ust
Prodajni center podov
PCP PUREBER-
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
“Z? 07/33 24 377
Kakovost, zdravje in lepota vašega Življenja.
Montaža mavčnih plošč Primož Staniša, s.p.
Črmošnjice 5 b, Novo mesto GSM: 041/544-699
Podstrešno stanovanje, obokani ali spuščeni stropi, novogradnja ali obnova - z vašo fantazijo ter našo spretnostjo in znanjem lahko uresničimo vse vaše želje.
Svet ni samo raven, takšen je, kot si ga želimo.
&
Eurest
Smo mednarodno podjetje na področju prehrambenih storitev.
Za Podružnico REVOZ v Novem mestu,
Belokranjska 4, 8000 Novo mesto
OBJAVLJAMO
prosti delovni mesti
DVEH SAMOSTOJNIH KUHARJEV
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kuharske smeri, kuharska znanja in razgledanost, delovne izkušnje najmanj 2 leti, kreativnost in sposobnost organizacije dela, vozniško dovoljenje.
Kandidatom nudimo:
•	zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
•	delo v privlačnem in tehnološko sodobnem delovnem okolju
•	priložnost za strokovno usposabljanje
Vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov:
EUREST, d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana
Dodatne informacije na telefon: 01/300-4243.
WURTH, d.o.o.
Plemljeva 86 1210 Ljubljana
objavlja prosta delovna mesta
tehnično-prodajnega svetovalca na terenu za območje Dolenjske
Od kandidatov pričakujemo:
•	izkušenost pri terenski prodaji
•	dinamičnost, samostojnost, samoiniciativnost
•	smisel za delo z ljudmi ter organizacijske sposobnosti
•	starost do 40 let
•	vozniški izpit in lasten prevoz
Ponujamo:
•	stimulativni zaslužek
•	izobraževanje s tehničnega področja prodaje artiklov Wurth
Pisne ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov: WURTH, d.o.o., Plemljeva 86, 1210 Ljubljana, s pripisom “za razpis”.
ELBA Novo mesto d.o.o.
Novo mesto, Ulica talcev 9
Objavljamo prosto delovno mesto
TEHNOLOG - KONSTRUKTER
Pogoji:
•	V ali VI.stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri
•	5 let delovnih izkušenj
•	starost do 30 let
•	znanje angleščine
•	poznavanje programa AUTOCAD
•	izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dosedanjimi izkušnjami in dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
ELBA Novo mesto d.o.o., Ulica talcev 9, 8000 Novo mesto
O izbiri bomo kantidate pisno obvestili.
cestno podjetje novo mesto d.d.
družba za vzdrževanje in gradnjo cest
Novo mesto Ljubljanska 47
tel.: 07/33-22-531 33-21-723 faks: 07/33-22-061 33-23-502
ISO 9001 Q-329

po ugodnih cenah!
V sodobni betonarni izdelamo beton po vaših željah.

POSEBNA PONUDBA:
za asfaltiranje dvorišč nudimo 3% popusta za gotovinsko plačilo!
TRGOVINA
Livada (bivša vojaška skladišča) tel.: 07/33-21-186 (g. Blažič)
Cenjene kupce obveščamo, da:
• v kamnolomu Sv. Ana - Vrhpeč nudimo kakovosten kamen za zidanje.
Vaše želje nam posredujte na tel. 07/33-21-723.
Posebna ponudba z nakupom kamna za zidanje iz kamnoloma Sv. Ana - Vrhpeč lahko uveljavite 4% popusta za nakup betonov v Betonarni Livada (bivša vojaška skladišča).
mmMkm
DOLENJSKE TOPLICE
GOSTILNA ROG
v Dolenjskih Toplicah vabi na
dneve jedi iz mesa in sirov drobnice
od petka, 27 aprila, do nedelje, 6. maja 2001.
Pogled na jedilni list:
HLADNE PREDJEDI:
jagnječja jetrna pašteta, jagnječja hladetina z mlado čebulo in pehtranovim kisom, potpuri kozjih sirov
JUHE:
braveja juha z ribano kašo in kuhanim mesom, jagnječja mineštra
GLAVNE JEDI:
jagnječja pečenka po pastirsko, jagnječji medaljon v brinjevi omaki, bakalca-jagnječji ragu, kozličkovo stegno v smetanovi omaki, ocvrt kozliček, nadevana kozličkova prša, kozličkove pastetke, nadevane bučke s kozličkovim mesom
SLADICE:
jagodna rimska krema, jagodna strnjenka, flambirane jagode, jagode s smetano, sadna kupa z jagodami in sladoledom
Rezervacije in informacije na telefonski številki
07/ 39 19 421
Dobrodošli v gostilni Rog!
I KRKKZDRAVI LIŠČk
HondaCivic Sl
.fatoaarfe-
Že od
2.260.000 sit
(20.490 DEM)
AVTOMARKET
C Leasing 5000*)
najboljši partner
Avtomarke
TRGOVINA	LEASING
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
PORTRET TECjA TEdNA
Ida Resnik
“Mislim, da je bila ena največjih napak v Jutranjki, ker sem imela občutek, da hočejo vodilni firmo spraviti na nič. Naj je šlo za direktorja ali za v.d. direktorja -je bil od leta 1990 vedno prepir in hkrati vzrok, da niso opravljali dela. Zato tudi ni bilo uspeha!
Pa še nekaj je bilo narobe: to, da tisti, ki se niso čutili sposobne, niso prepustili stola oz. mesta drugemu. Tisti, ki so pokazali sposobnost, pa so na tak ali drugačen način odšli iz družbe in so zdaj vsi uspešni. To je žalostno in je bilo najbolj boleče v proizvodnji. Delali so, norme so bile večje, plačano so dobili manj in izguba se je večala. Trdno sem prepričana, da je za to krivo le vodstvo in prav nič delavci! Zato se mi tako smilijo. ”
Tako pripoveduje upokojena delavka, predsednica sveta delavcev Jutranjke, drugega največjega podjetja v sevniški občini, nekdaj največje tovarne otroške konfekcije v bivši skupni državi, Ida Resnik iz Sevnice. Ko se je Jutranjka leta 1996 preoblikovala v delniško družbo, je Resnikova leta 1995 pridobila zaupanje med delavci in prepričljivo zmagala na volitvah. V času kapitalizma je prišla na položaj, ki je terjal veliko zaupanje delavcev. Postala je tudi predstavnica delavcev v nadzornem svetu. Prej je bila šivilja in inštruktorica praktičnega pouka. Še najdlje je delala v modelarni. Da je sprejela to funkcijo, je bil zanjo izziv, saj je videla, da je tako neza-
dovoljstvo med delavci, ker so postali samo še številke. “Iz nas so hoteli iztržiti čimveč za čim manjše plače in od leta 1988je poslovanje strmo padalo. Po odhodu direktorja gospoda Vehovarja se je to močno poznalo. Plače, na primer, so bile od leta 1990 naprej porazne. To se je najbolj poznalo v proizvodnji, medtem ko vodilni niso pozabili nase. V svetu delavcev sem imela večkrat neuspeh, ker sem prišla navzkriž s sindikatom. Upala sem, da bo sodelovanje delavcev in nove uprave uspešno in grajeno na medsebojnem zaupanju. Sindikat v Jutranjki pa me je oviral, kerje bolj služil upravi kot nam zaposlenim. Delavci nismo mogli uveljavljati svoje pravice preko sindikata tako, kot bi si želeli. Bili smo tudi zavedeni, predvsem v zvezi s plačami. Sindikat je vedno trdil, da imamo plače pravilno obračunane, medtem ko je arbitraža ugotovila nepravilnosti pri izplačevanju osebnih dohodkov od teta 1997. Arbitražo je sprožil svet delavcev, sindikat pa je bil proti njej! Plače so bile že takrat pod kolektivno pogodbo.
Zavajali so nas, nam dajali pomanjkljive ali netočne podatke. Ko je bil sanacijski programje bil izdelan v dveh delih in enega nam je uprava zamolčala. V tem drugem delu 'so bile opredeljene določene naloge posameznih članov uprave in mi tega nismo mogli nadzirati, saj nismo vedeli, da sploh obstaja. Če bi vedeli, bi mogoče že prej ukrepali, in ne bi prišlo do tolikšne izgube.
Upam, da bo ta uprava na čelu z gospo Marčičevo vsaj uspešno pripeljala vsaj prisilno poravnavo, da bi se ohranila naša firma. Občutim, kot da je to moja družina, saj sem bila tu od začetka, od leta 1963 do pokoja, "pravi Resnikova, ki zdaj sicer živi za svoje vnučke, a ji še daleč ni vseeno, kaj se dogaja, čeprav je od junija tani v pokoju. Ima tri otroke: sina in dve hčeri. Rojena je bila v delavski družini Medvedovih na Jablanici, kot tretji, predzadnji otrok.
PAVEL PERC'
Plečnikova nagrada za pokopališče v Srebrničah
LJUBLJANA - V ponedeljek, 23. aprila, so v Narodni galerij v Ljubljani slovesno podelili Plečnikova odličja za najboljše arhitekturne dosežke v preteklem letu. Najvišje odličje, Plečnikovo nagrado, so za novomeško pokopališče v Srebrničah prejeli arhitekta Aleš Vodopivec in Nena Gabrovec ter krajinska arhitekta Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda. Po mnenju žirije je pokopališče v Srebrničah odličen primer celovitega obravnavanja te izjemno občutljive terne. Avtorji so ponudili za naš prostor nov model pokopališča, ki se “umakne” v mir narave.
Pohod po poteh Janeza Trdine
RATEŽ - Turistično društvo Azaleja z Rateža pripravlja v počastitev dneva boja proti okupatorju v petek, 27. aprila, 3. pohod po poteh Janeza Trdine. Zbor pohodnikov bo ob 8.30 pred Bistrojem Kaval v Brusnicah, zaključek pohoda pa bo v Garbju, kjer bo tudi družabno srečanje.
LOVNA KRAPA USPEL - Dogovor ribičev, da se poskusijo v lovu na krapa v III. revirju reke Krke, je obrodil sadove, ko je Božidarju Zajcu prijel kar 84 cm in 13 kg težak krap. Pol ure sta poleg Zajca trofejo na suho vlekla še Zoran Leko in Ivan Šepec. Krap je bil na obrežju samo toliko, da so ga stehtali in se z njim postavili pred fotografski aparat, potem so ga spustili nazaj. Posebnost tega ulova je, da se je velikan ujel na vrvico debeline 0,18 mimilimetrov. (Majda Luzar)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Zahvala patronažnim sestram - Pripravnica ima težave z delodajalci - Prepovedati rolanje - Za poraze košarkarjev je kriv trener - Porazi in zmage daje igri svoj čar
Antonija Kužnik iz Srednjega Lipovca nad Dvorom je poklicala, da bi se na ta način zahvalila patronažnim sestram za pomoč pri negovanju moževe bolne matere. Bile so zelo skrbne in ustrežljive, še posebej Mateja Štrumbelj, ki je bolnici vsak drugi dan prišla prevezat rane, večkrat pa stajo obiskali tudi Jasmina Novak in sestra Vida.
Helena Brula iz Novega mesta je pred kratkim kot natakarica opravljala pripravništvo v enem izmed zasebnih gostinskih lokalov. Ko naj bi končala pripravniško dobo, ji delodajalci niso hoteli dati potrdila o opravljenem pripravništvu, češ da je večji del pripravniške dobe manjkala, saj je bila dva meseca na bolniški. Na njeno zahtevo so-ji dali delovno knjižico, niso ji izplačali 70 nadur, odobreni in izkoriščeni dopust pa so ji odtrgali od zadnje plače. O tem je obvesti-
S---------------------- N
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\_________________________/
la zavod za zaposlovanje, od koder so jo napotili k inšpektorjem za delo. Po pravico se bo odpravila tudi na sodišče.
Franc iz Novega mesta bi najraje prepovedal rolarjem, da se vozijo po mestnih ulicah. Rolarji so morda primerni za ljubljanske ulice, ki so ravne in imajo široke ploč-' nike, v Novem mestu pa so sami klanci, pločniki so ozki ali pa jih sploh ni, ponekod so poti tlakovane z granitnimi kockami. Vse to je za rolarje nevarno. Morda bi bilo dobro, če bi zanje asfaltirali posebne proge, ki bi bile namenjene samo njim, tako kot v Ameriki.
Ivan iz Straže redno spremlja košarkarske tekme, sploh pa ne zamudi srečanj Krke Telekoma. Njegovo osebno mnenje je, da je za marsikateri poraz novomeških košarkarjev kriv trener, pa tudi nekateri igralci se obnašajo neodgovorno.
Branko iz Šmihela pa je nasprotnega mnenja, saj pravi, daje Novo mesto s košarkarskim moštvom postalo znano po vsej Evropi, košarkarske tekme pa so predstave, ki v šmihelsko dvorano vsakič znova privabijo več tisoč ljudi. Prav to, da moštvo včasih igra odlično in premaga najboljše evropske ekipe, drugič pa izgubi z drugorazrednim domačim moštvom, daje košarkarskim dogodkom poseben čar.
I. V.
Občni zbor policijskih veteranov
KOSTANJEVICA NA KRKI - Policijsko veteransko društvo Sever Posavje je pretekli konec tedna organiziralo občni zbor, na katerem so podelili tudi znake osamosvojitve.
CVETOČI VRT NARCIS - Vidičev vrt, poln pomladnih narcis, je bil deležen velike pozornosti vseh, ki so prišli mimo. Kako tudi ne, saj je na njihovem vrtu na levem bregu Krke cvetelo več sto narcis. Upravičeno je lahko na vrt Vidicev ponosna mama Olga (na sliki s svojo vnukinjo Majo), ki zanj skrbi z veliko ljubeznijo. (Foto: H. Murgelj)
Ne noge, nese ga predvsem trma
Robert Mihelčič iz Ljubljane je za cilj svoje 190 kilometrov dolge sprehajalne poti, ki jo je pričel i> Celovcu, izbral Metliko - Prisrčen sprejem Metličanov - Junija kolesarjenje čez Slovenijo?
METLIKA - Robert Mihelčič iz Ljubljane, kije sam sebe poimenoval ekstremni sprehajalec, je v torek pretekli teden na metliški železniški postaji zaključil svojo peto, 190 kilometrov dolgo sprehajalno pot, ki je jo pet dni prej pričel v Celovcu. Na poti, ki jo je zmogel sam brez spremstva, je prehodil po 30 do 60 kilometrov na dan ter razdrl par čevljev.
Mihelčič pravi, da je ideja o ekstremnem sprehajanju zrasla na njegovem zelniku. Tako se je že leta 1997 podal na 70 km dolgo pot po Pohorju, leto pozneje je prehodil 150 km od Ljubljane do Portoroža, lani 90 km od Ljubljane do Krškega ter 390 km od Lendave do Pirana, medtem ko nekaj deset kilometrov dolgih sprehodov niti ne šteje več. Njegov poglavitni namen je spoznavati Slovenijo in predvsem njene skrite kotičke, zato se izogiba večjim krajem in glavnim cestam. Raje jo ureže po gmajnah in se srečuje s preprostimi ljudmi. Za sosprehajalca pa noče sprejeti nikogar, ker se zaveda, da je hoja zelo naporna, ne želi pa se prilagajati drugim ali čelo prekinjati pot zaradi njihove preutrujenosti. “Velikokrat me namreč bolj kot moč v nogah nese naprej trma," prizna 32-letni Robert.
Ko so ga tretji dan njegovega sprehajanja videli ljudje na Pop TV, so ga naslednji dan prepoznali na cesti, ga ustavljali in celo vabili v hiše. “Ko sem vprašal domačina, kako daleč je še do Višnje Gore, mi je odgovoril, da še deset
Coursat in Bouton pri Drnovšku
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je prejšnjo sredo, 18. aprila, priredil delovno kosilo za dosednjega predsednika Revozove uprave Bernarda Coursata in njegovega naslednika Michela Boutona. Kosila se je udeležil tudi francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume. Glavno pozornost v pogovoru med kosilom so namenili delovanju in načrtom Revoza, kije med največ-jimi industrijsko-komercialnimi podjetji pri nas in ki izvaža več kot 90 odst. svoje proizvodnje. Visoka predstavnika Revoza sta se zavzela za sprejetje ukrepov za oživljanje prodaje avtomobilov, za zniževanje stroškov avtomobilskega zavarovanja ter za spodbujanje tujih naložb v avtomobilski industriji.
Pohod po sejemski poti
ZILJE - Turistično društvo Zilje bo pripravilo v nedeljo, 29. aprila, če bo slabo vreme, pa v torek, L maja, prvi pohod po sejemski poti. Avtobus bo ob 8.30 odpeljal pohodnike iz Zilj na viniško sejmišče, kjer bo prikaz nekdanjega sejma. Ob 9. uri bodo pohodniki krenili na Žeželj, od tam pa po obrobju krajinskega parka Kolpa do Zilj, kjer bo poskrbljeno za jedačo, pijačo in zabavo. Na pohod, ki bo trajal okrog 5 ur, so vabljeni vsi, ki imajo radi pokrajino ob Kolpi in pohodništvo.
Jurjevanje z žegnanjem konj
ŠKOCJAN - Kulturno in konje-rejsko društvo iz Škocjana vabi ob prazniku sv. Jurija na tradicionalno jurjevanje z žegnanjem konj v Grmovljah. Zbor bo v nedeljo, 29. aprila, ob 8.40 na parkirišču pred gostilno Marinčič v Škocjanu, nato pa se bo povorka konj po kulturnem programu ob 9.10 podala proti Grmovljam, kjer bo ob 10. uri v podružnični cerkvi sv. Jurija žeg-nanje. Prireditev bodo z nastopom obogatili ljudski pevci Fantje z vasi in pevsko folklorna skupina Plamen.
Slaba električna napeljava
HUDEJE - 19. aprila nekaj po 23. uri je prišlo v naselju Hudeje do požara na leseni baraki, last V. B., in sicer zaradi napake na električni napeljavi. Ogenj so pogasili lastnik in sosedje.
kilometrov. Odgovoril sem mu, da je to veliko, a je sogovornik le zamahnil z roko in se nasmehnil, češ, kaj še, saj se je neki Slovenec odločil prehoditi Slovenijo od severa do juga," je na cilju pripovedoval Mihelčič, kije bil zelo presenečen nad prisrčnim sprejemom Metličanov. Priznal je, da pri odhodu iz Celovca ni bilo nikakršne slovesnosti. Vladka Škof mu je v imenu turističnega društva Vigred Metlika izročila darilo. S svojimi izdel-
ki sta ga obdarili tudi Metličanki Kristina Kočevar in Marija Matekovič, prva z drsanko in druga z lutko iz ličkanja. Drašiški voščači pa so zapeli in nazdravili z domačim vinom.
Mihelčič, ki je imel srečo, da ga doslej na njegovih dolgih sprehodih ni nikoli izdalo zdravje, že kuje nov podvig. Junija naj bi v enem dnevu s kolesom prevozil pot od Lendave do Pirana.
M. BEZEK-JAKŠE
NA CILJU V METLIKI - Ekstremni sprehajalec Robert Mihelčič (prvi z desne) je v petih dneh prehodil 190 kilometorv od Celovca do Ljubljane, skozi Višnjo Goro, Krko, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Semič ter končal pohod v Metliki. Na cilju na metliški železniški postaji je nazdravil tudi z drašiški-mi voščači. (Foto: M. B.-J.)
RANGUSOVA SALAMA NAJBOLJŠA - Na tradicionalni salamiadi v okrepčevalnici Štritof v Glogovem Brodu pri Brežicah so ocenjevalci poskusili kar 117 salam. Najboljšo je izdelal Novomeščan Darinko Rangus, ki je za sevniško salamiado pripravil najboljšo klobaso, drugo nagrado je odnesel Janez Tršinar s Prekope, sicer zmagovalec kostanjeviške salamiade, tretje mesto pa je pripadlo Jožetu Ribiču z Blance. Vsi sodelujoči so prejeli priznanja in praktične nagrade, zmagovalcu Rangusu pa je izročil darilo direktor skupine TPVNovo mesto Vladimir Bahč. Prvih dvanajst salam bodo dali v ocenitev na državno tekmovanje, ki bo sredi maja v Sevnici. (Foto: M. Vesel)
Uršenski beč. (Foto: Andrej Hudoklin)	»
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
• 1 ^
Uršenski beč
Okoli 500 metrov vzhodno od Uršnih sel je v gozdnem pobočju, ki se dviguje proti Radohi, skrit kraški izvir Uršenski beč. Voda priteka na dan ob manj prepustnih plasteh apnenca ali gline, v pobočju globlje vrtače. Izvir je stalen, njegova izdatnost pa majhna. Je eden redkih izvirov v okolici Uršnih sel, zato je že od nekdaj pomemben vodni vir.
Kdaj je bil izvir urejen, nihče več ne ve, zagotovo pa vsaj pred izgradnjo železnice leta 1914, če že ne veliko prej. Čeprav je skromen, so domačini s svojsko ureditvijo znali skrbno zajeti vse vodne količine. Voda se nabira v okoli 6 metrov globokem vodnjaku, katerega stene so utrjene s kamnitimi bloki. Do dna, kjer so zajemali nabrano vodo, je speljanih 32 polžasto zavitih ka-
mnitih stopnic. Po drugi svetovni vojni je uporaba izvira postopno upadala, sedaj pa že nekaj desetletij ni v rabi, zato je skoraj do vrha zapolnjen z odpadlim listjem in vejami
Poimenovanje izvira - beč označuje ureditev izvira po vzoru čebra oziroma kadi - bečka je namreč star izraz za kad ali čeber. Nekaj podobno urjenih in poimenovanih izvirov je tudi v bližnji sosednjih vasi, vendar je Urščnski bčč največji med njimi.
Čeprav je beč danes pozabljen in brez prave funkcije, predstavlja enkratno naravno in tehnično dediščino kraja. Prizadevanja krajanov, da se izvir uredi, je zato treba podpreti!
ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto, Enota za varstvo narave