GRAD BEN I VESTN IH G IP - IN G R A D « CED E, C LA N P O SL O V N E G A ZD RU ŽENJA G IP O S S : S T A N O V A N JSK I BLO K PO S IST EM U -JU G O M O N T«, ZGRAJEN V CELJU LETA 19Ć4 V S E D I N A M arjan Ferjan, dipl. inž.: Ob uvedbi m ešanih cementov M arjan Gaspari, dipl. inž.: Pogoji za m inim alno kvali­ teto zaključnih d e l ............................................................. M. Mortensen, dipl. inž.: P rednapeta jek lena žerjavna proga ...................................................................................... Sergej Bubnov, dipl. inž.: Zasedanje delovne skupine UNESCO za potresno varno g r a d n j o ......................... Iz strokovne literature Prof. dr. inž. Janko Kavčič, Recenzija knjige: Im re Bi- czok, Concrete Corrosion and Concrete Protection . Vesti M arjan Prezelj, dipl. inž.: F luor-naravn i sestavni del v o d e ........................................................................................... Obvestila Vodogradbenega laboratorija v Ljubljani Zaklopke na pom ičnih in fiksnih je z o v ih ......................... Gradbeni center Slovenije 149 M. F erjan : About the in troduction of cements w ith adm ixtures M. G aspari: Conditions for the m inim al quality 155 of final works M. M ortensen: P restressed steel crane track 165 169 172 172 173 B. S. Popov: Tehnični dosežki v gradbeništvu . . . . 175 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij V Ljubljani A. G rim šičar - V. Ocepek: Petrografske in m ehanske la st­ nosti okrasnih kam nin v S lo v e n ij i ...............................177 M arjan Prezelj, dipl. inž .: U m rl je Le Corbusier . . . . 180 O dgovorn i u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. inž. U rednišk i odbor: J a n k o B leiw eis, d ip l. inž., L o jze B len k u š , d ip l. inž., L ojze C epuder, V lad im ir Č adež, d ip l. inž., p ro l. Bogo F a tu r , M a rjan F e r ja n , d ip l. inž., V ekoslav Ja k o p ič , d ip l. inž. a rh ., H ugo K eržan , d ip l. inž., M aks M egušar dipl. inž., B ogdan M elihar, M irko M ežnar, d ip l. inž., B ogo P ečan , B oris P ip an , d ip l. inž., M arjan P re z a lj, d ip l. inž., D ragan R aič , F ra n c R u p re t, V lado Š ram el, d ip l. inž. R evijo izd a ja Zveza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te le fo n 23-158. T ek. ra č u n p ri N arodni b an k i 503-608-109. T isk a tisk a rn a »T oneta Tom šiča« v L jub ljan i. R ev ija izh a ja m esečno. L e tn a n a ro čn in a za n ečlane 15.000 d in a rjev . U red n ištv o in u p rav a L ju b lja n a , E rjavčeva 15. CRAH REN I VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 8 -9 — LETO XIV — 1965 Ob uvedbi mešanih cementov DK 691.54:666.972.16 U vod V preteklem obdobju je gradbena operativa za gradnjo raznih železobetonskih konstrukcij upo­ rabljala izključno portlandski cement za pripravo ustreznih betonov. Konstrukcije so pokazale prim erno odpornost proti korozijskim napadom atmosfere te r se niso pojavljale večje poškodbe razen: — če je bil površinski zaščitni sloj betona do­ volj porozen, da je prepuščal atmosferno vlago do arm ature; — če je bila debelina krovnega sloja primerno tanka, da je oksidacijski proces v betonu hitro na­ predoval, k a r se je opravilo najpogosteje ob p ri­ m erni poroznosti betona; — če so bili nadalje navzoči še močni elektro­ liti kot m orska voda ali njene soli, k i so v obliki drobnih kapljic m orske vode odsedale na površini objektov, se tam izločale in ob dežju prešle zopet v topno stanje, ko so se pojavi korozije še okrepili. Za preprečitev pričetka tak ih pojavov smo uporabljali ustrezne konstruktivne ukrepe, ki so obstajali v tem, da smo krovne sloje betona iznad arm ature prim erno odebelili. Kot tista debelina, ki naj bi dosegla ustrezni namen, se je sm atrala de­ belina 5 cm. Pojavi korozije, ki so sledili v predhodno na­ vedenih prim erih, so bili v tem, da je pričela pro­ padati arm atura. Ta se je površinsko obdala z rjo. Kot je poznano, je rja železov oksid, ki za svoj nastanek potrebuje vodo. Zaradi tvorbe teh k ri­ stalov se povečuje volumen železa, katerega je na­ padla rja. Z aradi tega nastanejo nabrekalni p ri­ tiski, k i v končni fazi povzročajo vzdolžne razpoke v betonu. S tem se omogoči dostop vodi še v večji količini, zaradi česar proces naglo narašča. Za pričetek take korozije betonskega železa v betonu sta potrebna poleg osnovnih elementov še voda in zrak. K er je beton porozen, lahko prideta do železa tako voda kot zrak, saj je znano, da na prim er sm atram o nek beton za vodotesen tud i pri več atm vodnega nadpritiska, kadar sicer vode ne pre­ pusti, toda se površinsko omoči na prim er do glo- M A R JA N FER JA N , D IPL . IN Z. bine 3 cm. Tako se bo obnašal dober beton. Kolikor imamo opravka s slabšimi vrstam i betona, potem bodo te debeline večje. Na vprašanje, kateri betoni se sm atrajo v tem pogledu kot slabši, lahko odgovorimo, da v prvi vrsti vsi tisti, ki so sestavljeni iz drobnejših frakcij, ali pa celo tisti, ki so s cementom prekomerno do­ zirani. Taki betoni so fino porozni in pohlepno srkajo vodo ter jo vodijo v globino zlasti zaradi kap ilarn ih tlakov. Pro ti navedenemu pojavu, ki v končni fazi vodi do elektrolitskega procesa tvorbe rje, pa de­ lu je drug proces, ki je ob k ratkem karakterizirano naslednji. Ob betoniranju železobetonskih konstrukcij se je beton vgrajeval z v ibratorji. A rm atura, ki je p rihaja la v neposredni dotik z v ibratorji, je učinek v ibratorjev prenesla v globino betonske mase. Za­ rad i tega je beton arm aturo zelo dobro zalival s cementnim mlekom. Tako je prihajalo do intim ne­ ga kontak ta med betonom in vloženo arm aturo. Ti pogoji so omogočili tvorbo elektrolitskih členov, p ri čemer je bilo železo katoda in na tak način za­ ščiteno. Razumljivo je, da je bil neposredno obdajajoči sloj železa, ki je bil pripravljen iz cementnega mle­ ka, zopet porozen zaradi finih zrnc cementa, ven­ dar pa ta poroznost ne p rihaja do izraza, ker je tak sloj betona zaščiten z naslednjim i, gostejšimi sloji betona. Vprašanje, ki se postavlja v tej zvezi, obstaja v tem, zakaj je bilo železo katoda in beton anoda. V tem pogledu je odigralo odločilno vlogo h idrira- no apno, ki se je razvijalo v teku hidratacijskega procesa v betonu in s tem povzročalo določeno bazičnost v natopinah, saj se je pH stopnja gibala visoko v vrednostih 12 oziroma 13. Na podlagi sedanjega znanja o nastanku ko­ rozije pa vemo, da ta nastaja: — ob spremembi bazičnosti, — ob kritični bazičnosti. Ta poslednja pa ni vrednost pH = 7, temveč po opazovanjih mnogo višja in sicer med 8 in 9. Paralelno s tem i pojavi pa teče proces karbo- natizacije. Ta proces poteka od zunanje površine proti notranjosti. N arekujeta ga poroznost in do­ stop oziroma menjava zraka v zunanjih plasteh. V tem pogledu opravljene m eritve na Zavodu za raziskavo m ateriala in konstrukcij so pokazale, da pri kvalitetnih betonih lahko računamo s p ropust­ nostjo betona v količini 1,17 X 10-3 P, kar omogoča postopen proces okisavanja. S tem se seveda bistve­ no menja količina pH, kar prinaša posledice v po­ goje delovanja elektrolitskih členov. V splošnem smatramo, da pri zunanjih objek­ tih debelina obloge 5 cm zadošča za preprečitev globinske bistvene spremembe vrednosti pH. N ovejše ugotovitve o pogojih nastanka korozije na železn ih vložkih V novejšem obdobju so bile opravljene šte­ vilne študije o vlogi poroznosti betona, njegovi prevodnosti za zrak, o potrebni dozaciji betona in malt, vse s ciljem, da bi se razjasnilo vprašanje vzrokov korozije železnih vložkov v betonu. Re­ zultati teh preiskav kažejo predvsem na to, da je potrebno normalni beton vgrajevati pri železobe- tonskih konstrukcijah s prim ernim v/c faktorjem , ki je ca. 0,65 (gl. lite ra tu ra 1, 2). P ri m altah s po­ višano dozo cementa so dobili najugodnejše rezul- Sl. 2 D aljn o v o d Laško—V elen je . R azlična po ro zn o st s te b ra je razv id n a po sv e tlih in tem n e jš ih delih 0,5 0,6 0,7 0,0 0,9 1,0 Q az m*, rje. roc/o/cem ent si. 1 ta te pri v/c faktorju 0,50 do 0,95 (sl. 1). Vzroki zato leže predvsem v dejstvu, da je za zaščito arm ature nujno potrebno dobro zalitje arm ature v gostem ambientu, ki ne dovoljuje vstopa niti zraku niti vodi. Rezultati, ki so bili doseženi v pogledu do- zacije cementa, kažejo, da so ugodnejše višje doze cementa. Tako prikazuje avtor (1) dozo 500 kg/m 3 betona kot ono, ki je naj odpornejša, in dozo 200 kg na m3 kot praktično neodporno. Alkalnost tako pripravljenega betona ustre­ za vrednosti pH = 12, k ar je z ozirom na ka­ rakterni diagram navadnega betonskega železa gle­ de na njegovo nagnjenost h korozijskim pojavom zelo ugodno. K ljub tej ugodni okolnosti pa lahko zapazimo pojave direktne korozije na betonskih arm aturah v prim eru, če imamo opravka s poroz­ nim betonom, ki je prepusten za zrak in vodo in k jer je arm atura nameščena blizu površine. Tako imamo na prim er pri stebrih daljnovoda Laško— Šoštanj prim ere, k jer prihaja zaradi megle, ki po­ gosto leži v dolinah te trase, do močne korozije Sl. 3 Z arad i n a b re k a ln ih p r itisk o v r je n a ru še n i b e to n je ob u d a rc u od le te l od k o ro d ira n e a rm a tu re železnih vložkov, razen drugih vzrokov tudi za­ radi poroznosti. Slika 2 kaže tak prim er stebra po delovanju vlažne atmosfere. Ta je povzročila moč­ no vpijanje vlage na poroznih delih stebra (tem­ nejši deli proti svetlejšim). Opomnim naj, da so stebri sestavljeni iz predizdelanih elementov, ki so zaliti na m estu v celoto. Ta montaža je jasno vidna na sliki 3. V takih prim erih lahko opazujemo neposredno nastanek korozije na vseh tako ogroženih delih. Poleg te korozije pa pogosto zapažamo še korozijo, ki nastaja zaradi elektrokem ijskih pojavov. Kot smo že omenili, predstavlja železo v betonu člen, katerega potencial seže redkeje tudi do vrednosti — 1 volta. Najpogosteje zasledujemo vrednost med •—• 0,1 volta do — 0,5 volta. Te vrednosti so spre­ jemljive kot zaščita za armaturo. A lkalna sredina, v kateri leži v tem prim eru železo, im a namreč malo ionov vodika H +, pač pa mnogo ionov Ca++ in Na++ te r ionov OH” . Opazujemo pa seveda tudi ione SO4 in Cl” . V prim eru pa, da se pH oko­ lice zniža zaradi izluževanja Ca oziroma oksida­ cije, lahko nenadoma preidemo v področje koro­ zije železa. Taka elektrokem ijska korozija pa je veliko nevarnejša kot korozija, o kateri smo go­ vorili prej. Seveda je pa p ri vseh teh pojavih potrebna tudi voda, v kateri so vsebovani om enjeni ioni, ki potujejo proti anodi. Zaradi tega je važno dejstvo, kakšna voda je navzoča. K arakteriziram o jo po vrednosti pH in rH. K ratke karakteristike vred­ nosti pH: molekule kislin prav tako kot baz in soli v vodi razpadejo v pozitivne in negativne naelek­ trene ione, nastali ioni povečajo osmozni tlak pri elektrolitih in ker so naelektreni, vodijo električni tok. P ri tem ioni dvignejo nasprotno naelektrene elektrone, p ri čemer potujejo na katodo ioni, ime­ novani kationi (ioni H in kovin), na anodo pa po­ tujejo anioni (OH, Cl). Pod tem vplivom tudi voda sama lahko disociira, zaradi tega tudi sama lahko vodi električni tok. Razpad vode na ione vodi do ustvaritve na eni strani vodika, na drugi strani pa hidroksilne skupine. Po poznanih zakonih je nev­ tralna reakcija tekočin dosežena p ri koncentraciji vodikovih atomov pri vrednosti 10 “ 7, p ri čemer imamo paralelno vrednost hidroksilnih skupin v isti količini. Če naraste koncentracija vodikovih ionov v vodi npr. na 10 ”5, pade istočasno koncen­ tracija OH ionov na 10” 9, tako da je ionski produkt koncentracij vedno na vrednosti 10“ 14. Kolikor je koncentracija H ionov večja, toliko bolj je tekočina kisla in nevarnejša. P ri koncentraciji H ionov z vrednostjo 10” 1 te r OH ionov 10” 13 označujemo z vrednostjo pH = 1, k ar pomeni, da je tekočina zelo kisla. Kot omenjeno, vrednost pH 7 pomeni nev­ tralno tekočino, dočim vrednosti npr. pH 9 prika­ zujejo bazične tekočine. Druga vrednost je definirana z enačbo rH = 2 pH + 33,3 Ept Ept je potencialna diferenca, m erjena s platin- sko elektrodo (vrednost rH označuje stanje mož­ nosti oksidiranja). Voda je nevtralna za rH = 27,7; redukcijska za vrednost proti rH = 0 in oksidira­ joča za vrednost rH = 41,7. Ta vrednost mora p re­ segati na prim er pri morski vodi skupno z 2 pH 2 pH + rH > 48 V drugem pa je razvidno iz diagram a sl. 4, kateri pogoji korozije lahko nastopijo (3). £Hg/Calomel sature FAZE STABILNOSTI ŽELEZA V RAZNIH PO 9 0 J!H P odroč ji. A '■ S ta b iln o s t fo rm o a /t Fe B .' N estabilnost Ft. Rozpod zeJezo brez pojava r/e O dhod eleJctronov v tekočino C ■ Nestabilnost form aa/e Fe Foro zi/o z r /o D ■ Nistabilnost formacije Fe F avstiina korozija E : Nestabilnost form acij Fe Spontana rjo F : Nestabilnost formaciji Fe Hitra ok sidacija Ö : Stabilnost verjetna t i : Stabilnost n o d rH 5 0 z a š č ita zanesljiva Sl. 4 Inform acije, ki prihajajo na prim er iz Zahodne Nemčije, prikazujejo, da se betoni, ki so bili p ri­ prav ljen i z raznimi cementi (predvsem s cementi z dodatki žlindre) različno nagibljejo k znižanju vrednosti pH. Tako so bili zabeleženi številni p ri­ m eri na mostovih na avtomobilskih cestah, ko so padle vrednosti pH na 7 oziroma 8. V tak ih p ri­ m erih se seveda lahko osvobode nevarni anioni. Potencial lahko pade na vrednosti — 0,5 V. Ustvari se torej električno polje negativnega značaja, k jer S P R E M E M B A U P O R N O S T ! S T E M P E R A T U R O 1. Začete k vezanja 2. Konec vezanja Sl . 5 POJAV! KOROZfJE /N UPORNOST 0 20 40 60 80 100 St&vib pojavov korozije. Sl. 6 postane železo anoda. Tvori se rja, ki sprejem a vodo, povzroča nabrekalne pritiske in s tem raz­ poke predvsem vzdolž železnih vložkov. Taki p ri­ m eri korozije se najprej pojavijo p ri železnih vlož­ kih ob zunanjih ploskvah. Zaradi tega je nujno v kritičnih prim erih vstavljati železo čim globlje (predpis ZDA 5 cm). Vendar nekateri avtorji npr Lebelle (3) poudarjajo ne toliko debelino kot kvali­ teto krovne plasti. S tem smo prišli k jedru vprašanja. Znano je namreč, da smo pričeli uporabljati v gradbeništvu za vse vrste konstrukcij, torej tud i za armirane konstrukcije, cemente z dodatki, k i variirajo po količini od 20 fl/o pa tudi do 50 i0/o. Nadalje je znano, da so ti cementi pomembni zaradi nizke hidratacij- ske toplote itd., te r da so karak teriziran i po nizki vsebnosti prostega CaO, ki se sprošča v teku hidra- tacijskega procesa. Ta se nam reč veže s SiC>2 v ne- topne tvorbe te r zaradi tega gosti poroznost beto­ na, kar je vsekakor koristno. Tudi pH vrednosti pri m ladih betonih bistveno ne zaostajajo za vred­ nostmi pH betonov, pripravljenih s portlanskim cementom. Toda ti betoni, kot kažejo prim eri iz Nemčije, h itre je izgubljajo vrednost pH te r posta­ jajo s tem korozijsko nevarni. K arakteristični diagram za železo kaže, da s padanjem potenciala lahko preidemo v področna stanja, k je r se korozija lahko razvija (sl. 5, 6). Ne­ kateri avtorji kot Calleja (5) navajajo kot vzrok sum, da se lahko v teku časa sprem inja specifična —̂ p: mg /cm1 upornost betona proti prehodu električnega toka. Tako im enovani pisec navaja, da upor silno pade neposredno v dobi vezanja betona te r da pozneje zopet raste. Avtor izraža m išljenje, da so ravno ta začetna obdobja lahko odločilnega pomena za nastanek korozije. Če nam reč to obdobje nizkega odpora tra ja dalj časa, se lahko pojavi prek spo­ radične še spontana korozija železa. Čim imamo izgubo v teži železa nad 5 mg/cm2, lahko nastopijo razpoke z vsemi nadaljnjim i škodljivim i posledi­ cami. Bistveno različno obnašanje betonov, priprav­ ljenih z raznim i cementi, se kaže tud i po študiji M araghini in G innarija (6), ki sta uprizorila raz­ pored takih betonov z dovodom raznih kvantitet elektrike. Tako sta povzročila kritična stanja z do­ vodom: 600 C/cm2 za betone s cementi z žlindro, 200 C/cm2 za betone s pucolani, 100 C/cm2 za portlandske cemente (sl. 7). Jasno je, da v tem prim eru k rite riji presoje niso razčiščeni, vendar se kaže, da betoni v fizikal­ nih lastnostih bistveno različno reagirajo. Nekatere meritve potencialov v Z R M K Malte Iz navedenih razlogov so v ZRMK v teku me­ ritve, ki naj pokažejo taka stanja p ri naših ce­ mentih, ki so trenutno v uporabi. M eritve, ki so v naslednjem izvlečku dane, so zgolj inform ativ­ nega značaja. P ri njih merimo predvsem razvoj po­ tenciala v raznih obdobjih, pri čemer je potrebno seveda upoštevati številne vplive, ki učinkujejo na velikost vrednosti E. Za m eritve se je uporabila referenčna Ca- lomelova elektroda s standardnim potencialom —• 0,2415 V. V m eritvah je ta vrednost upoštevana. M eritve so se opravile v destilirani vodi, v kateri so bili potopljeni vzorci do 3/i višine. Višina poto­ pitve vpliva nam reč na velikost potenciala, kar je razumljivo zaradi povečanja teže vzorca. Tako so prim erjalne m eritve pokazale nasled­ nje povečanje potenciala ob povečanju teže vzorca (vzorec pripravljeni s cementom PC 20 p 350 Trbov­ lje) p o v e č a n je teže p o ten c ia l m V 0,7 g 10 1,0 18 Cement T 20 p 350 r = 2,5 cem ent : pesek = 1 :l,7 2 7 14 28 56 3 X 28 + 89 — 75 — 59 --1 0 4 — 99 — 6 1 : 2,3 + 170 + 11 0 — 41 + 74 + 134 Cement A PC 25 Z 450 r — 2,5 cem ent : pesek = 1 :1,7 + 224 — 71 — 76 --104 — 75 — 44 1 :2,3+ 234 + 103 + 114 + 36 + 151 + 87 Cem ent L afarge-Pula r = i0,7 — 32 — 111 — 111 --111 + 102 + 189 1 :1,7 0 — 42 — 13 — 34 0 + 64 1 :2,3 Poprečne vrednosti pH pri odležanju v vodi: po 2 d n e h po 28 d n eh Cem ent T PC 20 p 350 . . . . 11,9 11,95 Cem ent A PC 35 Z 450 . . . . 11,95 12,00 L a f a r g e .............................. . . 11,20 11,10 Opomba: znak — sprejem elektronov (katoda); znak + em isija elektronov (anoda). d o d a te k ag re g a ta 19 138 Nadalje ima vpliv prostorninska teža vzorca: p ro s to rn in sk a teža p o ten c ia l v m V po 2 dn eh 1910 kg/m 3 345 - 241 = 104 2200 kg/m 3 285 - 241 = 44 kar je pripisati intim nosti kontakta. Na koncu vpliva tudi debelina vzorca, očišče­ nje elektrod itd. od količine agregata v zmesi, tako da je potrebno rezultate vzeti vedno s pogoji, pod katerim i so bili dobljeni. Na splošno je potrebno ugotoviti, da kažejo čisti cementni preizkušanci naslednji razvoj poten­ ciala z ozirom na čas: C em en t T 2 p 350 sta ro s t dn i p re m e r p re iz k u - šan ca 2 7 14 28 56 3 X 28 2 ,5 — 6 — 52 — 139 — 115 — 164 — 191 3,5 — 63 — 57 — 117 — 130 — 200 — 204 4,5 — 21 — 63 — 132 — 146 — 185 — 218 C em ent A PC 25 Z 450 sta ro s t d n i p re m e r p re izk u - ša n ca 2 7 14 28 56 3 X 28 2,5 + 3 — 73 — 71 — 83 — 86 — 117 3,5 — 5 — 30 — 79 — 116 — 91 — 126 4,5 — 40 — 84 — 122 — 154 — 193 — 150 C em en t L afarg e- P u la 2 s ta ro s t dn i 7 14 28 56 2,5 - 4 9 — 173 — — 179 — 218 3 ,5 - 5 7 — 186 — 220 — 20 4 — 220 4 ,5 — 105 — 149 — 229 — 22 9 — 229 Iz rezultatov vidimo: 1. čiste cementne paste ščitijo železo sorazm er­ no dobro (visoka doza cementa!); 2. m alte v sorazmerno kratkem času, zlasti pri nekaterih cementih z dodatki, prično slabo ščiti­ ti (vrednost E = — 0,2 V); 3. kolikor se priključi k zgornjim dejstvom še padec pH vrednosti, potem lahko računamo po diagram u, da stopamo v kritično področje korozije železa. Smatramo, da je potrebno to študijo nadalje­ vati in jo izpopolniti tako, da bomo dobili odgovor na upravičenost uporabe cementov z dodatki tudi za železobetonske zgradbe. Iz predm etnih ugotovi­ tev pa je uporaba cementov z dodatki za področje železobetonskih zgradb trajnejšega značaja dvom­ ljiva. P ri uporabi čistih portlandskih cementov za železobetonske konstrukcije smo prišli pogosto za­ rad i korozijskih poškodb na arm aturah v zadrego. Tako so npr. močno poškodovani nekateri objekti Železarne Jesenice, TE Brestanice, objekti v pap ir­ nicah itd. Zlasti je opaziti poškodbe v objektih, k je r je na delu vlažna atm osfera v kom binaciji z raznim i škodljivimi plini. P rek ritje arm ature je bilo v navedenih prim erih skromno, zato so se km alu pojavile poškodbe na objektih. Vsekakor se bo ob sedanjih cementih število poškodovanih ob­ jektov močno povečalo. Svetovati bi bilo, da se po­ laga p ri izračunu konstrukcij pozornost na krovno plast konstrukcij, ki naj bo kvalitetna in debela (5 cm). Izdelavo tankih konstrukcij pa je do raz­ jasnitve problema odsvetovati. Kot sem že omenil uvodoma, je pripisati koro­ zijske poškodbe, ki nastanejo v nizkih starostih na objektih, izrednemu padcu električne upornosti, ki se razvije v teku strditve betona. Zaradi tega je Sl. 8 E le k tro k e m ijsk a k o ro z ija n a p e tih žic z a rad i p red o lg e vezne dobe k ro v n eg a slo ja posvetiti pozornost zlasti pri mešanih cementih veznim dobam, ki naj bodo čim krajše. Za arm ira­ ne betone niso dopustna mešana cementna veziva z dolgo strjevalno dobo in veziva, ki bazirajo na poroznih sestavinah, k er je električna upornost m anjša zaradi nevezane vode. To je problem, ki je trenutno prav tako nerazčiščen, dejstvo pa je, da zlasti p ri napetih konstrukcijah lahko s tem po­ škodujemo celo konstrukcijo. Tako lahko p ri takih konstrukcijah zasledimo tvorbo lokalnih členov, ki pozneje prerastejo v spontano korozijo (sl. 8). Sl. 9 K orozija n a a rm a tu r i je povzro č ila vzdolžne razp o k e n a s te b ru z e le k tr ič n im tokovodn ikom . T av a jo č i to k o v i so p ovzročili n ih a n je p o ten c ia lo v Zanimiva opazovanja o nagnjenosti patentira­ ne žice h koroziji zaradi napetostnega stanja žice so literaturn i podatki Skulikidesa in Tassiosa (2), ki kažejo, da ima žica sama pri breznapetostnem stanju negativni potencial — 0,1 V, preide pri nape­ tostnem stanju npr. 52 kg/m2 v vrednost + 0,125 V, se nadalje dviga pri povišanih napetostih do + 0,130 V te r učinkuje sama kot anoda. Kolikor se torej pridruži še nek faktor, imamo takoj aktivno anodno korozijo žice v začetnem stan ju takoj po napenjanju. Tako kot p ri drugih delih, moramo tudi tu skrbeti za gostoto krovnih plasti. Opozoriti je zlasti pri objektih, ki so izpostavljeni svobodni atmo­ sferi, ohladitvam in ogretju, da lahko v porah na­ stane ohladitev atmosfere in s tem odlaganje kon- denzne vode na površini arm ature. Pogoji za na­ stanek korozije so tu. Poroznost se povečuje in alternacija prispeva k razširitvi pojava. Pri drogovih električnih napeljav (daljnovodi, drogovi za razsvetljavo itd.) imamo razen teh osnovnih napetostnih stanj tudi tavajoče tokove, ki lahko povečajo, znižajo ali celo anulirajo napetosti (sl. 9). Tako poroča Petrococino (3) o povečanju napetostnega stanja na drogovih električnih želez­ nic v Franciji od + 0,2 V na + 0,3 V. Ta povečava je traja la samo v trenutku prehoda vlaka. Bila je pa povzročitelj težjih poškodb na stebrih. Podobne poškodbe, povzročene zaradi tokov električnega polja, smo opazovali tudi na stebrih daljnovoda Laško—Velen j e . Ob danih pogojih se za važnejše objekte p ri­ poroča aktivna pasivizacija vložkov, k a r je mo­ goče doseči s katodno zaščito. Ugotovitve Medtem ko je uporaba m ešanih cementov p ri­ pomogla k reševanju problemov proizvodnje nizko tem peraturnih betonov, ki jih uporabljam o z uspe­ hom pri masivnih zgradbah, predvsem zaradi p re­ prečitve razpok v masivnih betonih, sm atram , da je uporaba istih cementov za železobetonske kon­ strukcije prem alo preštudirana. Velike doze dodatkov povzročajo izdelavo me­ šanih cementov dolgih veznih dob, velike nasesalne sposobnosti vode te r s tem zm anjšane specifične upornosti, k a r povzroča pogoje lahkega in hitrega širjenja korozije po konstrukciji. Vezanje kalcijevega h idrata na SiC>2 v netopne soli povzroča pogoje hitrejše karbonatizacije v rh ­ nje plasti in s tem znižanje vrednosti pH. Ker se ustvarjajo elektrolitni členi med železom in beto­ nom, nastanejo pogoji h itre korozije betonskega železa. Varnostni ukrep za preprečitev nastanka pre­ kom ernih škod je izdelava čim bolj gostih in de­ belih krovnih plasti nad vložki v debelini 5 cm, za tanjše in zahtevnejše konstrukcije pa se moramo poslužiti katodne zaščite. L i t e r a t u r a 1. B rocard: Corrosion des aciers dans le beton, arme, A nnalles I. T. B. T. P., Ju in 1958. 2. Skulikides e t Tassios: Corrosion des arm atures de beton. Poročilo na kongresu v N antesu 1965. Annales du Centre de Recherches et d ’Etuđes Oceanographi- ques. M. FER JA N Problem s on possibilities of arising the spontaneous corrosion on the reinforcem ent of steel reinforced con­ crete constructions m ade of cements w ith adm ixtures are given. There a re also stated bibliographical data on the results of corrosion phenom ena, m easurem ents of po­ 3. Petrococino: Les divers aspects de la corrosion. A nnales I. T. B. T. P., Sept. 1960 4. L ieber W., Heidelberg: Osebni podatki. 5. Calleja: Rezultati preiskav za In stitu t Techni­ que des Constructions en Ciment, M adrid 1950— 1952. 6. M araghini et G im ari: Corrosione anodica del ferro nel cimento arm ato, Ricerca Scientifica 27, No. 5. ten tia ls on the m ortar specimens, p repared from hom e­ m ade cements. Necessary and possible arrangem ents a re suggested in order to p reven t spontaneous corro­ sion phenom ena on the reinforced concrete constru­ ctions m ade of cements w ith adm ixtures. ABOUT THE INTRODUCTION OF CEMENTS WITH ADMIXTURES S y n o p s i s Pogoji za minimalno kvaliteto DK 693:658.562 1. Uvod 1.1. Koncentracija prebivalstva v mestih iz­ redno narašča v vseh deželah sveta. H iter družbenoekonomski razvoj tud i pri nas že vsa povojna leta močno pospešuje ta proces. Na razsežnost stanovanjskega problem a pa vpliva še zm anjšanje stanovanjskega fon­ da zaradi vojne in njegova dokaj visoka am ortiziranost. Vsi ti elem enti narekujejo potrebo po intenzivni stanovanjski gradi­ tvi, k i narašča z vsakim dnem. V letu 1965 predvideva družbeni plan, da se bo v Slo­ veniji zgradilo 12.500 stanovanj, od tega 9000 v družbenem sektorju. To je številka, ki sicer še ne zadovoljuje naše letne po­ trebe, je pa kljub tem u tako visoka, da jo z dosedanjo nesistematično organizirano stanovanjsko gradnjo ne moremo uresni­ čiti. 1.2. Istočasno z zahtevo po oprem ljanju veli­ kih kompleksov zemljišč za stanovanjsko gradnjo, k a r je prvi pogoj za uvajanje aključnih del M A RJA N G A SPA R I, D IP L . INŽ. industrijskega načina dela, se že vrsto let otepamo s konstantnim i prekoračitvam i term inov v dokončanju stanovanj. Vzrok tega poznamo: »ozko grlo« so t. im. obrtniška, to je zaključna dela. Soglasno ugotavljamo, da se nam posreči opraviti groba dela v relativno kratkem času, medtem ko so z dokončanjem za­ ključnih del stalne težave. Čas, potreben za zgraditev stanovanjskega objekta v naši državi, z ozirom na razne faktorje zelo variira, saj tra ja od 6—24 mesecev. Sedaj zgradimo v gradbeni se­ zoni s tradicionalnim sistemom 1 objekt, računamo pa, to je praksa v razvitih de­ želah, da bi z industrijsko metodo lahko zgradili v istem času 2 objekta. Vsa naša prizadevanja dosedaj so se v glavnem usm erjala v racionalizacijo in in­ dustrializacijo grobih gradbenih del, če­ prav ugotavljamo, da smo sposobni ta dela opraviti razmeroma v kratkem času, brez ozira na sistem, ki ga p ri tem uporablja­ mo. S tem ne mislimo zm anjševati vrednosti dosedanjih prizadevanj in uspehov, dose­ ženih na področju naprednejšega izvaja- a) t rad ic i on al n i nač i n g r a d i t v e b) ve l ikoser i j iki montažni n a č i n g r a d i t v e Sl. 1 F in an čn i odnos g ro b ih in z a k lju č n ih del p r i novi s ta n o v a n jsk i zg rad b i SR Sloveniji, katero je izdelal Gradbeni center Slovenije v letu 1964. 1.4. V ztrajati moramo na postopni opustitvi tradicionalne razdelitve zaključnih del, iz­ delane na podlagi obrtniškega načina iz­ vajanja, te r začeti odločneje uporabljati sistem elementov stanovanjskih objektov, ki poleg grobih del zahtevajo tudi finali­ zacijo. Edino tako bomo lahko izdelali me­ ritorne, nujno potrebne osnove-etalone za obravnavanje kvalitete posameznih finali- ziranih elementov. V sliki 2 so na levi stran i nanizana obrt­ niška dela, kot se pri nas v pretežni veči­ ni opisujejo v projektih in obračunavajo v situacijah ter končnih obračunih. Na des­ ni strani pa so navedeni posamezni ele­ m enti stanovanjskega objekta kot finalni produkti. Povezava kaže, katera danes še obrtniška dela so potrebna za finalizacijo stanovanj­ skih elementov. P ri nekaterih je ta dela mogoče organizirati in opraviti že v indu­ strijskem obratu (npr. okna, vrata, pre­ delne stene, stopnice itd.), k a r se tudi že izvaja, medtem ko drugi elem enti še ved- nja grobih del. Moramo pa poudariti, da na ta način nismo in tudi ne bomo zadeli v jedro problem a, saj nismo odpravili t. im. »ozkega grla«, to je pospešili zaključnih del in s tem skrajšali čas, potreben za iz- gotovitev objekta. Prihranek na času, ki je dosežen z racio­ nalnejšimi in industrijsko organiziranim i grobimi deli, je sorazmerno m ajhen v p ri­ m eri s časom, k i ga porabimo za zaključna dela. 1.3. Proces industrializacije se razširja tud i na področju zaključnih del. Proizvajajo se na industrijski način okna, vrata, sanitarna oprema itd. Vendar pa ta proizvodnja še ni tipizirana in se zato še vedno v veliki m eri poslužujemo obrtniške proizvodnje. Zaradi boljše predstave o pomembnosti, ki jo imajo zaključna dela, katera narašča z uvajanjem naprednejših sistemov graditve, organizirane na industrijskem principu, je na sliki 1 prikazana finančna s truk tu ra grobih in zaključnih del, v odnosu na vrednost celega objekta. Te struk tu rne spremembe nam jasno govore, da p ri uva­ janju sodobnih metod gradnje ni mogoče ločeno obravnavati grobih in zaključnih del. Nasprotno, težiti moramo za tem, da čim več elementov stanovanjskega objek­ ta, ki naj jih industrijsko izdelamo, isto­ časno tudi finaliziramo. Enaka zahteva je postavljena že v anketi in predštudiji o industrializaciji stanovanjske graditve v Sl. 2 F in a lizac ija no zahtevajo finalizacijo na objektu (npr. podi, strehe itd.), vendar drugače organi­ zirano te r izvajano z boljšo opremljenostjo (mala mehanizacija) in s strogo specializi­ ranim i skupinami ali podjetji. 1.5. Zaradi pomembne spremembe notranje fi­ nančne struk tu re stanovanjskega objekta, ko pomenijo, kot je bilo prikazano na sliki 1, zaključna dela pri naprednem načinu gradnje 62,5 '°/o vrednosti celega objekta, nam še posebej ne more biti vseeno, v kakšnem času smo sposobni ta dela do­ končati in kakšna je njihova kvaliteta. Po­ stavlja se torej zahteva, da je za zaključna dela treba porabiti čim manj časa, obenem pa zagotoviti njihovo minimalno kvaliteto. Faktor »čas« bomo morali rešiti z nači­ nom, katerega smo že prej omenili (tj. pre­ nos nekaterih operacij v industrijske obra­ te te r usposabljanje dobro opremljenih specializiranih skupin za zaključna dela na objektu). Drugi faktor, ki je nedvomno zahtevnejši, pa je: zagotoviti minimalno kvaliteto za­ ključnih del kljub manjši porabi časa. Raz­ prava o tem problemu je nam en tega članka. 2. Izhodišča za določanje minimalne kvalitete zaključnih del 2.1. K valiteto zaključnih del obravnavamo z dveh izhodišč: a) doseči m anjše stroške p ri enaki kvali­ te ti izdelkov, ali b) doseči boljšo kvaliteto p ri enakih stro­ ških. Pojm a »stroški« in »kvaliteta« sta mišlje­ na kompleksno. V »stroških« je obseženo vse, kar je rezultat neposrednih izdatkov, časa, rizika itd. V »kvaliteti« pa so zajete vse tehnično-funkcionalne lastnosti, hi­ gienske in eksploatacijske zahteve, čas am ortizacije in vprašanje estetike. P ri naših današnjih stanovanjskih raz­ m erah je za nas prvenstvenega pomena zm anjšanje stroškov ob zagotovitvi mini­ malne, ekonomsko-tehnične in socialno upravičene kvalitete. Zato bodo v nadalje­ vanju vsa vprašanja kvalitete obravna­ vana s tega vidika. Prav gotovo pa je, da bo m oral biti naslednji korak izboljšanje kvalitete pri istih stroških. 2.2. Zm anjšanje stroškov ob zagotovitvi mini­ m alne kvalitete ne gre a priori razumeti kot parcialno zm anjšanje pri posameznih v rstah zaključnih del, saj bi nas to lahko pripeljalo v težave, ko ne bi bili kos ob­ držati zahtevane m inimalne kvalitete. S trem eti je za tem, da se zm anjšanje stro­ škov doseže z ozirom na objekt kot celoto. To ne izključuje možnosti, da se nekatera zaključna dela, izvajana v krajšem času, na nov način in z novimi m ateriali, v od­ nosu na današnje stroške za to vrsto del celo podraže. Kljub tem u pa bomo dosegli končni efekt, to je pocenitev objekta v ce­ loti zaradi skrajšanega časa gradnje. To­ rej kot vidimo, ne bi bilo pravilno iskati zmanjšanje stroškov v uporabi slabih m a­ terialov in slabih tehnologij, saj bi to že v kratkem času zahtevalo večja popravila, to je nepredvidene stroške za vzdrževanje in bi pomenilo skrajšano življenjsko dobo objekta kot celote. To pa ne sme biti n i­ koli rezultat prizadevanja za pocenitev. Sl. 3 S h em a e ta lo n a za m in im aln o k v a li te to po d a v sobah Da bi se izognili takšnim prim itivnim raz­ lagam in postopkom v prizadevanju za pocenitev stanovanj, moramo na področju zaključnih del p rip rav iti in sprejeti pred­ pise o minimalnih kvalitetah, ki bodo upo­ števali doseženo poprečje v stanovanjski ku ltu ri pri nas in služili p ri nadaljnjem delu, kot osnova-etalon. Le tako bo v bo­ doče mogoče prim erja ti tehnične in eko­ nomske vrednosti predlaganih novih po­ stopkov za posamezne elemente stanovanj­ skih objektov. Za p rim er je v sliki 3 p ri­ kazana shema etalona za pod v sobah. Na ta način naj bo narejen etalon za posa­ mezne finalizirane elemente. Z nanaša­ njem vrednosti, katere dobimo z obvezno preiskavo vsake novitete, lahko takoj ugo­ tovimo, ali izdelek zadosti zahtevam pred­ pisane minimalne kvalitete. 3. Razmak med predpisano minimalno in dopustno optimalno kvaliteto 3.1. Razumljivo je, da vrednosti, določene v okviru minim alne kvalitete, ne bodo sta­ tične, temveč da se bodo vzporedno z našo ekonomsko močjo dvigale na višji nivo, to je, da bodo postajale zahtevnejše. V fazi pocenitve stanovanj ob predpisani minimalno dopustni kvaliteti posameznih elementov stanovanjskih zgradb, pa tudi kasneje, ko bodo zahteve za minimalno pripravljen za kvalitetnejše stanovanje prispevati večja sredstva, obenem pa naj služi kot stimulans za postopno dviganje nivoja predpisanih in našim današnjim ekonomskim zmogljivostim prim ernih, m i­ nim alnih kvalitet. 4. M inimalna kvaliteta in vzdrževanje 4.1. K valiteta zaključnih del je tudi bistven elem ent za določitev zahtev minimalnega vzdrževanja stanovanjskega fonda. G RAF IKON IZRABE ELEMENTOV F INAL IZAC IJE ZA AMORTIZACIJSKO DOBO 100 LET TEK ŠT G R A D B E N I E L E M E N T I 1 1 F A S A D A 2 n o t r a n j i O M E T I 3 K R IT J E S T R E H E 4 O K N A V R AT A 5 V G R A J E V A N J E POH lŠ T 6 u m e t n i k a m e n 7 K L E P A R S K A D E L A 8 Z A S T E K L fT E V 9 K L J U C A V N IK A R S K A DELA 10 S U K A R S K A O ELA 11 P L E S K A R S K A D E L A 12 P E Č A R S K A O E L A 13 P A R K E T N A D E L A 14 IN S T A L A C IJ A VODOVODA 15 II E L E K T R IK E 16 II p l i n a 17 C E N T R A L N A KURJA VA 18 D V I G A L A V E R J E T N A D O B A T R A J A N J A ( L E O Sl. 4 kvaliteto ostrejše, je izredno važen dia- pazon med zahtevano minimalno in do­ pustno optimalno kvaliteto zaključnih del. Od diapazona, to je od številnosti asorti­ mana posameznih finaliziranih elementov, je odvisno investiranje v podjetja zaključ­ nih del in spremljajočo industrijo te r ve­ likost serij. Čim manjši je diapazon med minimalno in optimalno kvaliteto, večja je serija in cenejši je finalizirani izdelek. Vendar m ora diapazon ostati tolikšen, da zadovolji tudi tisti del prebivalstva, ki je Za posamezna dela in elem ente finaliza­ cije obstajajo m erila njihove izrabe. 4.2. V sliki 4 je prikazan grafikon izrabe po­ sameznih finalnih gradbenih elementov z njihovo dobo trajan ja , faktorjem izrabe, vrednostjo in stroški vzdrževanja. To niso popolnoma isti elementi, kot se obravna­ vajo v sl. 3 na desni stran i za proces iz­ delave, temveč so to njihovi sestavni deli v procesu proizvodnje, ki pa se pri vzdrževanju nujno pojavljajo kot samo- stojni elementi. Ce hočemo torej ob­ držati dobo trajan ja za posamezne ele­ mente, potem moramo zagotoviti primerno izdelavo, s pomočjo predpisa o minimalni kvaliteti. Element mora b iti torej finali- ziran tako, da bo poleg zahtevanega zuna­ njega videza zagotovljena tud i njegova pravilna zaščita pred raznim i vplivi, ki se pojavljajo v času eksploatacije. Cenejši elem enti zaradi slabše kvalitete niso pot do pocenitve stanovanj. Za dobro in p ra­ vilno vzdrževanje, ki zmanjša obseg po­ pravil, je potrebna torej določena mini­ m alna kvaliteta novega izdelka. Nekvali­ te tn i izdelki zahtevajo nepredvidena po­ pravila, ta pa so za 25'% dražja, kot ena­ ka dela na novogradnji. Določanje in iz­ polnjevanje minimalne kvalitete ni torej tehnokratski ukrep, temveč nujna sesta­ vina celotnega stanovanjskega gospodar­ stva. 5. Tendence p ri projektiranju in izvajanju zaključnih del, zaradi pom anjkanja predpisov o m inim alni kvaliteti 5.1. Ob pom anjkanju predpisov za minimalno kvaliteto zaključnih del se p ri stanovanj­ ski graditvi dosledno pojavljata dve ten­ denci. P rva je tendenca po čimvečji kva­ liteti, ne glede na ekonomičnost. Pogosto so zagovorniki prve tendence vsi glavni fak to rji gradnje stanovanj in sicer pro­ jek tantske organizacije, izvajalci in naroč- niki-investitorji. Seveda zagovarja to sta­ lišče vsakdo izmed njih s svojega zornega kota. K er so term ini za opravljanje pro­ jektov v veliki večini prim erov kratki, pro jek tiran je pa urejeno po principu norm, projektantske organizacije ne mo­ rejo izdelati vsestransko pretehtanih reši­ tev s pomočjo variant in se ne zadržujejo z obdelavo važnih detajlov, temveč upo­ rabijo rešitve, ki jim časovno in zaradi re­ nom eja najbolj ustrezajo, ne glede na n ji­ hovo ekonomičnost. K er je nagrajevanje projektantskega dela odvisno od predra­ čunske vsote objekta in raste z njo, je ten­ denca po čimvišji kvaliteti tud i s tega ozira zelo ugodna. Tu je osnova nadaljnjega postopka. Izva­ jalec dobi odobren projekt, po katerem dela izvaja, oziroma jih odda kooperantu. K apacitete naših gradbenih in obrtniških podjetij te r zasebne obrtne dejavnosti, so z ozirom na celotno investicijsko politiko prem ajhne, saj si vsi h ite zagotoviti v ugodnih priložnostih čimveč dela in za­ služka, tudi čez svoje zmogljivosti, zaradi občasnih »suhih let«. Zato v večini prim erov ni časa za podro­ ben pregled projekta in pripravo predlo­ gov, ki bi lahko pomenili znatno pocenitev. Kalkulacije so izdelane z višjimi postav­ kam i zaradi zahtevnosti projekta in so v njih skriti znatni v iri dohodka. Po drugi strani pa izvajalci tud i niso zainteresirani za predloge pocenitve, saj za tako delo niso prim erno stim ulirani, vse do trenutka, do­ kler ne pride do graditve stanovanj za trg. Glavni pobudnik prve tendence p ri pro­ jek tiran ju in izvajanju pa je investitor, čeprav v večini prim erov ne po svoji k riv ­ di. Ničesar novega ne povemo, če trdimo, da so po naši stari praksi finančna sred­ stva odobrena v istem letu, v katerem naj bi se začelo tudi graditi. To ponavadi sprem lja še izjava investitorja: »Mudi se, sicer bodo sredstva zapadla.« Razumljivo je, da investitor zato ne polaga dovolj pozornosti projektu, saj je vesel, če m u projektantska organizacija prevzame nalogo, da mu v k ratkem term inu izdela potrebno dokumentacijo. Poleg finančnih sredstev, pa ima investitor stalne težave zaradi neizdelane urbanistične dokumen­ tacije in s tem v zvezi s pravočasno izdajo lokacijskega dovoljenja, kar je začetna ovira za pravočasno projektiranje. 5.2. Druga je tendenca m alom arnosti in špe­ kulacije ali neupravičenega zaslužka na račun nekorektno izvedenih finalnih del, k i ima ob pom anjkanju predpisov o m ini­ m alni kvaliteti izredno ugodna tla. Izvajalci obrtniških — zaključnih del, ki so vsi nasičeni z naročili, dobro vedo, da razen opisa del v projektu, ki je včasih podrobnejši, še večkrat pa precej popre­ čen, ne obstaja regulativa, ki bi jih obve­ zovala v pogledu kvalitete finalizacije. Za­ rad i široke fronte izvajanja zaključnih del tud i nadzor ni vedno kvaliteten. Zato se med njimi najdejo takšni, ki te razm ere dobro izkoristijo. Delo obračunajo po ceni, kalkulirani za izvršitev vseh potrebnih operacij, medtem ko ni nobena redkost, da se nekatere, s projektom predvidene in potrebne vmesne faze dobesedno izpuste ali pa opravijo le polovičarsko. N ajvid­ nejši prim eri takšnega dela so opleski le­ senih delov zunanjih oken in vrat. Čeprav je garantna doba za zaščito teh elementov 2 leti, a doba tra jan ja 5— 10 let, se zuna­ nji oplesk začne luščiti pogosto že po prvem letu. Običajni izgovor izvajalca je slaba kvali­ te ta materiala. Res je sicer, da kvaliteta barv in lakov ni konstantna in da je ta m aterial zaradi velikega popraševanja p re­ malo odležan, vendar kljub tem u prepo­ gosto pod odpadlo ali razpokano vrhnjo plastjo ne najdemo osnovnega zaščitnega sloja. Podobno je p ri finalizaciji ograj in KRITIČNE TOČKE ZA POSAMEZNE VRSTE ZAKLJUČNIH DEL Zap. št. V rsta de la D elavci M a teria li O prem a 1. Soboslikarska dela S tan je iz tabele I: — 2693. Izboljša­ n je s tan ja je mogoče doseči s p retež­ no uporabo p ra ln ih tapet, p ri vzdr- žeevanju in s priučitv ijo delovne sile v tečajih. Količine m aterialov zadostne. K valiteta bo še nestalna in to zaradi uvoza nekvalitetn ih su ­ rovin, k ar je pogojeno z raz­ položljivim i devizami. U porabljajo se apara ti za b riz­ ganje in kožuhovinasti valji za nanašanje. O prem ljenost ni kritična. 2. K eram ična dela S tan je iz tabele I: — 100. Izboljša­ n je stan ja je mogoče z uvedbo dela po tak tu , ker novih m aterialov za oblogo v bližnji bodočnosti ne bo. K ritičen m ateria l: 32% m ini­ um in m anganov oksid — za­ rad i uvoza in izvoza, ti m a­ te ria li služijo za glazuro. Način izvedbe je mogoč samo ročno, zato drobna m ehaniza­ cija ni potrebna. 3. P ark e tn a dela S tan je iz tabele I: — 349. Izboljša­ n je s tan ja bo s postopno izdelavo večje količine podov z novim i m a­ teria li in s priučitv ijo delovne sile. K ritična nabava klasičnega K ritična oprem a so brusiln i parketa, v zadostni količini se stro ji domače produkcije za- dobi lam elni parket. rad i k ra tk e življenjske dobe (500 ur). 4. Umetno kam noseška S tan je iz tabele I: — 865. Izboljšanje Občasne težave z nabavo ce- dela stan ja je mogoče z uvedbo dela po m enta in betonskega železa, p lanu — tak tu , z več dela v obratu in uporabo novih m aterialov za sa­ n ita rije in s priučitv ijo delovne sile v tečajih. Večja m ehanizacija je domača in dobra, m anjši domači stro ji izdelek »Iskra« im ajo prem alo obratov. Povsem pa m anjkajo ročni p lan -v ib ra to rji za avto­ m atično kontrolo vgraditve. 5. Dela iz um etnih mas 6. M izarska dela 7. S tek larska dela S tan je po tabeli I: — 150. Izboljša­ n je stan ja je mogoče doseči s p r i­ učitv ijo novega kad ra in p rekvali­ fikacijo drugega kadra. K ritična nabava vseh v rst p la ­ stičnih m aterialov zaradi del­ nega uvoza surovin (25 % PVC praha) in zaradi porasta v upo­ rabi. P om anjkanje aparatov za v a r­ jen je in aparatov za rezanje fug, posebni noži. Jek lene plaz- ne za glajenje. Obstoječe število delavcev zadostuje K ritična nabava kvalitetnega za industrijsk i način izdelave lese- okovja iz suhega lesa. n ih elementov. P rim an jku je drobne m ehani­ zacije, predvsem nadreskarjev (za obdelavo nasadil, kotnikov itd.) zaradi uvoza rezervnih delov. D raga nabava in po­ pravila. Obstoječe število delavcev zadostuje. T renutno ni težav za nabavo S trem eti je, da se dela izvršijo že in kvaliteto 3 mm stekla. Te- V tovarnah. žave za nabavo stekla so n a ­ vadno v jeseni — vsako leto — in to za 4 in 6 mm. Način izvedb zahteva ročno delo, zato ni k ritična drobna m ehanizacija. 8. P leskarska dela S tan je iz tabele I: — 1340. Izboljša­ n je stan ja je mogoče s tem, da se novi izdelki opleska j o že v tovarnah, z zaščito s p lastičnim i m asam i in uporabo lažjih kom presorjev, p red ­ vsem p ri vzdrževalnih delih. K ritičen m ateria l: m inium , li- tofon in cinkovo belilo (v trg. mreži). V industriji im ajo več teh m aterialov. Občuti se pa rah lo pom anjkanje, zaradi po­ večanega izvoza. K ritična je oprem ljenost z laž­ jim i kom presorji (prenos na h rb tu — uvoz), ker so domači pretežki za prenos na hrb tu . Izvedba U poraba keram ičnih plošč, ki jih proizvajalec dobavlja v večjih elem entih. Povezava z Jugokeram iko Zaprešič. F orsira ti uporabo lamelnega parke ta na m ehki podlogi. Za vgrajevan je sposobni m izarji (presežek). U porabljati ploščice, dogovoriti s proizvajalci. Za vgrajevanje priučeni zidarji ali delavci. Okna, v ra ta in druge dele fi- nalizirati z delavci v tovarnah, za prevoz in vgrajevanje za­ ščititi s plastično folijo, na gradbišču samo krpanje. 160 G aspari: K valiteta zaključnih del Št. 8-9 — 1965 D elavci M a teria li O prem a Izvedbagt ' V rs ta d e la 9. K ljučavničarska dela 10. K leparska dela 11. K rovska dela 12. T apetn iška dela sam onavijalci in rolete Obstoječe število delavcev zadostuje. K ritična nabava vseh v rs t no- Po tabeli I: + 79. silnih profilov i n j ^ d o 10 mm, □ 10 in 12 mm, | _ | 20, 25 in 30 mm. Iz kom ercialnih razlo­ gov izdelujejo tovarne debe­ lejše profile. S tan je po tabeli I: —- 1166. Izboljša- Zelo kritična nabava pocinka­ n je stan ja je mogoče z uvedbo indu- ne pločevine zaradi izvoza, strijskega načina izdelave in uvedbo dela po tak tu in priučitv ijo delovne sile v tečajih. S tan je po tabeli I: — 915. Izboljša- K ritična dobava drobne zarez- nje stan ja je mogoče z uvedbo dela ne opeke, salonita je dobiti v po p lanu in s p riučitv ijo delovnega zadostni količini, vendar ne k ad ra po tečajih . vedno želenih dimenzij. S tan je po tabeli I: — 97. Izboljšanje N abava m aterialov ni kritična, stan ja je mogoče z delom po planu — tak tu . O prem ljenost n i kritična. Domači ročni stro ji slabi za­ rad i prem ehkega m ateriala. Novi avtom atični stroj, k i ga im a C inkarna Celje, bi u stre ­ zal potrebam in pogonu, ker ni zanj pločevine v zvitkih. O prem ljenost ni kritična. O prem ljenost ni kritična. 13. Pečarska dela S tan je po tabeli I: — 114. Izboljšanje stan ja je mogoče z uvedbo dela po ta k tu — planu in priučitv ijo delov­ nega kadra. K ritična nabava surovin za O prem a za oblikovanje pečnic glazuro, predvsem 32 %> m ini- je ročna. Potrebno bi bilo do- uma. b iti stro j za izdelavo pečnic. 14. Instalacije cen tralne S tan je po tabeli I: — 113. Izboljša- Obdelal inž. G regorka ku rjav e nje je mogoče s strokovno vzgojo polkvalificiranih kadrov v tečajih in z zagotovitvijo dobav k ritičn ih m a­ terialov zaradi norm alne organiza­ cije del. 15. Instalacije vodovoda S tan je po tabeli I: — 126. Izboljša- Obdelal inž. G regorka in plina n je je mogoče z uvedbo vgrajevan ja p refabric iran ih san ita rn ih vozlov in zagotovitev k ritičn ih m aterialov za­ rad i norm alne organizacije del. Obdelal inž. Gregorka Obdelal inž. Gregorka Z aradi močnega izvoza so iz- O prem ljenost ni kritična.16. Instalac ije elek trike S tan je po tabeli I: — 349. Izboljša­ n je stan ja je mogoče z uvedbo dela redno k ritičn i naslednji m ate- po p lanu — ta k tu s p redprip ravo ria li s kabli: TGP, P, PR, GDT del in z vgraditvijo . žico: 2 X 0,8 mm, I X 0,8 mm; vse okovje in svetlobna telesa. 17. Instalac ije dvigal S tan je po tabeli I: — 172. P om anj- Zelo k ritična dobava črne de- O prem ljenost ni kritična, kan je samo navidezno, ker oprav- kap irane pločevine in pločevi- lja jo m ontažo m onterji iz tovarn nastih trakov. »Radnik« in »Pajič«. Uvesti p refabrikacijo vseh de­ lov, ki se prodajajo v trgov, om režju (Instalacija L jub lja ­ na). Uvesti proizvodnjo in d u strij­ sko izdelanih peči na trd a in tekoča goriva (Unitas, Olt). Z zm anjšanjem delovnega časa na vodovodno instalacijo se del strokovnih delaicev p re ­ usm eri na centralne kurjave. Mogoče povečati °/a stanovanj s centralnim ogrevanjem . Uvesti uporabo san ita rn ih voz­ lov (dogovor Instal. + Edilit). Uvesti nove metode dela (Sie­ mens prefabrikacija) z vg ra­ jevanjem elem entov in upora­ bo razdelilnih kanalov kot kot­ ne letve. St. 8-9 — 1965 G aspari: K valiteta zaključnih del 161 drugih kovinskih delov. Obrat pošlje na gradbišče kovinski izdelek, zaščiten s prvim slojem. Finalist bi ga nato moral pravilno (po opisu) dokončno zaščititi. Ele­ ment dobi sicer svoj zunanji videz, vendar zaradi m alom arnosti in nekorektnega dela njegova zaščita ni kvalitetna. Izdelek zač­ ne korodirati najpogosteje že po prvem letu starosti, dasi je doba tra jan ja zaščite 10 let. 5.3. Kaj pomeni takšno neodgovorno delo za kvaliteto stanovanjskega fonda in stroške vzdrževanja, ni potrebno posebej razla­ gati, ker se to dovolj očitno kaže, skoraj brez izjeme, na vseh povojnih stanovanj­ skih objektih. P rišli smo torej do meje, ko problema zaključnih del zaradi deficitar­ nosti v strokovni delovni sili in zaradi pom anjkanja ali slabe kvalitete nekaterih materialov, ne moremo več reševati z do­ sedanjimi metodam i kot so: — najem anje nekvalificirane delovne sile, pri kateri se pogosto ne trudim o pre­ več, da bi se kvalificirala in speciali­ zirala, — pretirana štednja z materialom, — uporaba slabega m ateriala, — izvajanje finalnih del ob nepravem let­ nem času, ne da bi pri tem poskrbeli za pogoje, kakršne ta dela zahtevajo, — prepočasno in nestalno uvajan je male mehanizacije v procese zaključnih del itd. Če bi torej z omenjenimi načini hoteli re ­ ševati zaključna dela, potem bi to pome­ nilo zavestno poslabšanje kvalitete, ob po­ večanih proizvodnih stroških. Na žalost pa je potrebno ugotoviti, da se to v praksi v številnih prim erih dogaja. 6. Vpliv deficitarnosti delovne sile in m aterialov na kvaliteto zaključnih del 6.1. Gradbeni center Slovenije je, zavedajoč se padanja kvalitete in porasta stroškov v finalizaciji stanovanjskih zgradb, v me­ secu m arcu letos naredil pregled in analizo delovne sile, kritičnih m aterialov in oprem­ ljenosti vseh v rst zaključnih del na pod­ ročju Slovenije. Cilj tega je organizirano in premišljeno izboljšanje kvalitete. Iz te­ ga pregleda in analize prilagamo tabelo »Kritične točke za posamezne vrste za­ ključnih del«. S tanje delovne sile za za­ ključna dela je dobljeno na osnovi razpo­ ložljivih podatkov Zavoda za statistiko SRS in direktnega zbiranja, s stanjem v začetku leta 1964, te r predvidenih potreb v letu 1965 z ozirom na plan izgradnje stanovanj (12.500 enot) in drugih objektov visokogradnje te r z upoštevanjem pred­ pisanega rednega vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda in drugih visokih zgradb na področju Slovenije. Pripom niti je treba, da se v praksi objekti ne vzdržu­ jejo, kot bi se po predpisih morali. Tabela kaže, da je delovna sila deficitarna za ve­ čino zaključnih del. Zato je nakazan pred­ log, kako pristopiti k reševanju te defici­ tarnosti, ob upoštevanju minim alne kvali­ tete. Iz drugih podatkov, navedenih v rubrikah: kritični m ateriali, opremljenost in izvedba, vidimo, da problema izvajanja zaključnih del v m ejah m inimalne kvalitete ni mo­ goče rešiti s tradicionalnim i metodami dela in brez predpisov, ki bi takšno kvaliteto obvezno zahtevali. To ne pomeni, da mo­ ramo čez noč narediti črto, zavreči vse do sedaj uporabljano in začeti popolnoma na novo. Za to nimamo ne dovolj denarja, ne dovolj usposobljenih ljudi. Proces bo mo­ ral potekati postopoma, vendar odločno. Z njim moramo začeti p ri tistih vrstah zaključnih del, ki nosijo v finančni struk­ tu ri celega objekta največje odstotke, da­ lje, ki so v delovni sili posebno deficitarne, in p ri katerih je zato zadovoljitev m ini­ m alne kvalitete posebno pomembna (pe­ reča). Če torej prim erjamo grafikon na sliki 4, in sicer podatek o višini udeležbe posamez­ nega zaključnega dela v vsoti vrednosti celega objekta te r podatke iz priložene tabele Gradbenega centra, potem lahko sklepamo, da so posebno pereča naslednja dela, oziroma elementi: vse vrste podov, kleparska dela, pleskarska dela pri oknih in vratih , instalacija vodovoda in elek­ trike. Za njih je torej predvsem potrebno p rip rav iti in sprejeti predpise o minimalni kvaliteti in njeni kontroli te r obenem za­ četi uvaja ti racionalizirane in industriali­ zirane načine finalizacije. 7. Pomen predpisov o m inim alni kvaliteti za raz­ voj norm alne konkurence 7.1. Naslednje vprašanje, ki je na področju za­ ključnih del popolnoma neurejeno, a je v najtesnejši povezanosti s kvaliteto, je kon­ kurenca. Ne moremo trd iti, da bi imeli pri teh delih normalno in solidno, to je lojal­ no konkurenco. Ta je nemogoča iz različ­ nih razlogov. P rvi in glavni razlog je ne­ dvomno občutna vrzel v regulativi, zaradi pom anjkanja predpisov o obvezni m ini­ m alni kvaliteti finalizacijskih del ter o njeni kontroli med izvajanjem in obvezni preiskavi izgotovljenega izdelka. To vrzel izvajalci zaključnih del pretežno zavestno izkoriščajo. 7.2. Kaj pa naj sm atram o za nelojalno kon­ kurenco? Investitor je npr. razpisal oddajo zaključnih del ter v razpisu postavil po­ goje. Razen podjetij in obrtniških obratov te r delavnic, ki bodo vsaj v večji meri kos zadostiti zahtevam, se je na razpis pri­ javila tud i zasebna ali družbena delovna organizacija, ki je že angažirana v celoti s svojimi kapacitetami, ali pa je bila usta­ novljena s popolnoma določeno funkcijo vzdrževalnih del, ki jo zaradi sodelovanja v novogradnji zanemarja. Računajoč na večji renome in zmogljivost nekaterih partnerjev v natečaju se nelo­ jalna organizacija udeleži razpisa z obi­ čajno nižjimi cenami in ugodnejšimi te r­ mini. Velikokrat investitorja take ponudbe zapeljejo, da jih sprejme. Sedaj pa se zač­ ne drugi del nelojalne konkurence. Zaradi prenizke ponudbe ali časovne stiske je prva prizadeta kvaliteta. Uporabljajo se slabši m ateriali, a posamezne delovne faze se izvajajo izredno nekorektno ali se celo zanemarijo. V prim eru spora pred sodi­ ščem investitor le redkokdaj uspe, saj ne obstaja nobena regulativa, ki bi določala obvezno spodnjo mejo kvalitete. Še očitneje, kot običajno, pa pride nelojal­ na konkurenca do izraza tak rat, kadar na­ stopijo občasne restrikcije v investicijski politiki. Število nelojalnih konkurentov se zelo poveča, saj se zaradi nastalih spre­ memb na gradbenem trgu delovne orga­ nizacije trudijo dobiti naročila pod še tako neugodnimi pogoji, katere si s svojo ne­ lojalno konkurenco še slabšajo. Negativni rezultati seveda ne izostanejo in zopet je kvaliteta tista, ki je najbolj prizadeta, po­ sebno, če je cena v pogodbi fiksirana, kar je ob takih priložnostih v navadi. 7.3. Kaj bi torej v prim eru nelojalne kon­ kurence pomenilo sprejetje predpisov o m inim alni kvaliteti zaključnih del? Z nji­ mi bi dobili točno začrtano spodnjo mejo za vsako vrsto finalnega izdelka. Vse po­ sledice, ki bi jih povzročila slabša kvali­ teta, dokazana z obvezno preiskavo finali- ziranega elementa, bi šle v breme izva­ jalca. Zato si ta ne bi privoščil rizika, ki bi ga ob takih predpisih pomenila nelojal­ na konkurenca. Tako bi predpisi m inim al­ ne kvalitete uspešno posegli v urejanje lojalnosti in solidne konkurence pri za­ ključnih delih. 8. N ekontrolirana kvaliteta in pogoji za njeno elim iniranje 8.1. Dosedanje razglabljanje o stan ju kvalitete zaključnih del nas postavlja pred vpraša­ nje: ali smo res tako bogati, da lahko še naprej gradimo brez kontrolirane kvalite­ te, obenem pa računamo z amortizacijsko dobo 100 let te r z norm alnim i stroški vzdrževanja in zamenjave, za katere naj velja poprečni indeks 120 v odnosu na vrednost novega objekta. Menda ob anali­ ziranem stanju kvalitete zaključnih del ni težko zaključiti, da je sprejetje predlaganih predpisov osnovni korak na poti stalne kontrole kvalitete, v obsegu minimalno dopustnih zahtev. 8.2. Sami predpisi pa ne bi bili zadostno jam ­ stvo za izboljšanje položaja, v katerem so danes zaključna dela. Vzporedno z uveljavljanjem predpisov se moramo ob podpori celotne družbe, saj je to n jen pro­ blem, odločneje lotiti uvajan ja racionali- zatorskih in industrijskih metod v zaključ­ na dela. P ri tem delu nas ne bi smeli usta­ viti razni spodrsljaji in težave, kot je bilo to pred leti v Sloveniji z »Gradisovimi« montažnimi objekti. Pom anjkljivosti so bile v prim eru s pred­ nostmi, ki jih je za nadaljn ji razvoj nosil »Gradisov« sistem, s tehničnega gledišča malenkostne in prav nič večje, kot se je to dogajalo v vseh naprednih deželah ob uva­ jan ju industrijske gradnje. To so bili prototipni objekti, pri katerih so se vzporedno študirale napake, da bi serijska proizvodnja dosegla višjo kvali­ teto. Na žalost je treba priznati, da m ero­ dajni organi družbe tak ra t niso imeli do­ volj posluha za nujnost prehoda iz trad i­ cionalnega na sodobnejši in ekonomsko ugodnejši način graditve. V našem druž­ benoekonomskem sistem u posamezna de­ lovna organizacija ne m ore nositi vsega brem ena takšnih sprememb, temveč je za­ vestna pomoč družbe nujna. Tako je pod­ je tje »Gradis« moralo opustiti nadaljn ja prizadevanja in se lo titi dela zopet po že utečeni poti, skupaj z vsemi negativnim i posledicami tradicionalnega sistema, ki pa so za kvaliteto zaključnih del vedno naj- občutnejše. Del krivde za om enjeni prim er nosi ne­ dvomno tudi odsotnost predpisov o m ini­ m alnih kvalitetah, ki b i v tem prim eru služili kot dovolj natančno vodilo. 9. P redpisi o minimalni kvaliteti, kot osnova za uspešen start v industrializacijo 9.1. Razumljivo je, da predpisi ne smejo biti instrum ent za om ejevanje racionalizacije in industrializacije zaključnih del, temveč morajo biti osnova za uspešen s ta rt v tej smeri. Na prim er: predpis za minimalno kvaliteto podov naj zahteva spodnjo mejo v po­ gledu toplotne, zvočne in električne p re­ vodnosti te r v pogledu tehnično-higienskih in estetskih funkcij, k i jih opravljajo podi. Določi naj vrste preiskav, ki so potrebne, da se ugotovi ali je kvaliteta izdelka v okviru predpisanih norm za minimalno kvaliteto. Vse drugo, kot izbor materialov, konstruk­ cije in organizacije dela, pa je prepuščeno projektantu in izvajalcu. S tem je dana tudi prosta pot premišljenem u vlaganju v specializirane obrate in spremljajočo in­ dustrijo. Tako pripravljeni predpisi bodo izpolnili občuteno vrzel v regulativi in im eli po­ membno vrednost za kvaliteto naših sta­ novanj. 9.2. Samo zaradi sistematičnosti re fera ta in kompleksnosti problema, ki ga vsebuje vprašanje m inim alne kvalitete v finaliza­ ciji, ponavljam o na tem m estu že znane pogoje, prikazane na posvetovanju o in­ dustrializaciji stanovanjske graditve v SRS, letos januarja. Poleg predpisov je za uspešen prehod k sodobnejšemu načinu projektiranja, organizacije in izvajanja zaključnih del z minimalno kvaliteto ne- obhodno upoštevati naslednje: — urbanistična služba in komune so dolž­ ne pravočasno pripraviti za daljše ob­ dobje (vsaj 10 let) večje gradbene kom­ plekse; — dolgoročni sistem financiranja m ora bi­ ti u rejen tako, da sredstva nemoteno in enakomerno pritekajo, za izpolnitev letnih planov gradnje; — zagotovitev m inim alne kvalitete m ate­ rialov za finalizacijo te r njihov reden dotok na tržišče, to pomeni, na podlagi inventarizacije m ateriala izbalansirati domače potrebe in izvozne možnosti; — način p ro jek tiran ja po team skem prin­ cipu ob upoštevanju uporabe tipiziranih elementov za zaključna dela, in sistemu dela v tak tih te r paralelizaciji na grad­ biščih; — šolanje strokovnih kadrov v sm eri spe­ cializacije, potrebne za industrijsk i na­ čin dela; — organiziranje specialnih podjetij ali skupin, oprem ljenih s sodobno malo mehanizacijo. 9.3. Racionalizacija in industrializacija je eko- nomsko-tehnični instrum ent. P redpisi o minim alni kvalite ti zaključnih del pa so instrum ent racionalizacije oziroma indu­ strializacije in zato ekonomski instrum ent. Vsak instrum ent, ki ni istočasno v kateri­ koli obliki ekonomski, je le sam sebi na­ men in je brez praktične vrednosti. 10. Potek prip rav ljan ja regulative za zaključna dela bi bil naslednji: 10.1. program za predpise minimalne kvalitete; 10.2. osnovni predpis za določeno vrsto za­ ključnih del (tega je izdelati v primeru, če dosedaj na tem področju ni bilo ni­ česar regulirano); 10.3. predpisi o minimalni kvaliteti posamez­ nih materialov; 10.4. predpisi o minim alni kvaliteti za vsako vrsto zaključnih del; 10.5. tipizacija ali standardizacija posameznih finalnih elementov; 10.6. navodila (obširna) za izvedbo. Viri: 1. Innerer A usbau von Hoch- und W ohnungs­ bauten — In s titu t fü r Bauforschung e. V. Hannover, 1962. 2. P ublikac ija : Problem i stanovanjskega gospo­ darstva — Združenje stanovanjskih investitorjev Slo­ venije, novem ber 1964. 3. »G radjevinar« — časopis saveza gradjevinskih inženjera i tehn ičara H rvatske br. 3/65. 4. »Tri aspekta gradjevinske cene stana« — delni prevod publikacije Združenih narodov 1. 1963. »Cost Repetition M aintenance Related A spects of Building Prices«. 5. R edna publikacija: »Stanovanjski investitorji«, sept. 1964. 6. D er Fussboden — Aus den A rbeiten des In ­ stitutes fü r Bauforschung e. V. H annover — Dipl. ing. G. Braun. 7. Podovi u zgradarstvu — Savezni gradjevinski centar Beograd (ing. arh. Igor Blum enau). 8. Fenster, Türen, Tore aus Holz und M etall — Dr. ing. W. W ickop — prevod ing. V. Hudak. 9. Die A ussenwand — W ilhelm Schaupp. 10. Das flache Dach — Dr. ing. W. Henn. 11. R avni krovovi — ing. arh. V. Faltus, GIT — Za­ greb, 1963. 12. L im arija — Ing. arh. V. Faltus, GIT Zagreb, 1964. 13. WBFÖ, 1964 — Technische R ichtlinien (Anfor­ derungen an den Schutz gegen Sonne). 14. Cahiers du centre scientifique e t technique du bätim ent; livraison N° 55, 1962; liv ra ison N°70, 1964. 15. B auschäden — Ursache, A usw irkung, Ver­ hütung, G ün ter Mall, Bauverlag GMBH, W iesbaden — Berlin 1963. 16. G radjevinski katalog I. — Jugoslavenski g ra­ djevinski cen tar i SGIT Jugoslavije. 17. S intetički m aterija li za podove — G radjevinska knjiga Beograd 1964, prevod iz ruščine (Ing. I. B lu­ menau). M. G A SPA RI CONDITIONS FOR THE MINIMAL QUALITY OF FINAL WORKS S y n o p s i s The in ten tion of the article is to show the necessity of m aking and accepting the regulations for m inim al quality of final w orks in dwelling construction. This is necessary because the disorder in th is field causes heavy economical dam age and shortens the am ortiza­ tion period of the dwelling buildings. Percentage of the final w orks participation in the cost of dw elling buildings is perpetually increasing. It has reached a lready to 62,5 0/o for industria lly bu ilt objects (exam ple: »Jugomont« Zagreb). T hat is the reason w hy the presen t m anufactural w ay of carrying out the finalization has to m ake w ay the industria l one, i. e. the seria l production of final elem ents. Such way of production especially requires precise determ inations regarding the quality . N om enclature of previous m anufactu ra l w orks has to be changed so th a t single elem ents requiring finali­ zation w ill be trea ted as a complex, i. e. rough and final w orks a re to be considered a t the same time. The article gives a sheme for the change of nom en­ clature of final w orks and a sheme of etalons for m inim al qualities. Solving the quality of final w orks especially the following has to be considered: — starting-point' for determ ination of m inim al quality, — tolerance betw een the prescribed m inim al and allo­ w ed optim al quality, — the im portance of determ ination of m inim al quality for th e m aintenance, — tendences, appearing because of the lack of the regulations for m inim al quality a t investing, p ro ­ jecting, and carrying out of final works, •—• influence of deficiency of w orkers and m aterials, and quality of m aterials and equipm ent w ith sm all m echanization, — influence of regulations for m inim al quality on the developm ent of norm al com petition, — acceptance of regulations fo r m inim al quality b e ­ cause of the efficacious s ta r t to the industria liza­ tion of final works. Prednapeta jeklena žerjavna proga DK 621.874:624.94 m . m o r t e n s e n d i p l . i n ž . 1. Splošno Na vseh področjih jeklenih konstrukcij je opa­ ziti prizadevanje, da bi se izdelale konstrukcije, ki bi bile izboljšane v prim erjavi s sedanjimi kon­ strukcijam i, tako da bi bila ista naloga opravljena z m anjšim i stroški in po možnosti tud i z manjšo porabo m ateriala. P ri industrijskih objektih se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo tudi estetski vidiki. Prednost imajo lahke in elegantne kon­ strukcije. P ri gradnji žerjavnih prog poskušajo po­ večevati razpetine, ki so bile dosedaj običajno med 6 in 12 m. S tebri žerjavnih prog naj čim manj ovi­ rajo prečni transport na področju, ki ga oskrbuje žerjavna proga. V nadaljn jem je opisana žerjavna proga, ki je konstruirana na podlagi zgoraj navedenih zahtev. 1 A vtor je sodelavec znane vzhodnonem ške tv rdke K arl Ladw ig iz D resdena in je naprosil uredništvo G radbenega vestn ika za objavo izvirnega prispevka, ki ob ravnava zelo pomembno konstruk tivno rešitev gradnje žerjavn ih prog. V podjetju K arl Ladwig v Dresdenu je bilo zgra­ jenih že več takšnih žerjavnih prog. 2. Tehnični podatki N osilnost ž e r j a v a ....................................8 t Razpetina ž e r j a v a ...............................36,0 m Višina zgornjega roba žerjavne t r a č n i c e ..............................................11,0 cm Celotna dolžina žerjavne proge . . 200 m R azpetina polja žerjavne proge . . 20 m Celotna teža žerjavne proge vključno s stebri, ograjo, vetrn im i vezmi . 167 t Teža na 1 m ' enega t i r a .................... 0,42 t/m ' 3. Opis konstrukcije Žerjavna proga sestoji iz polnostenskega tra - peznega prereza iz 8 mm pločevine. Prečni prerez je prikazan na sl. 1. V bližini spodnjega pasu je položen kabel SG 100 za prednapenjanje. Ta kabel je enak kablom, ki se uporabljajo pri prednapetem betonu. Sestoji iz 24 krožno razporejenih žic iz vi- sokovrednega jekla (St 140/160) prereza 0,5 cm2. Žice so zagozdene na konceh kablov s pomočjo po­ sebnih manšet na stožcih iz litega železa. Na stožec je p riv it vijak, katerega m atica pritrju je kabel na oporno ploščo. Glede na potrebe montaže so vsa polja žer jav ­ ne proge izdelana kot prostoležeči nosilci. Kabli so vedno na eni strani približno 1 m zasidrani v no­ silcu tako, da posamezne dele proge lahko izvaja­ mo brez špranj. Drugi konec kabla je zasidran na koncu nosilca, tako da bi se olajšalo prednapenja- nje (sl. 2). Stebri so izdelani kot razprta stojala, škatla­ stega prereza (sl. 3). Takšen način gradnje se je izkazal kot najbolj ekonomičen. Domala vse šive je bilo mogoče variti avtomatično. Razpiranje omogoča p ri m ajhni porabi jekla dobro bočno togost. Stebri so navzgor zoženi in p ri­ ključeni na žerjavni nosilec samo z ene strani, in sicer na tisti nosilec, k je r se nahaja žer javna t i r ­ nica. Na ta način se rezultanta iz maksimalnega osnega pritiska žerjava in lastne teže proge v n a j­ neugodnejšem prim eru nahaja v osi stebra in ne povzroča upogibnega momenta. Ž erjavna tirnica je položena nad notranjo sto- jino nosilca, da ne bi obremenjevali zgornjega pasu z upogibnim momentom. Odpornost na torzijo škat­ lastega prereza je tako velika, da strižne napetosti zaradi ekscentrične obremenitve nimajo praktično nobenega vpliva na dim enzioniranje prereza. Zgornji pas širine 800 mm je uporabljiv kot po­ hodna steza. Zaradi zavarovanja pred spodrsava- Sl. 2 S id ra n je k a b la na koncu nosilca njem je na zgornjem pasu položena m etalna profi­ lirana obloga. P ri 200 m dolgi progi je predviden samo en zavorni portal v sredini proge. K er imajo stebri v sm eri proge zelo m ajhno togost, zadostuje samo eno zavorno polje. Zavorni portal je oblikovan s po­ močjo dveh nateznih stojk škatlastega prereza (sl. 3 in sl. 5). 4. Škatlasti prerez Večina žerjavnih prog na prostem ima en glav­ ni nosilec I — prereza in en sekundarni predalčni ali valjani nosilec. Oba sta med seboj povezana s predalčno horizontalno vezjo, ki jo uporabljajo kot pohodno pot in na kateri so položene rebraste plošče. Včasih je tudi glavni nosilec izoblikovan kot predalčni nosilec. P roti tem u načinu gradnje ima škatlasti prerez celo vrsto prednosti: 1. vsi deli prečnega prereza sodelujejo kot deli glavnega nosilca; 2. izdelava, posebno varjenje se da v večji m eri avtom atizirati; Sl. 3 P r ik lju č e k s te b ra in ene palice zav o rn eg a p o rta la 3. škatlasti prerez ima manj občutljivih točk, ki bi lahko postale vzrok loma; 4. nevarnost korozije in stroški vzdrževanja se zmanjšujejo, zato ker imamo le maloštevilne gladke ploskve; 5. arhitektonski učinek je boljši. Kot pom anjkljivost se je pokazalo dejstvo, da škatlasti prerez pri nekaterih obtežbah in razpeti- nah zahteva večjo porabo m ateriala. V velikem številu prim erov pa ta način gradnje zahteva naj­ manjšo porabo m ateriala in najm anjše stroške. Dve stojini neugodno vplivata na razporeditev mas v prerezu, toda zato lahko vse elemente, ki so po­ trebni za pohodno stezo, vključimo v koristni pre­ rez glavnega nosilca. Premoč ene ali druge kom­ ponente vpliva na velikost porabe m ateriala v p ri­ m erjavi z običajnimi načini gradnje. Treba je še omeniti, da se p ri m anjših obtežbah lahko dosežejo zelo ekonomične konstrukcije s trikotnim prere­ zom brez spodnjega pasu. 5. Prednapenjanje Zaradi zm anjšanja porabe jekla je predvideno prednapenjanje glavnih nosilcev žerjavne proge. Kabel za prednapenjanje, ki se nahaja v bližini spodnjega pasu, povzroča takšen diagram napetosti v prerezu, ki omogoča znižanje robnih napetosti pri koristni obtežbi in s tem tud i zm anjšanje po­ rabe m ateriala. V našem prim eru prednapenjanje omogoča zm anjšanje prereza spodnjega pasu in izdelavo ugodnejših stikov nad oporami, kot je to bilo že navedeno. Kabel je prednapet s silo 80 t. P ri maksim alni obtežbi je sila v kablu 891. P ri izbiri optimalnega prečnega prereza prednapetega jeklenega nosilca lahko postopamo na način, ki je opisan pod (1). Ta način se lahko uporabi tudi v prim eru dolo­ čenih omejitev kot npr. pri omejeni konstruktivni višini ali p ri vnaprej določeni širini zgornjega pasu. P ri izračunu m aksim alnih napetosti in stabilnosti je treba upoštevati določene posebnosti, ker p ri prednapetih nosilcih napetost in obtežba nista več proporcionalna. P ri izračunu stabilnosti izbočenja in plastičnosti je treba napetosti računati pri V- kratn i obtežbi in jih prim erja ti neposredno z m ej­ nimi vrednostmi. P ri tem se uporablja pavšalni varnostni koeficient. Dim enzioniranje na zlom, ka­ kor tudi vse ostale običajne izračune stabilnosti lahko izvajamo kot pri neprednapetih konstruk­ cijah. S idranje kablov za prednapenjanje, pri kate­ rem se oporna plošča naslanja na privarjena rebra, oziroma na pločevino spodnjega pasu in stoj in, lahko računam o kot navadno zvezo. V določenih razdaljah npr. v tretjinah razpetin je kabel po­ vezan z nosilcem s pomočjo posebnih distančnikov. Na ta način je krak sile prednapenjanja vedno enak in je sidrni vijak zavarovan pred napetostjo na upogib, ki bi lahko povzročila zlom. Prednapenjanje je bilo uspešno uporabljeno tudi p ri drugih konstrukcijah. 6. Izdelava in montaža Potek izdelave je razviden iz sl. 4. V sredini slike vidimo stojino, na kateri so že privarjena prečna rebra (v razm aku 4 m). Med rebri so p r itr ­ jene še tanke cevi, ki se uporabljajo kot distanč- Sl. 4 Izd e lav a nosilca Sl. 5 Pogled n a ž e r ja v n o progo niki p ri izdelavi druge stojine. Le-ta je p rip rav­ ljena na desni strani prve stojine in bo položena na prvo stojino te r privarjena k rebrom. Po tem na obe stojini pritrdim o zgornji pas (na sliki levo), nosilec obrnemo in položimo znotraj kabel te r p ri­ trdim o spodnji pas. Nosilec potem prenesemo k varilnem u stroju, k jer ga dokončno zvarimo (na sliki desno). P ri montaži najprej postavimo vse stebre. Si­ drni vijaki v podnožju stebrov omogočajo zadostno stabilnost stebrov. Nosilce prednapenjam o na grad­ bišču in jih s pomočjo avtomobilskega žerjava po vrsti postavljamo med stebri te r p ritrju jem o s p ri­ vijanjem sklepnih vijakov. Na sl. 5 je prikazan pogled na izgotovljeno žerjavno progo. 7. Resume Opisana je gradnja žer javne proge škatlastega prereza. Proga je nosilnosti 8 1, razpetine 36 m. Lastna teža znaša 0,42 t/m ', kar je glede na razpe­ tine nosilcev, ki znašajo 20 m, dokaj malo. Nosilci so prednapeti s pomočjo ravnega kabla, ki se nahaja v bližini spodnjega pasu. Opisane so prednosti škat­ lastega prereza in posebnosti prednapenjanja te konstrukcije. Končno je opisana izdelava in mon­ taža žer javne proge. Ta način gradnje je zaščiten s patentom. L i t e r a t u r a : M. M ortensen: Bestim m ung des optim alen Q uer­ schnittes vorgespannter stäh lerner V ollw andträger, »Der Stahlbau« 1964, S. 249. M. M O RTENSEN PRESTRESSED STEEL CRANE TRACK S y n o p s i s The building of crane trac k w ith box-shaped section is described. The load carrying capacity of the crane track is 8 tons, its span is 36 m long. Its w eight is 0,42 t/m ' th a t is ra th e r sm all according to the spans of th e girders th a t are 20 m long. G irders are p restre s­ sed w ith a stra igh t cable placed near the low er belt. The advantages of the box-shaped section and the prestressing particu larities of this construction as well as the erection of the crane track are described. A patent for this w ay of building is taken out. CEMENTAR i n d u s t r i j a g r a d b e n e g a m a t e r i a l a L J U B L J A N A . V O D O V O D N A 3 a te le fo n 31 07 35 se p a ra c ija 34 10 48 Vsem p o tro šn ik o m nudim o n asled n je m a­ te r ia le : Izdelke iz u m etn eg a kam na, iz ­ d e lk e iz b e to n a za v iso k o in nizko g ra d ­ njo, v se v rs te g ram oznih m a te ria lo v , be to n sk e c ev i in izde lke po n a ro č ilu . Izvršujem o u s lu g e z las tn im i p rev o zi. Za n a ro č ila se p ripo ročam o Zasedanje delovne skupine U N ESCO za potresno varno gradnjo SER G EJ BUBNOV, D IPL . INŽ. V Tbilisiju (SZ) je bilo v času od 8. do 18. junija I . 1. prvo zasedanje delovne skupine UNESCO za po­ tresno varno gradnjo. Na tem zasedanju je bilo spre­ jeto naslednje poročilo: Uvod V soglasju s predlogi, izraženimi na m ednarodnem srečanju za seizmologijo in potresno varno gradnjo, ki je bilo aprila 1964 v Parizu, je organizacija UNESCO ustanovila po posvetovanju z M ednarodno zvezo za po ­ tresno varno gradnjo posebno delovno skupino za po­ tresno varno gradnjo. P rvo srečanje te delovne skupine je bilo v T bilisiju od 8. do 18. jun ija 1965. Glavne naloge delovne skupine na tem srečanju so bile: a) pregled predlogov o potresno v arn i gradnji, n a­ vedenih v poročilu m ednarodnega srečan ja pod od­ stavki II., III., IV. in VI., in pregled dejavnosti nacio­ nalnih in m ednarodnih organizacij v zvezi z izvajanjem teh problem ov; b) nasvet organizaciji UNESCO za nadaljn je po­ trebne ukrepe p ri uresničenju teh predlogov. Srečanja so se udeležili vsi člani delovne skupine in sicer: N. N. A m braseys (Anglija), S. Bubnov (Jugo­ slavija), J. D espeyroux (Francija), R. F lores (Čile), J. K rishna (Indija), E. L auletta (Italija), S. V. Medvedev (SZ), K. Muto (Japonska), J. E. Rinne (ZDA), E. Rosen- b lueth (Mehika), C. W. O. T urner (Nova Zelandija), K. S. Zavriev (SZ). Delovna skupina je izvolila svoje vodstvo: P redsednik: C. W. O. T urner Podpredsednik: K. Muto Poročevalec: S. Bubnov. S prejet je bil naslednji dnevni red: 1. Volitev vodstva. 2. Lestvice m akroseizm ične intenzivnosti (skupna di­ skusija z delovno skupino za seizmologijo in seizmo- tektoniko). 3. M erjenje p rem ikov zem eljskih p lasti in nihanja gradbenih konstrukcij p ri močnih potresih: 3.1. predlogi organizacije UNESCO (NS/SEISM/8). Sedanje stan je , pogodbe in pravila; 3.2. odločitve v zvezi s predlogi organizacije UNE­ SCO (skupna diskusija z delovno skupino za seizmologijo in seizm otektoniko); 3.3. v ibracije g radbenih konstrukcij p ri močnih potresih. 4. K arte m ikrorajonizacije in m ikro treslja ji (skupna diskusija z delovno skupino za seizmologijo in seiz- m otektoniko). 5. P redpisi in navodila za potresno varno gradnjo. 6. S tanovanjske zgradbe na potresnih področjih. 7. V arnostni uk rep i proti tsunam iju. 8. Izobraževanje in praksa: 8.1. m ednarodne in nacionalne olajšave za strokov­ no prakso; 8.2. m ednarodna izm enjava strokovnjakov in štu ­ dentov; 8.3. p rip rav a priročnikov za potresno varno grad­ njo. 9. Raziskave. 10. Razno. 11. Sprejem poročila in priporočil. Priporočila Po diskusiji o navedenem dnevnem redu je delov­ na skupina soglasno odobrila naslednje predloge: 2. Lestvice makroseizmične intenzivnosti — točka 2 dnevnega reda: 2.1. D elovna skupina je potrd ila predlog št. 8, naveden v poročilu M ednarodnega srečanja za seizmologijo in potresno varno gradnjo (UNESCO/NS/190), ki pravi, da bi bilo zelo zaželeno im eti m ednarodno univerzalno lestvico za m erjen je potresne jakosti. 2.2. V zvezi z raziskavam i v tej sm eri je delovna sk u ­ p ina proučila lestvico, ki so jo p redlagali dr. M ed­ vedev, dr. Sponheuer in dr. K arn ik (tako im eno­ vano MSK - lestvico) UNESCO/SN/SEISM/28. 2.3. P riznane so bile izboljšave, predvidene v tej skali, glede na Richterjevo skalo iz le ta 1956, predvsem glede n a »definicijo kvantitete« in »klasifikacijo škode«. V endar pa se je delovni skupini zdela p red ­ lagana lestvica še nepopolna za m ednarodno upo­ rabo. Delovna skupina je bila m nenja, da je za boljše pojm ovanje te lestvice potrebno izdelati uvodno pojasnilo o splošnih načelih za uporabo lestvice. 2.4. S edanji predlog lestvice nava ja re la tivne vrednosti pospeška, hitrosti in prem ika. Ti podatki so lahko le prib ližni in zato bi m oralo b iti na vrhu tablice napisano, za katero seizmično področje veljajo bolj natančno. 2.5. Opazovalec škode, povzročene s potresom , ki z lestvico ocenjuje stopnjo potresa, m ora biti s tro ­ kovnjak na svojem področju, ki ne poroča samo o intenzivnosti potresa, am pak tu d i o drugih po­ tresn ih značilnostih kot so: — tra ja n je potresa in poprečna dom inantna pe­ rioda, — v rsta stavbe glede na lastno n ihajno dobo (togi, srednji, v itk i objekti), — splošno stan je stavbe. Zaželeno je, da se v poročilu o zem eljskih prem ikih navedejo poleg podatkov o zdrsih na določenih področ­ jih in zem eljskih razpokah tu d i podatki o geoloških pogojih in na ta način pomaga oceniti intenzivnost po­ tresnega sunka, ki je potrebna, da povzroči opazovane prem ike. 2.6. D elovna skupina je bila m nenja, da je treba po­ novno pregledati dosedanjo klasifikacijo zgradb, k i obsega samo poslopja, k i ne m orejo k ljubovati po tresnim sunkom, in da je treb a uvesti v to k la ­ sifikacijo tudi potresno varno zgrajena poslopja in druge objekte. 2.7. K er se bo m orala univerzalna lestvica uporab lja ti v m nogih deželah in v različnih pogojih, naj za je­ m a samo osnovno klasifikacijo objektov široke uporabe. 2.8. Z aradi vedno boljših instrum entaln ih podatkov o potresih bo moralo p riti do tega, da bo sub jek tivna skala potresne intenzivnosti v bodočnosti vedno bolj izgubljala svoj pomen. Zato bi bila zaželena prizadevanja, ki bi izboljševala korelacijo sub jek ­ tivnih in instrum entaln ih podatkov za določanje intenzivnosti potresa. 2.9. O problem u m ednarodne lestvice za m erjen je po­ tresne intenzivnosti in o tekstu lestvice MSK sta razprav lja li skupini za seizmologijo in seizm otek- toniko ter za gradnjo na potresnih področjih na skupni seji. Obe skupini sta predlagali: 1. da av torji lestvice p rip rav ijo podrobna navodila za njeno uporabo, upoštevajoč pripom be obeh delovnih skupin, 2. da W. Sponheuer in H. K aw asum i sestavita v p ra ­ šalne pole, ki naj bi jih uporabilo čim več držav, 3. da IASPEI objavi tekst o lestvici MSK, skupno z navodili za njeno uporabo in vprašalno polo in sicer v IUGG kroniki, za splošno rabo in za zbiranje podatkov. Merjenje zemeljskih premikov — točka 3 dnevnega reda. Delovna skupina je odobrila poročilo UNESCO de­ lovne skupine za m erjenje m očnih prem ikov v zem elj­ sk ih p lasteh (UNESCO/SN/SEISM/8) z naslednjim i do­ da tk i: 3.1. Značilnosti akcelerografov, ki zaznam ujejo močne prem ike (strong-motion) 3.1.1. Splošno je bila poudarjena prednost, k i jo im ajo instrum enti z lastno n ihajno dobo okrog 0.05 sekund. 3.1.2. T ra jan je zapisa, ki ga navaja poročilo UNE- SCO/NS/SEISM/8, je bilo ocenjeno kot p re ­ kratko. Na neka te rih potresnih področjih bi bilo zaželeno, da b i tra ja n je posam eznih za­ pisov v kom binaciji s sprožilcem tra ja lo to ­ liko časa, da dobim o celotno dolžino zapisa, ki tra ja vsaj 4 m inute. 3.1.3. Važno je imeti na razpolago akcelerografe, ki zaznam ujejo prem ike direktno na tra k in so prim erni za rabo v dig italn ih in drugih a n a ­ lognih računskih stro jih . 3.1.4. Instrum enti m orajo b iti takšni, da nagibanje ne vpliva na njihovo delovanje. 3.2. Novi tip i instrum entov za zaznam ovanje m očnih prem ikov 3.2.1. Delovna skupina je ponovno poudarila pom en razvoja naprav za zaznam ovanje h itrosti ze­ m eljskih prem ikov, k i je bil om enjen že v poročilu UNESCO/NS/SEISM/8. 3.2.2. Poleg drugih n ap rav je treba razv ija ti in ­ strum ente, ki naj bi beležili rotacijske kom ­ ponente zem eljskega prem ika. 3.2.3. N atančna korelacija časovnih oznak na raz ­ ličnih instrum entih bi bila zelo dragocena za m erjen je rela tivn ih prem ikov na dveh ali več mestih, zlasti na velik ih gradbenih objektih. 3.3. N ihanje konstrukcij, ki jih povzročijo močni po­ tresi 3.3.1. Delovna skupina je predlagala, naj UNESCO priporoči vsem vladam potresnih področij, da uvedejo predpise o obvezni oprem i določenih tipičnih zgradb z instrum enti, k i zaznam ujejo močne potresne sunke. Kot prim er za uvedbo teh predpisov lahko navedem o gradbene predpise m est Los Angeles in Acapulco, p red ­ lagane gradbene predpise zvezne pokrajine Mehike in Čila te r predlagano prakso v tej sm eri na Japonskem . 3.4. O uporabi p rep rostih m erilnih naprav 3.4.1. Treba je pospeševati široko uporabo prepro­ stih in cenenih m erilnih naprav, ki zahtevajo samo m inim alno skrb za vzdrževanje, tako pri m erjen ju zem eljskih prem ikov kot pri m erjenju nihanj, ki jih povzroči potres v gradbenih objektih. 3.4.2. Zaželeno je, naj seizmoskopi vsebujejo ele­ m ente z različnim i lastnim i n ihajn im i dobami in po možnosti različnim i dušilnim i koefi­ cienti. Po možnosti naj bi nekateri elem enti reagirali na vertikalne pospeške. 3.5. Sedanje stanje 3.5.1. Delovna skupina je razprav lja la o sedanjem stan ju n ap rav za m erjenje potresn ih sunkov in o oprem ljenosti s tem i instrum enti v Čilu, Indiji, Mehiki, Novi Zelandiji, ZDA, SZ in na Japonskem . Sklenjeno je bilo, da bi bilo dobrodošlo publiciranje m onografije o in­ strum entih za m erjenje m očnih zem eljskih premikov. M onografija naj b i vsebovala uvodne pripom be o glavnih značilnostih teh instrum entov z vidika dokum enta UNESCO/ NS/SEISM/8 v razširjeni obliki, n jim pa naj bi sledili opisi značilnosti vseh instrum entov za m erjen je m očnih potresnih sunkov, z n a­ vedbo njihove cene in m ožnosti nabave. 3.5.2. P redlagano je bilo tudi, naj UNESCO zbere podatke o obstoječih in predloženih progra­ m ih oprem e različnih držav z instrum enti za m erjen je močnih potresnih sunkov in o njihovem delovanju. P risotn i so bili p rep ri­ čani, da bodo ti podatki dali jasno in dolo­ čeno sliko položaja, ki v lada na svetu v teh stvareh in da bo po pregledu teh podatkov mogoče defin ira ti in oceniti finančno plat tega problem a. Karte mikrorajonizacije in študije mikro tresljajev — točka 4 dnevnega reda. 4 1. Glede na poročilo št. 18 dokum enta UNESCO/NS/190 je delovna skupina predlagala, naj vodijo nada lj­ n je raziskave o problem u m edsebojne zveze pojav­ ljan ja m ikro treslja jev in m ajhnih potresov z veli­ kim i potresi seizmologi v tesnem sodelovanju z geologi. K er so m ajhn i potresi dosti bolj številni kot veliki potresi, bi bila ugotovitev te m edsebojne zveze zelo pom em bna za določanje po tresne ra jo - nizacije. Pravilniki in predpisi o potresno varni gradnji — točka 5 dnevnega reda. 5.1. Delovna skupina je odobrila priporočilo št. 19 v poročilu UNESCO/NS/190, skupaj s poročilom UNESCO/NS/SEISM/6. 5.2. Delovna skupina je poudarila potrebo po dopolni­ tvi tega dokum enta s študijo o razn ih gradbenih m etodah in tehnikah, prim ernih za popravilo in ojačevanje zgradb, ki so bile poškodovane v času potresa. N ujno potrebna bi bila izm enjava rešitev, ki so jih sprejele različne države za popravilo in ojačenje zgradb. 5.3. Delovna skupina je vzela za znanje, da M ednarod­ na zveza za potresno varno gradnjo zbira seznam predpisov in norm iz različnih držav in je p red ­ lagala, da bi bilo dobro uvesti izm enjavo kom en­ ta rjev o teh predpisih, k je r je le mogoče. 5.4. Delovna skupina je poudarila pom en pravilnega urbanističnega načrtovan ja v seizm ičnih področjih, om enjenega v priporočilu št. 19 (2) dokum enta UNESCO/NS/190, in izrazila željo, da opozori na ta pomen tud i Organizacijo združenih narodov in UNESCO. Stanovanjska gradnja na potresnih področjih — točka 6 dnevnega reda. 6.1. Delovna skupina je podprla priporočilo št. 20 do­ kum enta UNESCO/NS/190. 6.2. Delovna skupina je predlagala, da se za obravna­ vanje problem a stanovanj v potresnih conah im e­ nuje posebni poročevalec, ki bo o svojih raziskavah poročal delovni skupini, saj je ta problem zelo važen in zadeva veliko prebivalstva. Za poročevalca je bil izbran dr. J . K rishna. 6.3. Poročevalec m ora zbrati podatke o tip ičn ih g rad­ benih m etodah, m ateria lih in drugih podrobnostih. Poleg tega pa tu d i podatke o tem, kako so reagi­ ra li stanovanjsk i objekti na dejanske potrese. P red ­ lagano je bilo, naj bi p ri teh raziskavah uporabil pomoč organizacije IAEE, t. j. (M ednarodne zveze za potresno varno gradnjo) in n jene m ednarodne stike. 6.4. P redlagano je bilo, da poročevalec izdela svoje po­ ročilo v roku 12 mesecev. Varnostni ukrepi proti pojavu tsunamija — točka 7 dnevnega reda. 7.1. Delovna skupina je odobrila priporočili št. 21 in 22 dokum enta UNESCO/NS/190, zabeležila dejav­ nost n a tem področju in napredek, ki je bil do­ sežen na zborovanju o obram bnih sistem ih proti tsunam iju, ki ga je organizirala M ednarodna ocea­ nografska kom isija v Honolulu aprila 1965 in po­ trd ila zahtevo, da se raziskave na tem področju nadalju jejo , zlasti k a r se tiče obram bnih ukrepov proti tsunam iju . 7.2. Skupina je p red lagala izmenjavo podatkov o v ar­ nostn ih uk rep ih p ro ti tsunam iju. Izobraževanje in praksa — točka 8 dnevnega reda. 8.1. Delovna skupina je bila na splošno m nenja, naj se delo tis tih dosedanjih univerz, ki im ajo že dokaj obsežne program e za študij potresno varne grad­ nje, še izboljša z izmenjavo strokovnih p redava­ te ljev in organizacijo posebnih tečajev na podi­ plom ski stopnji. Te univerze bodo na ta način p redstav lja le državne in pokrajinske študijske cen­ tre. Šele potem, ko bodo kand idati dobili prim erno strokovno podlago v teh centrih, bodo lahko n a ­ daljevali študije v M ednarodnem centru za po­ tresno varno gradnjo. Ta p raksa bo privedla k za­ želenem u dvigu strokovne izobrazbe in bo pospe­ ševala raziskave M ednarodnega centra, k a r bo v veliko korist potresno varne gradnje. 8.2. Da bi izpopolnili izm enjavo inform acij, ki so bile dosežene na m ednarodnih konferencah o potresno v arn i gradnji, je delovna skupina predlagala orga­ nizacijo sem inarjev in sim pozijev na regionalni ravni, ki bi se jih lahko udeležili strokovnjaki za potresno varno gradnjo iz sosednjih držav. 8.3. Delovna skupina je končno obravnavala priporo­ čilo št. 28 dokum enta UNESCO/NS/190, ki obrav­ nava pripravo priročnika za potresno varno g rad ­ njo. Skupina je v principu odobrila to priporočilo. K er bi p rip rava izčrpnega priročnika, ki bi za je­ m al potresno varno gradnjo v svetovnem m erilu, vzela več le t časa, je bilo sklenjeno, naj priročnik obsega samo bistvene osnove in principe potresno varne gradnje. 8.4. D elovna skupina je odobrila načelo, izraženo v dokum entu UNESCO/NS/190, ki pravi, da m ora UNESCO pom agati p ri izvajan ju tega program a s publikacijo tem eljnega splošnega priročnika in od časa do časa s pomočjo p ri p reva jan ju izbranih podrobnejših priročnikov. Raziskave — točka 9 dnevnega reda. 9.1. Delovna skupina je sm atrala , da bi bilo dobro iz­ dela ti m ednarodni seznam organizacij in institucij, k i se uk v arja jo z raziskavam i o seizmologiji in po­ tresno varn i g radnji skupaj s seznam om publikacij, k i obravnavajo to tem atiko. 9.2. Delovna skupina je izrazila prepričan je , da bi tak m ednarodni seznam izboljšal m ednarodno sodelo­ van je in priporočila organizacije UNESCO, da tak seznam izdela. Splošno — točka 10 dnevnega reda. 10.1. Glede na povečan obseg dela, k i ga m ora opra­ v iti UNESCO na področju potresno vam e g rad­ nje, je delovna skupina predlagala, naj UNESCO zaposli za posredovanje znanstvenih in tehničnih podatkov kolikor le mogoče svoje lokalne stro ­ kovnjake na tem področju. 10.2. D elovna skupina se je zavedala, da bo izvajanje n jen ih predlogov močno obrem enilo sek re taria t UNESCA. Toda delovna skupina je prepričana, da so ti predlogi zelo pom em bni za varnost in b la ­ gin jo človeštva. * Podrobnejša pojasnila k tem u poročilu bodo poda­ na v članku »Sedanje sm ernice razvo ja potresno varne gradnje«, ki bo objavljen v eni izmed prihodnjih šte ­ vilk G radbenega vestnika. iz strokovne literatnre Recenzija knjige Im re Biczok, Concrete Corrosion and Concrete Protection, prevod iz m adžarščine, 543 stran i s 128 sli­ kam i. Založba Akademiai Kiadö, Budapest 1964. P ri naraščajoči uporabi betona za gradnje je po­ stalo vprašanje njegove korozije, ki še vedno povzroča veliko škodo, in tako tud i vp rašan je njegove zaščite zelo aktualno. Reševanje teh problem ov je zaradi nepreglednosti istočasnih vplivov težavno tu d i za kem ika strokov­ n jaka, ki se poglobi v kom pleksni kem ični in fiziko- kem ični proces korozije, za g radbenika pa največkra t nemogoče. Izkušnje in raziskave posam eznikov in m ednarod­ n ih team ov so dovedle do sestave standardov o načinu g radn je v agresivnem okolju, ki pa so v posam eznih državah precej različni. A vtor podrobno in originalno razlaga korozijske procese, obravnava kritično dosedanje rezultate, dopol­ n jene z lastnim i izkušnjam i, ki obsegajo korozijsko odpornost raznih v rst cem enta in specifični korozivni vp liv vode in sicer m ehke in take, ki vsebuje različne agresivne sestavine. Za vsak tip korozije podaja zaščit­ ne ukrepe, tako pasivne kot aktivne. vesti Fluor - naravni sestavni del vode Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1962 ugotovila, da p ije 80 m ilijonov ljud i v 26 državah vodo, ki je obogatena s fluorom. V Evropi so Nizozemci v m estu Thiel dosegli s fluorom tako ugodne rezultate, da bodo postopek razširili še n a vrsto vodovodov tako, da bo v kratkem času polovica prebivalcev pila vodo, ki ji bo dodan fluor. V Švici dodaja mesto Bern že tr i le ta fluor p itn i vodi. V NDR so dosegli v m estu Chem - m itz s tem, da dodajajo fluor p itn i vodi, nazadovanje cariesa za 58 %», zato bodo tu d i v m estih E rfurt, Apol­ da in Schw erin uvedli fluo riran je pitne vode. Stroški postopka obogatitve p itne vode niso visoki. V m estih ZDA, k je r je ta način preventive zelo razvit, znašajo okrog 8 centov USA letno na prebivalca. V K asslu ZRN znašajo okrog 57 pfenigov in bi se p ri razširitv i postopka na večje količine vode in število prebivalcev lahko znatno znižali. V Baslu so ti stroški okrog 0,5 šfr, v Chemmitzu pa le 10 pfenigov. V stro ­ A vtor je zbral vse pom em bnejše m etode za preiz­ kušan je betona na odpornost v agresivnem m ediju in večjim poglavjem dodaja kratek povzetek s svojo k ri­ tiko. Posebno vrednost knjige doseže av to r s tem, da pri obravnavanju zaščite betona podaja vse važnejše standarde in detajlno obravnava kem ične učinke po­ sameznih agresivnih anorganskih, organskih in m ikro­ bioloških agentov kakor jih nahajam o v n aravn i vodi in v odplakah. P ri nava jan ju zaščitnih ukrepov daje na­ vodila za potrebno sestavo in izdelavo betona, za ob­ delavo površine ogroženega betona in tu d i za poprav­ ljan je okvarjenih betonskih zgradb. Tekst dopolnjuje mnogo slik in diagram ov, ki po- nazorujejo učinke posam eznih v rst korozije. Izkušnje in izsledke, ki se po podatkih iz svetovne litera tu re med seboj ne skladajo, presoja av to r s skup­ nega vidika, ki u streza sodobnemu stan ju naravoslov­ ne znanosti. P regledana kn jiga je ena redkih, k i upoštevajoč zadnje izsledke zelo popolno obravnava celotno pod­ ročje korozije in zaščite betona s teoretske in praktične stran i in daje mnogo prak tičn ih prim erov. Zato jo bo s pridom uporab ljal raziskovalec in pro jek tan t. P ro t. d r. inž. J a n k o K avčič ških niso zajeti sam o stroški za napravo, tem več tudi stroški obratovanja in tekočih kem ičnih preiskav (ana­ liz). V prim eri z m ilijardam i, ki jih porabim o v svetu za zdravljenje zobnega cariesa, so stroški fluo riran ja neznatni. Vzporedno z znižanjem obolenj za cariesom bi se zm anjšalo tud i število prim erov neka te rih drugih bolezni: bolezni srca in revme. Dodani fluor se v vodi sploh ne občuti. Poudariti m oram , da so fluorovi ioni naravn i se­ stavni del vode te r nastopajo v nekaterih vodah v za­ dostnih količinah, v večini voda pa so nastopajoče kon­ centracije (0,2—0,4 mg/1) prem ajhne. Naše zdravstvene ustanove in kom unalne skupnosti socialnega zavarova­ n ja doslej niso posvetile problem u p reventivne upo­ rabe fluora proti zobni gnilobi nobene pozornosti, če­ prav izdamo letno v SR Sloveniji zelo velike vsote za zdravljenje te bolezni in m orajo d ržav ljan i tud i po mesec dni čakati p red zobozdravnikovim i vrati. M a rjan P re z e lj , d ip l. inž. v L J U B L J A N I O B V E S T ILA V O D O G R A D B E N E G A L A B O R A T O R I J A Zaklopke na pomičnih in fiksnih jezovih Zaklopke služijo ko t samostojne jezovne naprave ali kot regulacijske naprave na fiksnih in pomičnih jezovih. U porabljam o jih v prim erih, ko želimo vzdr­ ževati zajezo na s ta ln i višini in sicer do 5 m prelivne višine. P ri v išjih zajezah se uporabljajo tab lasti in segm entni jezovi, bodisi eno ali dvodelni, k i so za fino regulacijo pretoka oprem ljeni z zaklopkami. Pogosto je zgornji del ta k ih konstrukcij izveden ko t k ljunasti preliv. Tudi zaklopka lahko deluje kot k ljun , če je v spuščeni legi. Širino zaklopke določa svetla širina prelivnega po­ lja , ki je podana s pretočno kapaciteto jezovne zgradbe. Dolžino zaklopke običajno narekuje gladina, k i jo je treba vzdrževati na sta ln i višini. P ri pom ičnih jezovih je treba dolžino zaklopke pogosto prilagoditi zahtevam zapornične konstrukcije. Obris zaklopke, točneje h idravlični obris, določi­ mo glede na najv išjo predvideno zajezo. S tem p re ­ m enzionirati le tedaj, če v zadostni m eri pozna potek in velikosti obrem enitev, ki p ri različnih pogojih ob ra­ tovanja učinkujejo na konstrukcijo. P ri fiksn ih jezovih je dim enzioniranje dvižne n a ­ prave odvisno predvsem od h idravlične obtežbe za­ klopke. (Lastna teža zaklopke in dvižnih drogov ozi­ rom a verig je vedno znana.) M erodajna obtežba za dim enzioniranje pravilom a nastopa istočasno z največ­ jo h idravlično obtežbo zaklopke. P r i pom ičnih jezovih, zlasti p r i segm entnih zapor­ nicah, m orem o določiti m erodajno obtežbo le na ta način, da za posamezne dvige zapornice seštevamo ob­ težbe zaklopke obenem z obtežbam i zapornične kon­ strukcije. P ra v posebej je treba paziti p ri določevanju p ro ­ fila zaklopke oziroma k ljunastega p reliva pri k lju n a ­ stih konstrukcijah . Segm entna zapornica napravi p ri določenem dvigu, ki je potreben za regulacijo vodo- prečimo nastanek podtlakov in zagotovimo stabilnost konstrukcije p ro ti vibracijam , ki lahko nastanejo v spuščeni legi zaklopke. Vodna m asa učinkuje na zaklopko s hidrodinam ič­ nim i tlaki, k i povzročajo na konstrukcijo obtežbe v obliki sil in v rtiln ih momentov. Obtežbo konstrukcije prevzam ejo dvižni organi, ki z drugim i deli dvižne n a­ prave p redstav lja jo najd ražji del opreme. Znano je, da narašča cena dvižne naprave skoraj proporcionalno z velikostjo dvižnih sil. Zaradi tega je treb a p ri di­ m enzioniranju dvižne naprave upoštevati ne le v a r­ nost, tem več tu d i ceno naprave. P ro jek tan t m ore dvižno napravo racionalno di­ staja, ustrezajoč prem ik in zasuk. Istočasno se z za- pornično konstrukcijo prem akne in zasuka tud i za­ klopka, ki jo p ri tem običajno spustim o v najnižjo lego. S tem, da smo določili h idravlični obris zaklopke ozi­ rom a obris k ljunastega preliva preden smo dvignili zapornično konstrukcijo, torej preden se je opravil p rv i zasuk, še ne zagotovimo stabilnosti v vseh nadaljn jih legah, ki jih zavzame zaklopka po posam eznih zasukih. O bris zaklopke ali kljunastega p reliva moram o dolo­ čiti glede na najneugodnejšo lego zarad i hidrodinam ič­ ne obtežbe. D osedanje študije o zaklopkah, k i so objavljene v h idrotehnični litera tu ri, obravnavajo predvsem zaklop- ke na fiksnih jezovih; preiskave so om ejene le na do­ ločeno dolžino zaklopke te r na zajezno višino, ki u s tre ­ za norm alni obratovalni gladini. Zaradi tega rezultatov ne m orem o posplošiti in jih ne moremo uporab iti za vse prim ere obratovanja, ki v p raksi pogosto nasto ­ pajo. Leta 1962 je Vodogradbeni laboratorij v L jub ljan i izdelal obširni program m odelnih preiskav, ki ob rav­ n av a zaklopke na pom ičnih in fiksnih jezovih. P ro ­ g ram obravnava zlasti zaklopke na segm entnih jezo­ vih, k i se v novejšem času vedno pogosteje u po rab ­ lja jo . M odelne preiskave, k i so sledile po sestavljenem program u, smo opravili na tre h zaklopkah, ki im ajo različne tetivne dolžine L, sicer pa isti h idravlični ob­ ris. H idravlični obrisi zaklopk ustrezajo prelivnem u obrisu za visoke pregrade po Creager-Escandeu. Vpliv oblike natočnega dela jezu, to je prehodni del obrisa m ed jezovno konstrukcijo in zaklopko, smo preiskovali n a krožnih oblikah, krožna oblika prehoda je za p ra k ­ tično izvedbo najbolj ugodna. P reiskave obravnavajo š tiri krožne oblike natoka, za vsako dolžino zaklopke posebej. P rem ere D nadom estnih krogov smo izbrali tako, da predstav lja jo postopen prehod med ostrorobim natokom in obliko natoka, ki ustreza prelivnem u obrisu po C reager-Escandeu (slika 1). Lego zaklopke smo označili s kotom a, k i ga okle­ p a tangen ta na zaklopko v teča ju pro ti horizontali (sli­ ka 2 a). Za vsako lego zaklopke a smo opravili p reiskave p ri: a) norm alni višini zajezbe, b) znižani norm alni zajezbi, c) zvišani zajezbi, ki nastopi v času visokih in k a ­ tastro fa lno visokih vodostajev. Običajno je zaklopka p ri zvišanih zajezbah popol­ nom a spuščena, torej v najn iž ji legi. V ekstrem nih p r i­ m erih je treba zvišano zajezbo upoštevati tud i p ri dvig­ n jen i zaklopki, k ar je odvisno predvsem od obratoval­ n ih pogojev celotne jezovne naprave. Tak prim er je mogoč p ri nastopu visoke vode, če je k a te ra m ed za­ pornicam i, ki so vgrajene vzporedno, v defektu in se ne da pravočasno dvigniti. Z arad i naglo naraščajočega vodostaja se lahko zgodi, da p reliva voda preko dv ig­ n jene zaklopke p ri zvišani zajezbi. Glede na tip jezovne konstrukcije, na katerem se n ah a ja zaklopka, smo preiskave razvrstili v dve sku ­ pini, k i sta karak teriz iran i s kotom ß. K ot ß pom eni zasuk osnovnega segm entnega jezu pri ustrezajočem dvigu konstrukcije (slika 2 b). Ce je kot ß = 0°, po­ m eni to, da je segm entni jez popolnom a spuščen in se op rav lja ves pretok preko zaklopke. R ezultate modelnih p reiskav smo prikazali g rafič­ no v obliki diagramov, ki služijo za računan je h idro­ dinam ičnih obtežb zaklopke. Za vsako lego zaklopke a, zasuk zapornične konstrukcije ß te r za prelivne višine h smo podali potek tlačnih črt, rezu ltan te sil zaradi hidrodinam ičnih tlakov R0 te r v rtilne m om ente M0. Diagram i so sestavljeni v param etrsk i obliki in veljajo za energijsko višino Ho = 1,00 m. V rednosti p a ­ ram etrov določajo brezdim enzijska razm erja , ki jih sestavljajo posamezne preiskane količine: L/H n , D/Hn, H/Hn , a, ß. Brezdim enzijski količniki se nanašajo na nom inal­ no energijsko višino HN, ki ustreza prelivn i višini h_v, za katero določimo prelivni obris zaklopke po Creager- Escandeu. Tak način upodobitve diagram ov omogoča, da za izbrane dim enzije in lege zaklopke te r za iz­ b ran i tip jezovne konstrukcije določimo ustrezno ob­ težbo zaklopke. Za energijske višine HN, ki so večje ali m anjše od H0 = 1,00 m, preračunam o hidrodinam ič­ ne obtežbe ustrezno po Froudeovem zakonu za model­ no podobnost. Glede na tetivno dolžino zaklopke L so diagram i L uporabni v območju 0,25 < ----- < 2,00; v tem območju Hy so zajete vse dolžine zaklopke, ki se v p rak tičn ih p ri­ m erih uporabljajo. D iagram i služijo za račun hidrodinam ičnih obtežb zaklopk: 1. na fiksnih jezovih z izjemo zaklopk na ta ln ih pragovih, k je r so lahko dotočni pogoji drugačni (vpliv gladine v podslapju); 2. na pom ičnih jezovih: a) na zaporničnih konstrukcijah, ki se p ri dviganju ali spuščanju le translacijsko prem ikajo, na prim er tab laste zapornice, b) na zaporničnih konstrukcijah, ki se p ri dviga­ n ju ali spuščanju tud i zasučejo, na prim er segm entne in valjčne zapornice. K er velja za določitev hidravličnega obrisa k lju ­ nastega preliva p ri k ljunastih zapornicah enak k rite rij kot p ri zaklopkah, morem o diagram e uporab iti tud i za take primere. P rav tako veljajo diagram i za račun hidrodinam ič­ ne obtežbe sektorskega jezu, če ustreza obris preliv- nega h rb ta jezu preiskanim pogojem. g r a d b e n i c e n t e r S l o v e n i j e I j u bi j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 3 1 - 9 4 5 Tehnični dosežki v gradbeništvu Spremljanje in uporaba danes in jutri Trditev, da živimo v dobi gigantskega in neslute- nega tehničnega napredka, v kateri je že postalo s tv a r­ nost vse tisto, k a r je do včeraj bilo le plod znanstvene fantazije, vsekakor ni n iti nova niti izvirna. Vsi smo nam reč priče tega napredka, ki je pa dan za dnem še h itre jši in silnejši. Z nanstveniki napovedujejo, da bo prišlo v nasled­ n jih letih do takšn ih velikanskih sprem em b na vseh področjih tehnike, posebej v industrijsk ih metodah, katerih pomen bo za človeštvo veliko večji, kot je po­ men celotne industrijske revolucije v zadnjih 250 letih! Ta znanstvena napoved ni brez realne podlage, če upoštevam o naslednja ugotovljena dejstva: — da je od skupnega števila vseh znanstvenikov, raziskovalcev in izum iteljev celega sveta, ki jih je svet spoznal od P itagore in A rhim eda do danes — 97 °/o živih, ki aktivno delajo p ri polni u stva rja ln i moči, v številnih inštitu tih , laboratorijih , birojih, razvojnih ob­ ratih , oddelkih, tovarnah , univerzah itd. v razn ih drža­ vah sveta; — da je od izum a sm odnika do izum a dinam ita (1867) zgodovina tehnike evidentirala skupaj okrog 400.000 izumov, da jih je pa danes samo v enem letu skoraj dv ak ra t več samo v državah — članicah Med­ narodne un ije za zaščito industrijske lastn ine te r da to število še nap re j nenehno raste; — da smo že v tak šn i fazi tehničnega razvoja, da so napredne industrije sveta že začele, kot je nekje zapisano, »trgati znanstvenikom in raziskovalcem iz rok njihove dosežke, še preden so popolnoma dozoreli za aplikacijo in jih skušajo uporab ljati v praksi«. To je torej r item sodobne znanosti in tehnike, ki nujno zahteva, da se m u čim prej prilagodim o tud i mi, če si ne želimo, da v m ednarodni delitvi dela zavze­ mamo podrejeno m esto in vlogo. Zaradi vk ljučitve v ta ritem je nu jno prišla na vrsto tud i naša gospodarska reform a, k i se je že za­ čela in ki nas vse sili, da nenehno, znova in znova zelo natančno in zelo skrbno analiziram o vse možnosti, vse zamisli, vse načrte in vse predloge, da bi ta vključitev res bila čim h itre jša. Te naloge so rav n o tako aktualne v dom ačem grad­ beništvu kot eni g lavnih gospodarskih vej, k i se tudi p rav tako dobro zaveda, da pri naši gospodarski re ­ form i sploh ne gre za nekakšne začasne gospodarske ukrepe, am pak za daljši proces, v katerem ni bistveno samo varčevan je in poostritev delovne discipline, za nenehno iskan je vseh možnosti, nove usm eritve in p re­ usm eritve, nove prijem e, za začetek nove m ednarodne tekm e v proizvodnosti, kakovosti, cenah, tehnologi­ jah . . . V sak s ta r t in skok v novo kvalite to pa zahtevata: — vsestransko skrbno analizo obstoječega stan ja n a področju izkoriščanja dosedanjih tehničnih dosež­ kov, — intenzivno iskanje najboljših rešitev, — energičen pristop k oprav ljan ju , in -— nenehno sprem ljanje nadaljn jega tehničnega razvoja doma in v svetu in istočasno takojšnje izko­ riščan je in uvajan je vsega, k a r je uporabno v naših razm erah in pogojih v domačo prakso. Tukaj se ne bomo spuščali v izčrpne analize ob­ stoječega stan ja v tem oziru, ker je to predm et poseb­ ne raziskovalne naloge, k i je v teku, am pak bomo n a ­ vedli le nekaj podatkov iz dosedanjih raziskav v G rad ­ benem centru Slovenije, ki ilu strira jo obstoječe stan je glede dosedanje intenzivnosti sp rem ljan ja novih teh ­ ničnih dosežkov, in s tem dokazali potrebo, da domače gradbeništvo v novih pogojih res m ora začeti m isliti tud i na tis te možnosti, k i se do danes še niso začele načrtno izkoriščati. P ri tem mislimo predvsem na v rhunske rezu ltate raziskovalnega dela, to se p rav i na nove, izvirne reši­ tve, ki so tu d i u radno v naši ali d rugi državi priznane kot takšne, to rej na izume. V kakšnem obsegu sprem ljam o torej pojave novih izumov v našem gradbeništvu? Trenutno edino najbolj zanesljivo merilo za od­ govor na to vprašan je so podatki o sprem ljan ju edi­ nega časopisa, ki v naši državi redno uradno objavlja podatke o vseh domačih in tu jih izumih, priznanih v SFRJ, to se p rav i »Patentnega glasnika«, glasila U pra­ ve za patente. Odgovor je naslednji: S o c ia lis tičn a re p u b lik a Š tev ilo g ra d b e n ih p o d je tij in o rgan izac ij S p re m lja izum e po P a te n tn e m g lasn ik u S rb ija ......................... . . 221 2 S l o v e n i j a .................... . . 103 2 H r v a t s k a .................... . . 210 1 Bosna in Hercegovina . . 67 — M akedonija . . . . . . 53 — Č rna g o r a .................... . . 15 — Skupaj SFR J . . . . . . 669 5 Torej, če od 669 gradbenih podjetij in organizacij, od k a terih se ukvarja s p ro jek tiran jem 229, z g rad ­ n jo 397, z montažo 38 in z drugim i deli (raziskovalnim i in drugim i v zvezi z gradbeništvom ), sprem lja paten tno lite ra tu ro samo 5 organizacij, potem takem je popolno­ m a jasno, zakaj smo v celotnem povojnem obdobju, od le ta 1945 do 1. I. 1964 im eli na področju stavbarstva naslednjo sliko razvoja izum iteljske dejavnosti p r i nas: D om ačih iz v irn ih re š ite v — P o d ro č je g rad b en e d e jav n o s ti in(jiv i Pa ten to v d u a ln ih te a m sk ih sk u p a j Nosilne konstrukcije in s tav ­ be vseh v rst (stene, stro ­ povi, strešne konstrukcije i t d . ) ........................................ 26 7 33 G radbeni elem enti (opeke, bloki, plošče, gradb. vezi, arm atu re in elem enti za iz o la c i jo ) .............................. 36 4 40 S trešna pokrivala vseh v rst in strešna o k n a .................... 23 23 D rugi elem enti stavb: stop­ nice, podi, okna, v rata , ograje itd ............................... 17 4 21 S k u p a j ........................................ 102 15 117 Torej v 20 letih skupaj 117 novih tehničnih rešitev, od ka terih je vsega skupaj 15 rezu lta t team skega dela, drugo pa izključno prizadevanja posameznikov! Za bežno prim erjavo navajam o samo ZR Nemčijo, ki je v času od 1948 do 1961 im ela iz istega področja ko t ga zgoraj navajam o 23.319 p rijav izumov, 5075 p a ­ tentov, oziroma samo v enem le tu (1926) skupaj 246 patentov, torej v enem sam em letu d v ak ra t več kot p ri nas v 20 letih! V ZSSR, ZDA, F ranciji in Angliji so izumi na pod­ ro č ju gradbeništva še številnejši. Torej, dosedanje stan je v tem oziru je očitno in ne te r ja posebnih kom entarjev. In posledice tega? Popolnom a so jasne: — gradim o drago in počasi; — pogosto razvijam o posam ezne postopke in po­ rab ljam o m ilijone za nekaj, k a r je že razvito in v uporab i v drugih državah; — iščemo vsak zase nove rešitve, ne da bi se po­ p rej prepričali, a li že nekje obstajajo; — kupujem o izključno tu je licence za dragocene devize, ne da bi se predhodno pozanimali, če je že kakšna dobra domača, ki je ravno tako uporabna kot tu ja ; — v eni republiki iščemo tehnične rešitve za do­ ločene problem e na gradbiščih, v drugi so ti problem i že zdavnaj rešeni; — p ri p ro jek tiran ju se poslužujem o samo znanih sistemov in načinov, nam esto da bi predhodno p re ­ brskali najbolj sodobne sisteme in načine; — p ri standardizaciji in tipizaciji predlagam o n a j­ boljše rešitve le med tistimi, ki so nam znane, ne pa med tistim i, ki so v svetu najnovejše in najbolj praktične in uporabne, itd. itd. Posledic je dovolj, največje se pa m anifestirajo v današnjih cenah gradnje, višini osebnega dohodka v odnosu na druge panoge, v času, ki se po rab lja od pro­ jek ta do vselitve, posebej pa v stanovanjskem proble­ mu, ki je še vedno p ri nas družbeni problem št. 1. Da bi bile čim prej odstranjene posledice nesprem - ljan ja dosedanjih dom ačih in tu jih novih tehničnih do­ sežkov, da bi se v najkrajšem času nadom estilo vse zamujeno in na ta način v celotnem dom ačem gradbe­ ništvu povečalo učinkovito ustvarjalno delo, ki je edini vir resničnega napredka, G radbeni center Slovenije razen svojega rednega raziskovalnega in pospeševal­ nega dela na področju industrializacije stanovanjske gradnje in drug ih svojih raziskovalnih področjih ter drugih staln ih oblik posredovanja znanstvenih in raz­ iskovalnih dosežkov uvaja še k ra tke ak tualne strokov­ ne inform acije, s katerim i bo sproti obveščal in opo­ zarjal gradbeno projektivo in operativo o razn ih po­ m em bnih svojih in tu jih strokovnih novostih, ki jih načrtno zbira dokum entacija C entra iz več kot 250 domačih in inozem skih strokovnih časopisov in revij iz vsega sveta s področja gradbeništva, arh itek ture, ekonomike stanovanjske gradnje ipd. K ar se pa nanaša na dosedaj neznane domače in tu je izume, so v G radbenem centru S lovenije že v teku obsežne priprave, da se za vse delovne organizacije v gradbeni operativi in projektivi, k i bodo pokazale in ­ teres, izbere in p rip rav i izčrpen e laborat z obsežnimi in detajlnim i tehničnim i podatki o razn ih dom ačih in tu jih izumih iz področja njihove redne dejavnosti in sicer v takšni tehn ičn i obliki, da bo omogočeno vsake­ mu strokovnjaku, da na osnovi teh podatkov doseže enake rezultate kot izum itelj sam, s točnim i inform a­ cijami, kateri m ed tem i izumi v gradbeništvu p redstav ­ ljajo splošno dobrino, ki jo delovne organizacije lahko koristijo brezplačno, kateri pa uživajo pravno zaščito, z navodili o postopku v teh prim erih. O vseh nadaljn jih novih dom ačih in tu jih tehničnih dosežkih pa bo C enter sproti obveščal vse zain teresi­ rane. S tem i novimi, dopolnilnim i inform acijskim i uk re­ pi si želi Center, da domače gradbeništvo čim h itreje nadoknadi vse do sedaj zam ujeno in se vk ljuč i v m ed­ narodno tekmo proizvodnosti, kakovosti in cene te r na ta način po svojih močeh prispeva, da gospodarska reform a v celoti doseže v domačem gradbeništvu svoj nam en. b . s . p o p o v Popravi v št. 5/1965 GV — str. 106 v predzadnji v rstic i desnega stolpca 4,5 ali 6 (nam esto 4,5 ali 1). INFORMACIJE 63 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto VI. 8*9 Serija: PREISKAVE Avgust-September 1985 Petrografske in mehanske lastnosti okrasnih kamnin v Sloveniji Zaradi stalne uporabe okrasnih kam nin v gradbe­ ništvu in ker p ro jek tan ti ne poznajo zadosti n jih la s t­ nosti za uporabo, smo zbrali petografske, fizikalne in m ehanske podatke za okrasne kam nine v S loveniji in jih prikazali tabelarično. Nahajališča smo razporedili po abecednem redu. Navedeni podatki predstavljajo rezu ltate labora­ torijsk ih preiskav vzorcev, ki so jih Zavodu dostavili naročniki. P ri tem so vzorce običajno predstav lja le 3 grobo obdelane kocke z robom 16 do 20 cm. Preiskave so bile izvršene v glavnem v letih 1953 do 1961, razen Peračice, ki predstav lja podatke iz le ta 1935. U pošte­ vali smo tud i izsledke preiskav po le tu 1961. N ahajališča Gorjansko, K azlje in Š tan je l m ehansko niso b ila preiskana, petrografsko le delno. P rav tako je bilo petrografsko le delno preiskano nahajališče G radac in Peračica. N ahajališča Gradac, Kopriva, Podpeč niso bila preiskana v smislu uporabnosti za okrasne nam ene. Posam ezni predeli Slovenije so zastopani z nasled­ njim i nahajališči: Sl. 1 K am nolom i o k ra sn e g a k a m n a v SR S loven iji Sl. 2 B lok pohorsk eg a to n a lita z ap litn im i žilam i (bele) in v čas ih tu d i s k lo ritn im i, k i so n e v a rn e za rad i slabše trd n o s ti K raški predel: Brje, Gorjansko, Kazlje, K opriva- Gabrovica, Kostanjevica, Lipica, O patje selo, Š tanjel, Tem enica, Tomaj in V rhovi je. (Vsi v splošnem im eno­ van i k rašk i marm orji.) N otranjski predel: D renov grič, Lesno brdo, Podpeč. G orenjski predel: G orenja vas (Hotavlje), Peračica. Spodnji šta jersk i predel: Gorenje. Pohorski predel: Cezlak, Josipdol, Oplotnica. D olenjski predel: Gradac. P ri ocenjevanju kam na glede škodljivih prim esi in obstojnosti se je pokazala potreba, da za oceno posa­ m ezne v rste kam nine niso zadostne samo laboratorijske preiskave, ker poslani vzorci ne zajam ejo vedno vseh značilnosti, am pak da je po trebna tud i preiskava n a ­ hajališča in pregledi že vgrajenega kam na. V petrografskem oziru m ed našim i okrasnim i kam ­ ninam i prevladujejo karbonatne nad silikatnim i kam ­ ninam i. Med karbonatnim i kam ninam i znatno p rev la ­ du je jo apnenci. Apnena breča je zastopana z enim nahajališčem , sta lak tit — kapniški kalcit z dvem a n a ­ hajališčem a. M armor, v pravem petrografskem smislu, nahajam o v Sloveniji le na jugovzhodnem in južnem delu Pohorja. Tu so v m arm orju odprti številni kam ­ nolomi, toda se sedaj za okrasne nam ene ne eksploati- ra jo . V te nam ene pohorski m arm orji še tud i niso b ili preiskani. Mi jih nismo vključili med naše okrasne kam nine. Med našim i silikatnim i okrasnim i kam ninam i so zastopani tr ije različki: tonalit, cezlakit in andezitski tuf. Tonalit in cezlakit p red stav lja ta zrnate popolnom a k rista liz irane m agm atske kam nine s sorazm erno sve­ žimi m ineralnim i zrni, m edtem ko predstav lja ande­ zitski tu f sprijet, slabše kristaliziran , k loritiziran in kaoliziran vulkanski m aterial. Za tonalit je v rab i tud i trgovsk i izraz »granit«, čem ur pa tako m ineralna kot kem ična sestava ne ustrezata. M ineralna sestava z večjo količino tem nih do črn ih m ineraln ih zrn daje to n a litu sivo barvo, m edtem ko so značilni g ran iti svetle jših barv. Po m ehanskih lastnostih pa m orem o tona lit delno vzporejati z granitom . B arva, videz kam na, obstojnost barve, ponašanje p r i po liran ju in m ehanske lastnosti so odvisni od se­ stave, stru k tu re in teksture kam na. K arbonatnim kam ­ n inam dajejo svetlo sivo, sivo, črno, rožnato in r ja v ­ kasto barvo razne primesi. Čist apnenec in m arm or s ta belkaste barve. Take belkaste barve nim a nobena izm ed navedenih karbonatn ih okrasnih kam nin, ker vse vsebujejo nekoliko prim esi. Prim esi predstav lja jo v apnencih pretežno organ­ ska snov, glinena snov, železovi hidroksidi, p irit in kremen. Odvisno od količine, obarva prim es organske snovi kam en svetlo sivo, sivo in črno. G linena snov daje kam nu svetlo sivo, sivo ali pa lahno svetlo r ja v ­ kasto barvo. Svetlorjavkasto barvo povzročajo tudi železovi hidroksidi. P irit lahko povzroča svetlo r ja v ­ kasta obarvanja in svetlo rjave madeže okoli p iritn ih zrn pri p reperevanju pirita. Poleg tega p ri prepere- van ju p irita nas ta ja tudi žveplena kislina, ki raztap lja ostale sestavine, predvsem apneno maso. Med nave­ denim i prim esm i najbolj vplivajo na neobstojnost b ar­ ve organske snovi. Te pod vplivom atm osferilij zelo h itro oksidirajo in tako dobimo iz črne površine kam na lahko km alu svetlo sivo pegasto površino. Poleg tega im ajo črni apnenci, ki vsebujejo veliko organske snovi, obenem ponavadi tud i veliko glinenih prim esi. Iz ta ­ bele petrografskih lastnosti je razvidno, da so naši okrasni apnenci pretežno svetlo sive in tem no sive b a r­ ve, črn apnenec pa je v kam nolomu Drenov grič. Poleg teh prevladujočih svetlo sivo do črno obarvanih karbo­ natn ih kam nin nahajam o v nekaterih nahaja lišč ih tudi rožnato in svetlo rjavo obarvane kam nine. Rožnato barvo povzročajo fino porazdeljene m anganove prim esi in hem atit. Ta barva je precej obstojna. Najm očnejšo rožnato barvo im a različek iz kam nolom a H otavlje in apnenec iz Lesnega brda. Svetlo rjavo barvo im ata s ta ­ lak tita — kapniška kalcita. B arva je obstojna. Im ata jo zaradi prim esi železovih mineralov. Poleg osnovne apnene mase s prim esm i, so poseb­ no p ri krašk ih in delno tudi p ri drugih okrasn ih k a r­ bonatnih kam eninah precej zastopana sestavina apneni organizemski ostanki (lupine). Ti ostanki se večinoma po barvi dokaj jasno odražajo od osnovne m ase kam ­ nine in dajejo kam nu pisan izgled. P rerezi teh ostankov so v nekaterih v rs tah drobni, veliki nekaj m ilim etrov, v drugih v rstah pa im ajo tudi dim enzije nekaj centi­ metrov. N ekaterim v rstam daje pisanost tu d i psevdo- brečasta do brečasta struk tu ra. Našim okrasnim silikatnim kam ninam pa dajejo barvo lastne barve m ineraln ih zrn. Ta barva je v glavnem obstojna. Poleg prevladujočih barvno obstoj­ n ih m ineralov dobimo v tonalitu (Josipdol, Oplotnica), cezlakitu (Cezlak), v tu fu iz Peračice in v apnencih iz K ostanjevice in Lesnega brda tud i zrna, ki barvno niso obstojna. Vse te v rste im ajo lahko drobna zrna pirita , ki z razpadom povzročajo rjav k asta obarvanja. Sl. 3 Lesno b rdo — č rn ap n en ec s k a lc itn im i žilam i, k i p o ­ gosto p re id e jo v la p o ra s te . Z ato so v čas ih težav e p r i p o lira n ju in v s ija ju Sl 4 T uf P e ra č ic a — več sto le t s ta ro zn am en je n a p ro stem , k i je n ače to od a tm o sfe r ilij , p red v sem za rad i zm rzo v an ja N ekateri kosi andezitskega tu fa iz G orenj im ajo ne­ enakom erno m estom a do 25 cm velika nakopičenja m anganovih spojin, ki dobe pod vplivom atm osferilij sivo rjavkasto barvo v obliki velikih rjav ih peg podob­ n ih zamaškov. Naše karbonatne okrasne kam nine se večinoma lahko in dobro polirajo. Te so za poliranje mehke. N ji­ hova glavna sestavina je kalcit. Ta im a po Mohsovi trdo tn i lestvici trdoto 3. Prim esi organske in glinene snovi bistveno ne slabšajo politure, če so v m ali koli­ čini te r v m ajhnih enakom erno porazdeljenih delcih. N jihova količina je za naše okrasne apnence pretežno nekaj desetink odstotka. Lapornati vk ljučki v neka­ te rih plasteh iz kam nolom a D renov grič ne prijem ljejo politure in dajejo površini pegast izgled. K arbonatne kam nine km alu izgube polituro, ker se kalcit pod vpli­ vom deževnice raz tap lja . Tonalit in cezlakit sta sestavljena iz silikatn ih m i­ neralov, ki so pretežno trš i kot kalcit v karbonatnih kam ninah. Po Mohsovi trdo tn i lestvici je n jihova trdota od 5 do 7, razen b io tita v tonalitu, kateri im a trdoto 2 do 3. Tonalit in cezlakit se po lira ta počasi in dobro, z izjemo, da b io tit v tonalitu ne prijem lje politure. Ker so lističi b io tita v tona litu precej tanki, bistveno ne kvarijo izgleda po lirane površine. A ndezitska tu fa iz Gorenj in Peračice se ne polirata dobro zarad i tufske mase, ki je k lo ritiz irana in kaolinizirana. Iz tabele m ehansko-fizikalnih lastnosti naših okrasnih kam nin je razvidno, da sta prostorn inska in specifična teža za večino nahajališč okrog 2,7 g/cm3. Izjeme so: oba andezitska tufa, ki im ata znatno m anjšo tako prostorninsko kot specifično težo te r cezlakit, ki im a večjo prostorninsko in specifično težo. Poroznost in nam očljivost sta za večino nahajališč sorazm erno m ajhni. Poroznost je večinom a nekaj stotink odstotka, nam očljivost nekaj desetink odstotka. Z nat­ no večjo poroznost in nam očljivost im ata oba andezit­ ska tu fa in zaradi tega m anjšo vrem ensko obstojnost. Glede na obrus prevladujejo nahaja lišča z obru- som od okrog 20 cm3/50 cm2 do 25 cm3/50 cm2. Znatno m anjši obrus pa ima tonalit iz obeh nahajališč in cez­ lakit. Znatno večji obrus pa im ajo andezitski tu f iz G orenj te r s ta lak tit in apnenec iz Kostanjevice. Tlačna trdnost je za večino nahaja lišč od okrog 1500 kg/cm2 do 2000 kg/cm2 te r delno tud i čez 2000 kg,'cm2, znatno m anjša pa je tlačna trdnost sta lak tita iz K ostanjevice in andezitskega tu fa iz obeh nahajališč. Z aradi razpokanosti im ajo nekoliko m anjšo tlačno trd ­ nost tud i vzorci iz Hotavelj. G lede odpornosti proti vlagi in zm rzovanju v splošnem navedene kam nine ne kažejo slabih lastnosti, delno m orda G orenje in Peračica (poznano iz prakse), včasih pa tud i posamezne p lasti iz d rug ih kam nolo­ mov. Če vgradim o premočen kam en pozimi, m arsika­ te ri razpoka, zlasti če ima večjo nam očljivost (nad 0,4 «/o). Upogibna trdnost je pom em bna za stopnišča, stebre in obrem enjene plošče, vendar je žal o tem malo p re ­ iskav. Značilno pozitivno odstopajo vzorci Brje, O patje selo in Vrhovlje. Isti kažejo tud i visoke module e la­ stičnosti. Sl. 5 R jav e pege n a k ra šk e m m a rm o rju t ip a R epen iz K o s ta ­ n je v ic e . P ege so n as ta le zarad i n e e n a k o m e rn ih p rim e si d ro b ­ n o z rn a te g a p ir ita in v lage c e m e n ta pod ploščo Zaključek Na osnovi petrografskih in m ehansko fizikalnih lastnosti lahko presodimo, za kaj je določen kam en uporaben. Prvenstveno m oram o paziti, da je kamen, ki bo izpostavljen atm osferilijam , obstojen v barv i in pro ti m razu. N ekateri tem ni apnenci, npr. Kazlje, sčasoma obledijo, drugi, ki vsebujejo p ir it dobijo rjave madeže. K am ni z veliko nam očljivostjo imajo bodisi p ro ­ pustne, kapilarno povezane pore, lahko pa so te pore le polpropustne. Zlasti p rve so nevarne za v srkavan je vode in zmrzovanje, na drugi stran i pa omogočajo lažje d ihan je kam na (Peračica, Gorenje). N ekateri kam ni im ajo tudi precej zaprtih por (Cezlak, Jezersko), ki niso nevarne za m raz. Apnenci navadno ne držijo dolgo politure, zato jih uporabljam o polirane predvsem za no tran je deko­ racije. Dalj časa zdrži politura na apnencu zunaj, če je zaščiten pred dežjem. Za izpostavljena stopnišča z velikim prom etom ni dobro uporab ljati kam na z velikim obrusom (npr. Go­ renje, Hotavlje, Kostanjevica), am pak predvsem trde kam nine (tonalit). Kamnine, ki so bolj propustne in tem ne, so ne­ varne tud i za reakcije z navadnim cem entom (npr. Kazlje). Zato navadno za lepljenje okrasn ih kam nin uporabljam o čist beli cement. (N ad a ljev an je ) A. G rim šlča r - V. O cepek Umrl je Le Corbusier C harles-Edouard Jeannere t-G ris, kakor se je p rv o t­ no imenoval, je bil po ro js tv u Švicar. Rojen je b il 6. ok tobra 1887 v La C haux-de-Fonds kot sin u ra rja . N ekaj časa je delal v očetovem poklicu, ki ga je km alu zapustil, te r odšel iz svoje ro jstne dežele. V Franciji, predvsem v Parizu, je začel pot, ki ga je p ripe lja la do svetovnega arhitekta, p isa te lja in slikarja. Im e Le Corbusier je prevzel potem, ko je pod tem psevdonim om izdal pozornost zbujajočo in tem eljito knjigo »Vers une architecture« (Paris 1924). Zgradbe, k i jih je gradil v h itrem zaporedju, so razvnele s tra s t­ na, vendar zelo plodna k resan ja m nenj. Njegovo ime p a je postalo sinonim za m oderno arh itek turo . V rsta p riv a tn ih in javnih zgradb, ki jih je zgradil v Parizu , F ranciji in inozemstvu, p riča o veliki u stva rja ln i sili Le Corbusiera. Njegovi p rv i kn jig i je sledilo še 20 drugih, ki so obravnavale arh itek tu ro kot znanost. Vse so spro­ žile mnogo diskusij. Leta 1930 je postal francoski držav­ ljan in leta 1938 m u je podelila univerza v Ziirichu naslov častnega doktorja . OZN ga je izvolila za pred­ sednika kolegija arhitektov, ki je izdelal n ač rt za p a ­ lačo Združenih narodov v New Yorku. Deloval je kot svetovalec v razn ih institucijah OZN, ki so se uk v ar­ jale s problem i arh itek tu re. Le Corbusier je pokazal novo sm er v a rh itek tu ri in urbanizm u. U stvaril je »Cite radieuse« v M arseillu in Nantesu, m esto Chandighar v Pundžabu in značilno cerkev v Roncham pu, da navedem o nekaj najbolj zna­ n ih njegovih del. Tudi nam Slovencem bo ostal v tra jn em spominu, kot učitelj m nogih naših arhitektov. Le Corbusier je utonil dne 27. avgusta 1965 pri Roquebrunnu. M a rjan P re z e lj , d ip l. inž. PROJEKT - NIZKE ZGRADBE Ljubljana, Parmova 33/111, tel. 31 20 29 izvršuje projektne naloge za: ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, hidro­ centrale, melioracije, regulacije, prista­ niške zgradbe in visoke zgradbe projekt-nizke zgradbe ■ >y » >S/S BIRO ZA STANOVANJSKO, PO­ S L O V N O I N K O M U N A L N O GRADNJO V OBČINI LJUBLJANA ŠIŠKA Opravljanje administrativnih in raču­ novodskih del po naročilu za druge, predvsem za občinske sklade za finan­ ciranje graditve stanovanj in za komu­ nalno urejanje mestnih zemljišč | Pro­ jektiranje stanovanjskih, poslovnih in komunalnih objektov, kakor tudi ure­ ditvenih načrtov mestnih gradbenih okolišev I Opravljanje investicijskih uslug zlasti pri graditvi stanovanjskih, poslovnih in komunalnih objektov | Or­ ganiziranje koncentrirane graditve sta­ novanjskih objektov po soseskah, or­ ganiziranje sredstev in naročil za sta­ novanja, zgrajena za tržišče, ter prevzem stanovanj po pooblastilu naročnikov Organizacija prodaje stanovanj za tr­ žišče I Vzdrževanje obstoječega stano­ vanjskega fonda v občini Ljubljana- Šiška na podlagi pogodb s hišnimi sveti oziroma pogodb z lastniki hiš v državljanski lastnini | Ogrevanje stano­ vanjskih in poslovnih prostorov iz centralne toplarne tehnika tehnika Gradbeno podjetje „ T E H N I K A “ v Ljubljani, Vošnjakova 8, gradi in pro­ jektira vse inženirske zgradbe, prodaja objekte, zgrajene za trg, izvršuje usluge tujim naročnikom, prodaja izdelke last­ nih obratov in prodaja gradbeni mate­ rial lastne proizvodnje FADROMA K O M P R E S IO N I VALJCI SA TRI T O Č K A P O L JS K E PR O IZ V O D N JE za nabijanje zem lje 1 d ruge rad o v e n a s ip av a n ja — za v a ljan je p u tev a p rek rif lh p osebn im m a te rija lim a KOMPRESIONI VALJAK WDT-1 T ežina bez te re ta 8 tona, sa te re to m 10 to n a Š irina v a ljk a 1840 mm P ro izvodni p r itis a k po cm : sp red a 30 kg/cm 2. s tra g a 50 do 70 kg/cm 2 KOMPRESIONI VALJAK WDT-2 T ežina bez te re ta 11 tona, sa te re to m 14 to n a Š irin a v a ljk a 1940 mm Pro izvodn i p ritisak po cm : sp red a 35 kg/cm 2. s tra g a 64,5 do 93,5 kg/cm 2 I s k l j u č i v i u v o z n i k POLIMEX WARSZAWA. CZAKIEGO 7/9 T ele fo n : 269461 I T e le g ra m i: POLIMEX, W arszaw a I T e le x : 81271. 81274 Za sve obavijesti izvolite se obratili na firmu Agroprogres, Ljubljana, Kidričeva 1/IV