Za poduk in krattk čas. Crtice iz slovanskega bojišča r Axiji in Erropi. X. Z roalimi izjemki zagorarjajo vsi evrepski ministri Tarka; ti branijo Grkom in Srboro pa tudi nekoliko RaHHinom stopiti v boj. Posebno Bismark je Ruse za norce imel ter je enkrat rekel, d* bo ž njimi potegnil, drugokrat pa je zopet žugal, da bo stopil na avstrijsko etran in eabranil osvoboditcv tarških kristjanov, kar je se ve nsiitn nemškim in magjarskim torkoljubom povolji bolj, kaker če bi jim bil sv. Peter božja nebesa na stežaj odprl. Nasledek evropskega turkoljubja, zlasti pa Bismarkove zavratnosti je bil, da se Riwi niso prav upali z rso silo udariti črez Donavo; večji del vojne so pridržali doma; prereč so se bali, da jim nebi kaka druga evropska država z vojsko mabnila za hrbet, med tem ko bi se sami globoko t Turčiji borili za osrobodjenje tnrških kristijanov. To je glavni nzrok počasnemu napredovanju ruske vojne t Bolgariji, pa tudi vsem nesrečam in trpljenju, pod katerim sedaj turški kristijani omagujejo, ker so Rusi prisiljeni bili, za nekoliko časa vrnoti se črez Balkan nazaj. Evropska gospoda sedaj po kopališčih in toplicah uživa dobrote tega sveta, med tem pa razsaja turski meč med zapuščenimi kriatijaoi. Ova gospoda je br?s vere, zato pa tudi brez Ijubezni in ne mara za trpljenje krščenega sobrata; še veseli jo, kedar 0 turskih zverinstvih bere v svojih listih od Turkov in Angležev podmitanih in od smradljivih, po denarju gladovnih judov pisanih; vjaj turški trpini druga niso, nego — Slovani 1 Ko bi bili judjc, no tedaj 8« ve bi morala rsa Evropa v boj in drznega Turka kar iztrebiti. Kitajci, Japanci, judje in cigani najdejo v omikani Evropi sočatja in bt treba tudi zavetja, le Slovao oe, č^ravno celo angbeiki in torej do ušes tarkoljubni listi saaii poročajo o vnebovpijočih zTerimtfib, katcrc Tnrki zoper krvstjane vgunjajo. Več «to iet se v Evropi kaj euakega ni godilo. Kararna bilo je zalo in bogato mesto ob Črnem morjn, kakih 10 ur dalcČ proti »erertt od Varne, kder je sedcž torškemu paši. Prebivalcev je bilo 5000, nkoro Bamib marljirih in prcmožnih grških kri8tijanov. Oro oesrečoo mesto je napalo več tisoč ctifjih Črkesov. Ubogi kristijani so se sr^no branili 3 dni ter so med tem več glasov poelali turikcmu pali, n»j jim da nekoliko redne tnrške voj«ke v pomoč zoper strshovite tolovaje. Toda brezskrbni paia tega ei storil. Poslal je lamo 1 Rturega oficirja z poveljem, naj Ijndi pomiri. Ko ta v Kavarno pride, da brž 4 mestne starežinc pred 8e poklicati in jim ukaže 60.000 lir položiti za Crke8e, ki bodo potem voljni odstopiti. Ali med razgovorom kresne eden izmcd navzočib Črkesov, ki so z starim oficirjem rred priili v mesto, po prvem Btarežiui in ga ubije. Jedaakp tndi drugega in tretjega. Ob enem vdercjo vsi Črkesi t mesto in sedaj se zalfine neusmiljpno krvi prelivanje in zrerinsko razsajanje. Beani Črkesi 80 vse poklali, -kar je bilo živega, mesto pa do čista izropali in nžgali. Le malokateremu kristijann se je posrečilo niti; vrcdnost ropa se ceni na 3 milijone in iz okolice so Črkesi odgnali še 15.000 glav živine. Tako 80 v Kavarni razsajali dirji Črkesi, sedaj pa Se hočemo poredati, kako se je Bolgarom god.lo od strani tnrške redne rojske v Eski-Sagri na južni strani Balkana potem ko so Rusi odili. Bilo je 31. julija ob 4. popoldne. Rusi 80 se umaknili nazaj proti Kazanliku ob južnem znožju Balkana. Mesto in cela ljudnata in bogata okolica je zopet v turški oblasti. Sulejman-paša nkaže sedaj vse kristijane posekati, imetje pobrati, cerkre, sole in hiše požgati. Grozovito porelje se je takoj začelo grozovito izvrševati. Mesto in jegova okolica je postala neizmerna mesnica, po kateri so turski vojaki, bašibozuki mesarili in divjali, hujše, kakor če bi satane iz pekla spustil. Možke, ženske, otroke, staro in mlado, dolžno in nedolžno vae je bilo ali postreljeno, posekano ali z hišami vred živo požgano. Od Eski-Sagre do Cirpana je bilo V8e kričeno prebivalstvo, katero ni poprej zbežalo, poklano, t. j. 12—15.000 ljudi, potem zgorelo je 30 cerkva in 500 šol. V Bogdanu in Kermenliji živelo je 150—200 rodbin. Komaj 50 oseb je otelo borno življenje. Tako poroča angleški list: nDaily New8u, čegar dopisnik je nameščen v spremstvu turškega generala Snlejman-paše. On je tedaj rse to, o čem piše, sam ridel in slišal. Bog se usmili nbogih turškib kristijanov in daj srečo ruskim junakom, da bo strašncga trpljenja brž konec! Evropa se jih ne bo asmiiila in nihče drug jim ne bo pomagal, 6e ne Bog in pa ruski meč! Smešniiar 34. Trd skopin leži na smrtni postelji. Pričujoči duhovnik ga vpraša: ali se močno bojite unireti ? Skopin ma pa hitro besedo preseka rekoč: ,,oh častiti gospod, nič se ne bojim smrti, rad omerjem, da vsaj našim apotekarjem in vračnikom srcčno uidem, sicer me bodo še popolnem na nič spravili!"