Leto VIII.
V Celji, dne lO. junija 1. 1898
Štev. 23.
Izhaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., r*
pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji
*
Vladni stebri ječe.
Radikalni nemški živelj imel je v Avstriji neomejeno pravico razgrajanja, odkar se je naša država izločila iz podrejenosti pruske vlade. Prvi vspeh te nepatrijotične stranke je bilo obiskovanje frankobrodskega parlamenta pred 50 leti. Da ni bilo obiskovalcem pri tem shodu za povzdigo moči in ugleda naši državi, nego baš nasprotno, verjame vsakdo. Dasi ni ta stranka nikoli prikrivala svojih teženj po združitvi z Nemčijo, ni se do danes nobenemu privržencu skrivil niti las, nasprotno, mnogokteri je ravno vsled svojega neustrašenega postopanja zoper vsako vladno naredbo, ki se ne strinja s prusko politiko, pridobil si moč in ugled, uslužno porivalo se ga je s klina na klin, da je kmalu sedel takorekoč za tilnikom vladi.
Kje je bila — ter je še vedno — zaslomba temu protivladnemu življu? Voditelji naše politične uprave ostali so po izločitvi Avstrije iz pruskega jerobstva še vedno na svojih mestih. Njih velikcaemško ideje kisale in kvasile so se tembolj, ker jim je stal povsod dvoglavi avstrijski orel mesto znamenj združene rimsko nemške države pred očmi. Samim seveda ni prav kazalo tirati te vrste politiko, ljubo pa jim je dejalo, ako si je drznil kak »neodvisnež" neprikrito agito vati za oslabljenje mlade države.
Obstoj in protidržavno rogoviljenje te vrste »podanikov" ni bilo avstrijski vladi neznano. A kaj da so za vlado razsojevali in ocenjevali ljudje, ki so nekaki krstni botri te izdajalske struje.
Iz teh »svobodomiselnih" radikalnih ele mentov vzrasli so pravcati uporniki do vsega, kar se nazivlja avstrijsko, kar nosi vidno ali naslovno ime Avstrije. Na videz je takih »nevpogljivih" borilcev za zajedno nemško državo le peščica v Avstriji, a v resnici so med takozvanimi inteli gentnimi Nemci le častne izjeme onih, ki obsojajo upornike a la Wolf, Sčhonerer i. dr.
Pripadnikov šteje ta stranka toliko, da je patrijotičnemu Nemcu biti jako previdnemu, da ne izda svoje cesarske barve.
Liki nekdanji druhalji rokovnjačev, imajo ti ljudje razposlane svoje sotrudnike križem sveta, ki sosebno vohajo, kakšnega mišljenja so merodajni zastopniki in upravitelji javnih zadev. Žalostno bi sicer bilo, ako bi le par odkritih prekucuhov preobračalo javno mnenje in zakonite vladne naprave, ako bi ne bilo resnično vesoljno nemštvo za njimi, ki pa se po izreku: »Nemec se boji le Boga, druzega ničesar"; previdno skrivajo kakor ščurki podnevi, a ko pa vedo, da vladni privrženci zatisnejo oči, začnejo svoj prekucuški dirindaj.
Res da se tem revolucionarjem ni treba ničesar bati, ker znajo vladi sipati pesek v oči, da ne vidi njih počenjanja, paznim, za obstoj Avstrije skrbnim Slovanom__ga^se -itak ne verjame. Zabrusi se jim, da denuncirajo, da ne privoščijo nemštvu »svobodnega rojenja svojih narodnih idej", in vlada, ki sicer tako rada' pozablja proti Slovanom, spomni se v takem slučaju takoj na državni zakonik o nemoteni pravici avstrijskih narodov — sebi v kvar.
Razširjalci propagande za »Alldeutschland" dosegli so pač zadnja leta velikanske vspehe. Iz njihovih taborjev vlada se parlament, od tam se odstavljajo in sestavljajo ministerstva, volijo se odseki, nastavljajo najvišji uradniki —
vse sistematično, a vendar rapidno.
■•h
Vlada ni jim stavila nikakih mej, vsled česar ja zrasla njih drznost nad kronano giavo v Avstriji. Eden najbolj živih nacijonalnih taborjev je naša deželna stolica — razupiti Gradec. To prusko gnezdo se je jelo zgražati, da si je drznila krona proti njegovi volji posaditi tja vojaštvo, koje se ne da vneti za protidinastične težnje, temveč je postopalo zoper revolucijonarne pojave strogo po višjih zapovedih.
Nadalje je bila vlada napram »prosvitle-nim" Gradčanom tako »zastarelih nazorov", da ni podelila priznanja onim graškim Schonerer-jancem, ki so slavili punt zoper avstrijsko vojaštvo s tem, da so demonstrativno spremljali k pogrebu napadalca na vojake, temveč jim je odvzela častniški naslov. Na vse zadnje pa ni prišla krona niti vprašat nemških nacijonalcev v Gradec, koga da si želijo predsednikom nad-sodišča za Štajarsko, Kranjsko in Koroško, temveč je po svoji volji imenovala grofa Gleispaha, ki se svojedobno ni niti pridružil Wolfovim raz-bijalcem v parlamentu.
Graški mestni svet skočil je tedaj najdalje, kar si do sedaj bojaželjna stranka nemških nacijonalcev ni upala: pozval je vlado, naj se cesarjeve odredbe glede razveljavljenja degradiranja, imenovanja Gleispacha in garnizovanja Bošnjakov v Gradci prekličejo. Te zahteve bile so dozorele grožnje revolucije, in kakor hitro bi se bila vlada kateri teh udala, prenesla bi se bila avstrijska vlada v nacijonalni tabor v Gradec, tam gori imeli bi diktaturo, na Dunaji pa le izvrševalno upravo. — To slutiti je morala tudi dunajska vlada, mahnila je po Gradci s tako odločnostjo, da je ta prekucuška zarota kar ostrmela ter še niti sedaj ne verjame, da je to resen čin tiste dunajske vlade, ki jih je navadno le dobrodušno božala. Sa je že pač zgodilo, da je vlada kje razpustila mestni svet, a taka mesta so bila slovanska, no, proti Slovanom je pa marsikaj dopustno, da, koristno, kar nemško mesto kakor je Gradec, v dno duše razljuti.
To bi po njihovih mislih bila morala vlada uvaževati, da »ako storita dva isto, ni isto;" hvala Bogu, da nima nobeden slovanski zastop greha upora in izdaje na vesti, kakor sloveč Gradec.
Nemška radikalna ali tudi nacijonalna struja ima v naši državi neprecenljivo moč, začela je ž njo računati že celo vlada, vendar še
LISTEK.
Časnikarstvo po svetu.
Jako mnogo stanejo »Times" posebni do pisniki. Ako nastane kje vojska, takoj se pošlje na bojišče dopisnik, prav za prav se pošljeta dva: vsak v drugi sovražni tabor. Za ta nevarni posel dobi dopisnik velik honorar. Tako je veljala fracosko-nemška vojska časopis »Times" 360.000 kron.
Toda v svojo škodo »Times" ne dela. Troške pokrivajo dohodki. Pred vsem drugim je »Times" kaj drag časopis. Jedna številka stane 30 vinarjev, celoletna naročnina pa znaša 96 kron. Glavni vir dohodkov pa donašajo »Timesu" in-serati. Za jeden predal se plača 700 kron, a jedna stran časopisa ima 6 predalov; torej se plača za jedno stran 4200 kron. Številka ima navadno po 7—8 stranij inseratov, kteri prineso dnevno nad 30.000 tisoč kron. Ako se računajo dohodki za inserate na 150 tisoč kron na teden, pa znaša to na leto od 8—9 milijonov kron. Dasiravno so inserati v »Timesu" dragi, vendar se nahaja v vsaki številki od 2 do 3000 nazna-
nil. V nobeni svetovni državi se ne dela toliko reklame, kakor na Angleškem. Trgovci vedo, da brez reklame pri svoji trgovini ničesar ne opravijo,
O čistem dobičku tega časopisa ni mnogo znano, ker se lastniki lista mislim sramujejo, to priznati. Samo v jednem letu se je izvedelo, da je znašal čisti dobiček baje 5 milijonov.
»Times" izhaja razun nedelje vsak dan dvakrat. Jutranja izdaja izide še v temi med 4. in 5. uro. Ta prva izdaja se urno razpelje na brzovlakih, ki obstajajo le na glavnih postajah; na manjših postajah se meče skozi okna v zavojih, ktere prestregajo nalašč čakajoči strežniki. Tako se zgodi, da ob devetih čitajo že v Men-šestru in Liverpolu papir, ki je bil še ob treh rano čist in nenatisnjen. Troški za dopravo so velikanski, a vendar se izplačajo.
S to velelepo osnovo časopisa nahaja se v ozki zvezi tudi njegov vpliv. Lahko se reče, da uživa takšno spoštovanje kakor vlada sama. Na Angleškem se ne spremeni noben zakon, ako ne da k temu »Times" svojega milostljivega privoljenja. Nek angleški duhovnik je dejal: »Ko bi »Times" rekli, da se ne strinjajo z biblijo (svetim
pismom), pa jim izmed 500 čitateljev 490 pri-pritrdi." Na srečo ta anekdota ni resnična; vse-kako pa jasno kaže, kako velikanski vpliv ima časopis na ljudi. Irsko vprašanje, za ktero se je jako vrlo potegoval nedavno umrli Gladstone, bilo bi se že davno rešilo, ko bi temu »Times" ne bil nasprotoval.
Toda »Times" ni neizprosen časopis, tudi on obrača plašč po vetru. Opaža se tudi na njem kaj nežni čut za promeno časovega duha ter najde vsekdar ugoden trenotek, da zaobrne jadra ter vpluje v časovni prod. Ako gospodje uredniki opazijo, da se pri kakem vprašanju večina nagiba k temu ali onemu smeru, takoj se pridružijo večini ter si ta smer osvojč. Kakor hitro pa to učinijo, je stvar za Anglijo rešena.
Ostali londonski časopisi glede naklada in pomena daleč zaostajajo za »Timesom", vsekako pa daleč nadkriljujejo naše časopise. Delujejo z velikim kapitalom ter imajo čist dobiček, kakršnega ne doseže noben nemški list. »Standart" plača na leto za poročila iz Dunaja 60.000 kron. „Daily" so plačale svojemu dopisniku v rusko-turški vojski 48.000 kron ter mu najele voz in konje, da je urneje mogel vojaške pohode in boje
bo dosegla mnogo pri naši državni upravi, ako ne — vsega.
Tej stranki ne dopadejo se jezikovne naredbe ter ne želi niti o njih razpravljati, posledica bo,ida se državni zbor mogoče prav hitro razpusti.
Govori se mnogo, da misli vlada obstoječo ustavo sistirati ter oktroirati novo, vsled česar bi velik del državnih poslancev izišel iz deželnih zborov. To pa zna škodovati Slovanom in vladi. Slovani ne bodo dobili v mešovitih deželah zakonitega števila v parlament, Nemcev skrb pa bo, poslati le može strogo nacijonalnega mišljenja. Premotrivati nam je treba le šoaj. dež. zbor, in slika je jasna.
Slovani, osobito še mi Slovenci pa se pri vsaki priliki političnega obrata, tako tudi pred pričakovanim sedaj, samozavestno tolažimo: „Naj pride kar hoče, hujše nam ne more biti, nego nam je že". Res, da nimamo mnogo zgubiti — ker mnogo niti nimamo — a zanikrnost neod-pustna bi bila, da si ne prizadevamo k pridobljenemu še vedno več pridobiti.
Položaj je jako resen. Se pa li stori tudi kaj, da bo naše ljudstvo dostojno podučeno, ako se nam obetajoči prizori vresničijo. Od kod naj vedo naši priprosti volilci, koga jim bo zbirati za eventualno novo zbornico. Pušča se naše v političnih zadevah le površno poučeno ljudstvo v nemar do zadnjega trenutka, a pred volitvijo navali vse nanj ter mu z beganjem in prigovarjanjem odvzame še tisto malce lastne razsodnosti, ki bi mu sicer nasvetovala zastopnika po njegovi volji,
To se tiče vas, slovenski poslanci, vi imate biti politični učeniki zastopanega ljudstva. Sklicujte shode, učite narod, razjasnujte mu položaj ter ga pripravite za vsakojaki preobrat. Za uzor naj vam bodo nemški poslanci, ki ne poznajo miru, kjer se gre za ukrepljenje in jačenje svoje narodnosti.
Petdeset let po trnjevi poti.
IV.
Kjer je pričakovati največ vspeha, tja sili sovražnik najbolj in si skuša utrditi svoj položaj. In to je v prvi vrsti šola. L9-tu je dosegel naš nasprotnik dokaj vspehov in še jih pričakuje.
Isto tako kakcr v šolah, izpodriva nas Nemec in Italijan drugod. Naj si bo sodnija ali politična oblast, državna ali deželna služba, Nemec ali Italijan si smeta biti v svesti, da izpodrineta slovenskega tovariša.
Najbolj izrazito je to opazovati pri naših prvih političnih inštancah, pri okrajnih glavarstvih. V teh uradih kar mrgoli različnih tujerodnih grofov in baronov, ki se pripravljajo in zorijo za višja mesta. Kako postopajo ti politični uradniki z nami Slovenci, o tem svedoči premnogo dokazov. Kje pa so Slovenci? Zakaj se ti ne posvečujejo v večjem številu političnim službam? Malo jih je, ker vedo, da tu ni mesta zanje. Nekdo je rekel, da so naša okrajna gla varstva nekaka oskrbovališča osirotelih pleme-nitažev in imel je menda prav.
na bojišču opazovati. Navzlic tem ogromnim troškom imajo še vendar velik čisti dobiček. „Standard" ima dobička poldrugi milijon naših kron, „Daily-Telegraph" tri milijone, „Daily-Ne\vsa 700.000 kron. Seveda se tiskajo v ogromnem številu.
Tako izhaja „Standart" v 260.000 izvodih, a „Daily-Telegraph" v 300.000 izvodih. Manje nego 50 000 izvodov ne tiska se nobenega odličnega angleškega časopisa. Pri nas pa lahko na prstih jedne roke seštejemo časopise, ki imajo po 2000 naročnikov.
V Franciji je časopisje ravno takšen tiran javnega mišljenja, samo da je njegov vpliv pri gorkokrvnih Francozih še večji. Žalostno pro slavljeni velikani francoske prekucije, kakor Marat, Desmoulins, Robespierre, Brissot i. dr. so bili poprej v službi žurnalistike. Thiers, močan predsednik ljudovlade ter zgovorni Gambetta bila sta vneta dopisnika časopisov. V Franciji ni nikako čudo, ako koga raz uredniškega stola podvzdignejo na ministerski sedež. Iz tega je moči soditi, s kakimi sposobnostmi in vednostmi mora biti nadarjen urednik ali sodelavec francoskih novin. K temu morajo se družiti še
Nekoliko boljše so vsaj v novejšem času razmere pri naših nižjih sodiščih. Danes imamo po Slovenskem precejšnje število sodnijskih uradnikov, ki so čeprav tujci po narodnosti, zmožni našega jezika. Toda mnogo jih je še, ki lomijo slovenščino kakor kak mrtvi jezik in so dostikrat primorani posluževati se tolmača. Poleg tega pa rujejo in hujskajo zoper vse, kar je slovenskega, ne meneč se za svojo prisego in za svoj vzvišeni poklic. Takih sodnikov in pristavov nahajamo skoro pri vsakem okrajnem sodišču po jednega, kakor da naj on markira tu nemško „posest". Kako sodi prosto ljudstvo, ki ne loči sodnika kot zasebnika in uradnika, in kako vplivajo dotične tožbe o takih uradnikih na neuko ljudstvo, čitamo in slišimo ne enkrat v letu
Ne bom našteval vseh točk našega narodnostnega programa, ktere so ostale vkljub petdesetletnemu boju za njih vresničenje neizpolnjene. Preveč jih je še ostalo iz one dobe, ko se je obetala narodom svoboda in jednakoprav-nost. Drobtinice, ktere smo si v minulem pol-stoletji izprosili, podobne so darovom raztrganega berača, kteremu vrže ta ali oni iz ponosa ali sramote kak košček črnega kruha ali prgišče zrnja. Vse naše dosedanje pridobitve nosijo več ali manj značaj milosti iz bogato obložene mize germanizma in mažarizma.
In kakor sem že v začetku omenil, odgovarjajo te pridobitve popolnoma našemu značaju. Kakšni smo večinoma Slovenci? Gremo prosit. Snamemo prav ponižno klobuček, si pogladimo lase, rahlo potrkamo na vrata in z nekim svetim strahom stopivši pred dozdevnega vsemo-gočneža prosimo, samo prosimo, za to ali ono, veliko tako ni, s pristavkom, če je božja volja in „ gospod" tako milosti v. In če dosežemo s prošnjami kako drobtinico, kako se požurimo peti slavo dobri in pravični gospodi! Da se ji izkažemo bolj hvaležne in uljudne, izvolimo jih častnim udom, občanom itd.
Kaj čuda po tem takem, da ravna izvestna gospoda z nami kakor z hlapci, kakor z manj vrednim narodom. Krivi smo si premnogokrat sami, meneč da se s prošnjami najprej in največ more doseči. Tu pa tam utegne biti res, da so prošnje bolj umestne in več obetajoče; pri tem pa ne smemo pozabiti, da moramo naše izročene in nam podarjene pravice drago plačevati. Kar se nam da, da se nam le zato, da moremo še nadalje ostati molzna krava mogočnejšim gospodarjem, daje se nam, ker se nas potrebuje.
Dokler se bomo Slovenci na ta način raz vijati hoteli, ne smemo se nadejati resničnega napredka. Mi bomo edino le podlaga tujčevi peti.
Naša rešitev je naša neustrašenost, brez-ozirnost in sloga, Brez teh lastnostij bomo še polveka životarili, ako se nam že preje ne prereže nit življenja. Spomnimo se torej sebe ob letošnji petdesetletnici, ter prekoračimo prvi polvek dasi z žalostnimi spomini, vendar s trdno nadejo, da bo dvajseti vek naši usodi mi lejši, da si priborimo našo Slovenijo, po kteri i smo zaman hrepeneli.
druge lastnosti in znanja, ostroumje in satira, ali zmožnost znati načrtati človeške slabosti tako, da se jim drugi smejijo, da se dotična oseba pokaže pred občinstvom brezoborožena in uničena. V pariških listih mora biti vse, kar se pripeti, napisano v mični obliki; vse čemur mi pravimo babje čenče, mora biti napisano v moj-sterskem slogu, vrednem boljšega predmeta.
„Figaro" je v Parizu najbolj priljubljen časopis ter se tudi čita v vseh, tudi najvišjih dru štvenih krogih. A vendar je „Figaro", kar se tiče duhovitosti, zelo reven. To, kar ga dela priljubljenega, je opravljanje; on razglaša v jav nosti kočljive rodbinske zadeve, od katerih niti desetina ni resnice in katere takoj v naslednji številki preklicuje ali zmanjšuje. Njegovi uvodni članki, naj si že pretresajo politično ali društveno življenje, so glede duhovitosti revni, zato pa je slog in besedni red tako izboren, da to dela na čitatelja vtis, kakor ga dela stara, grda baba, opravljena v zlato in svilo.
„Figaro" stoji v najtesnejši zvezi z državnim aparatom; on ima večkrat v svojih predalih poprej poročila, nego jih izve minister. V panamskem škandalu je največ pripomagal, da se
Celjske novice.
(„Zveza slov. posojilnic" v Celji) imenovala je pri odborovi sej; dne 8. t. tajnikom in revizorjem g. Franjo Jošta, knjigovodja celjske posojilnice.
(Poset „Triglavanov".) Za svoj običajni izlet izbrali so si letos „Triglavani" naše „nem-ško"(?) Celje in pa krasno Šaleško dolino. Radostnim srcem pričakovali so celjski rodoljubi dan 4. rožnika t. 1., ki naj bi jim bil pravi narodni praznik. Kot prelep uvod k imenitni slavnosti nam je prinesla zadnja številka „Domovine" „Pozdrav" v stihih od dičnega Aškerca, častnega člana akad, tehn. društva „Triglav". Vsakdor pa, komur je le pripuščal čas, pohitel je v soboto dopoludne na kolodvor, da pozdravi mile goste, vrle „Triglavane". In res lep sprevod se jih je pomikal od kolodvora pa do s troboj-nicami okinčanega ^Narodnega doma". Pri oknih in na balkonih pa je zaoril stoterni „Živio" iz nežnih ust celjskih rodoljubkinj in množica cvetja se je vsula na došlece. Opoludne vršil se je banket, pri katerem so se govorile razne napit-nice in kateri je bil nek prehod k pravi zabavi in društvenemu užitku. Vse zanimanje se je osredotočilo na koncert. Saj je bil že vzpored sam ob sebi tako vabljiv in mikaven, da se nihče ne bi mogel odreči vžitku, kteri je smel pričakovati. Jasna velika dvorana je že dubkom polna ko dvigne g. med. Ipavic svojo paličico, da vodi orchester. Orchester na lok na slovenskem odru — je-li to verjetno!? In vendar je resnica! Slovenski in drugi slovanski akademiki imajo svoj orchester in prišli so nam pokazat, kaj znajo. Nam je zaigralo srce ob tem pogledu in dali smo si duška z živahnim ploskanjem. Ej, Nemci in drugi, pridite pogledat, kak razloček je med našo mladino in med vašimi „heu-lovci", ki na vseučilišču nimajo lepšega opravka, kakor da hodijo za pogrebom navadnega hudodelca in da ljudstvo hujskajo k revoluciji. — Kmalu potihne plosk. H glasovirju prisede „ stara hiša" g. dr. Benjamin Ipavic in že nas razvesele prvi akordi uvoda k njegovi spevoigri „Tičnik". Res, da je majhen orchester igral to delo — vsako mesto je bilo komaj enkrat zasedeno — toda preciznost in fina igra vijolinistov sta nam privolila pogrešati ono — recimo malenkost. Burna ovacija skladatelju je sledila tej točki, ki se je morala kakor vse druge ponavljati. — Cista intonacija in mehka igra goslačev je vzla-sti pri intermezzu iz opere „CavalIeria rusfci-cana" ter v ciganskem plesu Bizetove opere „Carmen" vse očarala. Pri intermezzu je gospica Ipavič eva na glasovirju prevzela vlogo harfe ter jo izvedla v popolno zadovoljnost. Ista gospica je tudi z diskretnim spremljevanjem solistoma pripomogla do lepega vspeha. Solista gospod dr. Bela Stuhec ter gospod dr. Viktor Supan sta nam kot taka že stara znanca ter kakor po navadi tudi to pot žela obilo pohvale. Sicer je prej morda marsikdo majal z glavo, čoš, dva bantonista pri istem koncertu; toda vsaki izmej | obeh gospodov ima svojo posebnost, vsaki drugo I barvo v glasu, vsaki svoje predna?anje znač.lno
je preiskava požurila. Priljubljen pa je najbolj radi tega, ker odkriva javnosti kočljive rodbinske zadeve. Ne odtegne se nobenemu škandalu, samo da zamore prinesti svojim čitateljem kakšno mično novico. V tem smeru delujočega sodelavca imel je „Figaro" v Kolinu rojenega Ž.da Wolfa, ki je v mladosti zapustil svojo nemško domovino ter se pofrancozil.
Uredniki „Figara" imajo po 70 do 80 tisoč frankov plačila na leto. Posamezni članki se plačujejo celo s 1000 franki nagrade. Naročnikov vtegne imeti okolu 70 000. Inserati so še dražji nego pri „Timesu" Mala vrstica velja 12 frankov.
Glavni urednik „Figara" je enak mogočnemu knezu; on samo pomigne s prstom in cele vrste ljudij ga ubogajo. Francoski državniki si prizadevajo pridobiti njegovo prijaznost ter ga vabijo na svoje gostije. Predsednik ljudovlade nikdar ne priredi gostije, na kateri bi manjkal gospod urednik. Ne vrši se nikaka javna slovesnost, pri kateri bi gospod urednik ne zavzemal odličnega mesta. Ravnatelji gledališč mu zastonj prepuščajo v gledišču prve sedeže.
(Konec prih.)
umetniški individualnosti. Niti pri enem niti pri drugem ne izgubimo zanimanja. Ta večer sta gospoda sama storila razloček v izbiranju snovi za prednašanje, tako da bi ju smeli označiti : Stuhec je liriški, Supan pa dramatiški ba-ritonist. Iz grla dra. Stuheca se nam je zopet oglasil naš anonymus Risto Savin, ki je uglasbil Aškerčevo balado »Javor in lipa". Žal, da prelepa skladba v veliki dvorani ni prišla tako do veljave, kakor je zaslužila. Z dramatiškim vz-nosom nam je podal dr. Supan prolog k Leon cavalio jur operi »Pagliacco", ko je stal tako pred zagrinjalom, obžalovali smo nehote, da pevec nima glumaškega koštuma, ko bi nas tako popolnoma spominjal resnice — na odru In ko
je končal z besedami---»igra se prične"
tedaj smo vže trepetali misleč, sedaj se dvigne zastor. To točko je spremljal na glasovirju gosp. med. Ipavic, mej tem ko je Čajkovskega „romanco" v svoje varstvo vzela gospica Ipavičeva.
Toda, kaj to! Zastor gre doli. Aha, nekaj posebnega se pripravlja. Glejte, glejte tam stoji cvet celjskih Slovenk, za njimi gospodje — pevci, sredi njih pa zastavonoša »Triglavanov" ponosno dviga častni društveni prapor, poleg njega predsednik. Krasna slika! Ne zasluži li odobravanja in ploskanja, kteremu neče biti konca. Tedaj pa povzdigne glas gospica Kamila Baševa, ter s finim občutkom prednaša Aškerčev »Pozdrav" ; koncem deklamacije priveže na zastavo krasen trak, darilo celjskih dam. V ospredje stopi gosp. dr. Dečko, najstarši celjsKi »Triglavan" ter v vznešenih in navdušenih besedah slavi preteklost in sedajnost »Triglava", spominjajoč pri tem prave naloge akademikove. V imenu »starih hiš" »Triglavanov" poda g. dr. Dečko društvu lepo izdelano nosilo za trakove. Društveni predsednik g. Piki se zahvali v primernih besedah za n -nadno češčenje, ktero izkazujejo celjski Slovenci »Triglavu". Na to stopi na vzvišeno mesto g. dr. Ravnihar in mešani pevski zbor zapoje pod njegovim vodstvom g. dra. J. Ipavica »Pozdrav". Po dveh koncertih, v kterih je naš mladi mešani zbor že nastopil, sme vajeni, da nam isti poda le najboljše. In tudi to pot se nismo varali, ko smo ljubko skladbo čuli peti tako iz-borno dovršeno. — Efektno Vilharjevo »Slovo", moški zbor s spremljevanjem orchestra, je zaključilo koncertni vzpored. Gosp. dr. Stuhec je prevzel bariton samospev. Kakor vedno, kedar se nam poda to delo, tako ja tudi sedaj isto občinstvo imponovalo tako po melodijoznosti kakor po svoji velikanski obliki. — Le težko smo se sprijaznili z mislijo, da je koncertu konec. Še vedno so nam šumeli v ušesih blago zvočni akordi. Ne samo priznanje, srčna hvala gre vsem prirediteljem lepega koncerta, s kterim so nam podelili zares umetniški užitek. — Drugi dan poleteli so »Triglavani" v dični Šoštanj, da tudi ondu obiščejo svoje znance in zaščitnike. O tem lepem izletu priobčimo o celem opis, ki nam je obljubljen, tako, da se iz celotne slike lahko razvidi, koliko so vredni taki izleti.
(„Napreja.) C. kr. namestništvo v Gradci je z naredbo od 23. maja 1898, št. 15219, pra vila krščanskega socijalnega političnega društva »Naprej" s sedežem v Celji odobrilo.
(Nedeljski počitek) Javlja se nam, da je tukajšni odvetnik gosp. dr. Ludovik Filipič v svoji pisarni vpeljal popolen nedeljski počitek. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celji pozdravlja najprisrčnejše korak, ki ga je storil tukajšni odvetnik gospod dr. Ludovik Filipič z vpeljanjem popolnega nedeljskega počitka v svoji pisarni, nadejaje se, da bodo tudi drugi šefi temu človekoljubnemu činu sledili.
(Vabilo) k društvenemu shodu, katerega priredi »Delavsko podporno društvo v Celji" v nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri popoludiie v »Na rodnemu domu" s temle dnevnim redom: 1. Kaj hoče socijalna demokracija in 2. Kaj hočemo pa mi. 3. Raznoterosti. O prvi točki bode govoril g. dr. Krek iz Ljubljane, o drugi pa g. J. Kržišnik iz Teharjev. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
(Za sokolski izlet) v Št. Jur ob juž. žel. razposlali so se lepaki ta teden, na kar opozarjamo z opombo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Kdor bi želel eventualno, da se mu dopošlje lepak, naj javi to odboru »Celjskega
Sokola", kteri bode radovoljno vstregel vsem izraženim mu željam. Če nam ostane nebo milo, smemo upati, da se bodemo pri tem izletu pošteno zabavali med svojimi znanci in prijatelji v prijaznem narodnem Št. Jurji in pričakujemo radi tega prav obilne udeležbe. Na veselo svidenje torej bratski sokolski: »Na zdar" !
(»Celjski Sokol") priredi, kakor smo na kratko že omenili v eni prejšnjih številk, v nedeljo dne 19. t. m. izlet v Št. Jur ob juž. žel. Izletu se pridružijo tudi vsa celjska narodna društva in sicer: »Celjsko pev. društvo", »Celjska čitalnica" in »Delavsko podporno društvo" v Celji. Vzpored za izlet določen je sledeče: 1. Odhod društev iz Celja z vlakom ob 2. uri popoludne. 2. V Št. Jurji obhod po trgu in pozdrav pred županstvom. 3. Ljudska veselica v trgu Št. Jur ob juž. žel. Pri ljudski veselici nastopi slavno »Celjsko pevsko društvo". »Celjski Sokol" bode izvajal: telovadne vaje na drogu, telovadne igre z žogo, gimnastične vaje v dvojici in atletske vaje ter atletsko skupino. Poleg tega se bodo vršile različne ljudske igre pristopne vsakomur. Nadalje prosta zabava. Za dobro postrežbo bode v vsakem oziru preskrbljeno. Pri veselici bode sodelovala slavna prostovoljna požarna bramba in godba te požarne brambe iz Št. Jurja ob juž. žel. Vstop prost. K prav mnogobrojni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. Opomba. Za slučaj, da bi bilo dne 19. t. m. neugodno vreme, se vrši izlet in ljudska veselica teden pozneje, t. j. v nedeljo dne 26. rožnika t 1. z istim vzporedom.
(Glede dvojezičnih poštnih pečatov) zvedeli smo, da je trgovsko ministerstvo po poštnem ravnateljstvu vprašalo vse poštarje, kake pečate, tiskovine imajo in kake so ondotne razmere. Odvisno bode sedaj mnogo od gospodov poštarjev, bode li želji ljudstvu vstreženo ali ne.
(Nemška olika) odseva sedaj že tudi raz oglov hiš. Te dni naznanil je nek okoliški gostil ničar, da je prevzel gostilno. Lepaki, so bili nemški in slovenski. Vkljub dvojezičnosti pa niso našli slovenski lepaki milosti pred oblastno nemško gospodo. Koder ae je dalo, potrgali in pohodili so jih znani adjutantje mogočnih generalov iz oklicnih tabel. Kjer pa to ni mogoče, tam vidiš z velikimi črkami zapisano pod tiskanim imenom dotičnega gostilničarja besedo »Sau", po naše svinja. No, mi smo prepričani, da je dotična svinja, ki je lepake olepšala s to besedo, gotovo prave in pristne nemške krvi, ki je menda naravnost prihrula iz kake tevtonske goščave, pa prišedši na slovensko zemljo ni mogla drugače naznaniti svoje navzočnosti, kakor da je prilepila svojo sliko na omenjene lepake. Dober tek nemška gospoda, take olikane svinje vam privoščimo.
(Tast svetovne zgodovine) postal je, kakor piše nemški graški list „Extrablatt", tukajšnji advokat dr. Janez Stepischnegg, župan celjskega mesta in spe. In zakaj je postal ta slavni ro-potač „Schwiegervater der Weltgeschichte". Menda zato, ker mu je rešil znani pokvečeni dunajski »Pultdeckelheld" njegovo hčerko večnega devištva ali pa mogoče za to, ker se pri vsaki mogoči priložnosti druži s sodrgo in faki-nažo, med katero se nahajajo najbolj dvomljive eksistence. — Tako smo videli tega tasta svetovne zgodovine minulo nedeljo skupno z njegovim slaboglasnim poročnikom in diurnistom Ba-loghom, ko se je vršil koncert »Triglavanov" v »Narodnem domu", ob pozni uri po noči sredi tolpe razgrajoče in »hajlajoče" poulične sodrge, ktero je menda šuntal na naskok na »Narodni dom". Škoda je le, da so mu žandarji odvedli v zapor šest najzvestejših kričačev, (med temi tudi dva komija župana Stigerja, tedaj vendar le niso tako nedolžni, kakor to rad župan trdi.) Ker smo prepričani, da bi bil general dr. Stepischnegg s pomočjo teh in pa njegovih ostalih zvestih oprod učinil drugače dogodek, kteri bi mu opravičeval zgorajšnji priimek. Še bolj pa je škoda, da niso žandarji zaprli Stepischnegga samega, ker bi bil potem gotovo mir na ulici in bi ne trebalo onim pomilovanja vrednim žrtvam, ki še ne vejo kaj je »Heir, po nepotrebnem kaše pihati.
(Celje je razburjeno!) Oni dan ob prihodu »Triglavanov" v Celje drznili smo si Slovenci
pokazati dinastični in narodni svoj čut ter razobesili na pročelju »Narodnega doma" cesarsko zastavo, a na vsaki strani pa po jedno slovensko trobojnico. Sicer nam je bil celjski župan pred par dnevi poprej pokazal, ktere barve so njemu ljube, med temi pa je nadomestovala cesarsko ona iz Frankobroda. Na magistratu in iz vsih mestnih hiš visele so namreč na oni »zareg-ljani" dan razven frankfurtaric, še celjska, a nobena cesarska. No, celjski Slovenci pa smo že priznani uporneži, ki menda nalašč tega ne storimo, kar ima celjski župan in njegova kompa-nija rada. Ko pa so Celjani na vse zgodaj zagledali cesarske in slovenske bar?e, lotila se jih je »kolera nostra", nekaterim je baje že tešč želodec preobračalo. Župan Stiger kot vrhovni organ zdravniške komisije, poslal je nemudoma javnega organa v »Narodni dom" z nujnim ukazom: »Vse zastave (seveda tudi cesarsko) takoj odstraniti, mesto je strašno razburjeno, za vsa-kojake nasledke (n. pr. steklina, božjast) težavna odgovornost." Nam se položaj seveda ni zdel tako nevaren. Vsaj tudi nas ne hodi nihče po-praševat smo li razburjeni nad pruskimi zastavami. Zvečer trebalo je 15 orožnikov, da so za-branili nebrojni fakinaži, da ni iztrgala ali zažgala cesarske in narodne zastave. Razven narodnosti braniti je Slovencem simbolično in dejansko dinastijo proti Wolfovemu prusnjaštvu. Župan Stiger je baje svobodomiseln in pravico-ljuben mož — vedi si ga Bog, ali je izdal oni, samega sebe osmešujoči ukaz, predno se je popolnoma prebudil; sicer bi ga moralo biti vendar malko sram, ker zastave so visele tudi še drugi dan.	_ _
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške premembe) Č. gosp. Jakob Menhard, kapelan na Ptujski gori, premeščen je kot mestni kapelan v Ptuj.
(Imenovanje.) Urednikom državnega zakonika imenovan je g. dr. Fran Vidic, suplent na mariborski gimnaziji. S tem so rešeni vsi dolgotrajni dvomi, da li dobimo Slovenci na to mesto strokovnjaka, ne pa morda le vladnega proteži-ranca. G. Vidic je v pravem pomenu besede naš, a tudi za ta posel sposoben, kakor težko kdo drugi.
(Imenovanje) Deželnosodni svetnik in okrajni j sodnik v Marenbergu g. Jakob Munda imenovan i je deželnosodnim svetnikom pri okrož. sodišču v Novem mestu.
(Osebna vest.) Vitanjski rojak g. dr. Fr. Jankovič infenovan je sekundarjem v dež. bolnici v Ljubljani.
(Redek slučaj) V Gotovljah pri Žalci vjeli so na polji živega divjega kozla (Gams), ki je še v gorah redek slučaj; ker je videti precej udomačen, je najbrž kje ušel. Videti je še precej mlad in ljudje so pravili, da so tudi babico videli na polji. Če se znajde lastnik, naj se nemudoma oglasi, drugače se bode oddal lastniku lova. Pojasnila daje Tone Goršek v Gotovljah, pošta Žalec.
(Vojnik — svetovnoznan.) Ker se vojniško županstvo na vse možno dreganje zarad razpisa že davno potekle nove volitve ni ganilo, niti je maralo kaj storiti na naš poziv celjsko okrajno glavarstvo, temveč se hoče čakati, da bo napravljen zapisnik volilcev tako, da jim zmaga uiti ne bo mogla, oglasil se je minoli teden naš poslanec vitez Berks v državnem zboru. Vojni-čani so najbrže na to čakali, da se raznese o njih glas po svetu, kakor svojedobno o Celju.
(Volilni shod na Vranskem.) Od udeleženca pri shodu volilcev na Vranskem na binkoštni pondeljek se nam poroča: Poročilo poslanca J. Žičkarja je trajalo jedno uro. Govoril je o državnem zboru sploh, o raznih parlamentarnih strankah, o predlogih, katere je sam stavil 6ndi in zlasti o nagodbi z Ogrsko. Po poročilu se je stavilo nanj več interpelacij. Nekdo je prašal: kaj misli g. poslanec, jeli kaj upanja, da bi nižje ljudstvo v Avstriji prišlo do svojih pravic in če se bodo uresničile vsaj nekatere socijalnepreosnove. Odgovoril je: Do tega bi gotovo prišlo, ako bi nemški zagrizenci ne ovirali delovanja. Vlada ima že pripravljen »zadružni zakon" in več prav imetnih predlogov bi v kratkem prišlo na dnevni red. Nekatere so stavili i slovenski poslanci dr. Krek, Berks itd. Zlasti pa se je naglašalo

da naj bodo slovenski poslanci trdi pri sklepanju pogodbe z Ogrsko, ako bo kdaj prišlo do nje. Jednaka pravica, jednaka bremena za obe državni polovici ali pa — nič. Prosilo se je tudi g poslanca, naj deluje na to, da bi se omejila žitna kupčija na borzi. Poslednjič se je izreklo gospodu soglasno zaupanje za njegovo delovanje. G. poslanec se je za to zahvalil in obljubil, da bo vedno deloval kolikor je v njegovi moči za pravica slovenskega n&roda po starem geslu: »Vse za vero, dom in carja"! G. poslanec dr. Gre goreč pa je zelo razburil zborovalce. Volilci so mu izrekli grajo in obžalovanje in kot predsedniku »Slovenskega društva" nezaupanje radi njegovega zadnjega govora v državnem zboru. Slovenski poslanec naj zastopa koristi svojih volilcev, ne pa nemškega državnega jezika. To bodo že storili »Wolfi, Schonererji" in drugi, ki so ploskali njegovemu govoru. Poslednjič so se volilci na predlog g. Oseta izrekli tudi za slovensko vseučilišče v Ljubljani.
(V Letuš pri Braslovčah) prišla je z novo šolo tudi vrla narodna zavest. Ustanovilo se je namreč že »Bralno društvo", čegar prvi občni zbor se je vršil dne 29. minolega meseca. G. nadučitelj K. Marschitz imel je jako navduševalen otvorilni govor o važnem pomenu splošne omike, katero pospešujejo na kmetih pač v prvi vrsti bralna društva. Društvu je pristopilo znatno število udov, a pričakuje se istih seveda še več. Društvo si je osnovalo knjižnico, ki že šteje blizu 70 knjig, ter je naročeno na najvažnejše domače politične, kmetijske in leposlovne knjige. V odbor so izvoljeni gg.: Karol Marschitz, predsednik; Ig. Mikuš, podpredsednik; Fran Kresnik, tajnik; Matija Žibret, blagajnik; Blaž Sedminek, odbor- j nik; pregledovalci računov so gg.: Fr. Goričar, Jos. Kodre in Jur Dobnik. Novemu društvu želimo vrli razvoj!
(Veselo znamenje) V Gornjemgradu je pred nekaj dnevi vihrala bela zastava iznad jetnišnice v znamenje, da ni nobenega »ptička" v njej.
(Izlet na Ljubno.) Pevsko društvo v Gornjemgradu priredi v nedeljo dne 12. t. m. izlet v prijazni trg Ljubno ob bistri Savinji. Sevč se bede ta izlet, katerega se udeleži tudi precej Gornjegrajcev nepevcev, izvršil le ob ugodnem vremenu.
(Za jubilejno kapelico Matere Božje) pod
Ojstrico, katere stavbo je prevzela »Savinjska podružnica slov. planin, društva" je v Gornji Savinjski dolini veliko zanimanje posebno v Lučah in Solčavi. Kako hitro bode v planinah sneg skopnel, se bode pričelo s stavbo. Blagoslevljanje bode najbrž začetkom meseca avgusta. V kratkem hočemo o tej zadevi in v obče o delovanju »Savinjske podružnice slov. planin, društva" poročati obširneje.
(V Št. Lovrencu nad Prožinom) izvoljen je v drugič županom posestnik Andrej Samec; obč. svetovalca pa sta Martin Gajšek in Karol Krcfel. Dobro bi bilo, da se sedaj obč. odbor potegne za slovensko nemški poštni pečat pošte Štore.
(»Bralno društvo v Studenicah") priredilo nam je s svojo veselico dne 22. maja t. 1. zelo zabaven dan. Kakor smo to v Studenicah že vajeni, našli smo tudi pri tej veselici veliko množico domačega ljudstva zbranega. Lep pomladanski dan privabil je pa tudi lepo število cenjenih gostov iz bolj oddaljenih krajev, kakor iz Slov. Bistrice, Loč, Št. Jurija, Stoperc, Laporja, Makol in Poljčan. Vzpored te veselice obsegal je razven gledališke igre in mešanega zbora tokrat tudi moški zbor, ki se je pa tudi takoj pri prvem svojem nastopu občinstvu zelo priljubil. Izmed pesmi ugajala sta najbolj mešana zbora »Ljubca povej, povej" in »Le pevaj tičica", od moških zborov pa »Ljubezen in pomlad" in »Slovenac i Hrvat". Te kakor tudi druge pesmi so pa cenjene pavke in pevci tudi prav dobro zapeli! Pri šaloigri »Blaznica v prvem nadstropji" videli smo zopet naše, po svojem spretnem igranju nam že vrloznane diletante gdč. Ranerjevo in gdč. Maj-henovo ter gg. Žolnirja in Koropeca, kateri so kakor vselej tudi tokrat častno rešili svoje uloge. Na novo nastopil je tokrat g. Ivan Kandolin, ki je tudi dobro igral svojo ulogo. Pri prosti zabavi so nam naši vrli pevci še marsikatero veselo zapeli in le prehitro nam je pri tem splošnem veselju prišel čas ločitve. Vsakemu udeležencu
pa ostane ta dan gotovo v prijetnem spominu in vsakdo se bode gotovo z veseljem podal v prijazne Studenice, ko nam »Bralno društvo" zopet priredi kako veselico.
(Smrt v ognju.) Dne 31. m. m. gorela je hiša Šoršaku v Poljčanah. Očetu se je posrečilo zadnji hip otroke rešiti, le 91etni deček skočil je nazaj v hišo ter zgorel.
(Nemštvo od Planine do Brežic) obstoji iz bivšega ,,Triglavana ' Faleschini-ja in „nemškega" odvetnika dr. Kautschitscha. Ta dva prišla sta pretečeno nedeljo na Planino ter odposlala od tam razpuščenemu graškemu občinskemu svetu brzojavko: »Dne 5. junija na Planini zbrani Nemci iz Brežic, Sevnice, Kozjega in Planine pošiljajo . . . obč. svetu »treudeutsche" pozdrave kot izraz čutil za vekovito »Gemeinbiirgschaft". Dr. Kautschitsch, A. Faleschini." V Gradcu jim je gotovo takoj lažje pri srcu, ko so se uverili, da še stražita Spodnji Štajar podpisana moži-celjna.
(Narodna čitalnica v Ptuji) priredi v ne deljo, dne 12. junija 1898 v »Narodnem domu" gledališko igro »Na Osojah" ljudski igrokaz v 5 dejanjih Po predstavi prosta zabava, pri ka teri sodeluje tamburaški zbor. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
(Nesreča) V Lastomercih imela je dne 27. m. m. posestnika hči Ana Satler opraviti pri mlinskem kolesu. Pri tem neprevidnem opravku zdrkne med kolesa, ki so jo v vrtežu pri priči zdrobila.
(Pri ljutomerskih obč. volitvah) pokazal se je nakrat tudi celovški okrajni glavar baron ! Mac-Nevin ter pritaknil k »lorbekovemu vencu" glas podarjenega mu častnega občanstva.
(Umrla je) v Mariboru v zavodu čč. šolskih sester sestra Serafina Muhovec, doma iz Žalca.
(Iz Maribora) se nam poroča, kako se penijo jeze ondotni prusaki nad »Narodnim domom", kojega nazivajo v svoji onemogli zavisti »vindiše kajšen". Spoznali so tedaj važen pomen »Narodnega doma,", nada, da bi še s kakšnim dovoljenim orožjem nasprotovali, jih je seveda minila — ergo pokažejo staro prusaško lastnost obrekovanja. Slovence tako lajanje seveda najmanj ne vznemirja, temveč pridno nadaljujejo to krasno, narodno stavbo ter si mislijo: Pes najhujše laja, dokler v temi prišleca sliši in voha, ko ga pa zagleda, umolkne ali iz strahu, ali pa, ker se mu ne zdi varno spustiti se nani. Tudi celjski prusaki so kaj hrupno lajali nad našo zgradbo, zdaj še le dvomljivo renčijo ko hodijo mimo.
(Pošteno kaznovano nemško pobalinstvo.)
Kakor smo poročali, dogodil se je dne 20. m. m. za vratni napad z opeko raz nekega novega poslopja v Gradci na mimoidočo bosansko moštvo, pri čemur je bil vojak Stepan Josipovič na til-n ku dokaj močno ranjen. Dotičnega zlikovca so kmalu zajeli ter dne 1. t. m. obsodili pri graškem sodišču na polletno težko ječo. Iz cele obravna,ve se je videlo, da so graški niži, posebno še kilavi sloji (zločinec je star še le 20 let) po hujskanju takozvane graške »inteligence" tako zaslepljeni, da je bil zatoženec mnenja, na bosanskega vojaka sme se pač kamen brez pomisleka zalučati, liki na mačko neljubega soseda. Morda dobijo te vrste ljudje sedaj drugačne nazore o avstrijskem vojaštvu.
Druge slovenske novice.
(Državnim poslancem za ljubljansko okolico) je bil dne 6. t. m. mesto dr. F. Šušteršiča izvoljen dež sod. svetovalec g. Ivan Vencajz.
(Knezoškof dr. Anton Jeglič) je obiskal pretekle dni večino ljubljanskih dobrodelnih zavodov, cerkva in imel zadnjo nedeljo popoludne pri Uršulinkah slovensko pridigo. — Tudi par zunanjih fara je že obiskal.
(Osebna vest.) Notar v Idriji gosp. Vinko Kolšek je premeščen v Lož.
(Imenovanje.) Gospod dr. Alojzij Vacek, zdravnik v Pragi, imenovan je okrož. zdravnikom v Boh. Bistrici.
(Umrl je) dne 1. t. m. v Ljubljani vpoko-jeni župnik Franc Barborič, v starosti 65 let. V. m. p.!
(Umrl je v Ljubljani) obče znani tovarnar in veleposestnik Janez K o s 1 e r star., ki je zlasti v narodno-gospodarskem oziru bil skušen in delaven mož.
(Streljanje zoper točo) so začeli vpeljavati po mnogih krajih na Slovenskem. Ker se je bilo to skozi dve leti dobro obneslo v vinogradih v Slovenski Bistrici, vpeljali so možnarje s širokimi cilindri tudi pri Mariboru. Letos so začeli možnarje naročevati pri znani slovenski tvrdki Lorber & Pehani v Žalci, ki ima prvo tovarno te stroke, tudi občine na Dolenjskem, n. pr. v krškem okraji, v mokronoškem okraji, v Belo-krajini, na Goriškem i. dr. Ker je stvar silno važna, želeti je, da bi se marljivo poročalo o vspehih, ki jih ima to streljanje zoper pogubo-nosno točo.
(Strela.) Dne 31. m. m. udarila je strela v Češnjicah pri Trebeljnem v poslopje štacunarja Janeza Špolar ter mu ubila kravo in upepelila celo gospodarsko poslopje z vsebino vred. Zgoreli sta tudi dve svinji. Škode ima okoli 3000 gld., zavarovan je pa le za 1000 gld.
(Koroški Nemci) nočejo imeti nič več skupnega s slovenskimi sodeželani. Z avstrijsko državo, ki noče Slovane jednostavno zatreti, že itak niso več zadovoljni, odkar jim je Wolf razlagal, da imajo Nemci tam za Renom svojo pravo materino deželo, kjer bo vsak avstrijski ubežnik najmanj minister. V svojem sovraštvu pa ne marajo nadalje s Slovenci vred niti jednega Boga več častiti. Nemci v Malborgetu pri Trbižu ter po nekod po Lavantinski dolini živijo zadnji čas — sad Woifove agitacije — v neprestanem sporu z duhovščino ter grozijo sedaj, da prestopijo skupno k luteranski veri. Wolfovo glasilo „Ostdeutsche Rundschau" pozdravlja to grožnjo z navdušenjem, češ, Nemec se mora oprijeti tiste vere,' ki mu nudi največ prostosti. Ako ne bo vlada temu državnonevar-nemu Wolfu zank nastavila, razrušil nam bo državni, verski in družabni obstoj.
(»Gospodarski list za tržaško okolico") je začela izdajati »Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico". Društveni člani dobivajo ga brezplačno, nečlanom plačati je zanj 50 kr. na leto.
(Odlikovanje sodnikov.) Cesar je podelil predsedniku dež. sodišča v Trstu, Mih. Urban-čiču, vitežki križ Leopoldovega reda; naslov in značaj dvornih svetnikov pa so prejeli: Conte Dandini de Sylva, podpredsednik tržaškega dež. sodišča, dr. Anton Tušar, predsednik okrož. sodišča, v Rovinju in Karol Defacis, predsednik okrož. sodišča v Gorici.
(Na Goriškem) imajo skoraj vse tovarniške delavce v rokah laški vodje socijalnih demokratov. Oni teden ostavili so delo v papirnici v Podgori. Takoj so prišli tja omenjeni voditelji ter dobili vodstvo delavcev na 3vojo stran. Pa so tudi delavni ti ljudje, pred kterimi bi se pač lahko krščanski socijalisti sramovali. Povsod imajo raztegnjene svoje mreže, ne zamujajo nobene prilike govoriti ljudstvu na srce. Nam se smili naše lahkoverno delavsko ljudstvo, ki ne ve, da so socijalni nauki lahonov o mednarodnosti slepilo, za kulisami delajo ravno tiste korake preko Furlanije, kakor pristni progre-sovci. Vse razburja te mednarodne proroke že sama slovenska trobojnica ali slovenski nagovor v njih mednarodni družbi.
(V Pulj) premestili bodo baje vse deželne urade iz Poreča ter je že poslala vlada istrskemu dež. odboru načrt takega zakona. Tako bi postalo mesto Pulj sedež dež. zbora, dež. odbora ter vseh dež. uradov. Ne moremo dosta verjeti, da bi si upala vlada res enkrat tako odločno nastopiti proti italijanski kliki, ki se je lani zgražala nad vlado, da je ista kršila zakon, ker je brez privoljenja dež. zbora sklicala istega v Pulj, mesto v Poreč.
(Z dr. A Gertscherjem) kot predsednikom nadsodišča v Dalmaciji niso dalmatinski Srbi in Hrvati nič kaj zadovoljni. Vlada jim je poslala namreč mačko v vreči. V to povsem po zakonih opravičeni zahtevali so na to mesto Slovana. Vlada jim je poslala Slovenca (o, jej!) Gertscherja. Kot takega so ga seveda z veseljem sprejeli in »Crvena Hrvatska" v Dubrovniku piše v svoji 22. štev.: »Slovenačka era v Dalmaciji" . . .
»Predsednikom dalmatinskog suda prizivnog imenovan je savjetnik Gertscher — rodom Slove-nac". Takih nazorov je tudi »Hrv. Domov." No, obžalujemo naše južne brate na razočaranju. Vkljub tej prevari pa vendar ne bo treba orož nikom Gertscherja varovati; kaj bi neki storili Gradčani v takem slučaju, ki niti Gleispachu — rojaku njih krvi — ne privoščijo v njihovem okraju živeti.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor.) Izginilo je vsako zanima nje za avstrijski parlament, kar se da pomembnega o njem slišati, bo najbrže njega razpust. O tem se govori vsak dan, vendar se še zna zavleči do prihodnjega petka, t. j. 17. t. m. Pod težo neznane krize je tudi delovanje vseh strank prisiljeno, da bi rekli, govorijo le, da še par odmerjenih uric s čim izpolnijo. Vlada priskrbela je menda nalašč več tako vabljivih zakonskih načrtov, ker ve, da ne pride do glasovanja o njih. Taki predloženi načrti so: odprava čas-n škega koleka, državnih mitnic, znižanje pristojbin zemljiščnega prepisovanja. Poljak Milewski je predlagal, naj se za čitanje teh načrtov sprejmo večerne seje, med tem, ko ostanejo dnevne za suhoparne jezikovne debate; Nemci pa tega ne marajo. Jezikovne debate so res nad vse dolgočasne, ako se mora v taki stvari poslušati ži-vinozdravnika Turka ali bedastega Glocknerja. Besedičenje je seveda le formalna izpolnitev časa in programa, do sklepa o tej debati seveda ne pride v jednem tednu. Razprave postale pa so Nemcem tembolj" puste, odkar je podpredsednik odredil, da ni onih neslanih medklicev sprejemati v zapisnik. S tem ugasne slava celjskemu poslancu Pommerju, ki se je često proslavil z okornimi medklici, če tudi z nobenim govorom Vsa poparjenost in zaspanost v zbornici pa po-menja, da se pripravlja k nevihti, in vdari li v njo strela ter jo razžene, ali pa jo poživi le okrepčevalna rosa — to še le zvemo.
(Stoletnica prvega hrvatskega glasbenika.) Dne 30. m. m. minilo je 100 let, odkar se je rodil Ferdo Livadič, preporoditelj hrvatske glasbe. Ferdo Livadič (Wiesner) rodil se je v našem Celju 1. 1798., kjer mu je bil oče sodni pristav. Gimnazijske študije izvršd je v Zagrebu, a postal je že kot dijak ljubljenec zagrebškega občinstva po svoji izvanredni muzikahčni nadarjenosti. Preporoditelj hrvatske književnosti, slavni L,udevit Gaj, združil se je rano z Livadičem, in skupno sta popolnovala prerojenje k novemu narodnemu napredku. Nebrojno Gajevih pesmi uglasbil je Livadič kar sproti, ko so se porodile tako tudi ono narodno davorijo: „Još Hrvatska nij' propala". — Umrl je Livadič v Samoboru j 1. 1878, tedaj 80 let star.
(Mažari) se trudijo ostati na videz povsem 1 ravnodušni napram možnosti, da pretrga Av strija carinsko zvezo z Ogrsko. Nekteri posebno bojeviti politiki, ki nimajo pri tem osebno ničesar zgubiti, hujskajo po listih ša nalašč k temu, češ, zgubb bo imela le Avstrija. Iz krogov ma-žarskih veleposetnikov in veleobrtnikov pa je slišati čisto drugače slutnje. Ti uvidijo, da imajo njihov ogromni izvoz v Avstrijo, pa tudi prek te v Nemčijo, popolnoma v rokah avstrijske železnice, ki povišajo potem tarife po svoji volji. Prosti izvoz bi jim ostal le po morji preko Reke ter deloma v južne nemške dežele po Oderberg železnici, a tudi ta je pred nemško-državno mejo v avstrijskih rokah. V resnici se tedaj Mažari tega dejstva občutno bojijo, veseliti pa bi se ga imelo češko veleobrtništvo in veleposestvo, veselili bi se seveda tudi mi vsi avstrijski Slovani, da bi ne pitali več največjih zatiralcev slovan-stva — prevzetnih Mažarov.
Ogled po širnem svetu.
(Benečanski Slovenci) vročili so slovensko pisano spomenico italijanski prestolonaslednici Jeleni — hčeri črnogorskega kneza — v kteri jo prosijo, naj se zavzema zanje, naj jih zagovarja in brani, ker sicer kmalu izginejo raz tal italijanskega kraljestva.
(Na Srbskem) bile so pretečeni teden volitve za skupštino. Največ skrbi delala je Milanovi vladi takozvana radikalna stranka, ki se
ne boji očito obsojati vladno nerodnost. Ta stranka ima skoraj ves srbski narod za seboj. Bivšega kralja Milana, izskušenega nasilnika pa tudi sedaj ni »pogum" zapustil. Priskrbel je, da so vodjo radikalcev — bivšega ministra Pasiča — nepravično pred volitvami veleizdaje obtožili ter ga obsodili na devetmesečno ječo. Govori se pa, da se jetnikom, ki delajo državi preglavice, na Srbskem kaj lahko pripeti, da — zginejo. Skrbelo pa se je tudi sploh od vladne strani, da se je proti radikalcem nekako tako postopalo, kakor pri sosedih — Mažarih. Prava ironija je, da je izvoljen samo jeden radikalec, a 112 vladnih privržencev. Tako sijajna zmaga vlade pa je opasen „omen" za — državni obstoj. Radikalci se namreč niti volitev vdeležili niso, temveč tuhtajo najbrž kaj posebnega za presenečenje Milana.
(Predsednikom francoske posl. zbornice) izvoljen je Deschanela, pripadnik oportunistov; dosedajni predsednik, pristaš radikalcev Brisson je propadel za 6 glasov. Volitve so bile dolgotrajne in jako burne.
(Špansko-ameriška vojska.) Zadnja poro čila iz bojišč prinašajo vesti večkratnih spopadov. Dne 31. m. m. prišlo je nekaj ameriškega brodovja pred vhod v luko Santiago de Cuba, kjer so nameravali zapreti špansko brodovje ge nerala Cervera. Začeli so bombardirati utrdbe nad zalivom, a to le iz primerne daljave, ker niso hoteli priti na streljaj španskim topom. Seveda niso zamogli na ta način kaj škodovati, a španski streli so baje ameriško brodovje vendar toliko dosegli, da sta jim poškodovani dve ladiji, a jedna zapaljena. Cervere pa med tem časom baje niti v zalivu ni bilo s svojim ladiv-jem, nego plava neznano kje, a v zalivu je pustil le neko poškodovano večjo ladijo z nasajeno svojo zastavo, da je premotil Amerikance. Hudo so bombardirali Amenkanci Santiago tudi dne 3. t. m., pri čem se je potopila velika ameriška križarka „Merrinac"; trdi se od jedne strani, da so jo prodrli Španci s torpedi, od druge strani pa se ve, da jo je prevrtal nek ameriški častnik sam, da zapre s potopljenko uhod španskemu brodovju iz luke. (Če ga pa ni notri?) Poročila so sploh kaj nejasna in nezanesljiva.
Dopisi.
Zidani Most, dne 30. maja.
V smislu § 19 d. z. zahtevam, gospod urednik, da oziramo na dopis iz Zidanega Mosta v Domovini dnč 27. maja 1. 1. število 21. sledeči popravek v prvim izdanjenim listu natiskate.
Res je, da jaz kakor namestnik loškega župana, že 15 let na Zidanem Mostu vse zdravniške in policijske zadeve, h katerim tudi od gonjska postaja spada, opravljam; laž pa je, da jaz odgojence spremljam, za ta posel sta dva od visocega deželnega odbora nastavljena od gonjska sprevodnika.
Res je, da so napisi pred šolskimi sobami nemški, a tega nisem jaz, ampak je krajni šolski svet kriv, kateri je napisi narediti pustil, in jaz nimam pravice jih svojevoljno predrugačiti.
Popolna neresnica je, da jaz šolski mladini prepovedujem v slovenščini občinstvo pozdravljati; res je le, da vsi učitelji na to strogo in složno gledamo, da otroci priljudno pozdravljajo, vsak o jeziku katerega je zmožen.
Ni res, da sem jaz s dopisnikom o šolskih zadevah kedaj le besedico izpregovoril, zato so vsi v dopisu navedeni nemški stavki, — gola laž. Tako je tudi laž, da je moja gospa o priliki sprehoda v Širje kedaj s dopisnikom in njego vimi sotrudniki govorila. Neresnična je trditev, da je moja gospa samo nemškega jezika zmožna, resnica je temveč, da ima izpit iz nemškega in slovenskega jezika. Nesramno obrekovanje je, da je pouk v šoli mojej gospe »postranska služba"; res je le, da se v šoli pošteno trudi. Dobila je za njen trud in zvrstno podučevanje že več pohvaljnih pisem, in na vsaki razstavi častni diplom.
Tako je tudi nesramna laž, da moja gospa v loško šolo neredno hodi. V tekočem šolskem letu je zarad bolezni samo dvakrat izostala, — eden dan je nadomestila — kar se je šolskemu vodstvu v Loki vselej pravočasno naznanilo.
Na druge neotesane napade nočem fantin-skemu dopisniku, kateri še za ušesi ni popolnoma suh, odgovarjati. Obsodili so ga itak vsi omikani, pošteni in previcoljubni ljudje.
BI. Kropej nadučitelj in občinski svetovalec.
Iz Petrovč. Prebivalcem petrovške občine je še dobro v spojnimi ljut boj, kterega je bila narodna stranka pred dvema letoma zoper zdi u-žene nemškutarje in socijalne demokrate. Nadejali so se, da se jim posreči njihova nakana ter posaditi nemškutarja na županski stol; a delali so račun brez oštirja. Na dan volitve so prišli narodni volilci v takem številu na volišče, da so bili samo narodni možje voljeni v občinski odbor. Nasprotniki so besneli jeze: vlagali so tožbe in prizive, a vse prizadevanje bilo je brez vspeha. Narodni občinski odbor izbral si je narodnega župana. Kako slabo so gospodarili poprej, je pač vsakemu volilcu dobro znano; zato nočemo ponavljati starih pregreh. Hvala Bogu, da je sedaj vse drugače!
Sedajni občinski odbor gospodari varčno in skrbi za red v celi občini. Zato so pa tudi volilci ž njim zadovoljni. Nezadovoljni so le tisti, kterim je prejšnje slabo gospodarstvo prinašalo dobiček; nezadovoljni so rudečkarji in nemšku tarji. Zato jim je naroden občinski odbor in naroden župan trn v peti. Odstranili bi ga radi in če ne drugače vsaj z lažjo in obrekovanjem. Saj je po njihovi veri — če je sploh kaj imajo ! — laž in obrekovanje dovoljeno, da le dosežejo svoj namen in se polnijo predali njih časnikov.
Čez leto dni bodo zopet volitve v Petrov-čah. Menijo, da jim sedaj cvete pšenica in se jim posreči vreči naroden odbor. Zato so že sedaj rudečkarji pri delu, čeravno samo z lažjo in obrekovanjem. Izmislili so si, da je sedajni župan popolnoma nezmožen, da ne more reševati občinskih dopisov itd. Laž ima kratke noge. Kdorkoli pozna petrovškega župana, ve, da je izurjen v pisavi kakor malo kdo; vsako sredo ga lahko najdeš v občinski pisarni, kjer rešuje občinske dopise. Težko najdeš župana, kteri bi bil pripravljen ob vsaki uri ustreči ti, kakor je naš župan. Zato si pa rudečkarji le zapomnite: če še toliko lažij nakupičite, nikdar ne bodete dosegli svojega namena. Mi se ne bojimo ne vas, ne vaših lažij. Tega ste se lahko že prepričali. Kct vaši prijatelji pa vam odkritosrčno povemo: vi rudečkarji in nemškutarji ne boste nikdar več gospodarili v petrovški občini. Gotovo se še spominjate, kako so rudečkarji pogoreli v Žalcu, nemškutarji v Št. Petru in Veliki Pirešci. Veliko hujše se še bode vam godilo pri prihodnjih volitvah v Petrovčah. Zmagali bodemo zopet mi narodni volilci in voljen bo zopet naroden ob-• črnski odbor, kteri si bo izbral narodnega župana naj že nosi to ali ono ime. Čd se pa na nobeden način ne dajo vaši živci potolažiti in vas preveč koža srbi, vam bomo pa zopet mi volilci pomirili živce in pogladili kožo — na dan volitve.
Toliko za danes omenjenim rudečkarjem in nemškutarjem v prevdarek.
Narodni volilci petrovške občine.
Iz Ljutomera. Nikdo ni pričakoval zmage naše slovenske stranke, in vendar je izid volitve neprijetno dirnil vsakega, ki je le količkaj vnet za obstoj in napredek slovenskega življa v »našem" trgu. Kdo je kriv tega sijajnega — poraza? V očigled temu, da »deluje" slovenska stranka že skoraj pol stoletja na to, da si pribori popolno last Ljutomera, v očigled dejstvu, da ima toliko in tako sposobnih močij, ki pa žal niso delavne, kakor oi bilo potreba, v očigled temu, da je okolica že popolnoma prebujena in v njej narodna zavest prav lepo procvita, vkljub vsemu temu podlegla je slovenska stranka zopet — in vsem ljutomerskim »delavnim" narodnjakom se smeje peščica nemčurjev v obraz!!
Kaj je torej vi-rok porazu ? Vzrok naši »zmagi" je nedelavnost naše inteligence, slaba agitacija, boječnost in ozkosrčnost.
Da ne bodete »z menoj vred slavno zmagani" Ljutomeržani rekli, da sem smfil, hočem to svojo trditev malo utemeljiti, — in potem sodite sami in vas naj sodi občinstvo.
Nedelavnost, — da ne rabim trpkejšega izraza, — kaže se povsod. Vzemimo samo čin,
kateri je še mnogim dobro v spominu. Slovensko dijaštvo ljutomerskega okraja je priredilo, kakor že navada, o Božiču gledališko predstavo in po lepakih in osebno povabilo naše tržane in okoličane k zabavi. Pa groza — še deficit je imelo dijaštvo in ne krajcarja ni moglo poslati podporni zalogi za slov. visokošolce v Gradci. — V drugih krajih se vesele, ako vidijo kako na rodno igro na skromnem odričku, — mi se ne zmenimo za to. Naša letargija kaže se v sijajnem svitu tudi v sledečem: Ves svet v6, da imamo v Ljutomeru »dobro znanega" sloveno-žrca g. Mavrič-a, katerega smo komaj primorali da ima dvojezične poštne potrebščine, dopisnice, nakaznice itd., in da občuje, čeravno nerad, z nami v našem jeziku. Okoličani seveda mu ne delajo preglavic, ker jih meni nič tebi nič od pravlja v osornem glasu z blaženo nemščino in nemškimi dopisnicami, nakaznicami, če izrečno ne zahtevajo slovenskih. Teh, ki bi zahtevali slovenske poštarske stvari, pa ni mnogo (g. Be-žan iz .... ec, g. R ... iz C vena et consortes govore seveda nemški, ker »znajo"), — ker itak cela ljutomerska okolica ve, kako prijazno se pogovarjajo nekateri slovenski narodnjaki iz trga z gosp. poštarjem v blaženi nemščini iz gole »galance", da bi se le mogočnemu gospodu poštarju ne zamerili. Pa to še ni vse. Čeravno imamo pri nas sicer hvalevredne in ugledne narodnjake, in čeravno so vse občine v področji naše pošte slovenske in, kolikor je meni znano, vse slovensko uradujejo (pristranska občina s svojim »g. županom" seveda mora biti včasih izjema) — vendar je živa, pa tudi za nas vse sramotilna resnica, da še imamo nemški pečat. Ali nimamo v L)utomeru moža, ki ; bi sestavil prošnjo na poštno ravnateljstvo, in če tukaj ne bi nič opravili, pa na trgovinsko ministerstvo, za novi nemško-slovenski pečat? Ali ga res ni moža, ki bi storil potrebne korake in nam spravil to, do česar imamo pravico?
Dalje sem omenil, da manjka agitacije. Da, manjka je, in da je manjka, razvidi se iz prejšnjih primerov in iz drugih, katerih pa ne bi rad zdaj našteval, posebno pa iz najnovejšega dejstva, da smo »mit Paucken und Trompeten" propadli. Ako bi bila agitacija, postalo bi ljud stvo bolj zavedno, ker bi se mu razložilo kako velikega pomena je naš boj, ako bi bila agitacija in čvrsto narodno življenje v trgu samem, prišlo bi več možakov iz trga in okolice na zbo rovanje »Slov. gospodarskega in političnega društva", katero bi tudi potem več hasnilo, prišlo bi več ljudij k shodom naših poslancev, obisko- i valo bi več naših sotržanov in okoličanov naše zabave. Ravno zato, ker dovoljne agitacije ni, je naše narodno življenje mrtvo, medlo, tako, da je opravičena bojazen, da zaspimo v spanje, katero smo spali pred letom 1848.
Dragi sotržani — narodnjaki! Na vas je, da se začnemo zopet gibati, da se vzdignemo iz otrplosti in popravimo, kar smo zamudili. Prvi slov. tabor vršil se je v Ljutomeru 1. 1868 (9. avg.), prvi so bili Ljutomeržani v boju za narodne pravice nekdaj, — delajmo, agitujmo, vzbujajmo in poučujmo naše sotržane in okoličane, pa ne samo z besedo, ampak v djanjih! Skušajmo poravnati zamujeno — in prihodnja zmaga bo naša! Brez dela ni jela, brez truda ne vspeha.
Narodno-gospodarske novice.
Vinorejci, poškropite vinograde!
Kakor se sedaj kaže, bodemo imeli, ako nad vinograde ne pridejo kake posebne uime, še precej dobro vinsko letino. Povsod na trtah je namreč opaziti prav mnogo kabrnikov. Zlasti so brajde od izabele tu in tam tako nanizane s kabrniki, da jih je kar veselje gledati. Skrbeti nam je pa, da si ohranimo trto zdravo, ker le na zdravi trti nam grozdje popolnoma dozori in zdrava trta nam daja poroštvc, da nam bode še tudi zanaprej obilno rodila,
Najhujša in najbolj razširjena bolezen je pa sedaj na naših trtah, kakor je to splošno znano, strupena rosa (peronospora). Ta bolezen pritepla se je k nam iz Amerike in se je od leta 1887 po vseh naših vinorodnih krajih kaj hitro razširila, Početkom ljudje niso nič prav vedeli, kaj
je vzrok, da se listje tako hitro suši in večinoma se tudi za to niso prav mnogo brigali. Nekateri so tudi mislili, da bode ta bolezen ravno tako prešla, kakor je prišla. Pa močno so se vsi ti motili. Bolezen nikakor ni prešla, resnica pa je, da nam je naše vinograde skoraj popolnoma uničila. In ko bi se ne bilo izumilo še o pravem času sredstvo proti tej bolezni, tedaj bi morebiti pri nas še le malokje trta zelenila.
Vzrok tej bolezni je neka glivica, ki se v podobi belih pegic pokaže najpopred na spodnji strani listja, pozneje pa tudi na zgornji strani. Ta glivica se razrašča po listnem staničji; listi se vsled tega zgrbančijo, osušijo in pred časom odpadejo. Pri vlažno-toplem vremenu se ta glivica, tako hitro razširja, da v nekaterih dnevih celi vinograd okuži. Trosi te glivice ostanejo v osušenem listji ter prično spomladi z novega kaliti, zato pa kaj pametno ravnajo tisti, ki listje v jeseni spravijo na kupček ter je potem sežgejo. Tako pokončajo tudi kaljive tro3e.
Da pa mora trta, koje listje je bolano in je tudi še prerano odpadlo, slabeti in hirati, to je pač vsakemu jasno. Vsaj tudi drevo, kateremu so gosenice listje objedle, nič več prav ne raste, ako se celo ne posuši. Po listju namreč rastline dihajo, in v listju si prirejajo živež, od katerega se potem tvarjajo novi deli rastline. Kar so tedaj pri živalih pljuča in želodec, vse to je pri rastlinah listje. Zdrava pljuča, zdrav želodec, krepka rast; bolan želodec, bolana pljuča, splošna slabost. Ravno tako tudi pri rastlinah. Rastlina z zdravim listjem raste bohotno, in nasprotno pa z bolanim listjem hira in slabi. Kako res nično je vse to, o tem so vas dovolj podučile mnogoletne skušnje ravno pri vinski trti, katera je vsled svoje bolezni na listju strupene rose, tako močno oslabela; tu in tam je že popolnoma obnemogla in izginila.
To bolezen od vinske trte popolnoma odpraviti , se morebiti ne bode lahko posrečilo, vendar pa bi se veliko doseglo, ako bi se vsi vinorejci v to svrho združili ter bi vsak storil svojo dolžnost sebi in drugim v korist. Razun tega, da skrbno sežigamo v jeseni osušeno listje, imamo še drugi prav dober pripomoček, s katerim zabranimo, da se strupena rosa tako hitro ne širi in da še zdravih listov ne napada. Vse to dosežemo, ako trte marljivo škropimo s tekočino, katero smo si napravili od apna in modre gahce. Nareja se pa ta tekočina tako-le : V kad ali podstavnik se nalije 100—200—300 litrov vode, ter se vanj obesi vrečica z modro galico in druga z neugašenim apnom. Na vsake 100 litrov vode vzame se IV2—2 kg modre ga lice in 2—2Va kg apna. Ko se je to oboje raztopilo, se tekočina dobro premeša. Nekateri apno v posebni posodi razstope ter je potem prece-jeno pridenejo galici, kar se radi tega priporoča, ker se tako še bolj zabrani, da ne pridejo kakšna zrnca v tekočino, ki bi potem škropilnico poškodovala. Tekočina je svitlo modre barve in se mora vselej, kadar se naliva v škropilnico, dobro premešati. Kdor si naredi tekočino morebiti doma, ter jo potem spravlja k vinogradu, lahko naredi tudi bolj zgoščeno, ter še le pri vinogradu dolije vode seveda natančno v dotič-nih razmerah.
Vsak si mora seveda oskrbeti dobro škropilnico. Najboljše so tiste škropilnice, ki so dovolj trpežne in ki tekočino prav na drobno in enakomerno na vse strani razškropč. Cena takim škropilnicam iz bakrene pločevine je 10—12 gld. in jih je povsod dovolj na ponudbo. Škropilnica pa se mora vsakokrat, ko se neha rabiti, prav dobro izmiti, sploh je pri njej skrbeti za največjo snago, sicer se kaj hitro pokvari.
Škropi se pa prvokrat pred cvetom, tedaj koncem meseca maja ali početkom junija, dru-gokrat pa, ko je trta že odcvetela, tedaj prve dni julija. Ako bi se pa strupena rosa še prikazovala, škropi se tudi še tretjekrat koncem julija in početkom avgusta.
Škropi se naj pri tihem in suhem vremenu. Rahel dež hitro po škropljenju ne škoduje, močan dež pa tekočino izpere in se mora v tem slučaju še enkrat škropiti.
Delavec, kateri škropi, mora posebno na to gledati, da trto od vseh strani dobro in enako-
merno poškropi. Ker modra galica razširjanje strupene rose zabranjuje, zato se naj trte na vsak način poškrope, tudi ako bi se strupena rosa ne prikazovala tako močno. Brajd od izabele ta boiezen ne napada tako hudo, pa vendar moramo tudi te prav marljivo škropiti, da si jih tako ohranimo zdrave in rodovitne. Naj torej nikomur ne bodi žal za tisti denar, katerega izda za galico, kajti se mu bodo ti troški v jeseni bogato povrnili, dobil bode več, pa tudi dosti boljše pijače, nego tisti, ki ni škropil. Poleg tega pa si je ohranil trto zdravo, pospešil je njeno rast in to mu daje upanje, da mu bode tudi še prihodnja leta krepko rastla in bogato rodila.
(Stanje žetev na Ogrskem.) Iz poročil, ktera so prihajala iz dežele na kralj, ogrsko po ljedeljsko ministerstvo posnemamo, da je setev po celi deželi še precej dobra, in da se tu i tam kaže, da bode pričakovati izdatno žetev. Jesenska setev, ktera se je sprvega kaj slabo kazala, se je v zadnjem času zboljšala, tako da se bode obnesla še sredna žetev. Ako se povprečno računi, da bode zimska in spomladanska setev na vsem polju, ktero obseza pet milijonov oralov šest in pol do sedem meterskih centov na oral računjeno obrodilo, tako se sme upati 32—34 milijonov meterskih centov zrna. To se sme pa samo tedaj računiti, ako se bode zaostalo ka-ljenje popravilo, in ako ne bodo slaba vremena ovirala ali sploh vničila to, kar se do sedaj še dobro kaže. Iz poročil se razvidi, da se tu in tam kaže rja na iži in pšenici, da je pa vreme toliko ugodno, da se ta kuga ne širi. Ako se lanska žetev po 24 in pol milijonov meterskih centov zrna primerja k letošnji žetvi 32—34 milijonov meterskih centov — tako razvidimo, da se bode pridelek za 8—10 milj. met. centov zboljšal. Upajmo torej, da se bode žitna draginja kmalu umaknila, in da bode vsakdanji kruh ceneji. — Tudi v naših krajih se sliši, da je žetvino stanje še prilično dobro, in želimo, da bi naši oratarji srečno spravili žetev pod streho, ter bili obvarovani vsake nevihte.
Književnost.
(Slovanske knjižnice) izišla sta skupna snopiča 73 in 74. Prvi prinaša izvirno roman-tiško igro »Strahomir". Dejanje se vrši v dobi turških vojska na viteških gradovih na Kranjskem. Pisatelj I. Benko podal nam je s tem delcem nekaj res povsem izvirnega. Motiti bi znale čitatelja le nektere časovne ■ pomote. Tako je čitati v I. prizoru 4. vrsta „Že trikrat se je spremenila luna, odkar na večno spaja vez ju sladka". (Govori hišina Anka glede na graščaka Branka in njegovo soprogo Jelo). V 8 prizoru istega dejanja v 278. vrsti pa slišimo Branka samega, da »Le štiri tedne deliva zakona gorje in radost". Ker vemo, da tudi v viteški dobi se ni luna v štirih tednih trikrat spreminjala, motila se je ali Anka, ali pa — pisatelj. Ker pa je .igra vsebinsko popolna, ne jemlje ji niti ta hiba, niti nekteri slovniški pogreški veljave. Drugi snopič prinaša Milovanov roman-tiški igrokaz „Miada Zora", po narodni pesmi. »Mlada Zora". Dejanje vrši se okoli leta 1450 v celjski okolici, večidel na Rifniku pri Št. Jurju, kojega gradu razvaline še danes gledamo. Igra ima baš zategadelj za nas posebno privlačnost ter je upati, da pride na oder naših društvenih diletantov. Tudi tukaj kazi malko v prvem dejanju zamena letne dobe. Na prvi strani čitamo „V sedanjem letnem času, v kojem listje začenja rumeniti . ., a v istočasnem dogovoru posluša Anka »s holmov trtonosnih klopotca ropotanje. . Na žitnem polju zlato klasje. Vsekakor pa smo hvaležni obema pisateljema, da sta nam podala nekaj izvirnega ter priporočamo knjigo našim čitateljem, tembolj, ker je cena tudi nenaročni-kom le 36 kr.
(Pesmarica »Glasbene Matice".) V proslavo svojega 251etnega obstoja izdala je letos »Glasbena Matica" v Ljubljani zelo krasno vezano in opremljeno pesmarico, ki obsega razven životopisov vseh slovenskih slovečih skladateljev, osemdeset najbolj priljubljenih napevov za četve-roglasne moške zbore. Pesmarico je uredil koncertni vodja »Glasbene Matice" g. Josip Čerin — najboljše poroštvo, da je delo brez kritike.
(„0 jetiki, sušici ali deri") imenuje se knjižica, kojo je spisal znan specijalist za pljučne bolezni, dr. Anton Pogačnik. Potrebno je, da se tudi prosto ljudstvo natanko pouči o tej grozoviti bolezni, katera provzroča najmanj četrti del vseh slučajev smrti; opravičeno bi bilo tudi, kakor pisatelj želi, da bi se o tej bolezni in znanih nam pripomočkih že v ljudski šoli omenjalo. Knjigo je naročati pri lastniku: Janko Leban, nadučitelj na Trebelnem pri Mokronogu (Dolenjsko) za 25 kr., p d pošti pa 28 kr.
(»Zabavnih listov za slovensko mladino") koje je sklenilo izdajati »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani", izišel je ravnokar I zvezek, prinašajoč jako mično in po ljudno spisano povest »Pri stricu" iz peresa že znanega nam pripovednika g. Ivo Trošta. Cena zvezku je samo 40 kr. in zanesti bi se bilo, da si omisli vodstvo vsake ljudske šole, ter prijatelji mladine sploh v darila pridnim otrokom nekaj zvezkov, da si bodo izdajatelji upali prirediti II. zvezek.
(»Slovenci in mednarodni promet") je je mala knjižica obsezajoča dobrohotne migljaje g. dr. Karola Pečnika, zdravnika v Aleksandriji. Obrtniki slovenski ter sploh vsi, ki se brigate za zboljšanje socjalnih naših odnošajev, preberite te nasvete! Knjiga velja po pošti samo 25 kr. Glavna zalega je v »Goriški tiskarni" v Gorici, dobi se pa tudi po vseh trgovinah knjig.
(»Štirideset napevov") za šolske pesmi, kakor so iste v Kopnvnik-M ijcenovi začetnici, izdal je g. Anton Kosi, učitelj v Središču. Cena 25 kr. Tovariši in tovarišice gospoda izdajatelja mu bodo gotovo hvaležni za ta novi njegov trud v korist šoli in mladini, ter pridno odvze mali — seveda tudi plačevali —/ omenjeni zvezček.
Koledar.
Petek (10.) Marjeta, devica mučenica. — Sobota (11.) Barnaba, ap. — Nedelja (12.) 2. pobinkoštna. Janez Fakund. — Ponedeljek (13.) Anton Padovanski. — Torek (14.) Bazilij, škof.; Elizej, prerok. — Sreda (15.) Vid; Mo-dest in tovariši, mm. — Četrtek (16.) Frančišek Reg., spozn. — Zadnji krajec dne 11. ob 7. uri 10 min. zjutraj.
Sejmi.
Dne 13. junija pri Sv. Andražu v Slov. goricah, pri Sv. Janžu tik Slov. Gradca, v Brežicah, v Rogatcu in v Žalcu. Dne 16. junija pri Sv. Barbari nad Konjicami, v Jurkloštru, v Kostrivnici, Lembahu, Mozirju na Planini in pri Sv. Vidu pri Ptuju. Dne 17. junija pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
Loterijske številke.
Trst dne 4. junija 18t>8: 60, 76, 50, 18, 48 Dinc » » » »	6, 41,. 33, 54, 12
V	najem se odda
lepa prostorna klet ter svetlo in zračno skladišče. Za prodati pa je kakih 50 dobro shranjenih vinskih sodov. Oddati je tudi lepo poletno stanovanje.
F. Janescl\
(179) 2—1	Glavni trg št. 16 v Celji.
Kij nčalničarj a išče
trgovina z železnino v nekem večjem trgu na Spodnjem Štajarskem. Prosilci morajo biti samostojni strokovnjaški ključalničarji, ali taki, ki se hočejo osamosvojiti. Odda se delalnica le onemu, ki hoče delati na lastni račun, dajalo pa se mu bo podpore in dovolj opravka od omenjene trgovine z železnino. Le izvrstni in v vseh strokah ključalničarstva dobro izurjeni naj vpošljejo svoje ponudbe pod šifro: „J. R. št. 605" uprav. „Domovine". (180) 2-1
Čvrst učenec m
vajenec (praktikant)
se takoj sprejmeta v raznovrstno trgovino
S- F. SofcLSLlkl-SL
(176) 2—1	v Sevnici, Štajarsko.
Št. 45.
ItsTaLznaLnilo.
V	Trbonjah pošta in železniška postaja Vozenica se bode nova dvorazredna šola stavila. Posamezna dela so proračunjena kakor sledi:
1.	Zemeljsko in zidarsko delo . .	6343 gld.	07	kr.
2.	Kamnosek..................488	„	52	„
3.	Tesarsko delo..............1679	„	29	„
4.	Mizarsko delo.......549	„	75	»
5.	Klučavničarsko delo..........538	„	—	„
6.	Stekleničarsko delo.....105	„	80	„
7.	Barvanje (Anstreicherarbeit) . . 171	„	50	„
8.	Kleparsko delo.......226	»	—	„
9.	Slikarsko delo......•	60	„	94	„
10.	Lončarsko delo ....	-'40	•■	—	■■
10.402 gld 87 kr. Znižalna dražba se bode vršila 26. junija 1898 v nedeljo ob 1. popoldne v šoli v Trbonjah. Vsak podjetnik za gori navedeno posamezno delo, mora pred diažbo 10'Vo vadija položiti. Proračun za posamezna dela in obris šole sta na ogled pri krajnem šolskem svetu v Trbonjah.
Krajni šolski svet Trb onje, dne 15. maja 1898.
Simon Mori
(158) 3—3	načelnik.
RGOVINA z žitom, vinom in
mešanim blagom
odda se takoi v najem. ozir. tudi proda
pod jako ugodnimi pogoji. Trgovina je v jako lepem vinorodnem kraju na Spodnjem Štajarskem sredi med 4 trgi. Za žito so velika skladišča, za vino prostorna pivnica; zraven je stanovanje s štirimi sobami in vrtom.
Več pove upravništvo „Domovine". (164) 3-3 >cy>c
Obžalujem kar sem poštenemu možu Mihaelu Kudru vulgo Podkrajšek
v Slivnici očital, in razžaljive besede javno • preklicem	j? jj
Učenec
nad 14 let star, iz dobre hiše, krepke^postave, te vzame k usnjarstvu. Več se izve pri
Fischerju
(277) 2—1	v Rajhenbargu (Štajersko).
FEL1X TOMAN
kamnosek in podobar v Ljubljani
Reseljeva cjsta št. 26
priporoča, svojo bogato zalogo
nagrobnih spomenikov
od raznovrstnih najtrpežnejših marmorov, od
granite in črnega sijenita; prevzame tudi*..vsako najmanjšo ali največjo stavbeno kamnoseško delo po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih
umetno.kamnoseških. del
kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obha-jilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmora ali peščenika itd. za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. — Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu in (178) inozemskih marmorov. 6—1

kamnoseška in podobarska obrt
v Ljubljani
nasproti mestne elektrarne. Priporoča se častiti duhovščini v izvršitev umetnih in kamnoseških del kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih grobnih spomenikov
iz raznih marmorjev in granitov. Izvršuje
kompletne rodbinske rakve
in spomenike.
ii Strugarnica marmorjajt
z električno silo. Obrise in proračune na zahtevanje zastonj in franko!

Novosti za pomla-dansko dobo, največja izbera pri najnižjih cenah! Zaloga narejenih oblek
gospe in gospodične.
Pomladanske jakete, vremenske plašče, vratnike, suknene in porhantne bluze, velika zaloga športnih lepo-tičnih srajc, empire-predpasnike v vsaki velikosti in kakovosti. Brokat-predpasnike, kakor suknene -in drugačne itd. itd. priporoča
II KAROL ROSSNER
krojač ženskih oblek Oelje, Graška cesta štev. 4.
Prevzamejo se naročila po merah po najnovejših žurnalih od priproste do najbolj elegantne naprave.
(91) 10-
C 3.+-C	3acC3«K ^
,:'iric Ftauch
steklar v Celji, Rotovške ulice št. 4.
Priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Znlogo vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv Največjo izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirji in brez njih.
Posebno pa opozarja slavno občivstvo na ve iko zalogo vsakovrstnih najnovejših
sveiilme za gostiln^
z izredno svetlobno jakostjo, kakor tudi od pri prostih do najkrašnejših namiznih in visečih sve-tilnic*po najnižjih cenah.
Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in sprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno.
Posebno opozarjam tudi na svojo bogato Zflogo krasnih' godovnih daril po jalro nizkih, cenah..	(124) O
e 1*1 -4.-1 i«c i-«	a«t s« t j «--c o * c
IDragi bralci „Domovme" 1
Svoji k. svojimi
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v ..Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. — Vsaki teden večkrat se dobijo veliki žlahtni raki.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme, belice, (Preisel-beere) maline, vsake vrste suho cvetje, perje in korenince. Ob času vsake vrste sadje tudi divji kostanj vsako množino, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino. (159) 52—46 Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
1
;Pri dobrem pastirju." I
Popolni vspeh uradno potrjen!
Polysulfln
je najnovejša iznajdba za rabo pri pranji, belenji in čiščenji v domačiji, obrtu in industriji. Snov - v obliki praška — obstoji iz žveplenih spojin, ki se v vodi brez vsakega duha razpustijo ter nikakor ne škodujejo niti perilu niti rokam.
Najboljše čistilo za volneno blago,
Z vporabo tega sredstva prihrani se mnogo navadnega mila, časa, kurjave in drugega belila, zaradi tega se vsaki gospodinji naj-topleje priporoča, ker je za perilo najceneja, izvrstna in brez vsake najmanjše škodljive primesi sestavljena snov.
IDo"bi se -v -vseli trgoviliali.
(99) 20 Glavni založnik
Jožef Matic v Celji.
Popolni vspeh uradno potrjen!
		
UMUN		a ."K. Ate. tja. tte. tip. tip. tip.
Cukerin
350krat siajSi od sladkorja 1 kos . . . l^Okrat slajši od sladkorja 1 kos . . . Cukerin v malih zavitkih komad po Pošilja najmanj 100 komadov
(92) 15	Jindrih Vojteh
Nusle-Praga. Trgovcem in prekupcem velik popust.
" OOOOOOOOgOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOCOOOriO^OO^OOOOOOOOOOOOOij
v^M.
sSrii
Vožnje karte in tovorni listi
(160) 42—3	v
Ameriko.

'Mi,
M M
fsi?;
iMmm^i

pmtoBi
m
m
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
koncesijovana potovalna pisarna
E. Sehmarda
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4, (pritličje na levo).
R
'///NI/ tej
k d/ini
VsasS
M
na prodaj
pod.
Mlin
I W1 lili jako ugodnimi pogoji. Isti je ^.V^k. A- A. A. JL. zjf]an ter z opeko krit, na tri tečaje, na zvišini tik okrajne ceste v bližini večjega trga na Spodnjem Štajarskem. Več pove u.pra-v-n.iš-fc-0-0 ^Domovine". (163) 3-3
Ljutomersko vino ^
pristno slivovko
ima na prodaj Fran Seršen, veleposestnik v Ljutomeru, po možno nizki ceni. Gospodje gostilničarji, ki želijo dobro ljutomersko vino in pristno slivovko točiti, se na to opozarjajo.	(171) 3—2
Velečastiti duhovščini in slav. občinstvu
priporoča podpisani svojo
velikansko izbiro
pomladanskih

in poletnih oblek ]j|
mf
kakor: vsakovrstne završnike, haveloke, cele izgotovljene sa-Ionske in moderne obleke iz Ar najboljšega in najraznnvrstnej-šega blaga po najnovejših krojih za izvanredno nizke cene.
Na razpolago so sukna vseh priznanih najboljših svetovnih izdelkov.
izvrše se hitro in natanko.
PP"" Naročila
Bk Uzorci blaga pošiljajo se na željo poštnine
J
lw (118) 5
prosti na dom.
Jos. Hočevar
založnik krojaških izdelkov Oelje, Graška cesta. št. 19-



oooooooooooooooooooocxx>ooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooocooo
2 kr. I1/, kr. 1 kr.


Edini nžrodni sladčičar!
Podpisani usoja si naznaniti slavnemu občinstvu ter velečastiti duhovščini, da je otvoril v četrtek, 19. majnika t. 1., V „Marodnem domu."
v Celji svojo
sladčičarno
kjer bode imel razen sladčic v zalogi tudi razne likerje po nizkih. cena.iL Zlasti za godove, z« veselice in nove maše se vsa potrebna naročila hitro izvrše.
Zagotavljajoč ceno in -točno postrežbo znamenuje
z najodličnejim spoštovanjem
(151)8—5
Ivan Vrečko
sladčičar.
V to sladčičarno vzprejme se tudi takoj eden učenec.
m
m
Anti peronospera
Numa Dupuy & Comp.
Dunaj, VI. Windmuhlgasse 33
preskušeno sredstvo
ravno tako uspešno, vendar dosta ceneje nego bakreni vitrijol — apnena mešanica 6-4	ne zamašuje brizgalnic. (157)
Jeden zavoj za 1 hektoliter mrzle vode 30 kr.
Zaloga v Celju pri Jos. Matic.

V trgovino z mešanim blagom in dež. pridelki vzprejme se takoj jedna
prodajalka.
Zahteva se zmožnost slovenskega in. nemškega jezika ter imajo prednost one, ki so doma na Štajarskem. Več pove upravništvo »Domovine". (167) 3—3
Pet skladov
štajarske detelje
je oddati pri Karolu Regula v Celji. (173)
Gostilno „Narodni dom"

Uljudnej pozornosti posebno priporočeno!
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi in želji tudi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z ozira-vrednim postranskim zaslužkom, kT"še vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti in prve vrste. Pismene ponudbe pod „20.298", Gradec, poste restante.
"v Oelji
prevzel je podpisani z dnem 1. junija t. 1. Opiraje se na mnogoletno izkustvo v gostilniški obrti, usojam se priporočati častiti duhovščini in slav. občinstvu v mnogobrojen obisk. Točil bom pristna domača vina, pazilo se bo vsaki želji cenjenih gostov točno in solidno vstreči. Skrbelo se bo za dobre in cene jest-vine, kakor bo sploh moja kuhinja v vsakem oziru se trudila zadovoljiti svoje goste. Sprejme se tudi učenke v kuhinjo.	(161) 4-3
Z odličnim spoštovanjem
Dragotin Gregorič.

Celje, „Narodni dom"
^ MIROSLAV ZOR ^
tapetar in dekorater, zaloga pohištva; —----
Priporočam slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo različnega pohištva, kakor omare iz trdega in mehkega lesa. postelje, umivalnike, nočne omarice, kredence, omare za knjige, različne jedilne, pisalne in salonske mize,
veliko izbero stolov, podob in v to svrho spadajoče galanterijske predmete.
Priporočam tudi svojo veliko zalogo perja za blazine (Flaumen-Schleissfedern) in mojo veliko delalnico za žimnice od 12 naprej, garniture od 100 gld. naprej, divane od 29 gld. naprej, otomane, posteljine uloge in vsa v tapetarsko in dekorativno obrt spadajoča dela, ter jamčim za dobro in trpežno izvršitev kakor tudi za dobro blago.
Z ozirom na to vabim slavno p. n. občinstvo v mnogobrojna naročila in bom vedno skrbel, da vsem željam točno in dobro ustrežem.
Z velespoštovanjem
Miroslav Zor.
Cel j
TST sl 3? o d. xi i do m".

n
S
k
n
*
f: 1%
M

Wmm®M

^ Zacherlin
deluje čudovito! Mori kakor nobeno
drugo sredstvo — vsakovrstne žuželke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. Njegova znamenja so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime „Zaherl".	(65) 12—1
Celje:
Trauii in Stiger „ Alojzij W al lan d „ Viktor Wogg , Milan Hočevar „ Ferdinand Pelle „ Josip Matic „	Anton Ferjen
„ Friderik Jakovitsch „ Fr. Riscblawy „ Karol Gela, lekarna „ Fran Zangger „ Fran Janesch , Anton Kolenc n M. Rauscher lekarna Topolak & Pečnik Dobrna: Jos. Sikošek Baslovee: Ant. Plaskan
w Josip Pauer Konjice:Jurij Mischay Vojnik: Fr. Zottl Hrastnik: Alojzija Bauerheim „ Konsumno društvo Josip Wouk Fr. X. Petek Janez Filipic A. Fabiani S. F. Schalk Ludovik Smole Zwenkel & Cmp.
Gomilsko : I. Idvoršek Trg Lemberg: Franc Zupančič Laško: Andrej E'sbacher Planina :Lud. Schesche-ko
„ F. Wambrechtsteiner Gorrjigrad: Jakob Božič Poličane: Ferd. Ivanus
,,	A. P. Krautsdorfer
,,	Anton Schwelz
Mozirje: Leopold Vukič Pristova: Marija Suppanz
,,	And. Suppanz
Brežice: Fran ^latheis
,,	Varlec & Umek
Žalec: Adalb. Globočnjk St. Juri Fran Karti n
,, * J. F. Schescherko St. Lovrenc: Elija Turin
Šmarje:
St. Paul: Trbovlje:
Zibika: Videm: Vitanje: Velenje:
Josip Wagner Janez Loschnigg Norbert Zanier Konsumno društvo J. M. Kram mer Fran Pollak Rob. Stenowitz Janez Založnik Ivan Novak Anton Jaklin Kari Tischler