Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1a- Stev. 223. V Ljubljani, ponedeljek 3. oktobra 1938. Leto III. Nemška vojska mirno zaseda sudetsko zemljo Hitler bo danes vkorakal v Heb Henlein - nemški komisar za sudetske pokrajine - Uvajanje nemške uprave v sudetske kraje - Prva Henleinova določila - V ČSR je mir Beureuth, 3. okt. o. Uradno poročajo, da bo danes prišel v Heb na češkem kancler Hitler In sicer med 12. in 13. uro. Hitler bo korakal v Heb na čelu nemške vojske. Berlin, 3., oktobra, o. Kancler Hitler bo obiskal sudetsko nemško ozemlje takoj, ko ho nemška vojska končala z zasedbo določenih pasov. Obiskal bo najprej Heb ih sicer po vsej verjetnosti že danes. V Hebu po odhodu češkoslovaške vojske prebivalstvo z vso naglico okrašuje domove s cvetjem in zastavami za sprejem Hitlerja. Včeraj je voditelj sudetskih^ Nemcev Konrad Henlein obiskal Asch, kjer se je po daljšem času zopet videl z ženo in otroci. Čsl. oblastva so izpraznile Heb in okoliške kraje. Skupaj z vojsko in orožništvom se je umaknila tudi narodna milica, še ponoči je prevzela oblast organizacija sudetskih Nemcev, ki vzdaj vzdržuje red skupaj s prostovoljsko organizacijo. Prav tako so čsl. oblastva zapustila tudi Frančiškove Lazny, toda pred njihovim odhodom je prišlo do spopada med sudetskimi Nemci in čsl. vojaštvom. En sudetski Nemec je bil ubit. Berlin, 3. oktobra. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Nemške čete pod poveljstvom generala von Becka so prekoračile 2. oktobra ob 13 dosedanjo nemško-češkoslovaško mejo v Oberlausitzu pri Rumburgu in Friedlandu ter začele zase-lati ta odsek po sporazumu, ki je bil pod-)isan v MiiUcnenu 29. septembra. Čete ge-lerala von Loebeja so začele ob 13 prodirati čez Vltavo. Za državnega komisarja v sudetsko-lemškem ozemlju je Hitler postavil Kon-ada Henleina. Istočasno, ko je Hitler imenoval Kon-ada Henleina za komisarja, je bil pod-»isan odlok o upravi sudetsko-nemških pokrajin. Ta odlok pravi, da zasedba teh pokrajin po nemški vojski pomeni isto-fasno tudi prevzetje uprave nad temi pokrajinami. Na njihovo čelo je postavljen Iržavni komisar Nemčije, ki je neposredno podrejen Hitlerju. Sedanje pravno stanje v teh pokrajinah bo ostalo tudi ^nadalje v veljavi, dokler ne izide drugačen odlok, seveda v kolikor ni v nasprotju s tem, da nemške oblasti zavzamejo te pokrajine. Uradno poročajo: Potovanje zasebnikov iz Nemčije v sudetske kraje, ki jih zaseda vojaštvo, je da nadaljnjega prepovedano. Prepovedani so tudi poleti zasebnih letal. Izvzeti so edino sudetsko-nemški begunci in osebe, ki imajo posebno legitimacijo pristojnega državnega policijskega urada. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča: Čete generala von Loeba so včeraj zasedle postojanke, kakor določa pogodba v Miinchc-nu. V Valernu so nemške vojake navdušeno pozdravljali. Čete generala von Bocka so prav tako zasedle določene postojanke in kraje. Čim so zasedle meje vzdolž stare meje rajha vzhodno od Hernsdoria, Georgenthala ter ob črti Friedland in Weissbei, jim je tudi nemško prebivalstvo priredilo veličasten spre-jem Berlin, 3. oktobra. AA (DNB) iz Ascha poročate, da jo izdal Konrad Henlein takoj ob svojem prihodu v Asch poslanico, v kateri pravi med dru-dim: Naša sedanja naloga je ta, da zagotovimo svojemu narodu vsega sudetskega ozemlja tudi tiste pokrajine, ki bo v njih plebiscit Še enkrat bomo svetu pokazali, da stoje sudetski Nemci zvesto in strnjeno za svojo Veliko Nemčijo. V smislu včerajšnje Hitlerjeve odredbe ostane na sudetskem ozemlju edina politična organizacija stranka sudetskih Nemcev. V svojstvu komisarja rajha je izdal Henlein sledečo odredbo: 1. Vse organizacije 6udetsko-ncmške stranke morajo začeti takoj spet delovati. 2. Sedež vodstva sudelsko-nemške stranke ostane v Chebu vse dotlej, dokler se ne določi nov sedež. 3. Iz sudetsko nemških prostovoljskih oddelkov 6e morajo odpustiti vsi tisti, ki so bili politični vodje stranke ter mestni ali občinski svetovalci, člani okrožnih odborov. Vsi morajo takoj začeti opravljati svoje dolžnosti. Snoči je bilo po radiu sporočeno, da sc bodo sudetski Nemci, ki so zbežali iz češkoslovaške v Nemčijo, vrnili na svoje domove. Šele ko bodo nemške čete popolnoma zavzele sudetsko pokrajino, se bo ta vrnitev Nemcev izvedla po skupnih transportih. Praga, 3. oktobra. AA. (ČTK) Popoln mir in red vladata v vsej Češkoslovaški. Le nekaj brez-pomebnih incidentov je bilo v obmejnih pasovih. Zasedba krajev, ki bo izročeni Nemčiji, poteka v miru in brez incidentov. Nemška vojska drži po-polen red. Čsl. radio opozarja prebivalstvo pokrajin, ki bodo izpraznjene in onih, v katerih bo plebiscit, na agitacijo, ki se vrši po tujih radiopostajah in ki ima ta namen, da bi čim več ljudi pripravila do tega, da bi zapustili svoje domove. Očividno gre ta agitacija za tem — pravi čsl. radio — da bi čim večje število prebivalstva zapustilo te kraje in bi se na ta način zmanjšalo število volilcev, ki bi oddali svoj glas za Češkoslovaško. Na koncu svojega poročila je omenil čsl. radio tudi to, da bo pravica opcije veljala za vse kraje brez ozira na to, ali jih bodo odstopili Nemčiji z ali brez plebiscita. Žrtev za žrtvijo CSR je pripravljena ugoditi tudi madžarskim zahtevam Pogajanja z Madžarsko se začno te dni Praga, 3. okt. Češkoslovaška vlada je izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da je sklenila rešiti še vprašanje madžarske manjšine, ker so sklepi v Miiuchcnu tudi madžarsko vprašanje prestavili iz prvotnega češkoslovaškega okvira na mednarodno področje. Češkoslovaška vlada je na isti seji, na kateri so sklenili ugoditi poljskim zahtevam, sklenila, da začne reševati še to vprašanje. Zato je predlagala Madžarski ustanovitev mešane češkoslovaško-madžarske komisije strokovnjakov, da sestavi predloge za rešitev madžarskega manjšinskega vprašanja. ČSR je storila to iz želje po miru, za katerega je že toliko žrtvovala. Ta svoj sklep je Češkoslovaška sporočila tudi romunski in jugoslovanski vladi. Budimpešta, 3. oktobra. Madžarski ministrski predsednik Bela Imredy je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Zastopniki štirih velesil so si pridobili v Monakovem velike zasluge, ker so našli v nekaj urah miroljubno in pravično rešitev. Madžarska se v prvi vrsti zanima za to, če so zastopniki štirih velesil v Miinchenu sprejeli kak sklep glede Madžarske. Monakovski sklepi pomenijo za Madžarsko v resnici velik uspeh. Štiri velesile so poudarile in ugotovile, da so zahteve Madžarske upravičene ter so to tudi okrepile s svojimi podpisi. Madžarski narod mora dati takšnehiu 'Sklepu popolno priznanje. Za takšen uspeh se je treba zahvaliti delavnosti madžarske zunanje politike, ki zahteva pravico samoopredelitve narodov. Vsak naj si zapomni, da madžarska politika ne bo krenila s te poti ter se bo vedno prizadevala, da pomaga doseči pravico z vsemi silami, s katerimi razpolaga. Madžarska vodi miroljubno politiko. Hodila bo tudi v bodoče to pot, čeprav bo tudi trnjeva.« Kaj sodi Romunija Bukarešta, 3. oktobra, m. Romunsko časopisje še nadalje naglaša rezultate konference zastopnikov štirih velesil v Monakovem. Vsi časopisi so se edini v tem, da je monakovski sestanek rešil svet pogube. Izražajo pa tudi negotovost glede nadaljnega razvoja evropskih dogodkov ter ohranitve ravnotežja. Posebno 6e je opazil članek, ki ga je objavil časopis »Cuven-tul« pod naslovom »Nauk, ki smo ga dobili v septembru 1938«. V tem članku ostro kritizira politiko skupne varnosti raznih evropskih velesil ter jo naziva komedijo. List se norčuje tudi iz Zveze narodov ter pravi, da so zadnji dogodki dokazali, da je Zveza narodov samo iluzija in da se v bodoče nihče več ne bo upal nastopati za sklenitev kakšnih političnih paktov na podlagi kolektivne varnosti in definicije napadalca. V septembru letošnjega leta so bile likvidirane tudi vse iluzije pacifizma. Res da je bil rešen mir, toda z velikimi žrtvami, ker Nemčija zdaj pobira sadove svoje politike. Včeraj Anschluss, danes Sudeti! Vsekakor nihče ne izključuje upravičenosti Hitlerjevih zahtev, toda nihče ne more tudi zahtevati dokazov za nemško politiko, ki ne temelje na močni vojaški sili. Nemčija pa tudi Hitler nista nikogar ovirala pri oboroževanju. Toda med tem ko so se Nemci oborožcvali, so druge države zapravljale čas z brezpredmetnimi razpravami. Neoborožena Nemčija ne bi nikdar dosegla tega kar je dobila zdaj. Član romunskega kronskega sveta Avarescu je ponoči umrl. Chamberlain si je pred odhodom iz Munchena ogledal sobo pivovarne Sterneck v Miinchenu, kjer je Hitler ustanovil narodno socialistično stranko. Zahvalne molitve za mir Rim, 3. okt. o. Včeraj so bile po vseh rimskih stolnih cerkvah zahvalne molitve, da je Bog obvaroval Evropo in svet šibe vojne. Sv. oče je molitvam prisostvoval v vatikanski kapeli. Castel Gandolfo, 3. okt. AA. (Havas) Sv. oče papež Pij XI. je včeraj sprejel čsl. poslanika pri Vatikanu. V razgovoru z njim o zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem je sveti oče poudaril, da je ČRS doprinesla veliko žrtev za clovečanstvo, za idejo miru. Sv. oče se jo dalje dotaknil tudi zadnjega govora predsednika čsl. vlado generala turovega, v katerem je ta poudaril, da jo Češkoslovaška pristala na monakovski sporazum. Papež Pij XI. je poslal svoj blagoslov novi čsl. državi. Mirovna poslanica angleškega kralja London, 3. okt. AA. (Reuter) Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta ob 19.20 odpotovala v grad Balmoral na Škotskem, kjer bosta prebila še ostanek svojega odmora. Kralj Jurij je izdal naslednjo poslanico: »Preizkušnja je minila in danes moremo izreči Bogu za njegovo milost največjo zahvalo, ker nas je obvaroval pred strahotami vojne. V tem trenutku se hočem zahvaliti tistim možem in ženam za njihovo hladnokrvnost, ki so jo pokazali v teh kritičnih dneh ter pokazali tudi svojo pripravljenost, da se odzovejo svoji dolžnosti. Po divnih naporih predsednika vlade v korist miru upam, da bo sedaj nastopil nov čas miru in napredka med narodi vsega sveta.« Okrnjevanje Češkoslovaške: Poljska zaseda Tešinsko ozemlje Do 10. oktobra bo zasedba in izročitev končana Praga, 3. okt. o. češkoslovaška vlada je izdala naslednje uradno poročilo: Zaradi mednarodnega položaja, zaradi pritiska in okoliščin, ki izvirajo iz poljskega ultimata z dne 30. septembra, ki zahteva takojšnjo odsto-pitev nekaterih delov češkoslovaškega ozemlja v sieziji in takojšnjo izročitev ozemlja zahodno od Tješina, so češke oblasti začele 2. oktobra izpraz-njevati ozemlje, ki ga omejuje črta: Tricen-Horny-Dolny -Tranovice -Terlicko -Albrechticc -Stonava. do občine Darkova. V istem času, ko je češkoslovaška vojska začela izpraznjevat; to ozemlje, so poljski oddelki zasedli Tješin. Poljska spomenica zahteva postopno izročitev pokrajin Oderberg, Freistadt in Ja-blunkau. Dalje spomenica zahteva plebiscit za okraja Šlesko Ostravo in Frydek. Za zdaj ni gotovo, ali bo češkoslovaška vlada sprejela ple-biscit, zakaj oba ta okraja sta cisto češka. Med češkoslovaško in poljsko vlado potekajo pogajanja za ustanovitev mešane češko - poljske komisije, ki so bo bavila z vsemi vprašanji glede odstopitve češkoslovaškega ozemlja Poljski. Vse to ozemlje bo Poljski izročeno v 10 dneh. Poljsko uradno poročilo pravi: Poljsko noto z dne 30. septembra, ki natanko določa zahteve poljske vlade glede vrnitve šle-skega Tješina, je čsl. vlada v celoti sprejela. V skladu z njo bo tješinski okraj izročen poljskim vojaškim oblastvom do 2. okt. ob 14. Izpraznitev in dejanska izročitev Tješina in okrožja Freistadt Poljski bo izvedena v 10 dneh. Vprašanja, ki se nanašajo na razmejitev drugih ozemelj in na plebiscitni postopek ter na obračun o izročitvi ozemlja, bodo urejena sporazumno s čsl. vlado. Čsl. vlada bo takoj izdala ukrepe, da se izpuste iz češke armade Poljaki in da se izpuste poljski politični kaznjenci. Poljska vlada je z velikim veseljem sprejela rešitev bolestnega spora med obema državama, ki sta se sporazumele za ureditev, ki je v skladu z miroljubnimi nameni poljskega naroda.« Vesti 3. oktobra Včeraj je bila v Sofiji slovesno odprta razstava belgrajskih karikaturistov. Ob 20 letnici, odkar je stopil na prestol bolgarski kralj Boris, je bil objavljen ukaz, 6 katerim se podeljuje amnestija raznim kaznjencem, ki so bili obsojeni po zakonu o varstvu države. Vesti o odstopu predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša se trdovratno ponavljajo, in je verjetno, da bodo v kratkem dobile tudi uradno potrdilo. Francoska socialistična stranica in socialistične delavske organizacije 60 izdale resolucijo, v kateri pravijo, da z največjim zadovoljstvom sprejemajo uspehe sporazuma v Mdnchenu, češ da bo to rodilo splošno pomirjenje in ureditev spornih evropskih vprašanj. Češkoslovaške, za katero se je fran coski socializem v besedah še pred dnevi tako močno vlekel, ta resolucija ne omenja. Posebni ministrski odbor za ureditev vprašanj, ki so po sprejetju miinchenskega sporazuma nastala za Češkoslovaško, so ustanovili v Pragi. Predsednik komisije je general Sirovy, člani so notranji, zunanji, vojni, poštni, trgvoinski, finančni in pravosodni minister. Poročilo o sestanku v Miinchenu in o podpisu angleško nemškega sporazuma bo danes dal v angleški zbornici predsednik vlade Chamberlain. Notranje posojilo v znesku poldruge milijarde mark (20 milijard dinarjev) je razpisala nemška Nad 100.000 zahvalnih pisem in brzojavk ter cele vagone cvetja sta dobila zadnje dni angleški ministrski predsednik in njegova žena iz vseh evropskih držav. Izredne ukrepe za varstvo meja je danes preklicala holandska vlada. Hitlerju je čestital ob zasedli sudetsko-nem-škega ozemlja tudi poglavar nacionalistične Španije, general Franco. Število angleških opazovalcev na Češkoslovaškem so povečali na osem. Kaj bodo ti opazovalci delali, ni točno določeno. Nemška socialno-demokratska stranka na češkoslovaškem je izdala oklic, v katerem pravi, da je prenehala delovati v krajih, ki pridejo pod Nemčijo, ker pač ne more drugače. Ameriška prostovoljska brigada >Abraham Lincoln« se bo baje v prihodnjih štirih tednih vrnila s španskih bojišč. Za prevoz brigade je potrebnih 15.000 dolarjev, ki jih bodo skušali prijatelji brigade nabrati po Ameriki. Nemci so dosegli v Miinchenu velik uspeh. Francija pa je izgubila svoje zaveznike. V tem smislu piše o miinchenskem sporazumu farncoski nacionalistični tisk. Brat predsednika dr. Beneša, *ki je zadnje čase za propagando potoval po Združenih državah, se je med govorom v Washingtonu onesvestil, ko je zvedel, da je ČSR sprejela miinchenske sklepe. Predsednik japonske vlade knez Konoje je brzojavno čestital Hitlerju ob zasedli sudetskega ozemlja. Breslavski kardinal Berlram je v imenu nemških škofov poslal Hitlerju zahvalno brzojavko, v kateri se kanclerju zahvaljuje za napore, da bi ohranil mir. Vodja italijanskega gozdarstva general Ago-stini je včeraj dopotoval v Nemčijo, kjer si bo ogledal tamošnje gozdarske naprave in obiskal nemška lovišča. Madšarski ministrski predsednik lmredg se je brzojavno zahvalil Mussoliniju, da je podpiral madžarske zahteve in ga prosi pomoči še za bodoče. Sovjetska Rusija noče imeti s sestankom v Miinchenu nobene zveze in se načelno ne strinja s tamkajšnjimi sklepi. Tako razglaša sovjetsko poslaništvo v Parizu. Taka izjava bi lahko prišla že prej. Po dogodkih, ki jih je munchenski sporazum rodil za ČSR, priča tako govorjenje le, da znajo tudi boljševiki po toči zvoniti. V Angliji so včeraj molili v zahvalo za mir in za Češkoslovaško, da bi mogla preboleti žrtve, ki so ji bile naložene. šolski pouk v duhu plemenskih naukov je prepovedala argentinska vlada in hkratu določila, da morajo biti ravnatelji osnovnih šol argentinske narodnosti. Odredba je naperjena proti nemškim šolam, ki jih je po Argentini več tisoč. Runciman novi angleški mornarniški minister London, 3. oktobra. V angleških političnih krogih prevladuje mnenje, da bo za naslednika mornariškega ministra Duff Coopera najbrž imenovan lord Runciman. Razbojniški vlom v Mlaki pri Komendi Z grožnami sta izsiljevala denar od ljudi Komenda, 2. oktobra. V soboto v noči ob pol 3 zjutraj je bil izvršen roparski vlom, katerega žrtev bi skoro postala mati 3 tedne starega otročička. Okrog polnoči je peljal posestnik Ravnikar France iz Mlake občina Komenda, lončarske izdelke s konjem v Škofeljco. Žena Marija, ki je pomagala svojemu možu pri natovorjenju voza, je po njegovem odhodu legla nazaj k počitku in se ji je zdelo okrog pol tretje ure, da nekdo hodi po delavnici njenega moža. V sobi je zaradi otročička gorela petrolejka. Ko se malo prebudi mati iz sna, zagleda poleg postelje moško postavo, ki je nato skočila k luči in jo pihnila. V lemi je ženo nepoklicanec pograbil za vrat, ter jo pričel neusmiljeno daviti zahtevajoč »denar ali pa življenje«. Žena se je kljub svoji utrudljivosti krčevito branila in napadalca na vso moč praskala po rokah in licu. Končno ga je preprosila, naj jo pusti v lpiru in mu zagotovila, da mu izroči denar. Res je vstala ter se vsa preplašena splazila do omare, katero je odprla ter mu izročila ves prihranek v znesku 600 dinarjev, katere je ropar urno pobasal, ter nato izginil v temno noč. Med tem pa je že nastalo vpitje v sosedni sobi, v kateri je spala tašča Ana. Starka je_ vstala ter taka kot je bila in bosa ušla skozi vežina vrata na prosto, ter z vso -naglico hitela proti Podborštu, kjer ima sorodstvo. Tam so ženico vso premraženo in do smrti izmučeno spravili na varno. Ko je na lice mesta izvršenega razbojstva prihitela orožniška patrulja pod vodstvom orožniške-da vodnika g. Šnablna, je ugotovila, da sta roparja vdrla skozi okno delavnice, ki je bilo brez tečajev in samo priprto, nato pa po veži v spalnico. Napadena Marija Ravnikar je roparja spoznala in povedala orožnikom, da so storili domači fantje in sicer po domače Tomaževi ali Bufovi. ter nato izjavila, da se mora razbojnika spoznati po rokah, ki mu jih spraskala. Orožniki so vse tri brate spravili v kamniške zapore vse dotlej, dokler ji ne prepeljajo v Ljubljano in oddajo okrožnemu sodišču. Jožeta in Ludvika so zaradi teže dokazov obdržali v zaporu, dočim so tretjega brata Avgusta zaradi neutemeljenega suma izpustil' domov Razstava slov. povojne knjige se je začela Notranji minister dr. A. Koroiec na razstavi Ljubljana, 3. oktobra. DruStvo slovenskih književnikov je eldenilo, da za dvajsetletnico Jugoslavije prikaže vse plodovo slovenskega književnega ustvarjanja, odkar živimo Slovenci v svoji narodni državi. Zato je že dalje časa in brez vsakega hrupa pripravljalo razstavo slovenske knjige, ki je bila včeraj odprta in je eden najpomembnejših kulturnih dogodkov v zadnjih letih pri nas. Proti pričakovanju je vsa naša javnost pokazala že takoj ob začetku velika zanimanje za to razstavo, saj se je odprtja udeležilo zelo veliko število ljudi, pred vsem književnikov, za tudi drugega občinstva. Razstavo so pa-častili s svojim obiskom ban dir. Natlačen, ki je obenem zastopal tudi druge državne oblasti, zastopnik divizijskega poveljnika general Dodič, predsednik Akademije znanosti im umetnosti dr. Ušeničnik, zastopnik ljubljanske univerze dr. Samec, mestni župan dr. Adlešič, predsednik Slovenske matice dr. Lončar, predsednik Pen kluba O. Zupančič, francoski konzul Remčrand, zastopnik češkoslovaškega konzulata in predstavniki vseh slovenskih kulturnih ustanov. Vse udeležence je pozdravil v imenu Društva 6lov. književnikov prof. Fr. Koblar. Nato je imel g. predsednik lep in pomemben govor. V začetku je poudaril, da prireja Društvo to razstavo v dneh svetovne zaskrbljenosti in strahu. Nasproti telesni sili, ki tako rada preureja podobo sveta, naj bi bila ta razstava, s katero je društvo hotelo obudili spomin na oni dan pred 20 leti, ko je slovenski narod svobodno zadihal, po,gled v knjigo, v urejenega duha, ki ga ne more streti nobena brutalna sila. Nato je poudaril, da je od vseh 12.000 knjig, ki so izšle v teh letih pri nas, le dobra četrtina na razstavi. To je dovolj zadosten prikaz podobe kulturne volje našega naroda. Poudaril je potrebo po razstavi V6e slovenske knjige od Trubarja do danes in posebej se je spomnil naše šolske knjige, kjer smo pokazali največji napredek. »Ta izbor nad 3000 knjig«, tako je dejal, »naj govori danes nam samim in vsako- mur, kako je naša narodna zavest, sproščena 1. 1918, rasla in naj pokaže, da je duhovna sila, položena v knjigo, prevzela vse plasti našega naroda, da mu je dala vse, od preprostih navodil za njegovo življenje do najvUjih znanstvenih dognanj in estetskih hotenj.« Prav tedaj, ko smo stopili v mlado državo, smo izgubili svoje najboljše moči, tako na primer Cankarja in druge, in vse delo je prevzela mladina, ki je bila neuravnovešena, a toliko bolj delavna. Huda je bila bolečina tega časa, globoko se je usedla v našem slostvu in dala kljub temu dragocena prelivanja človeških hotenj. Še hujša pa je bila doba, ko smo morali braniti 6voje najsvetejše narodne prvine. Ta samoobramba v lastni narodni državi je bila sicer težka, polna žrtev, vendar brez omahovanja. Nato je gospod profesor poudaril, da je samo eno naše kulturno slovenstvo, to je celo, in samo eden in lep ter vreden smisel jugoslovanstva, to je enakovredno, ubrano sožitje in napredek vseh ustvarjajočih sil. Le tako ne bomo le ohranili svojega naroda, ampak utrdili in povečali vse nravne sile naše narodne skupnosti. — Nato je odločno spregovoril nekaj besed proti tistemu boju, ki hoče ponižati pisatelja in ga meče v presojo med strasti polno množico. Nato se je zahvalil vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do te razstave. Govor je na ves napravil velik vtisk. Nato so sl odličniki in drugo občinstvo podrobno ogledali razstavo. Kmalu po začetku pa je prišel nenadoma na razstavo tudi veliki mecen slovenske umetnosti g. notranji minister dr. Anton Korošec, ki si je kar najbolj natančno ogledal vso razstavo, po kateri ga je vodil prof. Koblar, G. minister je bil nad razstavo zelo navdušen. Zlasti se je zanimal za bibliofilske izdaje zadnjega časa in za mlajšo literatura Razstava bo odprta do 12. oktobra in dolžnost vsakega Slovenca, ki mu je količkaj pri srcu naša književnost, je, da si jo ogleda. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 19, Ob razstavi slovenske knjige: Knjižna 6/1 z. o t. z uporabo § 71/5 k. z. obsodi ua diu 300 denarne kazni, plačljivo v smislu čl. -ffl/I o t. v 8 Ineh po pravomoSnostl sodbe in spremenljive za slučaj neizterljivosti v smislu $ 44 k. z. v 5 dni zapora, nada-I je so obsodi, da mora v smislu ul. Ki z. o t. objaviti na svojo stroške dispozitivni del to sodbe v onem delu lista »Slov. doni", v katerem jo bila zgornja žalitev ibiavljena in to v drugi številki, ki Izide po dostavitvi pravomočne sodbe v roke obtoženca. Po 310, 314 k. p. ir. obsodi tudi na plačilo izterljivih stroškov kaz. postopanja in ev. izvršitve kazni in po % 314 a k. p. na plačilo povprečnine v znesku 500 din ciji »Pro indice librorunK, ko jo je 1. 1571 ustanovil papež Pij V., in obstoji še danes. Rimskega indeksa se po državah niso povsod enako strogo držali. Vsaka dežela ali oblast ga je navadno priredila za svoje razmere. Vendar je imel splošen vpliv ter je večkrat pri knjigi dosegel svoj pravi pomen. Kakor je potreben nadzor za dejanja, tako je potreben tudi za besedo. Vendar je v zgodovini vedno stroga cenzura rodila velik klic po tiskovni svobodi. *. \ y_ i« i. » Sr V { V • * . SL .*■*• * ^ a - >* . •» 't.1 . v.*'. dr*.-v. Denar se naglo vrača v denarne zavode V preteklem tednu se je opazila pri vlagateljih nekaterih denarnih zavodov precejšnja vznemirjenost, ki ee je pokazala ponekod v prekomernem dviganju vlog. Vendar je la nemir zajel vlagatelje le v nekaterih krajih, medtem ko so vlagatelji n. pr. ob severni meji ohranili v glavnem mirno kri. Tako so po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani vlagatelji hranilnic v Mariboru (Mestna) ter v Slovenjem Gradcu in Sv. Lenartu (okrajni) ostali mirni in so dvigali le malenkostne zneske (Maribor ves teden 400.000 din dvigov, nasprotno pa tudi precej vlog), ali sploh ničesar. K pomirjenju vlagateljev je pripomoglo tudi, da je dajala Narodna banka dPnarnim zavodom kredite za izplačila vlog vlagateljem. V petek se je obrnil položaj na boljše tudi pri zavodih, ki so bili najbolj izpostavljeni navalu vlagateljev, kar velja zlasti za nekatere ljubljanske zavode. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani je imela v petek dne 30. septembra 918.000 novih vlog, ki so presegale izplačila vlog za 598 tisoč dinarjev. Medtem ko so znašale pri Mestni hranilnici ljubljanski nove vloge, sprejete na knjižice v petek le 33.550 din, so znašale v soboto nove vloge na knjižice okrog 500.000 din. Mestna hranilnica v Črnomlju izkazuje za september porast vlog za 170.000 dinarjev. Ti podatki dokazujejo, da se denar, ki je bil odtegnjen denarnim zavodom, vrača zopet v naglem tempu iz svojih skrivališč v denarno zavode, ki Filmi ki (Ih velja videti... ali ne videti Skrivnost Maginotove žrle (Kino Union). — fta žiser Felix Gandera, ki mu je bila poverjena filmsk obdelava znane novele francoskega pisatelja Pierr Norda, je kolebal med tem, da bi delo prikazal pi venstveno po tehnični plati — čim več fotografij ii podzemnih oddelkov silovite obrambne vojaške linije — in med tetn, da bi ustvaril dramo, da bi zgodbi špijona ter trikotu med njim, možem lepe gospe Bi-chaniove ter med gospo BichantOvo, posvetil čimveč pozornosti. Ni se mogel docela odločiti ne za prvi, ne za drugi način in tako očitujc »Skrivnost Magino-tove linije« neko neskladnost in neuravnovešenost. Sicer pa so se Gamderi izredno posrečili posamezni prizori (njegovo mojstrstvo 6e zlasti kaže odlično pri režiji nočnega špijonovega obiska v hiši kapetana Bichanta; zdi se, da je režiserju uspelo pridržati čas, ta zadržani nihaj časa nas razburi, zdi se nam kot bi vse v nas zastalo). Izborna Lenoirjeva glasba občutek groze in napetosti le še stopnjuje in nam ga daje globlje in lesnobnejše doživljati. Dobra je vloga špijona (Pierre Luchard), dalje Bichantove žene (Vera Korene), pa tudi ostale vloge so zasedene solidno. Film sicer ni posebno, prvorazredno delo francoske filmske produkcije, zasluži pa obiska; v njem je dober tempo, glavna privlačnost v njem pa so vsekakor dokumentarne slike iz notranjosti velike Maginotove vojaške obrambne zgradbe. Viktor Francen je stari »vitez žalostne postave«, ki ga poznamo že iz mnogih drugih filmov iz vojaškega življenja; Francen je u. . — neke vrste poloficielni reprezentant francoskega vo- ga bodo mogli koristno uporabiti za napredek I jaškega viteštva, ravnosti, odločnosti, službenosti in vsega narodnega gospodarstva. ■ 1 plemenitosti. Dve Molierovi komediji Že dolgo časa ljubljanska drama ni bila tako dobro zosedena kot je bila v soboto zvečer. Prihiteli so vsi tisti (poleg premierskih abonentov), ki se radi od srca smejejo in ki jim ni za žalostne stvari, lin nasmejali so se res lahko, saj so igralci dali vse iz sebe in ustvarili obe Molierovi komediji prav zadovoljivo. Večer je bil kakor nekakšen dobrodejen, lahek odmor, ki je prinesel v resni letošnji repertoar nekaj vesele, vedre spremembe Zdi se, da se Molieru preveč kadi s slavo, ki naj bi šla na račun prikazovanja splošno-človeških malenkosti in komičnih plati. Če človek primerja njegove komedije, se ne more iznebiti dojmu, da se je Moliere, ki je bil v milosti pri takratnih mogočnikih, z jimi prav za prav laskal višjemu svetu, saj je za komične figure v svojih delih jemal izključno le majhne ljudi, povprečne meščanske; vsi drugi, ki količkaj štiri e po svoji veljavnosti nad navadno meščanstvo (da le malo diše, čeprav od daleč, po plemstvu in viteštvu). so zavarovani pred komediogirafovim roganjem in zbadljivo žiLioo. Jasno je, da ta Molierova pot e/,a ni simpatična. Pregledna je, opaziš jo takoj, če malo pregledaš njegova dela. Molierove komedije prika- Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 3. oktobra. Včerajšnjo nedeljo je nekoliko kvaril v dopoldanskih uirah dež, ki se je od čas do časa vsipal z neba. Vendar pa se je že dopoldne začel barometer občutno dvigati, tako je bilo pričakovati skorajšnjega preobrata v vremenu. In res je bilo popoldne prav lepo, čeprav sc je sonce po večini skrivalo za oblaki. Sicer pa je včerajšnja nedelja stala v znamenju različnih prireditev. Dopoldne je bila odprta razstava slovenske knjige od osvobo-jenja do danes, popoldne 6Q bile pa motociklistične dirke na Grad, ki se jih je uaeležilo veliko število občinstva. Lep uspeh s svojo razstavo je imel včeraj tudi akademski kipar Boris Kalin, ki sc je zairadi tega odločil, da bo razstavo podaljšal do 9. oktobra. Lep pogreb g. Dollnarla Tako lepega pogreba kot je bil včeraj pogreb pokojnega pekovskega mojstra g. Dolinarja, že dolgo ni bilo v Ljubljani. Velika množica ljudi, ki sc je udeležila pogreba, je pričala, kako priljubljen je bil med ljubljanskim občinstvom ta gospod, ki je imel za vsakega odprto roko. Pogreba so se udeležile »koraj vse ljubljanske obrtniške organizacije. Cerkvene obrede jc opravil stolni kanonik in župnik g. dr. Klinar, asistirali pa so mu gg. Vin-dišer, Puntar in Pivk. Pevski zbor Ljubljane jc zapel nekaj žalostink, železničarska godba »Sloga« pa je v sprevodu igrala žalne koračnice. Pogreba se je udeležilo tudi več odličnih osebnosti, tako na pr. predsednik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Ušeničnik, zastopnika karitativnih organizacij, ki jim je bil pokojni velik dobrotnik, prior Učak in dr. Levičnik in več drugh, zlasti pa razna društva, tako Rokodelsko društvo mojstrov, Pekovsko društvo z vsem svojim članstvom, ljubljanski gasilci in zelo veliko število duhovščine. Skoraj po vseh ulicah, koder jc šel žalni sprevod, je stalo na obeh straneh ceste tudi veliko ljudi, ki so V6i sočustvovali z družino, ki jo je zadela tako bridka izguba. Dve prometni nesreči Včeraj tudi reševalci niso imeli posebnega posla, Samo dvakrat so bili klicani na cesto. Včeraj zjutraj kmalu po osmih je namreč podrl tramvaj v Podgori pri St. Vidu 71 letnega občinskega reveža Janeza Lebna. Pri padcu je dobil Leben hude poškodbe po glavi in po rokah. Poleg tega pa ima tudi resne notranje poškodbe in je njegovo stanje zelo nevarno. Okrog poldneva pa so bili reševalci poklicani v Moste, kjer je neki avtomobil podri 31 letnega Alojzija Gazvodo, ki je doma iz Šmihela pri Novem mestu. Tudi ta je dobil precej hude poškodbe zlasti po glavi. — Sicer pa reševalci niso imeli drugih prevozov kakor nekaj raznih nevarnih notranjih bolezni Mlad zakonski par v škripcih Drago fe plačal svojo nezvestobo, nazadnje pa |e prišla zadeva se pred sodišče Maribor, 3. oktobra. Nek znan mariborski gostilničar in mesar mlajših let, ki je že poročen, je prišel pred dvemi leti v veliko stisko. Imel je neke opravke s tujo ženo, ki je potem priznala svoje odnošaje z gostilničarjem svojemu možu. Mož pa — ne bodi len — je uvidel, da bi se dal iz tega kovati kapital, pa je prišel lepo h gostilničarju ter mu >skozi rožice« povedal, da ve za razmerje, ki ga on goji z njegovo ženo. Povedal mu je tudi, da bo o tem razmerju obvestil gostilničarjevo soprogo, če se mu ta primerno ne oddolži. Gostilničar se je prestrašil ter je odrajtal izsiljevalcu 1000 din. Kmalu za teni se je mož zopet pojavil v gostilni ter je zopet dobil jurja. Potem pa je v začetku tega leta še tretjič prišel h gostilničarju ter zahteval spet 1000 din, češ da rabi denar za otroški voziček. Gostilničar se je ustrašil ter je zopet plačal. Še četrtič je prišel ter dobil 500 din. Ko pa je prišel še petič, je bilo gostilničarju že dovolj izsiljevanja, riskiral je tudi to, da bi žena izvedela za stranski skok ter je ovadil izsiljevalca sodišču. Danes se vrši proti izsiljevalcu — 42 letnemu Frideriku Škofu iz Rošpoha pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava. Mož krivde ne priznava ter zatrjuje, da mu je gostilničar sam ponujal ter ga še vabil, naj se spet zglasi, kadar ka j rabi, samo da bi žena ničesar ne izvedela. Njegov zagovor pa zavrača njegovo lastno pismo, ki ga je pisal gostilničarju v zelo izsiljevalnem tonu. Usoden čaj „dormin" Dva dni {e spal otrok po tem ča|u, potem pa umrl Maribor, 3. okt. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se zagovarja danes 27 letna viničarka Rozali ja Lešnik iz Rošpoha. Obtožena je prestopka zoper življenje, ker je dala spiti svojemu 4 tedne staremu nezakonskemu otroku toliko količino nekega uspavalnega čaja, da je dete dva dni spalo, tretji dan pa umrlo. ' Osumljenka je januarja prišla v službo k posestniku Poliču v Dragučovi. Bila je takrat že noseča. Skušala si je potem na razne načine odpraviti telesni plod. Tako si je kuhala razne čaje, jemala je neke praške, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Nazadnje pa je skočila nalašč — dasi je tila že močno noseča — s skednja na voz krme. To radikalno sredstvo si jc res pomagalo toliko, da je predčasno porodila, toda otrok se je rodil živ ter je bil zmožen življenja. Ko je bilo dete že 4 tedne staro, mu je skuhala močno dozo nekega čaja, ki se naziva »dormin« ter mu ga dala spiti celo steklenico. Otrok je nato spal dva dni nepretrgoma, tretjega dne pa je umrl. Osumljenka priznava, da je poskušala z raznimi sredstvi odpraviti plod ter je tudi v tem namenu skočila s skednja na voz. Zanika pa, da bi bita dala otroku čaj Klor m in* z namenom, da sc ga za vselej iznebi. Pravi, da je otrok slabo spal, pa mu je zaradi tega kuhala omenjeni čaj. Razprava ob času poročila traja. zujejo človeške, prcčloveške lastnosti z velikim mojstrstvom in z odrsko tehniko, ki je občudovanja vredna. Duhoviti dialogi nas veš čas žiivo vežejo, dejanje se razvija v dobrem tempu, osebe so karakterizirane z velikim znanjem in z intencijo, ki je zavidanja vredna Človeške malenkosti pozna ta duhoviti Francoz prav do vseh podrobnosti, smeši pa jih le na majhnih ljudeh; najbrž je ob svojem času moral tako delati, siccr bi se bil zameril mogočnikom, ki so mu delili grenki in trdo zasluženi kruh. Gotovo pa je, da so te smešne malenkosti in |>omanjkljivosti opazne na vseh ljudeh, na preprosti čredi prav tako kot na mogočnikih. In zaradi te značilnosti nosijo Molierove komedije skoraj nehote znamenje splošno-človešikega dela, satire, ki šiba vse sloje brez raizlike, dasi si za nosilce s humorjem osvetljevanih oseb v svojih komedijah izbira povprečne meščančke in poklice, ki veljajo za manjvredne. In zato bodo ljudje brez izjeme stanov, veliki in majhni, hodili gledat njegove komedije, dokler bo stalo gledališče. Glavno osebo bogatega meščana Sganarella je kreiral Lipah, ki je v takih vlogah povsem doma. Mož ima odličen dar opazovanja, nebogljenega preprostega meščana, ki ga od začetka do kraja izkorišča in vleče vsak, kdor le količkaj utejjne, ustvarja v »Izsiljeni ženitvi« ih 'P »Ljubezni — zdravniku« s krasno doslednostjo in ž virtuoznostjo, ki zlasti v nemi igri prav zares preseneča, saj je tako žtiva, tako dotoro pogojena iz vsakdanjega življenja, da morarrto strmeti. Lipah je v teh vlogah videti prav zares nenadomestljiv. »Sganarelle« je ena njegovih najboljših kreacij, z njo bo razvedril še tisoče in tisoče gledalcev, ki se bodo prihajali nasmejat tema dvema MoVierovima komedijama v na.še gledališče. Gabrijelčičeva je v vlogi Do-rimiene prav dobra, prav tako je odlična tudi mlada Kurinda, vloga, ki jo z veliko spretnostjo podaja nadarjena igralka Levarjeva. V »Izsiljeni ženitvi« sta odlična filozofa Marfuri.no in Panarace Kralj in Gregorin. Vsi ostali, Potokar, Plut, Jan, Drenovec in Slavičeva so ustvarili prav dobre komične like. V »Ljubezni — zdravniku« je spet ves čas stala v ospredju Lipahova kreacija postaranega, pa prav nič izpametova-nega Šganarella. Tod se je Moliere porogal — kakor se je bil porogal v »Izsiljena ženitvi« fra-zirajočemu, bedastemu in iztirjenemu filozofskemu stainu — stanu zdravnikov in padarjev ter mazačev. Sijajnih pet zdravnikov so podali Bratina, Daneš, Plut, Gregorin in Sever. Prav dober je ljubimec Chitander, ki ga je ponazoril z mladostnim ognjem in prebrisanostjo vse-stransko dcubri Jan, Tudi vzporedne vloge, ki jih nosijo Slavčeva, Rakarjeva, Potokar. Pre-setnik, M. Danilova in Gale. so bile oživotvor-jene prav nazorno in so skladno postavljale okvir glavnemu dejanju Delo je režiral lahkotno in z dobrima domislicami režiser Jože Šest. Inscenacija je prav dobra, odlično je — čeprav s skromnimi rekviziti — prirejeno vzdušje časa precioz in nabuhlega bontonskega spakovanja. Ni dvona. da bosta ti dve Molierovi komediji ves čas, dokler bosta na repertoarju naše drame, deležni prav obilnega obisika. ki pa ga tudi dejansko zaslužita v polni meri. Hud karambol v Dolu Dol, 3. oktobra. Pri Dolu je prišlo nocoj ponoči ob 3A na 2 do hude nesreče. Tovorni avtomobil črnuške opekarne, ki ga je šofiral Jože Korenini, se je zadel v voz Berganta Ivana iz Lukovice. Bergant je vozil po levi strani. Avto je prereza 1 konju trebuh, Bergantu pa se ni nič zgodilo. Šofer Jože Korenini je v tem izgubil oblast nad volanom ter se je avtomobil kakih petdeset metrov naprej zaletel vnovič, tokrat pa v voz mlekarja Vida Raka, ki je vozil po desni strani. Raik je prihajal iz Prevoj pri Lukovici Avto je zadel v njegovega konja, ga odtrgal od voza. voz, na katerem je bi jo mleko in sadje, je podrl in ga razbil, voznika Raka pa je vrgel kakih deset meitrov daleč na travnik. Mlekarju Raiku se k sreči ni primerilo nič hujšega kot to, da si je pri padcu nekoliko poškodoval roko. Materialna škoda, ki izvira iz tega karambola, pa je precejšnja. Donald Budge poražen Naročajte Slovenski dom! Avstralec Adrian Quist je v Miamiju porazil Američana Donalda Budgea, amaterskega teniškega svetovnega prvaka z rezultatom 7 : 5, 6 : 2, 5 : 7, 6 : 3. Quist je igral odlično in je bil v tej partiji ves čas od začetka do konca v veliki premoči. Edino vw tretjem setu je Budse prišel nekoliko do sape. Od tu in tam Mednarodno razstavo ra zaščito otrok je v soboto v Belgradu odprl minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiča Cvetkovič. Pri otvoritvi se je zbralo precejšnje število ljudi, večinoma zastopniki raznih podpornih in humanitarnih društev. Navzoči so bili tudi zastopnik kralja, pravoslavne cerkve in raznih zdravniških institucij. Včeraj pa se je začel mednarodni kongres za zaščito otrok v prisotnosti kraljice Marije. Župana vasi Donje Konjuše blizu Prijepnlja je ustrelil nekdo skozi okno gostilne, ko se je pogovarjal s svojimi prijatelji ob mizi. Župan Ku-štrinovič, katerega predniki pa tudi on so bili vedno junaki in znani bojevniki, je prižel proti večeru v vaSko gostilnico, kjer je s prijatelji debatiral o najnovejših dogodkih v svetu ter o vsem mogoEem. Ves ta čas pa je nekdo prežal zunaj in neutrudno čakal, kdaj se bodo gostje razšli. Ker so ee pa Kuštrinovič in prijatelji zaklepetali pozno v noč, se je oprezovalca lotila nepotrpežlji-vost, pa je ustrelil iz puške kar skozi okno in dvakrat zadel Kuštrinoviča v pljuča, a njegovega soseda v trebuh. Oba ranjenca se borita s smrtjo. S špiritom se je polil in se zažgal zobotehnik Mustafa Diglitič iz Kruševca pri Podgorici. Delal je v svojem laboratoriju ob svetilki, polnjeni s špiritom. Med delom pa se je svetilka nagnila, da se je špirit zlil po zobotehnikovi obleki, ki ee je takoj vnela. Čeprav mu je takoj priskočil na pomoč brat, so bili vsi napori zaman. Mustafa so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa v strahovitih bolečinah umrl. Pokvarjeno in ponarejeno mleko je zadnje dni začelo prihajati na trg v Osjeku. Tržni nadzornik je dal prijeti dvajset takih nepoštenih in brezvestnih ljudi, pa jim pravih imen niso mogli ugotoviti, ker so vsi povedali napačno ime. Zaradi tega so predlagali banski upravi, naj vpelje za vsakega prodajalca mleka na trgu posebno legitimacijo. Okrajnega podglavarja, ki je pri pctomajskih volitvah L 1935 preveč kruto ravnal z ljudmi, je sodišče v Kragujcvcu obsodile na osem mesecev težke ječe. Dimitrije Jovanovič je bil podglavar v oraškem okraju. Za časa volitev je osebno agitiral za znanega JNS-veljaka in Jevtičevega kandidata Uijo Mihailoviča, proti kateremu je kandidiral na listi opozicije neki odvetnik. Jovanovič je znal potlačiti opozicijo tudi s tem, da je pri svojih najbolj vnetih političnih nasprotnikih že kaj našel, da jih je mogel obsoditi kar na mesec dni zapora. Pred sodišče pa je prišel zato, ker je dal vse obsojence zapreti takoj, ne da bi bila kazen od višje inštance potrjena. Podglavar se je zagovarjal, da je ljudi kaznoval zaradi svoje službene gorečnosti, ker je hotel po uradnih predpisih ohraniti mir, ne pa zato, da bi onemogočil opozicionalce. Sodišče pa se je prepričalo o nasprotnem. Jovanovič je dobil precej izdatno plačilo za svojo batinaško vnemo v tem, da bo moral kar za osem mesecev za zapahe. Samomor je izvršil 16 letni pastirček Nikola Šimovič iz Zelčina pri Valpovu, ker se mu je pastir-jcnje že priskutilo. Deček je bil silno bister in nadarjen, in je vse dni presedel na paši ter prebiral knjige. Zaradi tega branja je začel sanjati o lepotah in prijetnostih po širnem 6vetu v lepih krajih ter si zaželel, da bi ta svet videl. Ker pa ni mogel ostvariti pvojih načrtov, da bi šel naprej v mestne šole in potom v širni svet, je zdvomil nad seboj in se vrgel pod vlak, ki mu je odrezal glavo. Strahovit ogenj je izbruhnil ▼ soboto ▼ voj* vodinski vasi Samoš pri Petrcvvgradu. Goreti je začelo dopoldne na več krajih vasi. Branko Dju-kini in njegova žema sta kurila v peči, iz katere pa je zaradi vetra odletelo nekaj isker proti dvorišču, kjer se je takoj vnel skedenj, napolnjen s slamo. Nesreča je hotela, da je po,tegnil proti vasi še močan veter, ki je iskirc nosil vse naokrog. V dobri uri se je ogenj zanetil že na več koncih vasi. Takoj so alarmirali domače gasilce, ki so se kot brez moči borili proti ognju. Njim so pritekli na pomoč še gasilci iz bližnjih vasi, da jih je bilo slednjič zbranih nad 100 od 12 čet. Žrtev ognja je postalo deset hiš, a le dva posestnika pa sta bila zavarovana proti ognju. Svoji nevesti Je odnesel vso doto in tik pred poroko pobegnil neki inž. Herman Niemann iz Novega Sada. Ta »zali« mladenič 6e je bil spoznal z otroško vrtnarico Livijo Lauber ter ji kmalu začel tveziti vse mogoče a svoji sijajni službi, ki jo je dobil na Bolgarskem, ter o svoiih visokih načrtih. Dekle mu je šlo na lim in sc aalo prgovoriti. Sklenila sta se poročiti v najkrajšem ča6U. Malo prej pa ja je pregovoril, da mu je izročila 13.000 dinarjev in nekaj svoje zlatnine, da bi mogel poravnati nekatere svoje prejšnje obveznosti. Tako oborožen si je »ženin« na tihem dal izstaviti potni list ter premenjal ves denar v angleške funte. Z dekletom sta se zmenila, da bosta določenega dne prišla v Belgrad, kjer bo poroka. Ko je dekle res prišlo in čakalo svojega ženina, je moralo po dolgem času spoznati, da je padlo v past prevejanemu goljufu. Policija ga 6edaj išče. Tri grobove so oplenili neznani zločinci v Samoboru pri Zagrebu, Vsi ^ti grobovi so bili stari po več let, v enem izmed njih je bil pokopan neki zdravnik že deset let. Zločin je prvi odltTil grobar, ki je pri mrtvašnici našel spo.dnjo čeljust, ir katere so bil poruvani zlati zobje. Tudi v ostalih dveh grobovih so pobrali s trupel vse prstane in zlato zobovje. Da bi pa zabrisali sled, so 6e do pokapa-Ušča pripeljali z avtomobilom in z njim tudi pobegnili. Svojega brata je ubil sedemdesetletni starec Franjo Vinc iz okolice Velike Kikinde. Oba 6ta bila lani kupila skupno vinagrad. Kakor je pri takih primerih kaj navadno, sta se tudi ta dva skregala, dokler si nista vinograda razdelila. Le brizgalka za galico je ostal sporna. Zaradi nje sta se spet začela prepirati, dokler ni Franjo pograbil kopačo in kresnil z njo brata po glavi. Zaradi uboja je dobil 6taTec tri leta robije. Javno kopališče v Celju In napeljava centralne kurjave v mestne gledališče Izza naših meja Celje, 3. oktobra. Novo moderno kadno, parno in prsno kopališče v Delavskem domu, ki je bilo otvorjeno 18. septembra, je začelo celjsko občinstvo že obiskovati. Dosedaj je bilo dnevno povprečno 40 kopeli. Zanimivo je, da se poslužuje občinstvo predvsem kadnih kopeli, dočim se pršnih kopeli do sedaj ni veliko uporabilo, dasi so sorazmerno s kadnimi kopelmi cenejše. Uprava kopališča bo te dni v vseh celicah nadomestila gumijaste podloge, ki so preveč provodne, z lesenimi deščicami, po hodnikih pa bodo razgrnili preproge. Kopališče je zdaj odprto vsak delavnik nepretrgoma od pol 8 zjutraj do 7 zvečer, v nedeljo pa od 8 do 12 dopoldne, v ponedeljek je kopališče ves dan zaprto. Iz občinstva pa se slišijo želje, da bi uprava čas kopanja nekoliko spremenila. Prav gotovo je, da bi bilo za občinstvo primernejše in ugodnejše, zlasti pa za delavstvo, privatne nameščence, uradnike, ki so navadno do pol 7 zvečer v službi v tovarnah, trgovinah, obrtnih lokalih, pisarnah, da bi se čas kopanja podaljšal vsaj dve uri .zvečer, zjutraj pa bi se kopališče odprlo toliko kasneje. Uprava bi s to ureditvijo na eni strani ugodila občinstvu, na drugi strani pa_ se bodo delavci, nameščenci, uradniki in tudi občin-[ stvo, ki bi 6e pač najlažje kopalo po 7 zvečer, bolj posluževali kopeli v novem kopališču in prav gotovo je, da bo tudi naročil za pršne kopeli več, saj stanejo le 3 din. 2e lansko leto smo poročali v našem listu, kako bi se dalo z dograditvijo Delavskega doma in javnega kopališča v Celju rešiti zelo aktualno in pereče vprašanje napeljave centralne kurjave v mestnem gledališču. Znano je, da se celjsko gledališče zelo težko ogreje in 6e je občinstvo mnogokrat pri predstavah upravičeno pritoževalo, mnogi so celo godrnjali nad upravo mestnega gledališča, češ da ne skrbi dovolj za kurjavo, vkljub temu, da 6e je uprava zelo trudila, da bi občinstvu ugodila. 2e lansko leto se je na seji razpravljalo o možnosti priključitve napeljave centralne kurjave iz Delavskega doma v Mestne gledališče. To vprašanje je postalo aktualno sedaj, ko že Delavski dom stoiji in ima sijajno centralno kurjavo. Iz Delavskega doma bi se napeljalo po kanalu v prerezu 1 m cevi v mestno gledališče. Dela bodo stal približno 150.000 din. Gledališka dvorana naj bi se ogrela s toplozračno centralno kurjavo, oder in hodniki pa s parno. Ta ureditev bi bila sijajna. Prihranil bi se premog, delavci, na drugi strani, kar je najvažnejše, pa bi gledališče lahko vsak čas ogreli, ne da bi s tem trpela uprava. Zvečer namreč, ko se kopališče zapre, bi prišla v poštev neizrabljena količina centralne kurjave. Gledališče bi se tako lahko vsak čas dovoljno ogrelo. Gledališka družina in druga društva, ki prirejajo tu svoje predstave, pa bi se v toplih prostorih vadila in izobraževala. Celjsko občinstvo, zlasti obiskovalci gledališča to zamisel pozdravljajo z željo, da bi se realizirala še do letošnie gledališke sezone. Maribor v temi Navodila za zatemnitev mesta v zvezi z vajami za obrambo pred zračnimi napadi Maribor, 30. septembra. Po naročilu kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani Pov. II-2, štev. 1176-25, z dne 24. septembra 1938 se vrši na teritoriju mesta Maribora ter občin Košaki, Kamnica, Pobrežje, Studenci, Radvanje, Razvanje in Pekre dvodnevna vaja za zatemnitev dne 4. in 5. oktobra t. 1. Stanje zatemnitve traja vso noč, s tem da se ukine ulična razsvetljava dne 4. oktobra ob 20 zvečer, dočim se dne 5. oktobra ulična razsvetljava sploh ne bo prižgala. Mestno poglavarstvo odreja skupno s policijskimi oblastmi: A. Splošne odredbe: 1. Vsak prebivalec se mora ravnati po navodilih za zatemnitev, ter mora v ta namen vse pripraviti, kar je potrebno za zatemnenje hiš, javnih lokalov, obratov in industrij. 2. Med zatemnitvijo poteka življenje na ulici, v hišah, obratih, javnih lokalih itd. kot v normalnih razmerah- 8. Prometna vozila morajo voziti z zmanjšano hitrostjo; ravno tako 6® morajo pešci po ulicah in cestah strogo držati prometno-cestnega reda, da se tako preprečijo prometne nezgode. 4. Zaradi vidnosti ge bodo robniki pločnikov, drevesa ter ograje ob križiščih, nasipih in mostovih premazali z belim opleskom — apnom. 5. Vsaka kršitev teh predpisov se kaznuje na osnovi 81. 69 zakona o notranji upravi s denarno globo od 10 do 500 din, a v slučaju neplačila v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni. 6. Odredbe zatemnitve ne veljajo za vsa uradna poslopja in naprave državnih železnic. B. Predpisi za zatemnitev: , _ 1. Vsa zunanja cestna razsvetljava, razen naj- važnejših prometnih svetlobnih signalov, se ukine. | Svetlobna telesa, prometne luči morajo biti tako zasenčene, da so nevidne iz zraka. Uporaba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. 2. Vsa reklamna razsvetljava in razsvetljava napisov ter razsvetljava izložb mora biti odklopljena. 3. Poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zatemnitev mora biti tako izvršena, da je notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. To se doseže z omejitvijo in zasenčenjem notranje razsvetljave (globinski reflektorji, obtični filtri modre barve, zamenjava jakih žarnic z žarnicami manjše svetlobne jakosti); z zakritjem oken, vrat ter vrhnih svetlin. Najenostavnejša sredstva za zakritje oken so lesene, naoknice, dalje zavese iz gostih tkanin, iz črnega perila ali iz 1.5 mm debele lepenke, ki presegajo notranji rob oken za ca. 10 cm ter so povsod dobro pripete na okenski okvir. Pri vhodih v razsvetljene prostore direktno iz ceste se morajo pridvideti dvojni svetlobni zastori, kar dosežemo z dvema zavesama ali z zakritjem obeh vrat Veternika. Ako se odpre zunanja vratnica, oz. zunanji prostor, mora biti druga vratnica oz. zastor spuščen. 4. Dovajanje toka in svetilnega plina podjetjem in privatnikom ne bo prekinjeno. 5. Za označbo popravil na cestah 6e uporabijo rdeče svetilke, ki so zgoraj in ob straneh zasenčene. Žarometi vostfj morajo biti, zastrti s črno zaslonko, ki itna v sredini odprtino horicontalne širine 5 do 8 cm, višine pa 1.5 cm. Na to odprtino in ob straneh naj bo strešica, ki usmerja žarke poševno navzdol. Tudi zadnje luči vozil morajo biti zasenčene s strešicami. Zunaj mesta se vključi srednja žarnica žarometa (luč za daljavo), v mestu pa mala žarnica (luč za blizu). Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Za notranjo razsvetljavo vozil veljajo navodila pod št. 3. 7. Predpisi za zasenčenje žarometov vozil veljajo le za vozila iz kraja, v katerem se vaja vrši. Zunanja vozila morajo voziti z lučmi za parkiranje. 8. Predpisi za zasenčenje žarometov ne veljajo za vozila vojske,, kolikor to zahteva potreba. Včerajšnji športni pregled Promet v tržaški luki se po italijanskih statistikah dviga. Tako je v prvi polovici le-. toanjega leta zaiašal ves trgovski promet 1 milijon 660.500 ton, dočim je lani v istem času znašal 1,542.000 ton. Lansko leto je znašal celokupni promet 3,154.000 ton. V letu 1956 pa komaj 2,245.000 ton. Kakor kaže, bo letošnji promet še večji kot v letu 1937. V Trstu se bo zgradila v najkrajšem času velika in lepa palača fašistične mladiinske organizacije »Gil< (Gioventu italiane del litto-rio). Občina je v ta namen iz svojega proračuna dajala po 1 milijon in pol lir letno od leta 1933. Palača bo vsa iz marmorja in klesanega kamna ter bo zelo monumentalna Tudi peto kolo v ligaški hiši je prineslo — tako skoraj kot vedno — nekaj povsem nepričakovanih rezultatov. V Belgradu je na slaibem igrišču Jedinsitva igrala naša Ljubljana v malo oslabljeni postavi. Rezultat 4:1 v Belgradu in proti Jedinstvu je zelo slab. Pri tem je treba poudariti, da je Ljubljana povsem zatajila in da sta dva gola delo domačih igralcev. Ljubljana se ni znala »najti niti potem,_ ko je •odmik Monijo Kario iz Škoplja izključil desnega branilca Jedinstva. Dva težka rezultata, ki jih je Ljubljana pretrpela v Zagrebu in včeraj v Belgradu, nam kažeta, da v moštvu Ljubljane nekaj ni v redu. Od Ljubijane_ ni _ nihče pričakoval zmage, čeprav ni bila izključena, vendar pa tako visok pora:z proti Jedinstvu, ki ni bog ve kako dobro moštvo, kaže, da je naša ligaška enajsterica izven svoje forme. Zdi se nam, da bomo morali tudi letos proti koncu_ prvenstva s strahom računati ali no ostala Ljubljana v ligi ali ne bo. Senzacija je zmaga BSK-a naprami Gra-djanskemu v Zagrebu, ki je veljal za visokega favorita. Nad 8000 gledalcev je zaman pričakovalo toliko zaželjene zmage domačinov, zmagal je BSK in je Gradjanski že štiri točke za BSK. Rezultat je bil 2 : 1 za BSK. Na igrišču Jugoslavije v Belgradu pa jd bilo pred 7000 gledalci drugo merjenje sil Bel-grada in Zagreba. Haškovcem, ki so igrali proti Jugoslaviji, niso pripisovali mnogo izgledov na /.mago. Vendar ipa je moštvo lirvatskili akade-d e mikov, ki v Zagrebu še zdaleka ne uživa toliko simpatij kot Gradjanski, opravičilo sloves zagrebškega nogometa. Rezultat 2:0 za Hašik je bil postavljen šele v drugem polčasu. V Splitu je pred 2500 gledalci premagal Hajduk Baska. Hajduk je bil ves čas igre mnogo močnejši nasprotnik in je igral tako dobro k®* Tsvojih najboljših dneh Oba nova ligaška kluba SK Gradjanski iz Skoplja in varažidjnska Slavija sta merila svoje moči v Skopi j«. Zmagali so « tesnim rezultatom 2 :1 domačini. Varaždinska Slavija, ki je nastopila v malo izpremenjeni postavi, je nudila Gradjanstkemu močan odpor. Prvo zmago^ si je priborila sarajevska Slavija včeraj na domačem igrišču proti zemunski Šparti. Rezultat 3:1 je^ povsem zaslužen. Slavija je bila mnogo boljše in sigurnejše moštvo. Po V. kolu je stanje v ligaški hiši sledeče: BSK 5 5 0 0 14:4 10 (0) HA8K 5 4 1 0 12:4 9 (1) Jugoslavija 5 4 0 1 10:4 8 (2) Gradjanski 5 3 0 2 17:6 6 (4) Hajduk 5 2 2 1 11:6 6 (4) Bask 5 2 1 2 4:6 5 (5) Gradjanski (S) 5 2 1 2 7:9 5 (5) 5 2 0 3 8:18 4 (6) 5 1 1 3 9:13 3 (7) 5 1 0 4 4:15 2 (8) 5 0 1 4 6:12 1 (9) 5 0 1 4 4:13 1 (9) Jedinstvo Slavija (S) Ljubljana Slavija (V) Sparta V prvenstvu ljubljanske nogometne podzveze bili doseženi naslednji rezultati: Hermes : Bratstvo (Jesenice) 1:1 (9:0) Reka : Jadran 2:2 (1:1) CSK : Slavija 8:2 (2:1) Železničar : Grafika 2:0 (1:0) Maribor : Mura 4:1 (3:0). Motorne dirke na Grad Moto sekcija SK Hermesa je priredila včeraj III. moto-dirke na ljubljanski Grad. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel vojni minister armijski general g. Miljutin Nedič, ki ga je zastopal polkovnik Pavlič, bana dr. Natlačena je zastopal dr. Orel, ljubljanskega župana dr. Adle-šiča pa nadsvetnik Andrejka. Na brežinah ljubljanskega Grada, na cilju in na startu je bilo zelo veliko gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili poteku dirk. Tudi prijavljenih dirkačev je bilo letos rekordno število, nad 80. Najboljši Čas je izven konkurence dosegel Ilirijan Janez šiška, ki je porabil za progo 53.6 sek. Vendar s tem rezultatom ni dosegel rekorda, ki ga ima »Leteči Kranjec« Starič z 48 sek. Pokal vojnega ministra je dobil najboljši hermežanski dirkač J. Rosenvvirth. V posameznih kategorijah so zmagali naslednji dirkači: Ljudski motorji 100 cem: Anžur (Hermes) na DKW 72 sek.- Turni motorji do 250 ceni: Uroič (HMK) 55 sekund; Športni motorji do 500 ccm: Cihlar (Avto-klub Ljubljana) 52.8 sek. (najboljši čas v konkurenci); Športni motorji do 1000 ccm: Cihlaf (Avto-klub Ljubljana) 52.8 sek.; Tumi motorji do 1000 cem: poročnik Glebov (MK Pohorje) 58.4 sek. Zvečer ob 20 so v restavraciji »Pri šestick razglasili . rezultate in razdelili darila, okoli 20 pokalov. * Pred 25.000 gledalci je reprezentanca Budimpešte premagala Dunajčane z rezultatom 2:1. __ Tekmo je sodil zelo dobro zagr. sodnik Podbski. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Ponedeljek. 3. oktobra: Zaprto. Torek, 4. oktobra; >Hudičav učenec«. Premiera. Bloki Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-sko stanje Tempo« ratura v O' Relativna s rlasa v % | tfc C 3 i Veter (smer. Jakost) Pada- vine . «3 "“■S aU .•5 « B c« m/m vrsta Ljubljana 763-4 18-2 12-0 93 "ifr s, 2-2 dež Maribor 763-2 15-4 6-0 90 10 0 4-0 dež Zagreb 763-8 20-0 12-0 90 10 0 — — Belgrad 763-7 27-0 15-0 90 6 SE, — — Sarajevo 764-7 21-0 11-0 90 6 0 7-0 dež Vis 763-4 18-0 14-0 90 10 SE, 8-0 dež Split 763-6 25-0 17-0 90 8 NE, 0-3 dež Kumbor 764-1 23-0 15-0 90 4 IV 95‘0 dež Rab 762-S 20-0 14-0 90 5 SSE. 11-0 dež Oubpovnih 764-1 23-0 16-0 80 5 Es 12-0 dež Vremenska napoved: Deloma oblačno in spre-menljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je bilo ves dan oblač-\e “ noči do 8-40' ob 9.45, od 10.45 do 11.05, dal|e od 12.10 do 12.40; tokrat močno. Popol-pa/->L do 16, ostali čas je večkrat malo rosilo. Ob 17.15 se je oblačnost nekoliko zmanjšala ostalo pa je skoraj popolnoma oblačno v noč. Ponoči je pričelo ob 0.45 rahlo deževati, nato pa je močno lilo od 0.55 do 5 zjutraj, vmes pa je tudi grmelo. J , I* 37-8mm dežja. Najvišja toplota zraka je znašala 18 stopinj C. Včeraj je bilo do 6.40 popolnoma oblačno, nato se je ista nekoliko zmanjšala, ob 9.10 pa se je zopet pooblačilo. Rahlo je deževalo v presledkih ves dopoldne, nekoliko močneje od 9.15 do 9.40, deževati je nehalo ob 14.10. Ob 14.20 se je oblačnost zmanjšala, nakar je večkrat posijalo sonce, po 18 pa se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo ves večer. Ponoči pa 6e je zopet nekoliko pooblačilo. Najnižja toplota zraka je znašala 14.6 stopinj C. Koledar Danes, ponedeljek, 3. oktobra: Terezija D. Jez. Torek, 4. septembra: Frančišek Asiški. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinc, Kanska cesta 31, Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani opozarja vse na svoje aktualno skioptično predavanje, ki bo v torek, dne 4. oktobra ob 8 zvečer v novi frančiškanski dvorani »Portreti vodilnih političnih osebnosti«. Predava ob številnih skioptičnih slikah urednik France Terseglav. Vsi, ki se zanimate za današnje svetovne politične dogodke in za voditelje, v katerih rokah je usoda posameznih narodov, nikar ne zamudite tega predavanjal Predprodaja vstopnic po Z m 3 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust. Gospod Stanko Prek, znani kitarist, ki je ponov-no nastopil že v našem radiu, bo priredil drevi ob 20 v mah filharmonični dvorani kitarski solistifoi večer, na katerem bo izvajal devet skladb različnih avtorjev svetovnih literatur. Kot uvod bo govor o umetniški vrednosti in zgodovinskem razvoju kitare. Govoril bo g. Josip Škafar. Na večer opozarjamo vse one, ki se zanimajo za igro na kitari. Vstopnice sc dobe čez dan v knjigarni Glesbene Matice, od pol 8 naprej pa v veži filharmoničnega poslopja na Kongresnem trgu. Začetek ob 8 zvečer. Lfabllansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto. Torek, 4. oktobra: »Veriga«. Red A. Sreda, 5. oktobra: »2ene na Niskavuoriju«. Izvei Četrtek, 6. oktobra: »Izsiljena ženitev. Ljubezen -zdravnik«. Red Četrtek. OPERA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto Torek, 4. oktobra: »Boris Godunov«. Eed B. Sreda, 5. okt.: »Ero z onega sveta«. Red Sreda Četrtek, 6. oktobra: »Na sinjem Jadranu«. Premiera. Premierski abonma. Opereta. DRAMA: Za red A uprizori drama v torek zvečer Finžgarjevo dramo iz kmečkega življenja »Verigo«. Režijo ima g. Skrbinšek, »Žene na N»kavuariju«, izredno zanimiva, in učinkovita igra finske pisateljice Helle Vuolijoki je dosegla pri nas tolik uspeh, da se ponovi v sredo 5, t. m. zvečer izven abonmana. OPERA: Boris Godunov, veličastna ruska opera Mu-sorgskega, z g. Primožičem v naslavni partiji, se ponovi v torek, dne 4. t. m., za red B. Nova opereta »Na sinjem Jadranu«, delo glasbenika Edvarda Gloza, pride na naš operni oder v četrtek, dne 6. t. m. Muzikalna vodstvo ima g. Zebre, režira g. Zupan. Premiera v .etrtek zvečer bo za premierski abonma. Dekletce utonilo v potoku Maribor, 2. oktobra. V Hotnji vasi je zopet majhen otrok postal žrtev razmer, v katerih živi marsikatera družina, katere oče in mati morata na delo, otroci pa so prepuščeni samim sebi. Tako je delavka Julijana Ferk v Hotinji vasi odšla na delo k svojemu sosedu, otroka pa je brez nadzorstva pustila pred sosedovo hišo, kjer se je igral. Nesreča je hotela, da je radovednost in »raziskovalna strast«, ki jo imajo vsi otroci, pripeljalo k potoku. 17 mesečno dekletce je padlo vanj ter utonilo. Mrtvega so našli sosedovi in takoj poklicali mater. Oplotnica pri Slov. Konjicah Cesta Oplotnica—Slov. Bistrica. Dela pri gradnji banovinske ceste Oplotnica—Slov. Bistrica so zastala Nova banovinska cesta bo za tukajšnji kraj in vse -ostale pod Pohorjem do Slov. Bistrice izredne gospodarske važnosti. Razen tega se bliža zima, v kateri sc bo slabo godilo marsikateremu zaslužka potrebnemu revnemu človeku, ako bi se z gradnjo ne nadaljevalo. Zato je želja vsega zainteresiranega prebivalstva, da se dela čimprej prično. Trgatev, najlepše in najtežje pričakovano delo našega kmeta in vinogradnika, se je pričela. Grozdje je lepo, tudi sladkorna količina je zadovoljiva, kar je povzročilo lepo vreme skozi ves september. Če ne bi toča nekajkrat sitnarila po tukajšnjih vino- gradih, bi bilo pa še lepše; vendar 60 vinogradniki s pridelkom zadovoljni. lel Tjeiina. Pred nekaj dne postavOi sredi mostu. Zda bil ves Tješin priključen Sicer pa ni Antonio imel prav nobene neposredne odgovornosti za ladjo. Kadar so se zedinili o smeri za tisti dan, je našel veliko časa, da je svojo skrinjo od vrha do dna prebrskal, razen tega pa uprizarjal nekako čudovito samotno zasebno življenje, ki mu je v globini njegovega bitja tako prijalo, da se je nazadnje celo sam zamislil nad tem. Marijo je pustil, da je ležala zavita, kakor jo je spravila Fides v zaboj. Pod površnikom, kamor mu je mister Bonnyfeather dejal, naj pogleda, je ležal tesno zamotan zvitek v platnu, ki je vseboval sto gvinej. V veliki škatlji je našel vrsto lepih knjig, ki jih je mister Bonnyyfeather dal vezat zanj v teletino. Te knjige je zdaj požiral. Njegova preteklost je tiste dni ležala za njim na daljnem obzorju, iz katerega je lahko jemal stvari in jih opazoval od bližje, kakor se mu je zljubilo. Ležal je v senci čolna na krovu, počasni gibi ladje so ga uspavali, pomagali so jim šumi vetra in valov in naglo izginjanje časa. Nekoč je nenadno videl, da sedi poleg njega mis Jorhamova in ga opazuje. Dejala mu je: »Če vas boli luč v očeh, morate nositi sončnik.« Bil je ves zaposlen sam s seboj, ženska je morala svoj gugalnik privleči na krov skoraj brez šuma. In najbrž je že dolgo sedela tam poleg njega! Ta misel ga je spravljala v slabo voljo in dejal je: »Saj ni sonce!c Miss Jorhamova je za trenutek ustavila guganje, da bi ga pogledala: »Tako? Samo tako predse ste strmeli? Nisem vedela, da imate take skrbi!« Antonio je malo ujedljivo odvrnil: »O, imam jih nekaj, miss Jorhamova.« »Imeti jih ne velja nič — slišati jih morate!« Njen odgovor je bil pretresljiv in nenadno je spustila pletenje v naročje. w“ ><*f Seveda, ta dva spodaj, sta stvari slišala. Zdaj se je Antonio tega spel domislil. Miss Jorhamova je spet prijela pletenje in rekla: »Toda pri tem mi zelo dobro pomaga štetje. Kar naprej štejem. Zelo žal mi je, da imate skrbi, gospod Adverso.« Vzdignila je velike nogavice, v katerih so tičale pletilke, Antonio pa se je branil njenega sočutja. »Oh, ni vredno besedi, miss Jorhamova.« . Toda ni se dala odvrniti. »Tako hudo je? Pridite malo k meni, pokazala vam bom, kar sem sešila.« Vabilo se mu je prvi trenutek zdelo prebedasto. Tedaj pa se je ženska obrnila in ga gledala s pričakovanjem v očeh. Zasmejal se je sam sebi in šel z njo dol. Zenske so bile pa res čudovita bitja: Košara za perilo je bila polna prelepih, reči., Tam je ležala vezana odejica, sestavljena vsa iz majhnih svilenih trikotnikov, ki so bili prišiti drug na drugega z drobciuimi obodi. Perilo za otročičke, kos začetih čipk s pajkom, ki tke svojo mrežo za vzorec. To je bil čudovit vzorec, ves nežen in zares pojkovski. Miss Jorhamova je pojasnjevala: Vse je narejeno s posameznimi bruseljskimi vbodi.« Prikazalo se je novo otroško perilo, čepica, podkana s drobciaimi vijolicami — skoraj, da jo morala biti narejena za lutko. Seveda določno .človek tega ni mogel trditi, saj so bili novorojenčki pogosto tako strašno majhni! Potem je prišlo namizno perilo z vezenjem krvavih rož in rjavorumenih listov. Potem spet oblačilca za lutke, topot brez dvoma za lutke, vse lepo zarobljeno. Robovi so bili tako drobni, da so jih morali najbrž delati v Liliputu. Nazadnje 6o prišle na vrsto še srajce kapitana Jorhama z vdelanimi gumbnicami in z velikim »E. J.« za vratom. Miss Jorhamova si je nataknila zdrgnjen srebrn naprstnik 1« poiskala iz svoje Jepo urejene šivalne košarice vseh vrst šivank in posanih niti. Položila je predse nekaj štirioglatih krp ter se spustila v nekak samogovor o umetnosti šivanja, čemu je Antonio smel blagohotno prisluškovati. »Prav za prav je šivanje natanko tista, kakor klavir. Prsti te morajo na to navaditi, k temu pa ne pomaga drugega kakor vuJa. Tu je šivanka in tu je nit. Pogosto so tudi vbodi čisto taki kakor note. In če ste se nekaj časa vadili, vam gre kar namah lqpo naprej, ne da bi si kaj mislili pri tem in potem začne stvar postajati zabavna. Potem igrate s šivanko cele napeve. Tule: Kaj ni to videti kakor napev?« Pokazala je na prevleko za blazino in nadaljevala: »Ah, in prav za prav bi vam morala tudi pokazati, kako'šivati; robove s prevrženim vbodom — takole: Treba je prevreči...« »Vreči?/ je zadonel glas kapitana Elia, ki je dvignil glavo z mize, kjer }e, sodeč po vsem videzu spal. »Vreči — tebe bi bilo treba vreči ob tla. Ti mi jih s silo vabiš na ladjo z vsemi temi oblekami. Saj vem: Nikdar se nama ne bi bila približala, če bi ne bilo tebe. Išče mater, ti pa delaš iz kabine pravo otroško sobo. Toda mene ne boš vlekla za nos. Natanko vem, da ne delaš otročjega perila za Abnerjeve otroke, vse delaš samo zanjo. Kje pa imaš lutko?« Vstal je in začel čemerno vohati na okrog. »Elias! Tako sem in spet lezi! Dosti mi je hudo, tudi če mi ti ne visiš na vratu.« »Nikar si nič ne očitaj, da sva jo izgubila. Samo sem je ne vabi s svojo lutko.« Kljub veliki mednorodnl napetosti v zadnjih dneh je Holandija mirno slavila 40 letnico vladanja kraljice Vilhelmine Geslo vladarske rodbine ffVzdrial bom" Hervey Allen: 91 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Podzemsko skrivališče, kakršne so zadnjič začeli graditi v londonskem Hyde parku za primer letalskega napada Most, ki veže čeSki in poljski i kažejo na sliki ovire, ki so jih peljali konja in je čisto sama odjezdila na trg pred borzo, kjer so se zbirali uporniki. Ob njenem prihodu se je med nezadovoljneži začela zmeda in obotavljanje. Nazadnje jih je kraljičin pogum prevzel tako, da so udarili v spontane manifestacije — in vstaje je bilo konec. Kakor je kraljica sama natančna v izpolnjevanju kraljevskih dolžnosti in dvornih predpisov, tako zahteva tudi od svojo okolice. Za dvOrne predpise ni nikdar nobene izjeme, za nikogar. Dvorne gospodične so posvarjene od kraljice same za vsak najmanjši prestopek protokola, za Vsako zamudo ali opustitev. Zgodilo se je, da je ena izmed njih nekoč odzdravila lastnemu očetu, ko se je peljala s kraljico na sprehod. Kraljica je suho pripomnila: »Lili, baron se je odkril vaši kraljici in ne vam.« „Vaše mesto je dva koraka zadaj1' O strogosti, s katero gleda kraljica na etiketo, pripovedujejo zanimivo anekdoto: Ko je kraljica leta 1912. obiskala uradno Pariz, jo je spremljal tudi pokojni knez-soprog. Ker po ustavi kraljičin soprog ni vladar, nima v javnosti kraljici enakega mesta. Pokojni knez Henrik je med sprejemom pri predsedniku republike hotel vladarico opozoriti na neko važno politično stvar. Toda, ko je stopil do nje, mu je kraljica dejala suho — v holandšdini seveda: »Vaše mesto je dva koraka zadaj.« Po starih dvomih predpisih je kraljičina oseba nedotakljiva v najstrožjem smislu besed, kar pripelje pogosto do neljubih prizorov. Vladarica je dobra drsalka in strastno goji ta lepi šport Toda dogodi se, da pride med drsanjem do kake neprilike — kraljičino spremstvo vladarici ne sme pomagati, marveč ima samo dolžnost, da kraljico obstopi in jo zakriva radovednim pogledom, dokler si ne pomaga sama. Prav tako ji ne sme nihče pomagati s konja in na konja in kar je še podobnih prilik. Holandska tradicionalna nevtralnost V politiki kraljica drži smer tradicionalne nevtralnosti. Med svetovno vojno je zavezniški tisk dolžil simpatij do Nemčije, a po krivici. Res da je kraljica Vilhemina dovolila bivšemu nemškemu cesarju, da se je naselil na holandskem ozemlju v gradu Doornu, toda bivši nemški vladar ni bil še nikdar sprejet na holandskem dvoru. Maršal Moltke navaja v svojih spominih, s kakim pogumom in neuklonljivostjo je odbijala zahteve, da bi dovolila nemški vojski udariti na Belgijo čez holandsko ozemlje. Zaradi njene neizprosnosti je moral nemški generalni štab leta 1914. spremeniti v zadnjem trenutku ves svoj napadalni načrt. Nemški krogi pa so ji očitali, da drži z Angleži, čeprav je znano, kako jo je za- Woodrov WHson, ki je pred 20 leti postavil načelo samoodločbe narodov, načelo, ki bi utegnilo postati zelo nevarno, če bi zahtevali njegovega uveljavljenja vsi narodi. Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 3. oktobra: 12 Češke narodne (ploSče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — lg Ruski eeketet — 18.40 Novo delovno leto radijsko postaje (g. prof. France Koblar) — lfl Nepovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Večer vesele glasbe. Sodelujejo: ga. Dragica Sok, g. prof. Marjan Lipovšek (spremljava), g. Rudolf Pilih (harmonika) in kvartet Fantje na vasi — 22 Napoved*, poročila — 22.15 Dvofak: Iz novega sveta, simfonija (plošče). Drugi programi Ponedeljek, 3. oktobra: Bel grad: 20 Prenos iz študija: Igralci narodnega gledališča igrajo — Prana- 20 Katja Kaba-nova, opera —- Sofija: 30.15 Koncert orkestra «Sredec«, 21.15 Pevski koncert — Varšava- “>1 Cerkveni pevski koncert. 22 Simfonični koncert — Bu-dimpeita: 21.10 Operni orkester, 22.45 Za ples — Miitt-chen: 21.20 Koncertna ura - 22 Violinski kon- cert - Pariz: 20.30 Orkestralni koncert, 21 Komorna glasba. Toda ali ste si tudi zares čisto na jasnem? Kabino imate potem namreč tudi vi pod seboj, razumete? To ni tako lahko! Starega l>oste morali držati doli! Vedno malo z alkoholom, malo pa z dobro besedo! Čakajte, da bo spet slišal svojo malo, kako cepeta po krovu — veste, dekletce, ki ga je izgubil. Tako cepetanje mora slišati na krovu, gospod Adverso! Za drugo bo potem poskrbela že kapitanka. Ta že ve, kako ga je treba počasi spraviti k pameti, ko je najhujše mimo. Jaz pa vam bom ladjo spravil do Havane, samo vsak dan mi gorate malo povedati, kje bi približno bili.« Antonio je šel dol, sobica mu je bila neprijazna, odkar je vedel, na kaj onadva tam doli čakata. Ko je nekaj ur pozneje prišel spet gor, da bi zmeril višino sonca, je Collins pobral že precej jadr. Bil je jasen dan in Anglino je imel dober razgled. Coolin je pogledal od številk in dejal: »Pozabil sem že povedati: Zamorec ve, kako je doli v kabini. Ta Je že deset let pri njiju, celo njun je. Kajne, gospod Adverso, saj me ne razumete napačno, da sem vam povedal to o kapitanu?« »Jaz že čisto pravilno razumem, Collins.« Spet sta se sklonila čez zemljevide. To je bilo prvo delo v Antonievem življenju, ki se mu je zdelo na vse strani potrebno in važno. Bilo je važno kot končni cilj in kot sredstvo. Prav nikjer ni bilo pri njem niti najmanjšega igračkanja. Na tej podlagi se je torej srečal s Collinsom! OSEMINDVAJSETO POGLAVJE. Čudovita setev. Antonio je kmalu prišel na to, da 6e tek časa na dolgem potovanju človekovi notranjosti razodeva ne z zvoncem in uro, in tudi ne z menjavo dneva in noči. časovna razdobja je zaznaval samo po tem, da so pomenila vrsto različnih razpoloženj, pri katerih sta vreme in pa širinska stopnja igrala odločeno vlogo. Iz teh razpoloženj se mu je tudi ladja začela zdeti kot izrazila osebnost z določeno lastno voljo, o kateri se mu je zdelo, da je bolje, če ravna z njo obzirno, kakor pa togo in trdo. svi so promet čez ta most ustavili, kakor ij so te ovire postale nepotrebne, ko je Poljski dela burska vojna v začetku tega stoletja in krivice, ki so jih bili od Angležev deležni njeni rojaki v južni Afriki. V resnici je kraljica Vilhemina držala tedaj, ob svetovni vojni in danes, ko se je njeni državi že čisto bližala spet huda preskušnja, samo s svojim ljudstvom. Zato jo to ljudstvo danes tako slavi in z novim zaupanjem izroča svojo usodo v roke kraljice, ki je znala tako srečno in odločno uresničevati med svojim vladanjem geslo svoje rodbine, ki je postalo simbol vsega holandskega naroda in njegovih uspehov, geslo, ki se glasi: »Vzdržal bom«. V teh razburjenih dneh smo — pri nas menda še posebe — bili nagnjeni k prepričanju, da ves svet živi samo v pričakovanju neizbežnih usodnih dogodkov, ki se netijo v Skednji Evropi. Zdi se, da ni nikjer na svetu, zlasti pa ne v Evropi več naroda ali države, ki bi ne živel v mrzlici izrednega časa, ki bi nadaljeval svoje redno življenje in se celo utegnil posvečati praznovanju in radosti ob velikih jubilejih. Da temu ni tako, nam je priča Holandija, ki je prav te dni nehala slaviti 40 letni vladarski jubilej svoje kraljice Vilhemine.^SIavja, s katerimi je holandsko ljudstvo poveličevalo svojo vladarico, neštete prireditve in splošno narodno veselje, o čemur beremo v listih, slišimo po radiu ali kar vidimo v filmskih tednikih^ vse to se nam zdi kakor prizori iz pravljične dežele. Nehote zavidamo to bližnjo, a po tej odmaknjenosti od sedanje Evrope tako daljno državo in se sprašujemo, kakšna mora biti osebnost holandske vladarice, da je njen jubilej znal in mogel preglasiti vse drugo evropsko in svetovno dogajanje v tako neverjetni meri. Kajti ni moči dvomiti, da je prav v originalni in impozantni osebnosti kraljice Vilhemine treba iskati razloga za to presenetljivo in zavidanja vredno neverjetnost. Tisti, ki menijo, da je v Evropi konec dobe velikih vladarjev, jim osebnost holandske vladarice lako po zunanjosti kakor po značaju dokazuje prav nasprotno. Njen obraz spominja na obraz in na profil velike angleške kraljice Viktorije, prve indijske cesarice. Njeno resno obličje izraža zdaj prijazen mir in vladarsko dobrohotnost, zdaj trdno odločnost in visokost. Lase, ki so prezgodaj osiveli, nosi skrbno po modi iz druge polovice prejšnjega stoletja. V njeni noši, kjer za načela takoimenovane moderne elegance ni prostora, prevladuje bela barva, kakor je bila želja pokojnega kneza. Tujcu, ki jo sreča na katerem izmed njenih rednih jutranjih sprehodov, se zdi, da srečuje boljšo rentnico, ki prihaja od jutranje službe božje in bo krenila v slaščičarno. Toda kljub lej zunanji preprostosti vlada v kraljevi palači Nordeinde, podobni velikemu samostanu, po volji vladarice najstrožja dvorna etiketa. Zaradi te etikete, ki jo po večini evropskih dvorih opuščajo in uvajajo prostejše družabne oblike, je kraljica Wilhemina dobila priimek »edini pravi vladar v Evropi«. Tako vsaj pišejo ob jubileju holandski listi. Toda kraljica druži v svojem življenju najpreprostejše meščanske navade z rnjrigoroznejšim pojmovanjem vladarske vzviše- nosti in avtoritete. Kraljica, ki se vsak dan vozi s kolesom na sprehod, je sposobna javno osramotiti najvišjega dvornega ali državnega dostojanstvenika, ki bi prekršil samo majhen predpis dvornega obrednika glede noše ali vedenja. Vladar mora iskati stika z l.udstvom Glede vedenja je njen nazor, da se vladar danes ne sme omejevati samo na izvajanje oblasti, kolikor je vladarju dovoljuje ustava, marveč da mora predvsem iskati neposrednega stika z ljudstvom in da mora s tem stikom večati vladarski ugled in si pridobivati vpliva na ljudstvo. Po kraljičinem mnenju morajo moderni vladarji neprenehoma ustvarjati videz, da so z ljudskimi množicami v stalnem zaupnem stiku, ker ne vladajo več samo po liožji volji, marveč vedno bolj tudi po volji ljudstva. Kraljica Vilhemina torej hodi vsak dan med ljudi, pa naj prebiva v svoji palači v Haagu, ali v gradu Loo, kjer prebije večji del poletja in sicer hodi na take kraje, kjer pride v stik s čim več svojimi podložniki. Vsi kongresi, vse razstave, vso cerkve v Haagu so po vrsti deležni vsako leto časti njenega obiska. Čeprav je kraljica sama strogo verna kalvinka, kaže do vseh cerskili prepričanj vzgledno širokosrčnost in strpnost. Holandska ustava nalaga kraljici, da mora na Uto prebiti vsaj petnajst dni v čudovitem gradu v Amsterdamu. Tja prihaja kraljica vsako jesen, ko je slovesno obiskala vsa velika mesta svoje države. Amsterdam pa je zadnja leta postal eno od velikih evropskih komunističnih središč, kjer postaja prevratna delavnost od leta do leta živahnejša in nevarnejša. Kraljice to dejstvo niti malo ne bega: vsako leto se pripelje v Amsterdam v odprti kočiji s kneginjo Julijano brez slehernega spremstva. Njeno načelo je: nikdar se skrivati pogledom ljudstva. Zato se ne mara voziti v zaprtih avtomobilih, ne mara ob svoji kočiji konjeniških kordonov, ne mara zaradi tega niti — odpreti dežnika. S svojo drznostjo je neštetokrat razorožila svo,e politične nasprotnike Najpresenetljivejši vzgled za to dajo dogodek ob koncu svetovne vojne. Tedaj je v vseh holandskih polkih vrelo, čeprav se Holandija vojne ni udeleževala. Začeli so se upirati, Amsterdamu je grozila vojaška vstaja. Ko je bilo razburjenje na vrhuncu, so sporočili to kraljici. Dala si je pri- »SlftTfinski rtom« izhaja vsak delavnik ob 12. Alesetna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6'HI Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jo£e Količek.