PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 175 (13.406) Trst, petek, 28. julija 1989 Do nedelje se bo o vladi izvekla tudi poslanska zbornica Senat izglasoval zaupnico Andreottiju Stroge kritike levičarske opozicije Za zaupnico je glasovalo 187 senatorjev, proti pa 117 - V repliki je predsednik vlade potrdil osnovne točke svojega programa SKGZ in SSk ocenjujeta Andreottijev program Ob programskih izjavah ministrskega predsednika Andreottija je predsednik SKGZ Klavdij Palčič dal sledečo izjavo: »Nova vlada bo Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini, kot je v svojem programskem govoru napovedal njen predsednik Andreotti, posvetila "pozorno skrb". Prav tako tudi zaščiti dejavnosti italijanskih manjšin v Jugoslaviji. Vključitev našega vprašanja v vladni program jemljemo Slovenci z zadovoljstvom na znanje, čeprav nam to ne daje nikakršnih jasnejših zagotovil, da bo vprašanje naše zakonske zaščite kmalu in pravično tudi razrešeno. Zaenkrat torej samo obveza, da bomo predmet skrbi nove vlade. V tem smislu je sedanja napoved na nižji ravni od De Mitove obljube, da bo problem zaščite slovenske manjšine rešen. Zaradi negativnega izida DeMitove tako jasno napovedane obveze, kot tudi vseh drugih dosedanjih podobnih obljub, bomo Slovenci v Italiji ocenjevali delo vlade in parlamenta po dejanskih rezultatih in ne samo po besedah, ki so imele (kadar niso bile sovražne) vse doslej, žal, v politiki do nas tako malo vrednosti. Bolj kot znižana raven Andreottijeve programske napo-NADALJEVANJE NA 2. STRANI DUŠAN KALC RIM Andreotti in njegova vlada sta sinoči prejela zaupnico senata. Svojo podporo je izreklo 187 senatorjev, proti vladi pa jih je glasovalo 117. Novi ministrski predsednik je tako prebrodil še eno oviro in sedaj ga pred polnomočnim prevzemom oblasti čaka še zaupnica poslanske zbornice, ki se bo izrekla v nedeljo. O novi vladni sestavi in njenih programih krožijo različne ocene. Stranke petbarvne večine so tako v dolgi programski razpravi kot v glasovalnih izjavah izrekle vso podporo Andreottiju ter ugodno ocenile njegove načrte, ki so jih tu pa tam dopolnile z nekaterimi dodatnimi predlogi. Iz opozicijskih vrst pa se je usul plaz kritik in pomislekov. Andreottijev programski govor je bil za opozicijo skrajno meglen, polovičen, generičen in v splošnem votel. Zelo oster in brezkompromisen je bil zlasti poseg predsednika komunističnih senatorjev Pecchiolija, ki je napovedal Andreottiju odločen a ne prejudicialen boj v parlamentu. Stališče KPI kot največje opozicijske sile je nekako sintetizirano v včerajšnji izjavi njenega tajnika Occhetta. Med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki je sledila zasedanju vlade v senci v Riminiju, je komunistični tajnik dejal, da Andre-ottijeva vlada ni resen vladni sestav, temveč sad nekega sporazuma za golo ohranitev in porazde- litev oblasti med peterico. Occhetto je še dodal, da je ministrski sestav naravnost vznemirljiv, kar zadeva eno najbolj nujnih nalog, s katero bi se morala nova vlada najprej in najbolj odločno spoprijeti, to je z bojem proti mafiji. Prav ta argument je bil namreč glavna tema zasedanja Oc-chettove vlade v senci, ki je sklenila, da bo njeno predstavništvo odšlo v Palermo, da bi zbralo čimveč koristnih informacij. Andreottija seveda vse izrečene kritike niso razveselile. »Pripadam tisti politični šoli, ki je verjela v koalicije, tudi kadar niso bile številčno potrebne,« je dejal na koncu svoje enourne replike in pristavil, da se bo njegova vlada zavzemala dan za dnem za reševanje raznih problemov v tesnem stiku s parlamentom. Še prej pa je zavrnil vse očitke o meglenosti, generičnosti, votlosti njegovih programov ter pri tem še enkrat razčlenil šest elementov, na katerih sloni njegova šesta vlada. Ti elementi so Evropa, okolje, mafija, mamila, davčna utaja in problematika Juga. Tem elementom je med včerajšnjo repliko posvetil največ pozornosti ter skušal dokazati, da mu je njihovo reševanje pri srcu. Toda, čeprav je želel s svojo razlago razpršiti očitke o generičnosti in meglenosti, je vedno znova zapadal prav v te pomankljivosti, kajti pri vsakem od navedenih argumentov se je njegova razlaga zaključila s NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Bejrutu več desetin mrtvih med kristjani in muslimani BEJRUT — Po daljšem premoru so se v Libanonu ponovno razvneli spopadi med kristjani in muslimani. V Bejrutu je noč na petek spominjala na ostre spopade, ki so bili v preteklih letih že dramatičen običaj. Prvič od začetka libanonske vojske pa je topovsko streljanje prizadelo zgodovinsko mesto Baalbek. Bombe in križno streljanje, ki je trajalo dobrih sedem ur, pa ni prizaneslo prebivalcem Bejruta, ki jim ni uspelo priti pravočasno v sicer že močno nevarna zaklonišča. Očividci so povedali, da so se ljudje, ki jih je spopad presenetil na ulici, zatekli kar v kletne prostore stanovanjskih hiš. Obračun spopada med kristjani in muslimani je krvav: v samem Bejrutu je umrlo najmanj 26 civilistov, ranjenih pa je kakih devetdeset. Topovsko streljanje je povzročilo številne požare, zaradi okvare na mestnem vodovodu pa gasilcem ni uspelo pogasiti vseh požarov. Obstaja nevarnost, da je pod ruševinami več trupel. V bejrutski muslimanski četrti so še včeraj gorela številna poslopja, več ranjencev pa je umrlo kar na ulicah zaradi izkrvavitve. Včeraj je streljanje odmevalo na področju Sufa in doline Bekaa v severnem delu države. Po mnenju krščanskega radia Glas Libanona je za spopad kriva Sirija, ki je najprej napadla pristanišči Džunieh in Jbeil. Pristanišči predstavljata za kristjane edini stik z zunanjim svetom. Sef policije o aferi Falcone Parisi: Vso zadevo je zrežirala mafija CALTANISSETTA Državni pravnik Celesti je včeraj zaslišal šefa italijanske policije Vincenza Parisija in tako dodal nov delček zapleteni sestavljenki, ki jo pozorno in presenetljivo hitro sestavlja v svojem uradu v Caltanissetti. Po pričevanju sodnika Falconeja in pstalih članov protimafijskega poola, Je Celesti zabeležil še dopolnila in izkušnje prefekta Parisija, ki je po pol-urugi uri razgovora s preiskovalcem, objasnil svoja stališča tudi novinarjem. refekt Parisi je trdno prepričan, da so anonimna pisma, ki so sprožila afero alcone, le spretno režiran odgovor •nafijskih organizacij, na trud, ki ga je pav? .vložila v boj proti mafiji. Parisi je dejal, da pravzaprav ne obdaja niti afera Contorno. Sodnika Fal-oneja je anonimnik obtožil, da je izkoriščal skesanca Contorna, z name-nom, da bi se ta vrnil v Italijo in umoril najvidnejšega prestavnika Korleon-čanov, Contorno pa naj ne bi imel v celotni aferi niti najmanjše vloge, saj je ključna preiskava, zaradi katere je Prandini za večjo hitrost na cestah RIM Novi minister za javna dela "randini ne zapravlja časa. Voznikom Je obljubil, da bo že septembra spre-jnenil zakon o omejeni hitrosti na avtocestah, in sicer za vozila, ki presegalo 1100 kubikov. Če bo v svojem na-tnenu uspel, bo mogoče še pred kon-cem poletja pognati avtomobile s hitrostjo 130 kilometrov na uro tudi ob bedeljah in praznikih in ne samo ob Glavnikih, omejena hitrost 110 kilo-etrov na uro pa bo veljala za vsa tnanjsa vozila. nrPa?nc*ini 1)0 vzel v pretres tudi predloge o spremembi zakona, ki zapoveduje varnostne pasove tudi v sa-em mestnem središču. Vozniki naj bi P° novem privezali z varnostnimi L °V1 P° lastni presoji, kar pa velja le gos^r na jedra' kjer j® Promet naj-9 stejsi m upočasnjen. Prandini zaen- row„m naP°vedal sprememb na pod-CJU varnostnih sedežev za otroke. prišlo do Contornove aretacije, pravzaprav tista o Gaetanu Gradu. Sodnik Di Piša, ki je osumljen, da je napisal anonimna pisma, je podpisal zaporni nalog za Contorna, ker ga je policija našla na domu priznanega mafijca Ga-etana Grada. Veriga naj bi bila torej zaključena, le mafija se je menda odločila, da polovi nič koliko muh na en mah. Z anonimnimi pismi je zlila nov vrč strupa po hodnikih palermske sodne palače. V slabo luč je spravila preiskovalca Falconeja in njegove sodelavce, obenem pa tudi njegove nasprotnike, med katerimi je tudi Di Piša, ki ni nikoli zanikal dejstva, da ne odobrava Falconejeve preiskovalne metode. Medtem se je razširila vest, da so v Abrucih menda pripravljali nov atentat na sodnika Falconeja. V neposredni bližini zapora, v katerem je pred dnevi zališal Gaetana Grada, ki je med drugim Contornov bratranec, so namreč našli pravi arzenal. Falconeju naj bi celo javili, da bodo na dan zasliševanja servirali kavo z eksplozivom. V letalski nesreči je izgubilo življenje 80 in morda celo več oseb Zaradi megle je južnokorejski DC-10 zgrešil pristajalno stezo v Tripolisu %*** .. * TRIPOLIS — Zaradi goste megle, ki je včeraj zjutraj legla nad libijsko glavno mesto, je prišlo ob 7.30 do letalske nesreče, v kateri je umrlo 80, morda pa tudi več oseb. Južnokorejsko letalo DC-10 družbe KAL je namreč zgrešilo pristajalno stezo za pet kilometrov in se s podvozjem dotaknilo najprej nekaterih hiš, jih podrlo, nato pa z vso silo treščilo ob tla. Pod ruševinami ene od hiš so našli štiri trupla, ni pa znano, če so tudi drugi stanovalci bili doma v trenutku nesreče. Na krovu letala DC-10 je bilo 200 oseb, 182 potnikov in 18 članov posadke, vendar ni povsem gotovo, da so bili vsi rezervirani sedeži zasedeni. Prav zaradi tega je težko ugotoviti, koliko oseb, je izgubilo življenje v nesreči. Do sinoči so našli 78 trupel, v bolnišnicah pa je 47 ranjencev, med katerimi je tudi kapitan letala, 54-letni Kim Ho Jung. Prav kapitan letala naj bi se odločil, da skuša pristati, čeprav so mu iz kontrolega stolpa sporočili, da je megla pregosta. Le uro pred nesrečo je moralo zaradi slabe vidljivosti nad letališčem v Tripolisu tudi sovjetsko letalo Aeroflota pristati na Malti. Približno 15 minut potem, ko so pilotu sporočili, da je pristanek nemogoč, so se prekinile zveze med letalom in kontrolnim stolpom. Menda je prav zaradi tega kapitan izgubil vso tehnično podporo kontrolnega stolpa in tako pristal nekje sredi hiš. Na sliki (Telefoto AP): reševalna akcija v Tripolisu Uveljavitev prijateljstva in sodelovanja ob meji Dogovor za ustanovitev centra BIC v Kopru KOPER Korak naprej v sodelovanju med Furla-nijo-Julijsko krajino in SR Slovenijo, temeljni kamen za gospodarski razvoj italijanske narodnosti v Jugoslaviji, ki prevzema tako vlogo osebka tudi na ekonomskem področju, obenem pa tudi eden prvih konkretnih sadov sporazuma Goria-Mikulič: vse to je dogovor o ustanovitvi centra BIC (Businnes Inno-vation Center) v Kopru, ki sta ga včeraj podpisala upravitelj tržaškega centra BIC Zachigna in predsednik podjetja Aegida Silvano Sau. Pomen dogodka, kateremu je bila skromno prizorišče sejna dvorana Gospodarske zbornice Koper, sta s svojo prisotnostjo hotela podčrtati predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti in predsednik izvršnega sveta SRS 9ušan Šinigoj, ki sta si veliko prizadevala tako za nastanek Aegide kot za učvrstitev sodelovanja ob meji z izmenjavo znanja in izkušenj zlasti na področju podjetništva. Skupno z njimi Pa bili prisotni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja obeh dežel ter zastopniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. Ustanovitev podjetja Aegida in dogovor s tržaškim centrom BIC v Trstu za ustanovitev sorodnega centra v Kopru je, kot so poudarili vsi govorniki, pomemben korak na poti kakovostne rasti v sodelovanju med obmejnimi območji in bolj na splošno med Furlanijo-Julijsko krajino in SR Slovenijo. Temeljni namen središč BIC (tudi tisto v Kopru bo delovalo po vzoru severnoitalijanskih in zahodno-nemških) ni samo spodbujanje nastanka novih majhnih in tehnološko sodobnih podjetij, pač pa je predvsem spodbujanje gospodarske rasti s spodbujanjem inovacij in tehnološke krepitve malih in srednjih podjetij ter s krepitvijo kulture podjetništva ter produktivne miselnosti. Dejstvo, da se po uveljavitvi tržaškega centra BIC oblikuje nekaj sorodnega tudi v Kopru pa pomeni tudi drugačen izziv: meja in mejna področja lahko postanejo tudi v dejstvih in ne samo v besedah važen dejavnik gospodarskega razvoja in izkoriščanja obstoječih potencialov. . To sta v svojih govorih poudarila tako Biasutti kot Šinigoj, ki sta naglasila pomen znanja in oblikovanja primernih kadrov za pravilni odgovor izzivu, ki ga predstavlja Evropa. Biasutti je dodal, da bo treba smeleje pristopiti k uresničevanju vseh postavk iz sporazuma Goria-Mikulič in pri tem poudaril stališče F-JK, naj bi pobude iz tega dogovora ne šle predaleč od meje. Šinigoj je priznal, da vse možnosti iz sporazuma niso bile izkoriščene in dodal, da bi bilo izvajanje bolj učinkovito, ko bi imeli za uresničevanje načrtov prave ljudi. Zato je treba iskati povezovanje v znanju, predvsem pa se je treba še bolj odpreti na obeh straneh in še pogumneje stopiti na pot gospodarskega sodelovanja. Ustanovitev Aegide in včerajšnji dogovor pa sta pomembno poglavje v življenju italijanske narodnosti v Jugoslaviji. To je namreč prvi korak za uveljavitev manjšine kot gospodarskega osebka, kajti -to so poudarili vsi govorniki - delovanje na jezikovnem in kulturnem področju ni zadostno jamstvo za obstoj in razvoj narodnostne skupnosti, če ju ne spremlja tudi gospodarska rast. Včerajšnji dogovor je bil le začetek te poti, »toda z zavestjo, da smo rodili otroka, kateremu smo izročili sicer skromno vendar pomembno doto«, kot je ugotovil Sau. Po svojem simboličnem in vsebinskem pomenu je bil včerajšnji dogodek v Kopru vzor tega, kar lahko pomenita meja in obmejno sodelovanje. In s tem po duhu in vsebini popolno nasprotje drugega dogodka - krnitve TV Koper-Capodistria, ki je zadnjih tednih vzburil duhove in izval veliko zaskrbljenost ob meji. VOJMIR TAVČAR Izredni komisar tudi za ukrepe proti algam v Jadranu? RIM — Poslanske zbornice, kot kaže, ne skrbi že dramatični položaj jadranske riviere. Tudi včeraj je namreč prenesla obravnavo tega problema na drugi datum, verjetno bo to prihodnji teden. Medtem pa se je ponovno sestala konferenca država - dežele, ki je med drugim sklenila, da bo imenovala tehnično komisijo, katere naloga bo preveriti škodo, ki so jo alge povzročili turizmu, ribištvu in drugim dejavnostim. Konferenca je proučila tudi predlog, da bi za probleme Jadrana poskrbel izredni komisar. Ta predlog je naletel na deljena mnenja, prvo oviro pa je predstavljalo že vprašanje, katero strokovno vejo naj bi ta komisar zastopal. Odprlo pa se je tudi vprašanje, kam so se iztekla sredstva, ki so jih že prejšnje vlade nakazale za sanacijo morja in obale. Minister za zdravstvo De Lorenzo je prebral tudi zadnje podatke o stanju morskih voda. Analize so pokazale, da morje ni tako onesnaženo, da bi ogrožalo človekovo zdravje, saj ne vsebuje toksičnih organizmov. Dejstvo pa je, da zloglasne alge še naprej odvračajo turiste. Kučan o živahni razpravi za prenovo ZKS S temeljitimi družbenimi reformami omogočiti ločitev partije od države LJUBLJANA Poročilo o delu ZKS med 10. in 11. kongresom ZK Slovenije je včeraj, nad vsemi pričakovanji, vzpodbudilo ne le živahno temveč in predvsem tehtno razpravo, ki je bila nato logično nadaljevana tudi ob naslednji točki dnevnega reda namenjenim prenovi ZKS. O vsebini najpomembnejšega dokumenta - programa o prenovi - pa je spregovoril prvi mož slovenske partije Milan Kučan v pogovoru z novinarji Ljubljanskega dnevnika. KUČAN: »Razmislek o prenovi ZK ni mogoč izven zahteve, ki smo jo postavili na 10. kongresu in kasneje razvili vse do danes: za izhod iz krize in za zagotavljanje uspešnejšega demokratičnega socialističnega razvoja v naši družbi je nujno potrebno ločiti partijo od države. Od tega smo prišli do ugotovitve, da je razporoka nemogoča brez temeljitih družbenih reform, oziroma, da zgolj popravljanje napak, tudi sistemskih, ne bo dalo željenega rezultata. Prostor za reforme pa odpira samo temeljita prenova ZK - ta se namreč začenja gibati v spremenjenem družbene prostoru in se zato ne more več zatekati v varno naročje države. Nenazadnje mora tudi država svojo legitimnost in avtoriteto iskati izven avtoritete in legitimnosti ZK. Gre torej za kompleksen proces, v katerem je prenova ZK zgolj prvi, začetni korak; ZK se sooča z mnogimi neznankami in izzivi, naše mora začeti gledati skozi programska očala. Pri tem mora nenehno preverjati svoje ustvarjalne potenciale, da bo cilj realizirala v praksi. Po svoji naravi je to organizacija, ki se zavzema za revolucionarne spremembe in sicer za tiste, ki vodijo do cilja, ki se mu reče: osvobajanje človeka z osvobajanjem dela. Vprašanje pa je, ali se to zastavlja kot cilj ali kot stanje. Konkretneje: ali bomo še naprej pisali o sebi, da smo avantgarda ali bomo toliko ambiciozni, da postanemo tista organizirana politična sila, ki je sposobna formulirati vodilno družbeno idejo, s katero se bo lahko identificiralo če že ne veliko, pa vsaj večina naših ljudi. Tista opcija, ki bo uspela zbrati za seboj največ ljudi, bo upravičeno v danem trenutku zase lahko trdila, da je avantgarda. Glede vprašanja, ali smo revolucionarna ali reformistična organizacija, pa je to neka zelo teoretična akademska dilema. Mi smo za korenite spremembe, lahko bi celo rekli, da so to glede na stanje revolucionarne spremembe, ki pa morajo imeti neko kontinuiteto z našo temeljno idejo. Pot do njih pa vodi skozi družbene reforme, ki smo jih proglasili. To najprej pelje do razmisleka, kaj je socialna baza organizacije. Rekel bi, da to ni nobeno odstopanje od tega, kar je veljalo do zdaj, temveč gre za širjenje baze na nove socialne skupine, tako pač, kot so se dogajale tudi same spremembe v nekdanjem klasičnem delavskem razredu. Danes je to odprta organizacija in ne organizacija "izbranih", ki so imeli posebne kvalitete, ki jih je pač terjalo recimo ilegalno delo. Podobno je tudi z razumevanjem demokratičnega centralizma in z drugimi stvarmi. Na ta vprašanja ne opozarja samo dokument o prenovi, temveč tudi izhodišča za statut, kajti zadeve se prepletajo in bomo o njih razpravljali ne le do kongresa, temveč tudi po njem. Delovanja namreč ne bomo vezali zgolj na dokument, kot nekoč, in se ga potem držali tudi v primeru, če nas bo življenje demantiralo.« Koliko je ambicija po avantgardnosti povezana z ambicijo po oblasti? KUČAN: »Vsaka politična organizacija ali skupina ljudi, ki ima svoj pogled o tem, kako naj bo družba urejena, seveda potrebuje vzvode oblasti, zato da bi s pomočjo tega uveljavljala program. S tega vidika imamo tudi mi ambicijo, da bi uspeli to obvladati - ampak na demokratičen način - se pravi priti do vzvodov oblasti na demokratičen način. Predvsem mislim na skupščinske klopi in skupščinsko odločanje. Največ nerazumevanja je namreč povzročila naša formula sestopanja z oblasti, toda takšne, kot je bila in ki je pomenila monopol ideologije ene politične organizacije, ki pa se v danem trenutku ne more več sklicevati na svojo zgodovinsko vlogo, ki jo je opravljala pri spreminjanju družbenih odnosov, ki so veljali pred vojno.« Mar se vam ne zdi, glede na podobne ambicije drugih političnih zvez po oblasti, da je boj ZK nekonkurenčen? KUČAN: »Vsak boj za oblast je konkurenčen, vprašanje je samo, ali je institucionalno urejen in ali veljajo v njem določena pravila, ki jih je vsak dolžan spoštovati in sicer v imenu demokracije in v interesu zavarovanja svojih pravic, kajti če nisi pripravljen pristajati na ta pravila, ni nobene garancije, da boš lahko zavaroval tudi lastne pravice. Rekel pa bi, da ta boj ni konkurenčen samo med ZK in drugimi, ampak je konkurenčen tudi med drugimi in to se čedalje bolj kaže zlasti zato, ker se ti programi v osnovnih postavkah ne razlikujejo dovolj. To pa kaže, da izvirajo iz tistega socialnega in nacionalnega okolja, ki glede svojih temeljnih opredelitev in pogledov na svoje bodoče življenje ni tako raznoliko, kot se to s sedanjo nakazovano politično strukturiranostjo želi dopovedati.« (dd) Andreotti odgovoril sen. Spetiču o zaščiti manjšine Parlament naj poišče uravnovešeno rešitev RIM - Kaj je mislil ministrski predsednik Andreotti z znamenito programsko trditvijo, da bo njegova vlada »posvetila pozorno skrb vprašanju Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini«? Vprašanje je seveda odprto neštetim različnim odgovorom. Najboljše lahko odgovori Andreotti sam. In prav to vprašanje mu je po včerajšnji repliki v senatu v prostem pogovoru zastavil slovenski senator Stojan Spetič. Ministrski predsednik odgovarja, da ima vlada dobre namene. Potrdil je željo, da bi vladni zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je že pripravilo Maccanicovo ministrstvo, čimprej predstavili v senatu, zato da bi v parlamentarni razpravi poiskali in našli neko uravnovešeno rešitev. Spetič ga je pri tem opozoril na vsebino njegovih beograjskih pogovorov ter obvez, ki jih je sprejel kot zunanji minister, predvsem pa je podčrtal nujnost, da bi za Slovence v Italiji veljal enoten zakonski okvir. Andreotti je ponovil željo, da bi postopek stekel čimprej, vsekakor že v tej mandatni dobi. In ko je ob tem slovenski senator izrazil skrb, da bi ta doba trajala premalo, je Andreotti odgovoril, da bo trajala več, kot si mislimo. Pristavil je, da je politični trenutek tudi na krajevni ravni ugoden za reševanje teh problemov. Med včerajšnjo programsko razpravo, pa tudi med glasovalnimi izjavami, se ni nihče specifično dotaknil vprašanja slovenske manjšine. Na ta problem pa je med predsinočnjim delom razprave opozoril senator valdostan-skega gibanja Dujany, ki ima dokaj redne stike s stranko Slovenske skup- nosti. Dujany je med drugim poudaril, da je priznanje pravic etničnim in jezikovnim manjšinam bistveni pogoj za uveljavljanje neke evropske kulture, ki bo slonela na večjezičnosti. Pri tem pa je omenil tudi slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini, ki še vedno čaka na uzakonitev svojih pravic. Po socialističnem vladnem podtajniku Castiglioneju smo v zvezi z Andre-ottijevo programsko izjavo vprašali za mnenje tudi čedajskega senatorja KD Micolinija. Izjavo ministrskega predsednika je označil za zelo zanimivo. Pomenljiv je zlasti tisti del, pravi Mi-colini, ki zadeva zakonski osnutek o obmejnih območjih. Pomenljiv zato, ker poudarja mednarodno vlogo Fur-lanije-Julijske krajine. Zanimiv je tudi tisti del, ki zadeva problematiko manjših jezikov in kultur. Nekoliko šibkejši pa je Andreotti v tistem delu, ki obravnava zakonsko zaščito slovenske manjšine. To bo vsekakor problem in upati je, da bo Andreottijeva vlada postavila pogoje, da bi iz parlamenta vendarle izšel diskreten zakon. Ng pričakujemo seveda nič čarodejnega in nemogočega, pričakujemo pa nekaj takšnega, kar bo v skladu s potrebami današnjih časov. Na vprašanje, ali se mu zdi to izvedljivo v krajšem času, je Micolini odgovoril, da so osnovni pogoji dani in da je torej izvedljivo. Zdi se mu vsekakor pomembno, da je Andreotti smatral za potrebno, da se vlada loti tega problema. Vsekakor bo odvisno tudi od nas vseh, je še dodal, da v tem pogledu prispevamo svoj delež, z ustrezno previdnostjo, toda z vso odločnostjo. D. K. Morilec premiera Palmeja obsojen na dosmrtno ječo STOCKHOLM — Švedski sodniki so včeraj obsodili na dosmrtno ječo 42-letnega Christerja Petterssona, ki je bil obtožen umora premiera Olofa Palmeja. Olof Palme je bil umorjen s strelom v hrbet 28. februarja 1986, medtem ko je skupaj z ženo zapuščal neko kinodvorano. Pettersona je policija aretirala decembra lani na podlagi pričevanj Palmove vdove Lisbeth, ki je trdila, da je morilca jasno videla v obraz. Njeno trditev je podprlo še nekaj očividcev. Pred procesom je morala vdova prepoznati morlica med skupino navadnih kriminalcev. Na Petterssona je pokazala takoj in brez oklevanja. Osumljenec je vedno zagovarjal svojo nedolžnost, sodnikom je zatrjeval tudi, da je Palmeja občudoval. Preiskovalci, ki so večkrat zašli v slepo ulico, pa kljub skrbnim preiskavam, niso nikoli našli morilčeve pištole. • SKGZ in SSK vedi, nas zaskrbljuje njegova, že večkrat izrečena, ocena o slovenski stvarnosti v naši deželi, češ da so razlike med Slovenci treh pokrajin tako velike (tudi v " patriotičnih čustvih"), da je treba to različnost temeljito upoštevati tudi v zaščitnem zakonu. Takšno gledanje se je v osnutku ministra Maccanica, (ki bo v sedanji vladi imel iste zadolžitve kot v prejšnji) izoblikovalo v nesprejemljivo delitev Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini na Slovence, ki prebivajo v tržaški in goriški pokrajini ter "prebivalce slovanskega izvora" videmske pokrajine s celo vrsto nesprejemljivih predvidenih posledic. Čudno nam zveni in nas zaskrbljuje tudi Andreottijeva oznaka "dejavnosti italijanskih manjšin" v Jugoslaviji. Predvsem pa ne bi želeli, da bi tudi po nekakšni simetriji, skozi takšne vsiljene definicije, opravičevali razkosavanje naše narodnostne skupnosti na več manjšin, kajti slovenska manjšina v Italiji je kljub različnosti zgodovinskih izkušenj - predvsem v zadnjih 122 letih -ena narodnostna manjšina. Kot izkušen politik se predsednik Andreotti nedvomno zaveda velikanske zamude, ki jo je italijanska država nakopičila z neizpolnjevanjem ustavnih in drugih obvez do naše skupnosti. Pozivamo ga torej, naj na osnovi stvarnih potreb in pričakovanj celotne naše skupnosti, od Milj do Trbiža, revidira svoja dosedanja neobjektivna stališča in zastavi ves svoj ugled, tudi v imenu evropskih vrednot, na katere se v svojem vladnem programu sklicuje, da se italijanska republika razbremeni lokalnih nacionalističnih hipotek, ter končno stopi z vso resnostjo in odločnostjo na pot priznavanja naših pravic in s tem spodbujanja politike miru in sožitja ob meji.« Deželno tajništvo Slovenske skupnosti v svoji izjavi o programskem govoru ministrskega predsednika Andreottija ugotavlja pomembnost dejstva, da je predsednik vlade zajamčil "skrbno pozornost" do vprašanj Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Obenem pa poudarja, da gre za izjavo, ki je manj obvezujoča od programskih izjav prejšnjega ministrske- ga predsednika De Mite. Andreotti ni nič povedal o zaščitnem zakonu, ki ga je prejšnja vlada začela pripravljati. Dejstvo je, da ostaja na svojem mestu minister za deželna vprašanja Maccanico, ki je pripravil osnutek, ki za Slovensko skupnost nikakor ni bil zadovoljiv, a je vsaj predstavljal znamenje dobre volje rimskih oblasti. Že pred dnevi je Slovenska skupnost v brzojavki posl. Andreottiju poudarila, da mora biti zaščitni zakon v skladu z italijanskimi ustavnimi določili in mednarodnimi obvezami Italije. To zahtevo postavlja tudi zdaj, po Andre-ottijevem programskem govoru, saj je mogoče vlado ocenjevati ne le po programih, temveč predvsem po dejanjih. Kar je ministrski predsednik Andreotti govoril proti oživljanju rasizma in nestrpnosti, velja v mnogih primerih tudi za odnos do Slovencev. Slovenska skupnost je še pozitivno ocenila obljubo, da bo vlada pospešila odobritev zakona za obmejna področja, ki pa mora vsebovati tudi prvotna določila v korist manjšin na obeh straneh italijansko-jugoslovan-ske meje. • Senat sicer občutenim in morda iskrenim, a že spet meglenim stavkom: »Na tem področju moramo res narediti nekaj novega.« Nekakšen ključni trenutek Andreot-tijeve replike je bil, ko je spregovoril o tistem pojavu, ki je najbolj značilen za štiridesetletno demokristjansko upravljanje države. To je o davčni utaji, ki ima v Italiji, kot znano, dokaj lahko življenje. Andreotti je postavil tudi to vprašanje v ospredje svojih načrtov. In ko so se ob tem argumentu razširili po senatni dvorani pikri medklici iz opozicijskih vrst, je Andreotti VI. nekoliko dvignil svoj sicer umirjeni in hladno sarkastični glas in pribil, da misli njegova vlada resno, ker smatra davčne utajevalce za zločince. Ob teh besedah se je iz vrst petstrankarske večine dvignil mogočen aplavz v "očiten dokaz", kako je tistim, ki že desetletja krojijo našo usodo, pri srcu eden od tolikih pomembnih problemov, za katerega niso doslej naredili ničesar. PONUJAMO VISOKO KVALIFICI RANO DIPLOMO PO TRILET NEM ŠOLANJU. MOŽNOST TA KOJSNJE ZAPOSLITVE V JAVNI ALI ZASEBNI USTANOVI. VZDR ŽIJO NAJ SE DELOMRZNEŽI IN V V IZ aterakoli diploma je danes pouku in na veliko prakse v Šole za IXtako oddaljena od prve za- bolniških sobah. poklicne bolničarje poslitve. kolikor je medicinska In kam gre? Furlaniji-Julijski krajini: znanost daleč od igre «mali Takoj pristane - čudežna via cavaiien di v. venao. s kirurga (seje spominjaš?) izjema - na delu. za kale- tet 10432173.07.91 S to ugotovitvijo, ki se zdi rega še je izšolal. V zapo- 2^ella Frovvidcnza„ sama po sebi umevna, pu- shtvi, ki je zelo humana. Via v. veneto. iss stimo ob strani diplome cenjena in tudi dobro pla- utIsana” '6 59 nasploh in se posvetimo čana, tako v bolniških od- via Sabhionera.45 liku, ki stopa v ospredje: delkih in službah kot v id. (043i) 51.03.8i poklicnemu bolničarju. centrih za specialistično vlaCalvani. 1 Predvsem: od kod prihaja? zdravniško pomoč. id. <048 D 7