PTUJ SKMJI=RUTNI NAR II 3 25451 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINA PTUJ • LETO XIV. • ŠT. 3 • JULIJ 1990 85 let Perutnine Ptuj Vsakega praznika se veselimo, če pa je ta kronan s kakšnim vidnim uspehom, še toliko bolj. 85-letnica razvoja podjetja je nedvomno dogodek, na katerega smo lahko vsi ponosni, še toliko bolj, ker smo na osrednji proslavi tega častitljivega jubileja odprli novo moderno perutninsko klavnico. V počastitev 85-letnice Perutnine so potekale razne aktivnosti že vse leto, os-redne prireditve pa so bile organizirane konec junija. 27. junija je bila svečana seja delavskega sveta podjetja. 29. junija je bilo organizirano srečanje s poslovnimi partnerji z domovine in s tujine ter pogovor z Antunom Sedo, namestnikom zveznega ministra za kmetijstvo. 30. junija je bila osrednja proslava, med katero je bila otvoritev klavnice in se je nadaljevala z dnevom perut-ninarjev. Na svečani seji delavskega sveta je Franc TETIČKOVIČ glavni in odgovorni urednik Monografije Perutnine Ptuj predstavil to dragoceno publikacijo, ki v besedi in sliki opisuje razvoj podjetja od nastanka leta 1905 do danes. Urednik knjigo predstavlja v posebnem sestavku. Na srečanju s poslovnimi partnerji 29. junija v poslovnem centru je spregovoril o aktualnih gibanjih v Jugoslaviji Antun Šeda, namestnik zveznega ministra za kmetijstvo. Poudaril je, da je izvoz povečan za 25%. Vendar je povečan tudi uvoz in to kar za 40%. Pomembno pa je da so izvozni in turistični učinki ugodni. Tbdi zunanja finančna pomoč je občutna. Beležimo prek 1000 primerov sovlaganja tujega kapitala. Vse to prispeva k temu, da smo zaustavili lansko divjanje inflacije in že prihajamo v deflacijo, kot je dejal Seda. Ne moremo pa biti zadovoljni s tem, da v prvih petih mesecih beležimo v družbenem sektorju 10% pad indu- strijske proizvodnje, je opozoril. V drugem polletju je torej nujno zaustaviti pad industrijske proizvodnje, utrditi pozitivne rezultate prvega polletja na področju, kjer so ti bili, dati več poudarka investicijskim vlaganjem. Zadržati je treba rast in oživiti gospodarstvo z znižanjem obrestnih mer in davkov. Za to pa je treba zaustaviti rast splošne porabe. Tečejo tudi prizadevanja, da bi se del povečanja osebnih dohodkov izplačal v obliki delnic, kar bi prispevalo k razvoju proizvodnih zmogljivosti. Ob koncu je še poudaril, da pripravljamo ukrepe za zaščito kmetijske proizvodnje. Pri tem morajo odigrati svojo vlogo državne rezerve, zaščitne cene in prelevmani. Sledila so mnoga vprašanja, zlasti kmetijskih proiz- (Nadaljevanje na 2. strani) ~ ' _ 'Kt. Aniun Seda (drugi z desne) odgovarja na številna vprašanja zbranih gostov O poteku rekonstrukcije poslovalnice in namenu »Perutninčka« je spregovoril Andrej Kovač, podpredsednik PO za marketing vajalcev. Med drugim vprašanja zaščite proizvodnje v živinoreji. Matične črede se namreč zmanjšujejo po vsej državi. Zaenkrat jo je uspelo obdržati le v Sloveniji. Nezadovoljivo je rešena politika stimulativnega izvoza kmetijske proizvodnje. Vprašanja družbene lastnine in družbenega kapitala. Šeda odgovarja, da je v lanskemu letu inflacija najbolj prizadevala prav kmetijce. Zadnje mesece leta, ko je inflacija najbolj divjala so namreč imeli zaloge proizvodov, ki jih je inflacija močno podražila. Stvari okoli stimulativnega izvoza se menda že urejajo, kar pa se družbene lastnine in kapitala tiče pravi, da je nujno poleg trga blaga uvesti tudi tržišče delovne sile. Za nas je bilo najpomembnejše vprašanje glede tehnologije perutninske proizvodnje od surovin, do prodaje. V Perutnini Ptuj je namreč dobra produktivnost in uspešna racionalizacija, vendar na proizvodnjo in stroške, s tem pa na ceno mesa močno vplivajo proizvajalci surovin in drugih materialov, ki jih Perutnina potrebuje za proizvodnjo ter prodajalci proizvodov. Šeda poudarja, da je perutninarstvo vsekakor specifično: »Vedno se je dogajalo, da smo ob sprejemu zakonov v skupščini podpirali pol-jedeljstvo. Živinoreja je po navadi bila res zapostavljena. Najbrž zato, ker je bila v glavnem to privatna proizvodnja. Logično pa je, da moramo izhajati iz živinske krme, da bi se lahko pogovarjali o živinoreji in mesu. Nedvomno pa je treba pri tem izhajati iz kakovosti proizvodnje. Obravnavati moramo tako kakovost mesa, kot kakovost konverzije. Mislim, da je tu uspešno le perutninarstvo, rešitve za ostalo živinorejo pa najbrž ne bo prej, dokler nekateri kombinati ne bodo propadli. Doslej namreč slabi niso živeli veliko slabše od najboljših.« Razprava je bila s tem sicer zaključena, vendar seje razvnela še bolj živahna med posameznimi gosti, ko so imeli prosti čas do otvoritve razstave akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. O razstavi in otvoritvi Perutnička ter drugih kulturnih dogodkih piše Slavko Brglez v svojem sestavku. Osrednja prireditev ob 85. obletnici Perutnine je bila na ploščadi pred perutninsko klavnico v soboto 30. junija. Zanimivo je, da je bil prireditveni prostor v celoti zaseden že ob začetku programa, kar prejšnja leta ni bil primer. Žačetek prireditve so naznanili odlični padalci Aerokluba Ptuj, ki so z natančnimi doskoki pred tribuno zaslužili burne aplavze zbrane množice. V pozdrav je zbranim gostom spregovoril Alojz GOJ-ČIČ, predsednik poslovodnega odbora Perutnine. Njegov govor v celoti objavljamo, saj ga mnogi niste slišali zaradi šibkega ozvočenja. Jubilej 85 let PERUTNINE Ptuj navdušuje s ponosom vse, ki so nekoč delali in ki danes delamo v našem — svojem podjetju. O zgodovini hiše danes ni potrebno govoriti. Lepo, estetsko in na kulturnem nivoju smo ob svojem prazniku izdali MONOGRAFIJO Perutninskih 85 let. Ob našem letošnjem dnevu perutninarjev smo se zbrali vsi delavci in kooperanti skupaj s svojimi poslovnimi partnerji in cenjenimi gosti, da slovesno predamo svojemu namenu vrsto novih objektov, ki smo jih gradili in opremili v zadnjih petih letih. No, in kaj smo zgradili v preteklih petih letih na našem dvorišču? Zgradili smo najsodobnejšo perutninsko klavnico z vrsto spremljajočih objektov, ki obsegajo: - lastno čistilno napravo, - biofilter in - modernizirano kafilerijo. V uporabo je bilo predanih tudi: - za 2.000 ton novih hladil-niških kapacitet, - kotlovnica in strojnica, - novi prostori za odpremo blaga, - garderobe in prostori za družbeno prehrano s kuhinjo in restavracijo, - uredili smo tudi okolico, da bi delali in živeli v prijaznejši sredini. - Letos smo pognali stroje nove predelovalne linije in ponudili našim kupcem nove dobrine, imenovane KOKETI. - Odpiramo tudi 3 nove prodajalne in to v Kopru, Osijeku in Perutninčka v Ptuju. Vem, sleherni med nami se sprašuje, koliko je vse to stalo in za koliko smo se zadolžili? Objekti in naprave so stale 276 milijonov dinarjev (sredstva so tekoče valorizirana). Kdo vse je sodeloval pri financiranju? - Naših sredstev je 53% - Sredstev KB Maribor 9% - A banke 8% Inozemskih kreditov - Svetovne banke za obnovo in razvoj 26% z 6 mio. USA $ ter - Genex - Combick 4%, manj kot 1 mio. USA $ Z manjšimi sredstvi so bili udeleženi tudi izvajalci, vendar so ti krediti v glavnem že odplačani. Vsem se za sodelovanje pri sofinanciranju iskreno zahvaljujem. Kaj pa smo od vloženega denarja 276 milijonov konvertibilnih dinarjev še dolžni? Dolg znaša danes še 126 milijonov konvertibilnih dinarjev. Ali je 126 milijonov konvertibilnih dinarjev velik ali majhen dolg za Perutnino Ptuj? - 126 milijonov konvertibilnih dinarjev je nekaj več denarja, kot je mesečni priliv našega podjetja. - Gornji znesek je pri ceni perutninskega mesa 30 din/kg 4.200 ton mesa, ki pa jih je potrebno plačati v 6 letih, kar pomeni, da je letna obveznost le 700 ton. - 700 ton in več pa je količina mesa, ki ga v naši hiši proizvedemo vsak teden. - Oziroma je to finančna obveznost v višini 42% planirane letne amortizacije. Da, inflacija je vsakomur pomagala graditi. Še en odgovor dolgujem: kako je PERUTNINA nasploh zadolžena. Delež trajnega kapitala v celotnih virih poslovnih sredstev znaša 61%. Osnovne naložbe in zaloge pa so financirane v višini 76% iz lastnih sredstev in le v višini 24% iz kreditov. S te strani nam ne preti nevarnost. Nevarnost oziroma čeri za lastno prihodnost so v dobri ali slabi proizvodnji, v bolj ali manj uspešni nabavi in prodaji, skratka v konkurečno-poslovni sposobnosti hiše. Nismo še bili niti dan blokirani, vendar ne krijemo strahu, da ne bi tudi nam začel pretiti problem likvidnosti in padec kupne moči prebivalstva nasploh. Kakšna je kupna moč naših delavcev za tekoči mesec ob zatečeni stimulaciji? - Poprečni OD je 5.200 din (od 1. 6. 1990 dalje) - Najnižji OD je 3.500 din (od 1. 6. 1990 dalje) - Najvišji OD je 13.980 din (od 1. 6. 1990 dalje) Nemalokrat smo že naglasili, da je razmerje med najnižjim in najvišjim OD v hiši 1 : 4, medtem ko so koperant-ski zaslužki v prvih petih mesecih v odnosu na povprečje lanskega leta narasli za 566%, zaslužek na kg vzrejenega piščanca znaša 1,06 din. Ne želim ocenjevati, ali so ti zaslužki delavcev in kooperantov veliki ali majhni, so pa bili v vsakem primeru plod pridnih in prizadevnih rok, pa tudi zagotovljeni so bili, vsaj doslej. Predsednik PO je pozdravil goste — gospodarstvenike in politike — z domovine in s tujine, ter povabil k besedi slavnostnega govornika, Živka Pregla, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta. (Njegov govor objavljamo v celoti.) Dragi prijatelji! Čestitam vam k okrogli in častitljivi obletnici vašega podjetja. Bogata zgodovina in vaša uspešnost kažeta, da ste našli svoje mestu na trgu in da ste ga sposobni krepiti tudi v novih, poslovno vedno bolj izzivalnih razmerah. Kar tako naprej! Uspešno skušamo delati tudi v Zveznem izvršnem svetu. Ali je mogoče reči, da je katero od teh dveh opravil — vaše ali naše — pomembnejše? Najbrž je odgovor v tem, da oboji opravljamo koristno delo. Vaše se potrjuje na trgu, tisto, kar delamo v Zveznem izvršnem svetu, pa se mora dokazovati v zapletenih materialnih razmerah, vse bolj pa tudi v pogojih politične konkurence. Vse to je zdravo in dobro, če je le dovolj idej, znanja in razuma. V Zvezni vladi smo lani pripravili in ob podpori skupščine izpeljali spremembe ekonomskega sistema. Naš ekonomski sistem se zdaj ne razlikuje bistveno od ekonomskega sistema katerekoli tržne ekonomije v svetu. Po tem smo v prvi polovici letošnjega leta izpeljali antiinflacijske poteze. Dale so rezultate, njihovo jedro pa predstavlja uvedba konvertibilnosti dinarja. Predlagamo spremembe v političnem sistemu, ki se odlikuje predvsem po vpeljavi večstrankarskega sistema v jugo- slovansko družbo. Zdaj smo pred nalogami nove razvojne politike, ki se osredotočajo na lastninsko prestrukturiranje oziroma na privatizacijo družbene lastnine na podlagi njene prodaje. Vidi se, da so že doseženi dobri rezultati. Seveda so tudi problemi. Nekateri zaradi nedoslednosti v realizaciji programa. Predvsem mislim na davčno politiko, ki je doslej s prevelikimi davki in prispevki preveč obremenjevala gospodarstvo. Nenormalno visoka je tudi obrestna mera. Drugi problemi so normalen izraz dosedanjih dosežkov in se jim bo treba po logičnem vrstnem redu zdaj nekoliko bolj posvetiti. Gre za proizvodnjo, ki je neizbežno morala pasti, če smo hoteli zasutaviti inflacijo. Poseben problem je ekonomski položaj konvertibilnih izvoznikov. Vpeljava mednarodno priznane konvertibilnosti preprečuje, da bi še naprej izplačevali izvozne stimulacije. Zato bo potrebno poiskati druge rešitve, pri čemer nam delo otežuje dejstvo, da še vedno zaostaja politična pripravljenost za izpeljavo davčne reforme, ki bi omogočila uporabo številnih instrumentov, ki bi lahko koristili izvoznikom. Kot se spreminjajo cilji ekonomske politike — najprej smo morali ustaviti inflacijo, zdaj pa se moramo usmeriti v kvalitetno proizvodnjo — se spreminjajo tudi njeni nosilci. V stabilizacijski politiki je odločilno vlogo igrala makroekonomija in poteze države. Pri politiki prestrukturiranja, oživljanja proizvodnje in novega razvoja pa se težišče pomika na podjetja. Seveda bo tudi odslej ekonomska po- Začetek prireditve so naznanili padalci Aerokluba Ptuj H: ^ «< Živko Pregl, podpredsednik ZIS litika pomagala, kot je v navadi za moderne države. Pomagala bo, da se bo čim več podjetij prerinilo skozi ozko grlo, ki jim ga zdaj nastavlja mednarodni prepih na jugoslovanskem trgu in dejstvo, da je do dinarja priti težko: le s proizvodnjo, ki se proda v svetu in doma. Zdaj bo veliko odvisno od direktorjev: ali imajo dovolj znanja, iznajdljivosti, samozaupanja in moralne trdnosti, da bodo izkoristili možnosti, ki jih nudi konvertibilnost dinarja, stabilnost cen in ekonomski sistem, ki je zelo podoben tistemu, v katerem delajo njihovi konkurenti z zahodnih trgov. Ali bodo zapolnili nove možnosti, ki jih nudita ekonomski sistem in ekonomska politika in tako zavarovali dosežke reforme, da bo tok reforme postal nepovraten ? Zato je prav zdaj najmanj primerno vzbujanje negotovosti v položaju direktorjev zaradi »barve« njihovega prepričanja. Ne bi se nam smelo zgoditi, da bi v Sloveniji vzpostavili nekakšen desetletni »direktorski ciklus«. V začetku sedemdesetih let je direktorje ogrožala partijska država oziroma državna partija, zaradi takoimenovanega liberalizma in tehnokratizma direktorjev. V začetku osemdesetih let je direktorje marsikdaj ogrožal samoupravni funda-mentalni in lumpenproleta-riat. V začetku devetdesetih let pa izgleda, da so se nad direktorje spravile nekatere stranke, pač zato, ker bi na ta način rade vzpostavile hegemonijo svoje politike nad ekonomijo. Popolnoma jasno je, da je glede tega treba nekaj bistveno in dokončno spremeniti. Ni zadosti politično prepričanje, da takšen odnos direktorjev ni pravilen. Spremeniti moramo ekonomske osnove njihovega položaja tako, da o njihovi usodi ne bo odločala država, niti delavci in ne stranke, pač pa lastniki kapitala. Zato moramo še kako pohiteti z lastninskim prestrukturiranjem, ki ga sproža zvezna vlada, da bodo lastniki kapitala, to so pač tisti, ki ga bodo kupili oziroma vanj kaj vložili (delavci, drugi občani, finančne inštitucije, tuji investitorji, itd.) izbirali na direktorska mesta ljudi, ki so sposobni podjetniške iniciative, oplajanja kapitala in tega, da bodo na teh osnovah ustvarjali materialne temelje za ekonomsko in socialno varnost zaposlenih. Takšnih ljudi imamo premalo in ne preveč. Kjer bo v tem nepreglednem času prepletanje ekonomije in politike porušen dober direktor, bo zanesljivo narejena škoda. To bi bilo žaganje veje, na kateri sedimo vsi skupaj in vsak posebej. Upajmo, da lahko tovrstne pojave štejemo za spodrsljaje, ki bodo hitro opuščeni in pozabljeni. Mislim tudi, da je treba so-lidneje kot doslej obravnavati položaj Slovenije v Jugoslaviji oziroma razmerja med Slovenijo in Jugoslavijo oziroma vprašanje slovenske suverenosti. Kot vse v procesu temeljitega reformnega presnavljanja je tudi to eno od področij, ki bo doživelo bistvene psre-membe. Vse opcije so odprte in legitimne. Sam bom seveda podprl samo eno. Veliko je razlogov, da smo vsi v Jugoslaviji s to in takšno Jugoslavijo nezadovoljni, čeprav so realni izgledi zanjo zdaj boljši kot pred enim letom. Ni mogoče prezreti ekonomskih in političnih premikov. Tudi v zvezi s tem bi kazalo spoštovati resnico: boljše so dobre novice o Jugoslaviji kot slabe. In tudi svet vidi, da je dobrih novic iz Jugoslavije vse več. Pomembna je še duga resnica: nikomur, niti Sloveniji, ne Jugoslaviji ne koristi, če o Jugoslaviji govorijo več in glasneje tist, ki jo poznajo manj in se je prav zato morda tudi bojijo. Ideologija — še tako lepa — ne more premostiti nepoznavanja in neznanja. Slovenci smo šli v demokratične procese in v demokratične volitve zato, da bi živeli bolje. Zato ni nepomembno, kako začenjamo dialog o Jugoslaviji: strpno in demokratično ali pa kako drugače. Kazalo bi se spomniti na Wernerja Heissenberga, ki je zapisal, da gibanja ne spoznaš po ciljih, ki jih razglaša, pač pa po sredstvih, ki jih uporablja. Zdi se mi pomembno, da način, kako razpravljamo o bodoči usodi Jugoslavije, ne ruši doseženega v gospodarski in politični reformi ter v mednarodnem ugledu Jugoslavije. Zgodovina se ne začenja od danes. Med Slovenijo in drugimi kraji Jugoslavije so spletene številne nitke. Tli so člo- veške in kulturne vezi, ki jih ne bi smela načenjati in ogrožati nikakršna bodoča državna ureditev. Vsakega človeškega stika, ki bi se utegnil razrazhl-jati, bi mi bilo žal. TU so tudi pomembne gospodarske povezave: denarne, blagovne, patentne, zunanjetrgovinske, mednarodno-finančne, prometne, komunikacijske itd. Kako jih bomo vzpostavljali na novo? Kam bomo napeljali obstoječe? Kako bomo ustvarjali morebitne nove? Vse to so vprašanja, ki terjajo odgovore tako, da ne bo ogrožena pravna varnost gos- podarskih subjektov njihova ekonomska trdnost in mednarodni položaj. Rabimo več in ne manj trga in učinkovitosti, več in ne manj prostora za ustvarjanje bogastva, rabimo več in ne manj demokratičnega dialoga in civiliziranega obnašanja. Thjina lahko postane zbegana. Ne bo izbirala, kdo je boljši in kdo slabši. Pač pa se bo izogibala slehernim zdraham in krajem, kjer se med seboj ne znajo lepo pogovoriti. In lahko se nam pripeti, da bomo med tem Slovenci in drugi narodi Jugoslavije na osamljenem otoku pod stekleno posodo izolacije kovali svojo daljnjo bodočnost, naš čas in čas naših otrok pa bo tekel, tekel... PREDSEDSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK 29. junij 1990 PEROTNUfc PTUJ Spoštovani, ob visokem jubileju, ki ga praznujete in ob dnevu perutninarjev čestitam celotnemu kolektivu. Želim vam, da bi tudi v teh zapletenih. razmerah enako uspešno premagovali vse probleme, s katerimi se srečujete in enako uspešno kot doslej iskali odgovore na razvojne izzive, ki jih vaše ambicije, biti najboljši v vaši panogi, postavljajo pred vas. Nova sodobna perutninska klavnica in spremljajoči objekti so ne le dokaz dobre razvojne politike, načrtovane v preteklosti, ampak tudi spodbuda za uspešno delo v prihodnje. Zato je pomembna pridobitev za celotno našo skupnost. Želim vam prijaznejše razmere za delo in življenje v prihodnje in vas prosim, da z razumevanjem opravičite mojo odsotnost, ker se žal, zaradi neodložljivih delovnih obveznosti, ne bom mogel udeležiti:, vaš e slovesnosti danes in jutri. Milan Kučan Erik Šara med predstavitvijo novih pridobitev Sem za poštenost, demokratičnost, ustvarjalnost, podjetništvo in varnost. To so vrednote, ki polnijo cilje, ki jih zasledujem, in oblikujejo sredstva, ki jih spoštujem. Mislim, da je to tisto, kar nas lahko združi, da se trezno lotimo težav tako, da jim bomo kos. Prepričan sem, da PERUTNINA PTUJ v tej druščini ne bo med zadnjimi. Opis gradnje klavnice in spremljajočih objektov je podal direktor PE Perutninska klavnica Erik Šara. Opis objavljamo kot samostojni sestavek. Direktor Šara je poudaril, da odpiramo najzahtevnejši in obenem najlepši objekt v zgodovini razvoja Perutnine. »Z novo perutninsko klavnico si ustvarjamo novi temelj za uspešen konkurenčni boj na domačem in na najzahtevnejših svetovnih tržiščih. Le malokdo je verjel, da bomo v tako kratkem času uspeli uresničiti vse tri faze zahtevnega projekta modernizacije in razširitve kompleksa mesne industrije. Danes lahko rečemo, da je bil to imperativ brez katerega je bil vprašljiv obstoj in nadaljnji razvoj podjetja. In kaj smo z navedenim objektom pridobili v tehnološkem smislu: Odpirajo se nam neslute-ne možnosti v proizvodno tehnološkem pogledu, katerih se v tem trenutku niti ne zavedamo. Smo šele sredi poizkusne proizvodnje in potreben nam je čas za osvajanje zahtevnejših proizvodov. Tehnologija v klavnici je usmerjena marketinško in omogoča proizvodnjo različnih proizvodov hkrati. Osnovni proizvod piščančji trupi so obdelani kakovostnejše in iz njih odstranjujemo vse neužitne dele, kot so pljuča in vratne žleze, katerim s staro opremo nismo bili kos. S tem smo pridobili na trajnosti in daljši vzdržljivosti trupov v prometu. Različni sistemi hlajenja nam omogočajo proizvodnjo pravilno ohlajenega mesa v sveži in zamrznjeni obliki. S procesno kompjuter-skim vodenjem tehnologije sortiranja in pakiranja so nam dane možnosti za proizvodnjo različnih vrst proizvodov po teži in posameznih anatomskih delih glede na želje kupcev. Razpolagamo tudi z najsodobnejšimi pa-kirnimi stroji, ki nam omogočajo estetsko in okusno pripravo proizvodov. Z vsemi temi postopki se nam znatno izboljšuje higiena proizvodov, ki je zagotovilo za ponudbo higiensko neoporečnega mesa. Iz projekta in zgrajenih objektov je tudi razvidno, da je bilo veliko naporov in gmotnih sredstev namenjenih ekologiji. Pri izgradnji osnovnega objekta perutninske klavnice smo se dobro zavedali, da moramo kar najboljše rešiti predelavo odpadkov in čiščenje odplak, če hočemo s klavnico v leto 1992.« Svoj govor je sklenil rekoč: »Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri gradnji za vztrajnost in trud, ki ste ga v teh štirih letih vložili. Zahvaljujem se tudi vsem domačim delavcem, ki so ves ta čas kljub težavam s srečevanjem z gradnjo nove klavnice in ostalih objektov uspešno proizvajali. Delavci perutninske klavnice s ponosom sprejemamo v upravljanje ta čudoviti proizvodni objekt z obljubo, da bomo izpolnili proizvodna pričakovanja in po naših močeh čuvali zaupana sredstva.« Sledila je podelitev zlatih plaket in priznanj Ivana Tomažiča ter razglasitev najboljših delavcev v minulem letu. Zlate plakete Ivana Tomažiča so prejeli: - Milan Kučan, - Franc Vraber, - Slavko Brglez in - Erik Šara. Priznanja Ivana Tomažiča so prejeli: - Albin Gajser — PE Tovarna krmil, - Jakob Čuš — PE Stari starši, - Branko Babusek — PE Brojlerji, - Stanko Kolar — kooperant, - Stanko Butolen — PE Perutninska klavnica, - Terezija Kostanjevec — PE Perutninska klavnica, - Vinko Kramberger — PE Perutninska klavnica, - Matilda Lovrenčič — PE Predelava, - Milan Bedrač — PE Servis, - Rudolf Sagadin — PE Promet, - Jožica Bohak — PE Tfgovina, - Jože Ilovšek — Direkcija, - Ivan Ambrož — PE Ptujska tiskarna, - Bert de Bordes — vodja montaže Storkove opreme in - Rudi Bojc — zastopnik firme Stork. Za najboljše delavce so bili izbrani: - Franc Valentan, - Slavko Dovečar, - Nada Kaisersberger, - Anton Šafranko, - Tončka Intihar, - Henrih Selišek, - Ivan Kumer, - Franc Sagadin, - Martin Hazenmali, - Milenko Pavlovič, - Maks Brunčič in - Greta Lesjak. Po podelitvi priznanj sta program nadaljevala priznana gledališka igralca Polde Bibič in Polona Vetrih. Po njunem nastopu sta najstarejša delavca perutninske klavnice Marija Korošec in Ivan Habjanič svečano simbolično odprla novi sodobni objekt in ga spustila v obratovanje. Ob ogledu klavnice po otvoritvi, je bilo moč slišati le navdušenje in začudenje. Tudi tisti strokovnjaki iz domovine in tujine, ki so podobnih objektov vajeni, so zatrjevali, da lepšega klavni-škega objekta še niso videli. Po ogledu doslej največje pridobitve naše firme, je povzel besedo naš stari znanec Vinko Šimek ali Jaka Šrauf-ciger in ob spremljavi ansambla Magnet popeljal množico obiskovalcev v drugi — zabavni —del prireditve. Začel seje dan perutninarjev. Tu pa se je bržkone zalomilo. Miz in klopi je bilo premalo že ob 17. uri in takoj po uradnem delu prireditve so delavci, kooperantje in gostje začeli odhajati, ker niso imeli kam sesti. Škoda! Ptujsko družbeno gostinstvo se ubada s problemom prometa, ko pa so gostje »zagotovljeni«, gostinci nimajo volje ali sposobnosti organizirati niti ustreznega števila klopi, da bi gost lahko sedel, kaj šele, da bi ga kakovostno postregli. Najmanj 2300 gostov je bilo »zagotovljenih« z boni, sedežev pa je bilo manj, kot za 2000 gostov. Veliko je bilo tudi pritožb, da do nekaterih miz ves večer ni bilo natakarice, ves popoldan pa je kar številna skupina (najbrž vodij) počivala v senci hladilnika. Pa ne, da bi metali vse v en koš. Nekatere natakatice so bile izredno delavne in poskrbele tudi za kulturni nivo postrežbe. Najbrž je to od- visno, od tega pri kom kdo dela. Nekaj je treba reči še o ponudbi. Pred dvema letoma smo pisali o tem, da so nam na dnevu perutninarjev junija vsiljevali mlado vino iz trgatve prejšnjega leta — riz-vanec, tokrat pa je v poznejših urah bilo težko dobiti kaj drugega kot haložana s »srebrno nalepko«. Brez alkoholnih pijač je zmanjkalo že veliko prej, še mnogokaj drugega je zmanjkalo, o tem ne bi govoril. Morebiti se bo po vsem tem v Perutnini le kdo od odgovornih spomnil, da bi velike denarce bil pripravljen pobrati kdo iz zasebnega sektorja in za to nuditi ustrezno strežbo ter skrb za goste. Kdo pa pravi, da mora streči še vedno družbeni sektor. Podobno bi lahko zapisali o godbi. Nisem strokovnjak, da bi godce ocenjeval. Toda. Če so se trudili kolikor mogoče dobro igrati in zabavati goste, jim je zanesljivo njihov trud pokvaril tonski mojster (ne vem ali naj to napišem z narekovali ali brez). Tbdi uradni del prireditve je bil tako šibko ali nestrokovno ozvočen, da niti prejemniki priznanj niso slišali povabila, naj pridejo po njih. Sicer pa! Konec dober, vse dobro. Obiskovalci so bili izredno zadovoljni s kulturnim programom in drugimi aktivnostmi uradnega dela proslave. Navdušeni se bili nad doskoki padalcev Aerokluba Ptuj natačno pred tribuno. Zelo zadovoljni so bili tudi, da je bila prireditev, dan perutninarjev v Ptuju. Večina obiskovalcev si želi, da bi bil dan perutninarjev odslej vedno na tem prostoru. Urednik Alojz Gojčič, Jaap Schipper — predsednik STORK, H. J. de Bordes — STORK, H. Janssen - STORK Tatjana Ekart, Roman Glaser, Akut Goodwin — AA, Henk van Tilburg — STORK Erik Šara, Antun Seda, dr. Jože Osterc, Janez Zemljarič (v drugi vrsti), Živko Pregl, Jože Kaučič — Gospodarska zbornica Slovenije Alojz Gojčič, dr. Roman Glaser, Lowel Hoskins, predsednik AA USA Najosnovnejši podatki kompleksa investicije razvoja in modernizacije mesne industrije I. RAZVOJNE FAZE RAZVOJA IN MODERNIZACIJE MESNE INDUSTRIJE 1. Zidava kotlarne in priključka na zemeljski plin se je pričela z izdelavo projekta 6. 10 1982. Projekte je izdelala Projekta Ptuj. Gradbeni izvajalec je bil GRADIS Gradnje Ptuj. Oprema treh kotlov za proizvodnjo pare kapacitete 10 ton/h je od firme Duro Dakovič. Montažo je opravilo IMP Montaža Maribor. 2. I. faza je obsegala zidavo garderob in objektov za družbeno prehrano z začetkom projektiranja 17. 7. 1985. Projektant je bil Slovenija projekt Ljubljana. Gradbeni izvajalec pa KGP Drava Ptuj. 3. II. faza, ki je obsegala zidavo hladilnic za 2.000 ton mesa ter razširitev eks-pedita, prostorov za strokovne službe mesne industrije in garderob za 400 delavcev, se je pričela s projektiranjem 5. 6. 1985. Projektant je bilo podjetje IZTR Ljubjana, glavni projektant pa arhitekt Vlado KOŽELJ. Gradbena dela je izvajal SCT Inženiring Ljubljana. 4. III. faza je obsegala zidavo nove perutninske klavnice, strojnice, razširitev kafilerije, zidava čistilne naprave, biofiltra, vodovodnega pri-ključka s 300 na 0 400 mm Pogled na pročelje nove klavnice ter zunanja ureditev. Zgrajeni sta bili tudi dve mostni tehtnici z vratarnico, ograja in ostali manjši objekti. V času realizacije III. faze smo odkupili Žilavčevo hišo, sprojektirali adaptacijo v butik mesnico in FAST FOOD restavracijo. Gradbena dela so bila oddana decembra 1989. Objekt je dobil ime PERUTNINČEK in je pripravljen za otvoritev. II. KRONOLOGIJA PRIPRAVLJALNIH DEL IN IZVAJANJA III. FAZE RAZVOJA IN MODERNIZACIJE MESNE INDUSTRIJE — 3. 7. 1986 so bila izločena finančna sredstva za pripravljalna dela, zlasti za izdelavo projektne dokumentacije. Ža perutninsko klavnico in predelavo sta bila izdelana dva projekta: najprej v dveh etažah, nato pa v sedanji izvedbi v eni etaži. Na spremembo smo morali pristati na predlog bank, da bi investicijo pocenili za 25%. — 19. 6. 1987 smo pridobili lokacijsko dovoljenje. — Ob koncu 1987 je bil izdelan investicijski program, katerega so izdelali strokovni delavci Perutnine s področja tehnologije, raziskave tržišča in financ. Pri investicijskem programu so sodelovali tudi strokovni sodelavci Instituta za tehnologiju mesa Beograd ter občinske, republiške in zvezne veterinarske inšpekcije. — Projektanti: IZTR Ljubljana s projektantom arhi- tektom Vladom KOŽELJEM za klavnico, strojnico in zunanjo ureditev, Slovenija projekt Ljubljana za zgradbo kafilerije, ABC Pomurka za biofilter, IMP PROMONT Ljubljana za čistilno napravo, JEDIN-STVO Zagreb za opremo v kafileriji in TERMOME-HANIKA Zagreb za strojno opremo v strojnici. Odgovorni projektanti so sodelovali s številnimi projektanti strojnih instalacij, elektroin-stalacij, mikroelektronike, klime in drugimi. Vse to je bilo opravljeno v dobrem letu dni. — Januarja 1988 je Inštitut za ekonomiko investicij LBZB odobril investicijski program. Zaradi pomanjkanja sredstev, zlasti bančnih, smo pristali na triletno izgradnjo, to je letih 1988, 1989 in 1990. — Marca 1988 smo pridobili pozitivno oceno za investicijski program od Komisije za oceno investicij Republike Slovenije. — Že aprila smo dobili pozitivno oceno od Mednarodne banke za razvoj iz Washingtona za odobritev 6 milijonov USD kredita. Citat iz ocene: »Glavni namen investicij poleg povečanja kapacitete perutninske klavnice omogočiti Perutnini Ptuj, da zadosti sanitarnim standardom EGS, da poveča finalizacijo proizvodnje in da se vključi v tržišče gotovih proizvodov. Dokumentacija izraža pomembno fleksibil- nost tehnološkega postopka zlasti v pogledu hlajenja glede na zahteve tržišča. To je logična in pametna strategija tako izkušenega investitorja, kakor je Perutnina Ptuj, katere vsa tehnična dokumentacija je tudi v skladu s takšno strategijo. Objekt Perutninske klavnice, ki zmore 16.000 komadov na uro, je v rangu modernih objektov te vrste, ki se najdejo v Evropi in Severni Ameriki.« — Maj 1988, odobreni krediti pri Jugobanki in KB Maribor s triletno dinamiko koriščenja. — 6. junij 1988, pridobitev potrdila SDK o finančnem pokritju naložbe. — 15. marec 1988, odpiranje ponudb po razpisu o oddaji gradbenih in obrtniških del. Ponudbo je poslalo osem gradbenih podjetij. Kot najugodnejšo ponudbo je komisija ocenila SCT Inženiring Ljubljana, ki je tudi bil glavni izvajalec ter začel s pripravljalnimi deli 12. maja 1988. Popolnoma pripravljena investicija z izbranim izvajalcem ter zvso potrebno dokumentacijo in dovoljenji je bila ključni vzrok, da je investicija ostala finančno v okviru investicijskega programa. — Julij 1988, odpiranje ponudb domačih in tujih dobaviteljev opreme za perutninsko klavnico po mednarodnem razpisu. (Nadaljevanje na 8. strani) Opis gradnje klavnice (Nadaljevanje s 7. strani) — 23. december 1988, podpis pogodb z domačimi, zlasti pa s tujimi dobavitelji tehnološke opreme. — Konec leta 1988, podpisovanje pogodb za opremo čistilne naprave, strojnice in kafilerije. — Avgust 1989, dovršitev vseh gradbenih del. — September 1989, začetek montaže opreme v perutninski klavnici. — Januar 1990 suhi zagon tehnološke opreme v perutninski klavnici. — Maj 1990 tehnični pregled klavnice zagonski preizkus polovice tehnološke opreme z zakolom, čiščenjem, hlajenjem in pakiranjem piščancev. — Junij 1990 tehnični pregled ekoloških objektov zagonski preizkus opreme druge polovice. — 30. junij 1990 otvoritev vseh objektov perutninske klavnice. III. IZVLEČKI IZ INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Leta 1991 je po investicijskem programu predvidena naslednja proizvodnja in prodaja: Predvideni so trije postopki hlajenja in to s hladnim zrakom, s tuširanjem in z ledeno vodo. Možno bo 50% vseh zaklanih piščancev razrezati na osnovne dele, krila, prša, bedra, krače in hrbet ter vse ročno oziroma strojno izkostiti. Leta 1997 predvidevamo povečanje izvoza od 8 milijonov na 20 milijonov US dolarjev. IV. ORGANIZACIJA REALIZACIJE NALOŽBE III. FAZE Delo je koordiniral poslovodni odbor preko investicijskega sektorja, finančnega sektorja in gradbenega odbora. Vse upravne postopke so izvajale naše strokovne službe. Do sedaj je bilo potrebnih 115 raznih soglasij in odločb, tako od občine kot republike. Strokovni nadzor pri zidavi so vodile naše strokovne službe, gradbene, elektro in strojne stroke. Sodeloval je tudi projektantski nadzor. Vse finančne transakcije so vodile prav tako naše finančne službe poleg svojih rednih delovnih obvez. Vrsta proizvodnje Proiz. tonah Prod. Dom. trg Prod. Izvoz Perutninsko meso 40.000 - - Celi piščanci 17.000 15.000 2.000 Razrez piščancev 12.300 6.700 5.600 Perut, meso za predelavo 8.800 - - Drobovina 1.900 1.900 - Izdelki iz perut, mesa 9.000 9.000 - Koketi 1.500 1.000 500 Mesna moka 6.000 6.000 — Pridobivanje dovoljenj Objekt Datum lokac. dovoljenja Datum gradb. dovoljenja Perutninska klavnica 19. 6. 1987 10. 6. 1988 Strojnica 19. 6. 1987 15.12.1987 Zunanja ureditev 26. 8. 1988 15. 5. 1989 Vodovodni priključek 13. 3. 1989 13. 7. 1989 (vloga za lokacijo, 10. 12. 1987) Kafilerija, ČN, biofilter 10. 6. 1988 15.11. 1988 Zahvala Cenjeni perutninarji Čestitam vam za praznik in pridobitev — novo perutninsko klavnico s premljajočimi objekti. Ob tem se vam v imenu sodelavcev zahvaljujem za zaupanje, ki ste nam ga izkazali z naročilom projektov. Povdarjam, da realizacije tega delovnega uspeha ne bi dosegli brez vaše podpore, podpore spoštovanih delavcev Perutnine Ptuj, pravilnih odločitev vodstva in strokovne pomoči investicijskega sektorja. Ob cenjenem ing. Slavku Brglezu se zahvaljujem še strokovnemu nadzoru: Anici Drevenšek, Janezu Meznariču, Branku Roškarju, koordinatorju Štefanu Kirbišu..., skratka vsem, ki so nam nudili strokovno pomoč in sodelovanje, to pa so tudi požrtvovalni vzdrževalci kompleksa MI. Sodelovanje z vami si štejem v čast. V Ljubljani, 1. 7. 1990. Vladimir Koželj, dipl. ing. arh. f Podpis pogodbe o dobavi opreme in montaži le-te v novi klavnici Z izvajalci in dobavitelji opreme je bilo sklenjenih 120 pogodb in 40 dodatkov. Likvidirati je bilo potrebno na stotine predračunov, računov in situacij. Neposredno je delalo na investiciji 8 strokovnih in vodilnih delavcev. Tfehnični pregledi so bili izvedeni: - za klavnico 15. maja 1990 - za ekološke objekte (kafilerijo, čistilno napravo, bio-filter) pa 19. junija 1990, nakar je bilo odobreno poskusno obratovanje celotnega objekta. V. POMEMBNEJŠI DOBA-VITELJI OPREME Domači dobavitelji: Perutninarstvo Pivka, IBL Ljubljana, MINEL Zrenjanin - vsi za perutninsko klavnico, TERMOMEHANIKA Zagreb za kompresorje in opremo strojnice, JEDIN- STVO Zagreb za opremo kafilerije, IMP Ljubljana, Maribor, Ptuj za čistilno napravo in opremo za izkoriščanje odpadne energije, KONUS Slovenske Konjice za PVC rešetke, FRIGOSTROJ Beograd za zračno hlajenje, JEKLO Ruše za pripravo tehnološke vode, upoštevani so bili še drugi manjši dobavitelji. Inozemski dobavitelji: Glavno tehnološko opremo za perutninsko klavnico je dobavila holandska firma STORK. Elektronski tehtal-ni sortirni sistemi so od firme CHICK WAY iz Anglije. Zamrzovalni tunel od firme LINDE iz Avstrije oziroma iz Zahodne Nemčije, oprema za kokete je od firme S TEIN iz ZDA ter od FRI-GOSCANDIJA iz Švedske. Oprema za kafilerijo je od SANTINIJA iz Italije. Poleg tega je še oprema za mesno predelavo od raznih dobaviteljev, kot so LASKA iz Avstrije, POLIKLIP iz Zahodne Nemčije in drugi. Vso opremo, domačo in uvoženo, so montirali delavci iz PE Servis delno tudi iz Elek-trokovinarja Ptuj z našo nadzorno službo in tudi s strokovnim nadzorom dobaviteljev opreme. Montaža opreme je bila končana v pogodbenem roku in je trajala 34 tednov. VI. GLAVNI IZVAJALCI DEL Vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela je prevzel SCT Inženiring Ljubljana in jih tudi končal v vseh pogodbenih rokih. SCT je sklenil številne pogodbe s proizvajalci raznih del, kot so bili za strojne in elektro instalacije MONTER Rije-ka, za vsa keramičarska dela GIDOS Lendava, za izolacije in stropove TERMIKA Ljubljana. Sodelovali so tudi TIM Laško, IMP Pro-mont, SCT Strojni obrati za sekundarne kontrukcije, FINALIST Maribor in KGP Ptuj. Nosilni most za instalacije v kafilerijo je izvajal GRADIS Gradnje Ptuj. VII. NEKATERI FIZIČNI PODATKI O OBJEKTIH IZ III. FAZE Bruto površina 12.450 m2 Neto površina 11.665 m2 Beton 7.150 m3 Armature 365 ton Opečni zidovi 2.400 m3 Stenska keramika Thlna domača keramika Uvožena talna keramika Korodur tlaki Asfaltne površine 17.700 m Zelenice 15.895 m2 5.010 m2 3.000 m2 2.725 m2 Ograja Večje elektro omarice Razni kabli Svetilke 10.200 m2 1.110 m 120 kom 200 kom 630 kom Transformatorska postaja Priključna moč 2.810 KW Vodovodne cevi razne 15.000 m Odtočne cevi razne 4.000 m Nekatere zmogljivosti: Čistilna naprava 300 m3/h Klavnica 12-16.000 pišč./h Topla voda 45°C 40 m3/h Vroča voda 83°C 16 m3/h Vodovodni priključek 120 lit./sek. ZAKLJUČEK 1. Od projektiranja do tehničnega pregleda je preteklo 46 mesecev ali manj kot štiri leta. Zato se lahko smatra, da je bila investicija realizirana v naših razmerah v kratkem času, zlasti zato, ker je obširna in komplicirana. V projektu so prav tako upoštevani občutljivi ekološki vidiki. 2. Investicija je bila dobro pripravljena zato so tudi podražitve v nenormalnih razmerah gospodarske nestabilnosti minimalne. Od investicijskega programa odstopajo le zaradi zvišanega tečaja dolarja in zaradi predolgega terminskega plana. 3. Investicija je realizirana pred predvidenim rokom, saj je bila otvoritev klavnice 30. junija 1990 namesto ob koncu leta 1990. 4. Program vsebuje originalne rešitve, in to v projektu in izvedbi ter je delo domačih strokovnjakov. 5. Izvedba popolnoma odgovarja predpisom oziroma pravilnikom za objekte klavnic, tako jugoslovanskih kot predpisom EGS. Objekt bo omogočal pripravo blaga raznim kupcem, tako domačim kot za izvoz. 6. Objekt omogoča najmodernejšo tehnologijo piščančjega mesa, in to za prodajo v svežem, zmrznjenem ali v predelanem stanju. 7. V času zidanja ni prišlo do prekinitve proizvodnje. Zagotovljeno je bilo nemoteno sodelovanje med proizvodnjo in investicijsko ope-rativo. Izvedeni so bili številni priključki s starih instalacij na nove, tako pri elektro-instalacijah, hladilnih instalacijah z amoniakom, pri dotoku vode, kanalizaciji in pri transportnih poteh. Obenem so bile preurejene garderobe in tehtanje živih piščancev, razširjena je bila kafilerija itd. Delo v stari klavnici in gradnja nove bo kmalu le še spomin Kulturni delež pri praznovanju 85. obletnice Perutnine Ptuj Ob otvoritvi razstave je spregovoril tudi avtor razstave akademski slikar Jože Ciuha V programih proslav za 85. obletnico PP je bil letos kulturni delež po obsegu in po vsebini doslej najbogatejši. Bil je tudi izredno kvaliteten in racionalno dogovorjen. Morda je škoda, da je bil v nekaterih detajlih premalo odmeven. Zaradi preglednosti številnih kulturnih programov želimo našim bralcem v tem zapisu podati skupni projekt, iz katerega bo razviden obseg in visok nivo dosežkov, ki je bil predstavljen našim delavcem in številnim poslovnim partnerjem iz države in inozemstva. 1. MONOGRAFIJA PP 1905-1990 Monografijo lahko uvrstimo med največji dosežek kulturnega projekta, za katero je dal pobudo in se zavzemal za njeno realizacijo predsednik PO tov. Alojz GOJČIČ. Pobuda je bila dana v začetku letošnjega leta in samo v petih mesecih je monografija izšla na 136 straneh kot izdelek naše tiskarne. Javnosti je bila predstavljena na slavnostni seji DS dne 27. junija 1990. V njej je sodelovalo preko 70 avtorjev, tako naših strokovnih delavcev kot tudi zunanjih. V knjigi smo zbrali in zapisali večino razpoložljivih podatkov, tako iz arhivov, pa tudi iz pričevanj živečih delavcev. Monografija je osnova za nadaljnje raziskave razvoja uspešnosti podjetja in bo seveda potrebno nekatere detajle strokovno podrobneje še raziskati. Kljub vsemu pa moramo priznati, da je bilo opravljeno veliko delo in vsem, ki so v stvaritvi sodelovali gre zahvala, zlasti pa odgovornemu uredniku Francu TETIČKOVIČU, avtorjem, lektorjem, prevajalcem, oblikovalcu in našim tiskarjem. MONOGRAFIJA DOKAZUJE ZLASTI: - da je perutninarstvo zanesljiv in perspektiven proizvodni program, za kar ne govori samo 85-letni obstoj našega podjetja, temveč tudi ustaljen razvoj, zaradi katerega je Perutnina danes največje tovrstno podjetje v državi; - da je lokacija Perutnine v Ptuju organsko usklajena z okoljem in da ima v njem in v domačih delavcih izredne resurse tudi za bodočnost; - da je razvoj Perutnine preživel vse kontrastne politične sisteme, od Avstro- Ogrske preko stare Jugoslavije, obdobja okupacije in do burnih časov po osvoboditvi in da bo tudi v bodoče možno preživetje, vendar samo z marljivim in upornim delom, vsaj takšnim kot je bilo do sedaj. Ocenjujemo, da je malo podjetij v Sloveniji, ki bi se lahko ponašala z izdajo podobne monografije. 2. GRAFIKE AKADEMSKEGA SLIKARJA JOŽETA CIUHE Izdelek svetovno znanega slikarja ima visoko umetniško vrednost ter je unikat v 120 izvodih. Grafike so jubilejne in simbolizirajo »Pravljico o boju delavcev Perutnine in njegovih poslovnih partnerjev v obdobju 85 let«. Grafike smo podarili našim poslovnim partnerjem, ki so vsi brez izjeme našo izvirno gesto visoko ocenili. 3. GRAFIKE AKADEMSKEGA SLIKARJA FRANCETA SLANE Te so prav tako visoke umetniške vrednosti. Upodobljen je petelin, simbol naše dejavnosti in vitalnosti, ki je tudi sicer znan umetnikov motiv. Grafike so izdelane v 150 kopijah, namenjene pa dobitnikom zlatih plaket in priznanj Ivana TOMAŽIČA. Letos smo tudi poimenovali zlate plakete in priznanja po našem dolgoletnem in uspešnem direktorju Ivu TOMAŽIČU, kar pravtako lahko ocenimo kot kulturni dogodek letošnjega praznovanja. 4. RAZSTAVA UMETNIŠKIH SLIK AKADEMSKEGA SLIKARJA JOŽETA CIUHE V direkciji PP je razstavljenih okrog 70 dragocenih eksponatov, saj nekatere slike predstavljajo tržno vrednost 35 tisoč in več DEM. Delo v jajčnem oddelku po osvoboditvi. Predelava jajc. (fotografija last A. Horvat) Slovenskemu oktetu se je za nastop zahvalil Alojz Gojčič Razstava je bila odprta kot uvod v praznovanja v petek 29. junija 1990, ob 15. uri. Kljub manjšim spodrsljajem pri organizaciji razstave lahko rečemo, da se nam ponuja posebna priložnost, da si lahko razstavo ogledamo v naši hiši, saj je umetnik razstavljal po vsem svetu in je dobitnik več kot 20 domačih in mednarodnih nagrad. Za ogled je še čas. 5. NASTOP SLOVENSKEGA OKTETA IZ LJUBLJANE Ansambel spada v svetovni vrh vokalne umetnosti v zasedbi osmih pevcev. Zapel je pred ožjim avditorijem, in to v Trakoščanu, za naše poslovne partnerje. Navdušenje je bilo nepozabno, saj je bilo izvajanje osmih pesmi nadvse doživeto. Le malokdo je opazil, da je pelo samo sedem pevcev, ker je manjkal drugi tenor Jože Banič. Zato so se ostali bolj potrudili, zlasti pa simpatični Peter AMBROŽ. 6. NASTOP SILVESTRA MIHELČIČA Nastop je bil prav tako izveden v TVakoščanu za poslovne partnerje. Silvester Mihelčič spada med znane slovenske harmonikarje ter je mojstrsko igral na elektronsko harmoniko. 7. POLONA VETRIH, DRAMSKA IGRALKA, DRAMA LJUBLJANA Igralka spada med prve dame slovenske drame. Na proslavi dneva perutninar- jev je navdušila s skrajšanim programom iz monodrame v primorskem dialektu — Al-do Nikolaj, Dragi pokojniki, dragi možje. 8. POLDE BIBIČ, DRAMSKI IGRALEC IN PROFESOR IZ LJUBLJANE O visoki umetniški vrednosti Poldeta BIBIČA ni potrebno govoriti. Žal je ravno tako moral skrajšati dramski prikaz Pavla Lužarja, Luka D. 9. ANSAMBEL MAGNET IN VINKO ŠIMEK Eden najboljših ansamblov zabavne glasbe, MAGNET iz Murske Sobote, ki je bil tudi med zmagovalci MARJANCE, je skupaj z Vinkom ŠIMEKOM, znanim humoristom, zaključil uradni del proslave 19. DNEVA PERUTNINARJEV, ki je sledil slavnostni otvoritvi nove Perutninske klavnice. 10. MOŠKI KOMORNI ZBOR PTUJ Zbor je ob otvoritvi razstave pod vodstvom dirigenta Franca LAČNA občuteno zapel tri pesmi. V zboru pojejo tudi delavci Perutnine, zbor pa spada med priznane slovenske zbore in je reden gost naših proslav. 11. PIHALNI ORKESTER PTUJ Pihalni orkester Ptuj ali Ptujska godba pod vodstvom prof. HORVATA, je s svojim nastopom pri vhodu na pros- Moški komorni zbor Ptuj, cesti gost Perutnine, na enem izmed dnevov perutninarjev lavo 19. DNEVA PERUTNINARJEV in ob otvoritvi Perutninske klavnice vplival na svečano razpoloženje vseh nas in partnerjev. 12. NASTOP MLADINSKEGA PLESNEGA PARA SVOBODE PTUJ Pred otvoritvijo PERUT-NINČKA sta osvojila prisotne s svojo mladostno izvedbo modernih plesov mladinca SVOBODE Ptuj, Andreja TROP in Goran TURNŠEK. Ob letošnjem praznovanju 85. obletnice smo slavnostno odprli najsodobnejšo perutninsko klavnico v državi. Po pravici lahko priznamo, da je to ne samo tehnološki dosežek, temveč tudi kulturni, saj je projekt Vladimirja KOŽELJA poln estetskih rešitev in iskanja optimalno možnih izvedb, tudi izvirnih, za čim ugodnejše počutje in uspeh vseh naši delavcev. Z otvoritvijo PERUT-NINČKA na Potrčevi cesti smo prispevali tudi delež za kulturnejši videz mesta Ptuja. Rekonstrukcijo bivše gostilne in mesnice je z izredno občutenostjo projektiral Grega KRAŠEVAC. Gornji seznam nima vrstnega red po kulturni ali umetniški vrednosti naših kulturnih programov, temveč smo le hoteli prikazati obseg kulturnih realizacij. Ptujski perutninarji smo tako pokazali, da imamo radi kulturo, da cenimo naše umetnike, ustvarjalce, tako poklicne kot amaterje in poleg dela radi tudi duhovno doživljamo dela drugih. S sodelovanjem in z nastopi med nami in z nami, pa so bili zadovoljni tudi nastopajoči ter se nam za zaupanje vsi zahvaljujejo. V okviru letošnjega praznovanja se še dogovarjamo za koncert kvalitetnega mladinskega mešanega pevskega zbora Srednješolskega centra Ptuj. Kdaj bo in kje vas bomo obvestili in pričakujemo polno dvorano. Koncert bo vsekakor po vinski trgatvi. Slavko Brglez PIERUTNINA PTUJ Ob praznovanju petinosemdesete obletnice Perutnine Ptuj je izšla posebna publikacija pod naslovom Monografija Perutnine Ptuj 1905 — 1990. Predstavljena je bila na seji delavskega sveta 27. junija 1990. Kljub temu želimo v tem sestavku predstaviti publikacijo nekoliko širše. Najprej pojmovno. Zakaj uporabljamo naslov Monografija? Ib pojem se uporablja sicer v stro-kovno-znanstvenem delu za publikacije, ki preučujejo kako področje, osebo, predmet ali kaj drugega, vendar le eno posamezno področje. Posebnih znanstvenih ambicij seveda nismo imeli. Pojem smo razumeli praktično, ker smo pisali o Perutnini in jo »obdelali« skozi zgodovino in razmere, ki so pogojevale njen razvoj do današnjih dni. Kako nam je to uspelo, boste presodili sami, ko boste brali ali se strokovno poglabljali v vsebino posameznih člankov, ki so razporejeni tako, da je vsem avtorjem bila dana možnost posegati v zgodovino od nastanka podjetja Reinhard, skozi opisovanje dejavnosti in delovanja do nastanka podjetja z imenom Perutnina. Sledijo sestavki, posvečeni izključno dejavnostim Perutnine. Na koncu je priobčenih tudi nekaj člankov, ki posegajo v vzrejo in uporabo perutnine v prehrani na ptujskem območju daleč v zgodovinski čas. Pomena same publikacije ni mogoče opredeliti v enem sestavku, toda na splošno sem to kljub vsemu skušal storiti. Osnovna izhodišča za njo so bila opredeljena ob pri- pravi programa obeleževanja petinosemdesetih let Perutnine. Da! Marsikdo bo rekel, saj smo praznovali tudi šestdeset let, sedemdeset, pa nismo izdali publikacije. To je le polovična resnica. Perutnina razpolaga že z nekaj ekonomsko propagandnimi publikacijami, ki so jih pripravili naši strokovnjaki oziroma vodilni delavci. V teh je perutninska dejavnost obdelana le toliko, kolikor je bilo potrebno za tako ekonomsko propagandno gradivo. Več se tudi ni dalo. Perutnina Ptuj je tudi ustrezno zastopana z nekaj avtorskimi sestavki v 5. zvezku Ptujskega zbornika, ki je izšel leta 1985. Vse to predstavlja dejansko le fragmentarno, ne pa celovito predstavitev. Zakaj potreba po celovitejši predstavitvi podjetja? Več razlogov je za to! Visoka obletnica podjetja je posebna priložnost ne glede na to, da obstaja podjetje Perutnina že od leta 1947, ko se je začela oblikovati iz Reinhardove tvrdke. Tvrdka Reinhard je predhodnica Perutnine. Tvrdka je obstajala že 42 let, preden je nastalo podjetje Perutnina. Dejavnost, s katero se je Reinhar-dovo podjetje ukvarjalo, je bila osnova za Perutnino, zlasti do leta 1960. O tem razvoju podjetja malokdo ve kaj več, zlasti mlajše generacije, od delavcev do visokih strokovnjakov v podjetju. Da je prišla Perutnina do današnje stopnje razvoja, je nedvomno zasluga vloženega znanja in izkušenj strokovnjakov in delavcev v podjetju. O tem sicer nekaj več kasneje, pa kljub temu je treba ugotoviti, da je najbrž težko reči, ali bi Perutnina taka, kot je danes, nastala oziroma se razvijala, če ne bi bilo predhodne dejavnosti. V Ptuju ni primera med podjetji, ki bi se lahko ponašala s tako visokim jubilejem. Verjetno bi se dalo to posebej utemeljiti, vendar za to ni dovolj prostora. Iz tako visokega jubileja izhaja tudi tradicija podjetja kot celote in posameznih dejavnosti ter njihovih specifičnosti. Glavni in odgovorni urednik Monografije Franc Tetičkovič Tradicijo vežemo običajno na določeno daljše časovno obdobje. V našem primeru bi jo lahko vezali na dejavnosti v najširšem smislu. Upravičeno! Tladicija 85 let pomeni prenašanje izročil, znanja, izkušenj, odnosov, poslovnih običajev, tržnih navad, odnosa do dela itd. Tradicija je lahko ponos na preteklost, ki sloni na priznavanju opravljenega dela in odločitev za razvojne usmeritve, ki so se v praksi potrdile in, ki so jih uresničevali naši strokovnjaki in delavci. Hkrati pomeni veliko obvezo za sedanjost in prihodnost. Ihadicija je tudi vrednota, ki upravičeno vliva zaupanje in samozavest sedanjim generacijam za nadaljnji razvoj, seveda v povsem drugačnih pogojih in na višji razvojni stopnji, kot generacijam pred njimi. Torej je tradicija tudi odgovornost, ne samo obvarovati pridobljeno prednost, ampak jo varovati ter razvijati podjetniške dejavnosti znotraj podjetja samega ter biti na trgu seveda boljši od drugih. Če ima podjetje tako bogato in pestro razvojno pot ter zgodovino, kot jo ima Perutnina, je upravičena tovrstna oddolžitev času in ljudem, ki so ustvarjali in delali, z obeležitvijo tistih dogodkov in razvojnih trendov, ki so ostali še znani. Spominov je sicer še veliko pri delavcih, ki so delali v podjetju, žal pa je malo zapisanih objektivnih dejstev in še manj zbranih in obdelanih. Zato je Monografija vendarle poskus iztrgati času, kar je še dostopno ter napisati in tako ohraniti, kajti družbena zakonitost je neizprosna, saj velja za velike in male sisteme ugotovitev, da brez preteklosti ni sedanjosti in brez te ni prihodnosti oziroma bodočnosti. V osem in pol desetletjih so se pri opravljanju dejavnosti in poslovanju vzpostavili strokovni, poslovni in človeški odnosi, pridobivala in kopičila so se strokovna, praktična in teoretična znanja ter izkušnje, ki zaslužijo, da se zapišejo. Gre tudi za priznanje kadrom, ki so veliko prispevali k razvoju na svojem strokovnem področju in s sposobnostmi ne glede na to, ali so jim zibelke tekle v ožjem ali širšem okolju. 7\i so našli svoj smisel dela in življenja, se vživeli tudi v okolje in prispevali svoje znanje in izkušnje ter napore za razvoj Perutnine in okolja, v katerem živimo. Ugotoviti tudi kaže, da je pri teh kadrih nakopičenega ogromno strokovnega znanja in izkušenj s področja perutninarstva, vzreje, tehnologije, pridelave, predelave, trženja itd. Velika škoda bi bila, če tega ne bi vsaj v malem registrirali. To bogastvo je pogojevalo razvoj in še veliko bolj bo pogojevalo nadaljnji razvoj Perutnine. Zato zasluži varovanje tega bogastva svojo posebno pozornost. Eden izmed naslednjih upravičenih razlogov za Monografijo je velikost podjetja. Perutnina je že tako obširen sistem, da ga vsak zaposleni ne more poznati v celoti, niti mu slediti. Uvaja vedno več posameznih dejavnosti, ki jih tudi ni moč poznati v celoti. To je možno le tistim, ki so s podjetjem rasli in tistim, ki jim je po njihovih zadolžitvah dolž- nost, da poznajo celotni podjetniški sistem in podsistem. Torej je Monografija vsem zaposlenim lahko pripomoček pri spoznavanju te celovitosti, zlasti še strokovnim kadrom, ki morajo poznati razvoj in sedanjost podjetniškega sistema kot celote. Torej naj bo Monografija v pomoč pri tem spoznavanju, pa tudi pri uvajanju zavesti o poistovetenju ali pripadnosti podjetju, saj bo prav pripadnost podjetju vse bolj cenjena, če že ne zahtevana vrednota! Za nastope na tržišču je Monografija tudi pomemben ekonomsko-propagand-ni ali marketinški pripomoček, saj vsebinsko predstavlja vse dejavnosti, ki približujejo kupcu podjetje s svojo raznolikostjo in tradicijo. Človeško je, da zaupamo bolj tistemu, ki ga bolje poznamo in če pri tem spoznanju oziroma poznavanju prevladujejo pozitivne vrednote, se uveljavlja tudi trajnost zaupanja. Monografija ima po svoje tudi pozitiven pomen za strokovne delavce v podjetju, s tem, da je bilo k sodelovanju pritegnjenih veliko strokovnjakov, ki so v člankih obdelali svoja področja, ki jih pokrivajo ali se z njimi strokovno ukvarjajo. Po moje je to zanje nadvse pozitivno, saj se je vsak moral več ali manj poglobiti in poiskati tudi nekaj več podatkov, da je lahko napisal sestavek. Thk sestavek je tudi izpo- Nu slavnostni seji delavskega svetuje Monografijo predstavil glavni in odgovorni urednik stavljen kritični javnosti, ki ima vso pravico in dolžnost v primeru nestrinjanja z napisanim dokazovati rešitev z boljšimi argumenti. Skratka, menim, da bo treba preseči preveč formalno in preprosto pripravljanje in sprejemanje pismenih sestavkov. V primeru Monografije je nedvomno šlo za zahtevnejše intelektualno poglabljanje na različnih področjih. Morda lahko postavimo ob tem vprašanje, ali ni tega v podjetju premalo. Odgovorov je lahko veliko, za in proti. Vodstvo podružnice Reinhard avgusta leta 1938. Od leve: Juršenak, prokurist in namestnik direktorja; Marijana Kramberger, uradnica; Herbert Daš, delovodja; Janez Verden, šef izvoza in knjigovodja ter Gustav Sveiger, direktor podružnice. (foto: arhiv Janeza Verdena) -s Osebno menim, da ni izkoriščen celotni intelektualni potencial, s katerim podjetje razpolaga, in bi kazalo razmisliti o oblikah, kako pritegniti tiste, ki so se pripravljeni nekoliko več vključiti v sodelovanje in raziskave. Za nekatere bi pa sploh morala biti to obveza. Podjetje z vidnim intelektualnim in strokovnim potencialom, pa tudi z izkušenimi praktiki, bi moralo iskati ustrezne stimulativne in tudi motivacijske oblike za tako delo. Pri vsem tem pa naj ne gre samo za teoretično, znanstveno in strokovno delo, ki bi ne imelo tudi ekonomskega učinka. Nasprotno, marsikdaj bi lahko znanje in izkušnje predstavljale tudi dobro tržno blago (storitve). Kakšna je vsebinska zasnova Monografije? Odgovor ni enostaven! Bilo je potrebno upoštevati veliko tega, kar sem že opisal, predvsem pa zgodovinski prikaz podjetja od pričetka do današnje ravni razvoja, pri čemer je bilo treba poseči daleč nazaj, v prvo polovico prvega desetletja tega stoletja. Zakaj? Upravičeno se postavlja vprašanje ali bi Perutnina danes bila to, kar je, če ne bi imela začetkov v odkupni izpostavi ustanovljeni leta 1905. Dejstva vseskozi govorijo o prednostih, ki jih je imela Perutnina pred drugimi tovrstnimi podjetji, zlasti po letu 1960, ko se je preoblikovala v proizvodno podjetje. Uvodno razmišljanje predsednika poslovodnega odbora Alojza Gojčiča predstavlja dejansko kratko analizo dosedanjega proizvodnega in poslovno-ekonomskega razvoja ter začrtanje nadaljnje razvojne usmeritve Perutnine, ki morajo sloneti na upoštevanju svetovnih trendov, da bi lahko Perutnina obdržala dosedanje prednosti in jih še bolj razvijala in utrjevala. Njegov zaključek v uvodu, po katerem ni dvoma, kdo bo sebi in drugim krojil bodočnost - le najboljši, predstavlja v današnjem, še bolj pa v prihodnjem obdobju velik izziv, ki bo povezan z znatnimi tehnološkimi, strokovnimi, znanstvenimi, človeškimi, tržnimi, pa tudi osebnimi spremembami in potresi. V zgodovino nastanka podjetja Reinhard, predhodnice Perutnine, posega dr. Ljubica Šuligoj v svojem sestavku z naslovom »Iz zgodovine Reinhardovega podjetja«. Obravnava poslovanje podjetja med obema vojnama, ko je za ptujsko območje značilna agrarna presel-jenost in industrijska nerazvitost in nizka stopnja zaposlenosti prebivalstva. Pri Julij 1990 Reinhardu so se delavci zaposlovali v glavnem sezonsko, spomladi in jeseni, sicer pa je jedro stalno zaposlenih bilo majhno. V ta čas spada tudi sestavek Lojzeta Cajnka »Pričevanje delavcev o delu in razvoje Perutnine«, ki je nastal na podlagi opravljenih razgovorov z najmanj 25 delavci, ki so delali še pri Reinhardu in tudi v Perutnini. Zanimivi so opisi del, ki so jih opravljali takrat v glavnem ročno brez večje strojne opremljenosti. V sestavku Marije Hern-ja-Masten in Braneta Oblaka »Pet povojnih let Perutnine«, je obdelano obdobje 1945 — 1950, ko nastane iz Reinhardove tvrdke trgovsko podjetje Perutnina, in to leta 1947. V to obdobje se vračajo tudi drugi avtorji, zlasti tisti, ki obravnavajo razvoj posameznih dejavnosti. Razvoj podjetja Perutnine v desetletnem obdobju 1950—1960 je prav tako predmet več sestavkov, med katerimi opisuje Franc Tetičkovič organizacijo in kadre. Organizacija podjetja je bila odvisna od same trgovske dejavnosti, ki je zajemala v glavnem odkup perutnine, jajc, divjačine, nekaj časa tudi druge kmetijske izdelke. Značilno za to obdobje je predvsem širitev odkupnega območja in omrežja na Hrvaškem, v Sloveniji ter delno v Bosni in Vojvodini. Podjetje je bilo registrirano kot trgovsko podjetje, kasneje izrecno kot izvozno. Kadrovsko se vodstvo konsolidira s prihodom Ivana Tomažiča za direktorja. V tistem času se tudi sprejmejo odločitve, ki so pogojevale začetek lastne proizvodnje brojlerjev, ki kasneje nujno zahteva razvoj vzporednih dejavnosti. Začetki realizacije globalne usmeritve Perutnine v lastno proizvodnjo segajo na začetke šestdesetih let. Avtorji se v svojih strokovnih sestavkih, v katerih obravnavajo posamezna področja, vračajo največ na začetek šestdesetih let, začetku gradnje prve perutninske farme na Bregu piše Slavko Brglez. Zanimiva je v zaključku njegova primerjava — kot je mesto Ptuj med slovenskimi in jugoslovanskimi mesti, tako je perutninska farma Breg mati Perutnine. V sestavku »Ptujska tradicija vzreje perutnine kot osnova za sodobno vzrejo treh perutninskih generacij« predstavljajo avtorji: mag. Franc Kac, Ivan Svenšek in Ivan Zupanič skozi četrtsto-letno obdobje razvoj in strokovne dosežke na področju valilništva, vzreje matičnih jat starih staršev, staršev in brojlerjev. Nedvomno so zanimivi podatki, ki ilustrirajo velike proizvodne in vzrejne dosežke na tem področju. Za zahtevno intenzivno vzrejo vseh perutninskih generacij je priprava krme izredno pomembna dejavnost Perutnine. V sestavku »Krma kot pogoj za razvoj intenzivnega perutninarstva« Franc Ribič, Miran Korošec in mag. Vladimir Strelec predstavljajo razvoj proizvodnje krme po količini, kakovosti, tehnologiji in opremljenosti do izgradnje in vzpostavitve tehnologije peletiranja krme. Posebej zanimivo je prikazana produktivnost tovarne od začetkov proizvodnje do danes. Vzreja brojlerjev pri zasebnih rejcih je prikazana v sestavku Franca Zupaniča in Jožeta Reismana »Vključenost zasebnih rejcev v sodobno intenzivno in naravno vzrejo piščancev brojlerjev« od skromnih začetkov do današnje sodobne opremljene vzreje. O sodobni tehnologiji proizvodnje mesa, obdelavi, predelavi in izdelkih govorita sledeča dva prispevka. Thko sta Slavko Brglez in Erih Šara pripravila sestavek »Sodobna tehnologija proizvodnje perutninskega mesa zagotavlja naravno kakovost«. Posegla sta na začetke perutninskega klavni-štva še v času podjetja Rein-hard. Z uvajanjem in razvojem lastne vzreje brojlerjev, so takratne zmogljivosti postale premajhne, zato je bila nujna izgradnja nove perutninske klavnice leta 1967, ki so jo pozneje še večkrat do-zidavali, na novo opremljali in tehnološko dopolnjevali. Poseben, poudarek velja v sestavku izgradnji in pome- nu nove, sodobno opremljene perutninske klavnice. Franc Čelan, dr. Ciril Varga in Matilda Lovrenčič pa predstavljajo v sestavku »Predelano meso v pestrem številu okusnih izdelkov vedno dobro sprejeto pri potrošnikih«, vse mesne izdelke v razvoju od leta 1961, ko so jih že izdelovali v obratu Mesnine. Sledi predstavitev perutninskih mesnih izdelkov, ki so jih pričeli izdelovati po rednem proizvodnem programu leta 1974. Članek se zaključuje s predstavitvijo najnovejših izdelkov —koketov. Vzreja perutnine, in to treh generacij od starih staršev, staršev, do brojlerjev, predstavlja živo proizvodnjo. Proizvodnja in predelava mesa ter proizvodnja krme, zahtevajo stalno preventivno in kurativno veterinarsko dejavnost ter stalno laboratorijsko spremljanje vzreje in proizvodnje, kar opisuje dr. Roman Glaser v članku »Veterinarska in laboratorijska dejavnost v funkciji proizvodnje perutnine«. Prometna in Servisna dejavnost sta se v podjetju razvijali z drugimi dejavnostmi, saj mora proizvodnja potekati nemoteno. Torej so prevozi, dovozi, odvozi, sestavni del proizvodnega procesa. Enako gre za servisne dejavnosti v podjetju, ki prav tako skrbijo, da je oprema vedno sposobna opravljati proizvodno funkcijo. Kako je potekal razvoj in kakšno je stanje na teh dveh pomembnih področjih so napisali Branko Holc, Adolf Brglez in Lojze Cajnko v sestavku »Prometne in servisne dejavnosti močna opora perutninskim dejavnostim«. »Tiskarji v podjetju« je naslov sestavka avtorjev: Ivana Ciglarja, Ivana Ambroža in Stanka Lepeja. Tiskarji predstavljajo v podjetju posebnost in njihova dejavnost je vezana na ptujsko dvestoletno tradicijo. Marsikaj naredijo za Perutnino, veliko več za širše tržišče. Komerciala v podjetju je doživljala različna obdobja svojega razvoja, vezana na notranje organizacijske in proizvodne spremembe na eni strani, na drugi pa na spremembe v ekonomskem sistemu in v strukturi proizvodov. Vplivale so tudi raz- lične potrebe na trgu, zasičenost in pomanjkanje proizvodov in še kaj. Spremembam se je bilo treba pravočasno prilagajati, ker je bilo včasih blaga premalo, včasih preveč, včasih je komericala narekovala pogoje, največkrat pa trg komerciali. Vsemu temu je bila kos, z različno organizacijo in različno filozofijo, ki pa se čedalje bolj spreminja, tako da se klasična komerciala poslavlja ter se čedalje bolj razvija in uveljavlja splošna marketinška filozofija. Vse to opisujejo avtorji: Andrej Kovač, Evgen Cafuta, Jože Ilovšek, Edvard Stropnik in Nada Krajnc v sestavku »Z razvojem Perutnine se razvija nabavno prodajna funkcija v marketinško fukcijo.« Vlaganja v Perutnini so vezana na razvoj vseh dejavnosti zaradi medsebojne povezanosti in odvisnosti, zato investicijski ciklusi niso vedno tako ostro zaokroženi, marsikdaj je preteklo le malo časa od zaključene investicije, pa se je že pokazala potreba bodisi po razširitvi objektov ali zmogljivosti bodisi po posodobitvi tehnologije in tehnične opremljenosti. Pomembna so bila obdobja, ko je šlo za vlaganje v nove dejavnosti. Lahko bi tudi ugotovili, da so se v treh desetletjih pojavljali le redki in kratki investicijski presledki, sicer pa je bilo podjetje v stalnih investicijah. Posledično so se uspešno kazali tudi finančni rezultati. O njih pišeta Slavko Brglez in Franc Visenjak v sestavku »Vlaganja v razvoj proizvodnih in vzporednih V tej številki smo nameravali predstaviti še najboljše delavce in kooperante ter sodelavce, ki so se v juniju upokojili. Zaradi obsežnih gradiv jih bomo predstavili v naslednji številki. Ob obstoječi tiskarski tehniki, je bilo potrebno vložiti veliko truda v nadzor tiska dejavnosti se odražajo tudi v finančni uspešnosti podjetja«. Sledita dva sestavka, ki sta s sedanjostjo manj povezana, sta pa vezana na domače ptujske loge oziroma ptujsko okolje. Nada Jurkovič je v sestavku »Nekaj značilnosti vzreje in porabe perutninskega mesa v prejšnjem stoletju na ptujskem območju« na dokaj zanimiv način napaberkovala, kot je sama zapisala, nekaj zanimivosti o kokoše-reji ter uporabi jajc v prejšnjem in na začetku tega stoletja. Kristina Šamperl-Purg v sestavku »Vloga perutnine v prehrani in načinu pripravljanja le-te skozi stoletja na ptujskem območju« seže v prejšnje tisočletje in skozi stoletja prikaže skrivnosti dobrot, ki jih je nudila perutnina prebivalstvu ptujskega okoliša. Na zaključku predlaga Perutnini v razmislek pripravo »raviolov«, kar bi bila posebnost tega območja. Priznanja, poimenovana po Ivanu TOMAŽIČU, so prikazana v posebnem sestavku. predstavljen je pomen poimenovanja in oblika priznanj. Gre za zlato plake- to in za priznanje, ki se po sprejetih merilih podeljuje delavcem, poslovnim partnerjem in drugim, ki prispevajo s svojim delom, vplivom in znanjem k uspešnemu razvoju Perutnine. V tem primeru gre tudi za dolžno moralno oddolžitev človeku, tridesetletnemu direktorju Perutnine, ki je dejansko vložil življenjsko delo v razvoj Perutnine, da je dosegla nivo, na osnovi katerega se je v zadnjem desetletju lahko še intenzivneje razvijala in posodabljala. S tem poimenovanjem je dano tudi priznanje vsem delavcem, ki so delali v tistem obdobju. V Monografijo so vključeni še sestavki, ki podajo pregled vodilnih delavcev v podjetju in predsednikov delavskih svetov, vse na osnovi dosegljivih podatkov in ustnih virov za obdobje, za katerega je bilo moč zajeti objektivne podatke. Sestavek »Mejniki naše preteklosti« naj bi bil neke vrste kronika, vendar smo vključili le tiste dogodke, ki dejansko pomenijo neke prelomnice v razvoju podjetja. V sestavku »Društvena dejavnost delavcev« so prika- zane le najpomembnejše aktivnosti delavcev — na športnem in kulturnem področju ter pri krvodajalstvu. Kot sestavni del društvene dejavnosti so predstavljeni tudi upokojenci, ki v svojem tretjem življenjskem obdobju delujejo preko svojega kluba. Vse pisne tekste je lektoriral in opravil korekture prof. Drago Šuligoj, ki je tudi veliko pripomogel k pravočasnosti priprav tekstov za tisk. Tisk Monografije je bil zaupan naši tiskarni, ker je na osnovi zbranih ponudb, nudila najugodnejše pogoje. Odlična tehnična izvedba dokazuje, da so v tiskarni sposobni izvajati dela visoko kvalitetno, tudi tista, ki jih ne opravljajo redno. Oblikovanje je bilo poverjenu Stanku Le-peju, ki je vložil vanj veliko dela, svoje sposobnosti in zmožnosti, poleg tega pa menim, da ima veliko zaslug tudi za programiran potek faznih izdelav do pravočasnega izida. Prav tako je treba pohvaliti delavce pri stavljenju, re-profotografiji, montaži in tisku. Prevajalci so bili: Brigita Kampl-Heric, Mišo Koltak in dr. Danilo Fettich-Frank-heim, vsi so opravili veliko delo, Mišo Koltak je lektoriral in korigiral nemške in angleške tekste. Fotografije je imel na skrbi Lojze Cajnko, veliko posnetkov je tudi njegovih. Vezavo je opravila tiskarna Zrinski iz Čakovca kvalitetno in pravočasno. Kaj naj rečem na koncu? Najprej zahvala vsem! Monografija je prva v podjetju, čeprav ima Perutnina ze seboj že nekaj propagandnih publikacij, ki predstavljajo dejavnosti Perutnine. Monografija predstavlja dejavnost kompleksno, razvojno. Predstavlja pa tudi izziv za poglobljeno delo na področju dejavnosti. Monografija ni sama sebi namen, ampak mora biti predvsem vzpodbuda za boljše delo in za boljši kvalitetni razvoj v dobrobit delavcem, kraju in bodočim rodovom. Franc Tetičkovič Ogled Goethejeve drame »Faust« Prejšnji mesec smo organizirali v mariborskem gledališču ogled slovite Goethejeve dramske pesnitve »Faust«, ki ima poseben vpliv in pomen zaradi močnih lirskih in filozofskih, alegoričnih in simbolnih sestavin, ki so napisane v različnih verznih in kitičnih oblikah, deloma tudi v prozi. Pesnitev je nastajala skoraj 60 let in je močno vplivala na razvoj romantičnih pesnitev v obliki bralne drame. Prvi del je bil dovršen leta 1808, drugi del pa leta 1932. Delo je izšlo leta 1933. Pri Goetheju je »Faust« simbol iskanja življenjskega smisla in človeških hotenj, manifestacija iluzij in teženj ter končnega spoznanja, da je za posameznika največja sreča v delu za blaginjo vseh ljudi. V drami »Faust«, ki jo je režiral in priredil za oder Tomaž Pandur, so v glavnih vlogah briljirali: Janez Škof (Faust), Brane Šturbej (Mef-isto), Ksenija Mišič (Margareta), Peter Ternovšek (Wag-ner), Sonja Blaž (Marta), Aljoša Rebolj (Valentin Eu-forion) in Ivan Rupnik (Ho-munkulus/Zemeljski duh/zli duh). Drama je bila vredna ogleda, saj je bila prikazana mojstrovina, tako igralsko kot scenografsko. Ttajala je cele štiri ure in pol in bila zato zares vredna vstopnine, ki je znašala 100 dinarjev. Vožnja z avtobusom je bila zastonj in žalostno je, da se je med tako številnim članstvom Perutnine odločilo za ogled le 48 zaposlenih. Večina obiskovalcev je bila iz Direkcije, v prihodnje pa bi bilo prav, če bi se takšne ali podobne predstave udeležilo čim več delavcev iz proizvodnje (slab odziv, kljub obvestilom na oglasnih deskah). Največ zaslug za ogled »Fausta« ima gospa Marija Rojko, na katere ramenih je stekla celotna organizacija. Upamo, da bomo naslednjič zmogli večjo udeležbo in da bo za vse nas to še večji izziv. Edi Klasinc Kratka, a neusmiljena beseda. Ničkolikokrat jo izrečemo, a njenega pravega pomena se zavemo šele takrat, ko se z nekom snidemo poslednjič. Se danes, po več kot mesecu in pol ne moremo dojeti resnice, da našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja Antona ŠAFRANKA, vodje proizvodnega okoliša, nikoli več ne bo med nas. Navajeni smo bili, da je zaradi težke in zahrbtne bolezni, ki je počasi, toda neusmiljeno kljuvala v njem, precej časa prebil na bolniškem dopustu, a komaj si je nekoliko opomogel, že se je spet vrnil med nas, saj je vedel in čutil, da ga zelo pogrešamo. Vztrajal je vse do ponedeljka, 28. maja. Preminuli Tona, kakor smo ga klicali, je prišel v naš kolektiv 1. februarja 1969 in se zaposlil kot skladiščnik, ki je skrbel tudi za organizacijo prevozov in vhlevljanje. 1. 3. 1971 je glede na svoje sposobnosti in prizadevnost postal vodja proizvodnega okoliša, ki je na svojem delovnem mestu pokazal vse svoje sposobnosti in kvalitete pravega ljubitelja živali ter živinorejca. Dragocena, enkratna so bila njegova opažanja ter ugotovitve stanja in dogajanja v reji piščancev. Kooperantom je znal svetovati in pomagati, kar mu je prineslo veliko zaupanja in spoštovanja. Kot delavec Kooperacije je bil soustvarjalec razvoja proizvodnje v količini in kvaliteti. Tu je velik delež njegovega dela. Razen delovnih obveznosti je enako zavzeto opravljal tudi druge funkcije. Kot predsednik sindikata je pokazal izredno pripravljenost za delo. Zanj je bila vsaka naloga svetinja. Našemu Tonetu v slovo Nepozabni bodo ostali izleti v njegovi brezhibni in popolni organizaciji, tako za sodelavce, kot za kooperante. Žalost ob krutem spoznanju, da smo bili samo 14 dni pred njegovo prerano smrtjo skupaj na popotovanju po Italiji (Ravena, Rimini, San Marino), je zato toliko hujša. Čeprav je prestajal težke bolečine, tega niti za trenutek ni pokazal. Trudil se je, da bi z izleta odnesel kar največ nepozabnih vtisov in to mu je v veliki meri tudi uspelo. Kot prijatelja in tovariša je pokojnega Antona krasila izredna človeška vrlina, da je bil vedno in povsod pripravljen pomagati, naj je bila potreba službena, strokovna ali prijateljska. Imel je mnogo bogatih življenjskih izkušenj, ki jih je rad nesebično prenašal na druge, predvsem mlajše. Vedno bolj se zavedamo, da smo izgubili sodelavca, strokovnjaka in prijatelja, njegova žena zvestega moža, otroka pa nenadomestljivega očeta. Rad nas je imel in mi smo imeli radi njega. Čeprav si tega na glas nismo nikoli razlagali. Upamo le, da je iz naših neizgovorjenih misli lahko čutil, da je bil in bo za večno ostal naš dragi sodelavec ter zvest prijatelj. Za vse, kar nam je dal, smo mu silno hvaležni. To, kar smo mu želeli vsak po svoje povedati, kar smo čutili zanj in do njega, naj kot njegova bogata zapuščina živi med nami. Uresničujmo njegovo veliko željo, da bi se imeli radi med seboj, da bi se spoštovali, si bili pripravljeni odpuščati in pozabljati na krivice. Njegovi sodelavci in kooperanti Krvodajalci, vabimo vas Prijatelji. Thdi mi, krvodajalci se vključujemo s svojimi aktivnostmi v program aktivnosti ob 85-letnici Perutnine. Ko bo mimo sezona dopustov se bomo sestali, saj vas je veliko, ki ste z večkratnim darovanjem prislužili tudi nekatera priznanja za to humano dejavnost. Ponovno imamo organizirani krvodajalski akciji 31. julija in 4. septembra. Vseh dosedanjih letošnjih akcij ste se precej številno udeležili, zato pričakujemo, da bo tako tudi tokrat. Če imate možnost, povabite k sodelovanju tudi prijatelja, sodelavca. V maju in juniju so darovali kri naslednji krvodajalci: Krvodajalci iz Perutnine, ki so darovali kri dne 22. 5. 1990 1. Potrč Milan 2. Medved Anton 3. Kozel Jože 4. Gajšek Dragica 5. Bedrač Anica 6. Krajnc Bruno 7. Emeršič Boža 8. Frigl Anica 9. Fras Vladimir 10. Kovačič Ivan 11. TTrafela Venčesalv 12. Herga Milan 13. Hojnik Zlatko 14. Rojko Marija 15. Kajsesberger Sonja 16. Petek Kristina 17. Strmšek Anton 18. Čeh Ivan 19. Toplak Janja 20. Pečnik Renata 21. Cajnko Lojze 22. Pernat Stanko 23. Kukovič Ivan 24. Zajc Zvonko 25. Ploj Darinka 26. Ciglar Franc 27. Krstič Ratko 28. Gojkovič Marija Sest krvodajalcev je bilo odklonjenih zaradi trenutnega počutja. Posamezni in klicani krvodajalci iz Perutnine Ptuj, ki so darovali v maju: 1. Belšak Branko 2. Kostič Božidar 3. Bohanec Mihael 4. Potočnik Janez 5. Peter Stanko 6. Šegula Roman 7. Mikša Martin 8. Pukšič Mirko 9. Repič Branko 10. Gabrovec Ivan 11. Mertuk Franc 12. Požar Anton 13. Brglez Adolf 14. Vrbnjak Štefan Krvodajalci iz Perutnine Ptuj, ki so darovali kri dne 26. 6. 1990: 1. Zagoršek Vladimir 2. Petek Alojz 3. Ferčec Marjan 4. Stramič Alojz 5. Cvetko Martin 6. Erbus Janez Hvala vsem in vsakemu! Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in besede sožalja ob smrti dr. Milana CARLIJA. družina Lesjak-Carli Ob boleči izgubi očeta Stanka ROZMANA se iskreno zahvaljujemo IO OOS in sodelavcem PF Tovarna krmil za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Stanko Ob boleči izgubi matere Katarine HORVAT se iskreno zahvaljujem IO OOS in sodelavcem PF Tiskarna za darovano cvetje, izrečeno so- žalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. sin Janko Ob boleči izgubi dragega očeta Stanka DRAŠKOVI-ČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tiskarne za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Marija Čeh Ob boleči izgubi drageja očeta Andreja VIDOVIČA se sodelavcem in konferenci sindikata Perutnine zahvaljujem za darovano cvetje ter spremljanje na njegovi zadnji poti. sin Vili Če bi mi kdo vzel snemanje bi storil isto kot če bi me ubil. Nobena stvar ne sme ostati nezabeležena. KOKO — ambasador Perutnine Decembra lani smo vas v sestavku KOKO na vseh koncih sveta seznanili kako je petelin Koko postal filmska zvezda. Njegov »učitelj« in snemalec Tinček Ivanuša je takrat med drugim povedal da namerava svojega varovanca še marsikaj naučiti. Del tega kaj vse je možno naučiti petelina je Tinček Ivanuša pokazal na letošnjem Jugoslovanskem festivalu video filma, ki je bil v Vršcu od 19. do 20. maja. Na festivalu je sodelovalo 55 filmov poljubne izbire, ki sojih posneli avtorji z vseh delov Jugoslavije. Sedem članska strokovna žirija je filme ocenila in podelila zlato plaketo za najboljšo režijo, ton, montažo, scenarij in kamero (posnetek). Tinček Ivanuša je prejel zlato plaketo za scenarij osem minutnega filma v katerem petelin Koko odnese v valilnico jajca za svoj naraščaj, se sprehodi med otroci s svojim naraščajem. Tudi po nakupu mora v trgovino, ker pa v gozdu nanj preži lisica mora v mesto po cesti, zato se mora naučiti prometnih predpisov. V prometu pa se ni takoj prav znašel, zato je celo plačal kazen. Tinček Ivanuša med snemanjem Tinček, kako kot državni zamgovalec — scenarist ocenjujete festival? O organizaciji in organizatorjih vse najlepše. Rahlo pa sem razočaran nad vsebino in izvedbo filmov, ki so konkurirali. Pričakoval sem neko globljo vsebino filmov, v katere je treba vložiti truda in znanja pa so se v glavnem omejili na razne svetlobne efekte. Le malo je bilo scenarističnega pri teh filmih, dasiravno so v nekaterih sodelovale kar številne ekipe. Izgleda, da dobiva video film neke nove izrazne dimenzije. Bržkone je bila podobnega mnenja tudi strokovna žirija, saj je na posvetovanju — okrogli mizi — tekla beseda v glavnem o ustvarjanju video filma. Pri tem je bil Koko v ospredju. Ne malo je bilo govora tudi o finančni plati, video filma. Vprašanjem o petelinu ni bilo ne konca ne kraja, kako do ideje, dresure, snemanja... Tlidi sicer je Koko zbujal nepopisno navdušenje vseh sodelujočih. Zanimivo je tudi to, da je celotno prireditev prenašala lokalna televizija Vršac, petelina pa v celoti tudi TV Novi Sad, v nedeljo pa še TV Beograd. Pravite, da video filmi obirajo nova pota, kakšna je potem bila tematika drugih avtorjev in ali kanite spremeniti tudi svoj koncept? Videti je bilo možno vse od gledališča, do raznih spotov, pevskih, športnih do umetnosti, vendar ni bilo kaj dosti igre ali scene. Kot sem že rekel, je bila v glavnem igra luči. Kar se mene tiče, ostanem pri svojem konceptu. Gledalcu hočem dati neko vsebino, igro. Nadaljujem zgodbe s petelinom s še tremi kratkimi filmi, kljub dolgotrajnim in težavnim treningom in snemanjem. V 2. zgodbi imamo učenca in študenta. Koko obiskuje šolo, se uči matematične enačbe. Ttidi brez glazbene-ga pouka ne gre saj je vendar petelin. Piše note, poje pred tablo. Petje spremlja tudi na klavirju. Končno prejme diplomo za končano perutninarsko petelinjo univerzo. Tretja zgodba prikazuje odločitev, da Koko postane smučar. Kupi si opremo in začne trenirati. Na Pohorju na Zlati lisici postane svetovni prvak v petelinji konkurenci. V četrti zgodbi postane lovec in po vseh zgodah in nezgodah v globokem snegu izsledi svojo smrtno sovražnico lisico in jo ustreli. Materiali so posneti, najti moram le čas, da gradivo uredim in zmontiram. Veliko idej torej. Imate kakšne ideje za novo reklamo Perutnininih izdelkov, saj vemo, da sta bili reklami, ki ste ju pripravili lani izredno lepo sprejeti, kar pričajo izjave in pisma TV gledalcev. Idej za reklamo imam veliko. Dobivam tudi mikavne ponudbe za pripravo reklamnih filmov, zlasti za vašo konkurenco. Vendar sem začel pri vas, denar pa tudi ni vse. Navsezadnje je reklama tudi to, da v Vršcu recimo, skoraj nihče ni vedel za moje ime. Vsi so me klicali Koko—Perutnina. Kot sva se pred meseci pogovarjala, snemate tudi druge živali in še kaj? Da. Odrasel sem v kmečki izbi, zato imam odprte oči za kmečko življenje. Ttidi delal sem veliko na terenu in z ljudmi diham kot pravimo. Čutim z njimi in jim vem poiskati dušo. Ljudje, ljudske usode in delo preprostih ljudi me zelo zanima. Zanima me zgodovina naše lepe domovine in etnografija naših krajev. Ttidi na to tematiko pripravljam več stvaritev. Ravnokar pripravljam film za festival v Pančevem na temo Zemlja —ljudje. Ttidi na festival filma in TV filma v Pulo sem povabljen. Razmišljam pa tudi o med-naronih festivalih. Seveda se zavedam konkurence vsega sveta in tega, da filme ustvarjajo skupine ljudi, tako kot je bilo v Vršcu, jaz sem verjetno edini, vsekakor pa eden redkih, ki sem sam od scenarija, režije, kamere, tona in montaže. Pa vendar bom poskusil sam proti številnim ekipam. Kar bo, pa bo. V zadnjem času je prisotno vse več nacionalnih in političnih nestrpnosti. Bili ste v Vojvodini. Ste v Vršcu čutili kakšno razlikovanje? Kje pa! Niti na enem koraku. Nestrpnosti ustvarjajo nekateri politiki za svoj prestiž. Ljudje pa so dobri, kot pri nas. So enkratni gostitelji, boljši kot smo v Sloveniji. Bil sem presenečen, ko so vse nagrajence sprejeli kot nekakšne častne goste. Prepričan sem, da so takšna srečanja resnično most prijateljstva med ljudmi, ne pa razne parole in politične deklaracije. Zato se rad udeležim festivala v Pančevem. Tudi v Vršac sem za prihodnje leto spet povablje. Kakšni pa so vaši načrti za naprej? Snemati, snemati in spet snemati. Če bi mi kdo vzel možnost snemati, bi bilo isto, kot če bi me ubil. Bodimo torej prepričani, da bo Tinček Ivanuša še dolgo živel in ustvarjal. Iskreno mu čestitamo k dosež-kom- L. C. SK7?WA: £.1)1 ^•ftsiNC rte5/w NAfPlO MKPTM f^sj. iDK^-KIU ¥-LEJ~ v/cfl oblem MfliDV MESTO V £2; nireA JAfcO' PISflTEt, m-suf oce Mojvd- >iMSW /iW/ST Tip Fi^rrt cist/lo re^flc MA DOLfc. VPS77) *»64?£V EAnIdi« /it) GL aeM^p (Mt SILM- W7EE3 pfssroP ^I/ETLO Ab)&L Pivo T/Pe P-o€0m: 5PIM- xvski NO£oM MDSV/O (MAMi Nfig F-Pč£iS&. ITAL« Pevec v ižTCI K.05flf?- KPPSP {Ul£ GJLžifl CP-tC^ stA- Msrp) ot&iL-je fr W$žiL žPEea K<%V<7 IM£ nflH]S£ VAsecjt TBSlEm' f-T/JAJl rTflUTE f.SlTO , 'OGO-ietHo hOŠTMO TASL vteiesA PEW) Srem IVAhJ mčf\fc ;svtK BO&IHJf\ rpePi&ift Pte?- LO& rum IVDIJAH. 'ičnevPi A-B-eHj CAHUS ,fr (&JI7 jr Sfol>D)£ mča otdk p& ^L/U UMKI IfLIll? MESTO v ■l£,hi V06fiL UttbJ CHftfU- UcpkA \JlovA KVfM eršr) ČfiM fclhStU \A?ySKo- vopjA \ipiT7A zAGfi- TV icohtfi TftTOB fcinsm POfFR^V iPtetL P060- METftS PAUČEVc1 PtM?r B£P-- TPNcaj EMILI ČMU irftuj. IG-PA M (APlILILU itm NITICf) gl-hesto At-hmie D3V(£Kfl miuM ČISTA TEŽft > ,/r fclMSkfil VBHSkf) Pevi?4 AUf-oH- PtlAČft GfisKo HES7V nuziKft- U7E 8EOM, mmA fcBmtP rAenTF. &P9KI £0& GctVOV VIDIK PIVO /ME hp/mp MfiGKAM >rp‘ PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko - predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2500 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska Perutnina Ptuj.