249. številka.
Ljubljana, v soboto 30. oktobra.
XIX. leto, 1886
Uhaja vsak dan *ve#»-r, izimši nedelje in praztuke, ter velja po poŠti prejeman za a v stri j s ko-ogerske dežele za vse leto 15 t^ld. za pul leta 8 «ld., za četrt leta 4 gld., ss eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j nb I j a no brez. pošiljanja na dom n » se leto 13 glđ.'. za četrt l *-tS gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristnpne petit-\rste po 6 kr., če se Oansaitn jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s<< ne vračajo. Uredništvo in upr avnifttv o je v Rudolfa KirbiŠa hiši, »Gledališka atolbi". Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol lete........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
B^*" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naroČilo. U&ravrt/i&lvo ,,Slov. ITaroda'*.
Predlog grofa Clama.
Grof Clam je stavil v jezikovnem odseku naslednji predlog:
„Izvoli naj se poročevalec jezikovnemu odseku z nalogo, da preiskuje in dožene, na katere strani in v katerem obsegu ima oblast dajati določbe o rabi deželnih jezikov v šoli, uradu in sodnijah po sedaj veljavnih pravilih (normah) z jedne strani vlada, z druge strani pa deželno postavodajstvo, in da o tem sporoči (jezikovnemu) odseku.u
Kak namen utegne imeti ta predlog? Razvidno je takoj, da bi ne bil potreben, ko bi se jezikovni odsek zlagal s Scharscbmidovim predlogom. Člani jezikovnega odseka hočejo torej imeti gradivo zbrano, na katerega podstavi Scharschmidov predlog ali popolnem zavržejo, ali ga spremene, ali pa stavijo namesto njega drugače osnovan, samostojen predlog. Vse to je možno in najmanj je pričakovati,
da jezikovni odsek namerja vsaj utemeljiti svoj konečni ukrep, tudi ko bi hotel po Gregrovem nasvetu predlugati, da nuj prestopi državni zbor glede na Scharschmidov predlog na dnevni red. Tudi v poslednjem slučaji je modro, če se bo naslanjal jezikovni odsek na snovi, katere zaukazuje zbrati Clamov predlog.
Iz tega predloga je nadalje razvidno, da nema vlada vse oblasti v rokah za določevanje jezikovnega šolanja in znanja in grof Clam namerja po dosedanjih določbah v tem pogledu ali nasvetovati, da nuj se po njih jezikovno vprašanje še nadalje izvršuje, ali pa da se spravijo v soglasje Iste določbe ali pa oboje.
0 tem, da narodna ravnopravnost ni še izvršena, pač ni treba preiskovanja; da pa je treba dosedanje določbe z jedini ti, je dokazano s tem, da si namere vlado in nekatere na pr šolske določbe nasprotujejo. Tako zahteva z jedne strani vlada, da bi znali uradniki dobro n>mščino, v tem, ko šolske določbe za češke gimnazije ne skrbe dovolj za to namero v tem času. Ko so se levičarji pritoževali v jezikovnem odseku zaradi te nepriličnosti, je grof Taaffe opomnil, da naj skrbe, da bodo mogli državljani v pomešanih deželah tudi naučiti se nemščine". Kar se dostaje Slovencev, je stvar ravno narobe: tu se uči nemščina in v nemščini toliko, da se je pozabilo na slovenščino skoro popolnem. Kolikor se torej grof Clam opira na dosedanje določbe zastran soglasja, pač ne zasledi dotični poročevalec niti v določbah vlade, niti deželnih zborov, da bi bili kaj ukrenili, kar bi zaviralo učenje nemščine, pač pa mnogo tega, kar zavira zdravo šolsko poučevanje v obče.
Jezikovnemu odseku pa tudi gotovo ne more biti do tega, du bi se po dosedanjih določbah oblast vlade razširila še na druge strani. Veliko bolj mu bo na to gledati, kje si jemlje ona preveč svobode in kje ona neugodno določuje nasproti deželno-upravnira določbam. Za ta del utegnejo dati zbrane določbe jezikovnemu odseku mnogo podatkov, na podstavi katerih naj bi se omejila dosedanja vladna oblast. To pa zopet kaže, da jezikovno vprašanje se mora urediti že zaradi tega, da ne bo sezala vlada čez meje, v katerih je določevati
narodom samim. Sicer pa je tudi preiskavati, ali ni tudi vlada omejena zastran določeb deželne samouprave.
Ko bi hotela kaka osrednja vlada pravično deliti narodno jednakopravnost, bi bilo vprašati, a 1 i tega ne zabranjujejo dežele s pomešanimi narodnostim!. Kjer koli izvršuje osrednja vlada jednakopravnost, opravičuje svoje naredbe z določbami iz preteklosti, in glede na Prazakovo zadnjo naredbo, je Praški namestniški list sam rekel, da je vladi dolžnost, izvrševati narodno jednakopravnost po določbah, ki so bile že dane, in sicer tako dolgo, dokler narodi sami ne napravijo primerniših določeb za izvrševanje narodne jednakopravnosti. Po tem si mora vlada sama pomagati, dokler se narodi ne sporazumejo za primerniše določbe! Tako namestniški list v Pragi!
Taka izjava je silno pomenljiva in trka naravnost na vrata narodnih zastopnikov. Vlada priznava torej, da je treba izvršiti narodno jednakopravnost, in vidi zadržek v nesporazumi jen j i pojedinih narodov. Da bi država pa ne trpela škode v tem času, izvršuje vlada sama to jednakopravnost, če jo je volja. Ali tudi če je voljna, je navezana na dosedanje določbe, bodi si prejšnjih vlad, bodi si deželne samouprave.
Ko bi namerjal grof Clam samo to, da bi stare ali dosedanje določbe tako rekoč zopet oživele, bilo bi tudi nekaj. Kajti še Pražakova naredba dokazuje, da je bilo v narodnostnem oziru že za dobe Stadion-Bacha mnogo boljše, nego sedaj! V tem oziru bi bila torej Clamova namera jako hvalevredna, in jezikovni odsek bi utegnil s tako zaslombo mno-gokaj predlagati, kar so bile nalašč pozabile liberalne vlade, ali pa za kar je pojedincem teh vlad, ki so še živi, spomin tako okostenel, da so dobili od takrat popolnem drug razum.
Vse druga pa je, ako hoče grot Clam preso-jevati zbrane določbe deželnih samouprav. S takim gradivom jezikovni odsek nikakor ne pride do predlogov, k-jtere bi mogel vsprejeti državni zbor. (Konec prih.)
LISTEK.
Zapozneli Riklijan.
(Slika iz Bleškega življenja, spisal S a most al II.)
Cel teden že je prepreženo nebo s sivimi ob laki. Kedaj pa kedaj prši iz jesenske goste megle dež v drobnih, skoro nevidljivih kapljicah. Nadležno postaja vsakemu tako vreme, le lovcem, ki hodijo za slukami, se veselja taja srce, to so pravi „lovski dnevi", kakeršnih si le želeti morejo. Bleski gostje so že davno razpršili se na vse štiri vetre, pota so posuta z odpalim listjem, vse je prazno in pusto. Kmetje pripravljajo nastelj in na pamet računijo, koliko čistega dobička imajo iz živahne jabolčne kupčije. Poljski pridelki so razven repe in korenja pospravljeni, uspeh letošnje letine izpal je povsem v zadovoljstvo. Živahno gibanje po cestah je minilo, le kak z deskami težko obložen voz počasi reže blatno pot.
V četrtek opoludne pa, vender premaga, Če tudi le za nekaj časa žarko solnce megleno obnebje in osveti s svojih žarkov vodeno svetlobo jesensko okolico Bleško.
Od Lesec sem počasi koraka nekdo.  Če tudi
še ni treba pihati mraza si v roke, je vender zavit ves v rujavo kožuhovino. Okoliščina, da bos capa po blatu in da glava nema pokrivala, sili nas so diti, da je pozni obiskovalec, ki ga opazujemo, če-stilec solnčnega doktorja. Gotovo je čital v prostornih sobanah domačega gradu o vsemoči solnčnih kopelji in prihaja ravno, da bi pod osobnim navodom svetovno znanega zdravnika narave okrepil si nezmožne živce. Nemirno, da s strahom ogleduje s svojimi očmi okolico. Vidi se mu, da ne mara za družbo, sicer bi si bil v Lescah voznika najel. Ko dospe proti Bobnovcu čez most, zapazi, da gre nekdo za njim, pospeši korake, da bi ga ne došla neljuba druščina, a, ko pride prav mej hišo in hlev, žuga ga srečati drug prišedši iz Zagoric sem. Plašljivi ali sramežljivi (to pustimo nerešeno), gost ne more ne naprej ne nazaj. Ne premišlja dalje, smukne s ceste skozi odprta vrata na dvor samotni. — Misli si, da ga ne vidi nihče, toda ljuto se moti ubogi revež. Srce mu zatrepeče strahu v prsih, ko zaropota veriga in se vrže za njim. Bobnovčev srditi pasji varuh, močni Tiger. Ne le samo hlač pomeril, raztrgal bi bil nesrečneža, da ne poteče h kratu veriga hudemu psu. Položaj pa je bil še vedno kritičen.  Bosopeti Riklijan tiščal se je v obzidani kot
iz katerega je bil izid nemogoč. Na obeh straneh visok gladek zid, zadaj pa razjezeuega psa ostrozobe čeljusti odprte, vsaki hip pripravljene prijeti. Tesno kakor deska se je pritiskal na zid, kakor se le skusi ganiti, doseže ga neusmiljeni Tiger. V ka-cem strahu in trepetu je bil, čuti lehko vsak sam, če si predoči obupno situvacijo. — Celo uro je ravsal razdraženi pes po njem in bati se je bilo, da sedaj pa sedaj poči veriga. Ni ga bilo Človeškega bitja na pomoč, vladala je tista absolutna tišina, ki jo često nahajamo v „farovžih" na kmetih. No, na vse zadnje vender pride angel j varuh v po« dobi robustne „te kravje". Prišla je namreč gledat, kaj vender ima Tiger, ker ne da tako dolgo miru že.
Ako je res. kar trdijo nekateri, da prvo svidenje odločuje udanost ali mržnjo dveh bitij, bili so ti trenutki za našega Riklijanu pogubonosni. Zastonj je upiral milo proseče oči v dekletov obraz, ni jej mogel omečiti srca. Zunajnost njegova govorila je prejasno zoper njega. Bosonog, gologlav, kaj ima tukaj stikati po dvoru ? Kraja je namen njegov, toda Tiger mu je preprečil hudobne namere. S psom potegne dekla, oklešček jak na tleh pobere, bliže stopi in začne mu jih dajati po hrbtu, po glavi,
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b I j a n i 30. oktobra
Predvčeraj poročal je dr. Falk v Aradu svojim volilcem o svojem delovanji v ogerskem državnem zboru. Pri tej priliki zavračal je zahte-vanja madjarskih Šovinistov, da bi se osnovala samostojna ogerska vojska, katera bi po njegovib mislih jako drago stala deželo. Čast Ogerske zahteva, da bi bila njena vojska tako močna kakor avstrijska. Stroškov za tako .vojsko bi pa ne zmagovali Ogri. Ko bi bili obe vojski, avstrijska in ogerska tesno zvezaui, bili bi Ogri pri tem, pri čemer so sedaj, ko bi pa ne bili zvezani, bi pa v vojni to oviralo njijino silo. O vnaujih zadevah pa se je izjavil dr. Falk, da Avstro-Ogerska ne bode dopustila, da bi Rusi Bolgarom usilili svojo voljo. Govoril je tudi o nagodbi, pa ni nič posebnega povedal.
RuBki listi so nedavno objavili vest, da je Avstrija povprašala v Carigradu, bi li bili zadovoljni, da bi si prisvojila Bosno in llereegoviuo. Turška vlada pa tega ni hotela privoliti. Rističev organ „Nova Ustavnost" piše o tej zadevi v številki z dne 15. (27.) t. m., da so v Carigradu bivajoči bosenski emigranti zvedevši. da hoče Avstrija si prisvojiti Bosno in Hercegovino, poslali deputacijo k sultanu prosit, da naj se nikar ne odreče svojim pravicam do omenjenih dežel. Člani deputacije bili so Ali paša Rizmanbegović, Čengič aga, bega Lju-bojević in Stočevie pa še več druzih, vodil jo je pa mufti Šamiš Kadić. Sultan jo obetal deputaciji, da bode vse storil, da Avstrija i/prazni deželi in se bode poganjal pri velevlastih, da Bosna in Hercegovina ohranita avtonomijo. „Nova Ustavnost" na dalje trdi, da Turčija le zategadelj zbira vojake, da se bode uprla avstrijske; aneksiji Bosne in Hercegovine. Kosi,a ne bode zasela Bolgarije, da bode tem lože prisilila Avstrijo, da ostavi Bosno in Hercegovino. Mi vsega tega prav ne verjamemo, Če tudi omenjeni srbski list trdi, da je to zvedel iz najzanesljivejšega vira.
\ nanje <lržave.
Kako daleč je že sedanja bolgarska vladna stranka zašla na napačna pota, kaže to, da se v Bolgariji in Vzhodni Rumeliji nič več ne poučuje po javnih učiliščih ruščina.  Zamenili so jo z nemščino, dasiravno je popolnem nerazumljivo, čemu je potrebujejo Bolgari.   Sedaj  v Bolgariji vladajoče osobe hočejo potrgati vse vezi,  ki vežejo bolgarski narod še z Rusijo in ostalim slovanstvom,  ter se oklen.ti nemštva. Z vso silo podpirajo vsak tuji ne-slovanski upliv v deželi ter delajo na potujčenje naroda. Skrajni Čas je že, da Rusija naredi konec takemu  početju  Stambulovo  in njegovih pristašev. Tujstvo je v Bolgariji že itak pregloboko zasadilo korenine, kar kaže to, da se regentstvo tako upira ruskim željam in pb sili hoče nadaljevati Battenber-žanovo politiko.   Rusiji in bolgarskim rodoljubom bode treha mnogo dela,  da bodo popravili, kar je knez Aleksander spridil. Stambulovcem se je posrečilo narod zlasti v mestih nahujskati proti Rusiji. Tako vlada v Varni silno razburjenje. Jedna stot-nija vojakov straži ruski konzulat, da ga poulična druhal ne napade. — Razmere v Bolgariji so pa za regentstvo vedno neugodnejše. Natančnih poročil ne dobivamo, ker bolgarska vlada strogo pregleduje vse brzojavke. Vlada je baje zasledila zarote na več krajih in že sama obupuje, da bi se mogla še kaj časa vzdržati. Posebno pomenljivo je, da vladni pri vrženci že ostavljajo deželo, ker mislijo, da ni več varno.   Mnogih vladnih poslancev ni v Trnovo, od opozicije pa nobenega in se je zategadelj zborovanje moralo odložiti za štiri dni. Regenstvo upa, da pridejo ta čas še nekateri vladni pristaši. Vseh pa
ne bode, ker mnogi spoznavajo, da sebranje, kateremu odreka Rusija zakonitost, ne bode doseglo ni-kakih uspehov, ampak bode samo škodovalo deželi. — Na taboru, kateri so nameravali sklicati Can-kovci v Sonji, hoteli so odstaviti sedanje regenstvo in vlado in proglasiti novo vlado s Cankovom na čelu, vrhovno poveljništvo Sofijske garnizije pa iz ročiti generalu Kaulbarsu. — Vladni list objavlja prikaz, da je Ruičuški poveljnik polkovnik Filov obsojen na štiritedenski hišni zapor, ker je naščuvan po generalu Kaulbarsu poslal vojnemu ministerstvu jako predrzno brzojavko, podpolkovnik Švarov je pa za zmiraj odstavljen, ker je ravnal proti poveljem vlade in ostane še na dalje v zaporu.
Odnošaji mej Itusijo in Bolgarijo so vedno bolj napeti. Ker se bolgarska vlada neče udati Rusiji, bode slednja, kakor se misli zaprla Bolgarijo od morske strani. S tem bode mnogo škodovala bolgarskej trgovini. Ko bi pa to še ne pomagalo, bode pa okupovala vso deželo. Razna poročila zatrjujejo, da Rusija v južnih krajih že zbira vojake, in dela priprave za prevoz.
Franc||a in BnNijase vedno bolj približujeta. Ko je imenovan francoski veleposlanik za Pe-terburg, bode se tudi ruski veleposlanik baron Moh renheim, ki je bival že dolgo na dopustu, povrnil v Pariz. Sicer še ni gotovo, da bi baron Molirenheim ostal v Parizu, ampak se bode morda v kratkem zamenil s kom drugim. Za dobre usluge, katere je Francija storila Rusiji v bolgarskej zadevi, hoče se slednja udeležiti francoske razstave, francoska vlada bode pa zato skrbela, da razstava ne bode imela značaja stoletnice velike revolucije.
Po poročilih iz Varšave sklenila je komisija, katera ima ukrepati, kako bi se Poljsko očistilo pruski podložnikov, ruskej vladi priporočati, da se iztira kakih 20 000 pruskih tovarniških uradnikov in delavcev. Vlada se pa še ni odločila o tej zadevi. Kakor se vidi, Rusija nič kaj ne mara posnom »ti Prusije. Če bode začela iztiranje v večjej meri, storila bode to le, ker bode prisiljena, kajti toliko število Nemcev v zapadnih pokrajinah, bi jej utegnilo biti nevarno, ko bi prišlo do vojne z Nemčijo.
Papeževa zaupna oseba se dogovarja z grško vlado zastran osnovanja diplomatiške zveze mej Grško in Vatikanom. Papež je nekda pripravi en varovati grške koristi v orijentu in v vseh katoliških šolah v orijentu uvesti grščino kot učni predmet. V Vatikanu se najbrž nadejajo na ta način Grke polagoma pridobiti za katoličanstvo. Vsled tega bi se pa utegnili shujšati odnošaji mej Rusijo in Grško.
Dopisi.
Iz Si. Jurija pri Kranj i 28. oktobra. [Izviren dopis.] Pred dvema letoma je bila naša vas jako mirna. Mladeniči so se obnašali lepo, razumeli so se dobro mej seboj, kakor tudi z mladeniči sosednih vasi j. O pretepih in pobojih niti sli sati ni bilo. Tujce, gredoč skozi vas, so lepo pozdravljali, bili so uljudni. Čul sem jih večkrat hvaliti rekoč: Vaši mladeniči so v lep izgled drugim. Žalibog, da to ni več tako! Kako je pa zdaj ?
Ni dolgo tega, kar so že v drugo napadli in kamenali žandarme, ki so tod str azili. Plačilo za to so dobili. Dne 26. t. m. zvečer so napali že v tretje gozdnega čuvaja Antona Ropreta ter so ga tolkli in teptali prav neusmiljeno. Zdaj jim /saj ne bo mogel precej dolgo braniti loviti v zanjke in streljati brzih zajcev!
Po pregovoru : „Jedna garjeva ovca sto drugih oskruni,"  zgodilo se je tudi pri nas. Tujec M. A
zbral je krog sebe ter pokvaril neizkušene komaj otroškim hlačam odrasle mladeniče. Dozdaj je vodja Še majhni krdelci. Tesno so se ga oklenili A. M., F. P., J. M., a bati se je, da se mu tudi drugi neizkušeni ne udajo.
Splošna je nevolja mej vaščani nad takimi čini. Ostre kazni žele nerednežem, ki spravljajo našo vas v slabo ime. Žganjepitje poganja svoje cvetje !
O«! dolenjske meje v oktobru. [Izv. dop.] Dolgočasna jesen z vsem svojim spremstvom prišla je zopet v deželo in človek, poprej poln življenja in gibanja, prerodi se vsled jesenskega tega upliva nehote v — pravo pravcato podobo izvirne cmeri-kavosti ... In čuda to ni I Le glejte in ozrite se, gospod urednik, nekoliko okolu;i gosta, neprodirna megla plazi se po gorah in dolinah od jutra do večera, kot da bi novo organizovani kranjski „Land-s t. u rti j" res imel todi že svoje začetne n strelske vaje", in druge take priprave za čas, ko se približa
— „huda ura!" ... In vsega tega kriva je jedino le — jesen, sedaj, dočim bode jedenkrat take in jednake megle kranjskega „Landsturma" kriv ta ali oni politični velikan, ki sicer — po telesnej velikosti ni takova „zver", kakor je bil pokojni staro-veški Goljat, ipak velja v novem veku za unikurn v duševno in telesno popolnem dozorelem človeštvu, naj si je že potem Bismarck ali Giers . . .
Dasi ravne pa ne vemo ne „ure ne dneva", kdaj bode črna vojska poklicana v „ ogenj-' za »dom, vero in cesarja", vemo vender, da smo mi Slovenci ali sploh Slovani (?) duševno še nedozoreli in pov-sem premalo inteligenten narod v Avstriji, kakor nas je pred kratkim obsodil minister dr. Gautsch,
— le to je razloček, da bodemo mi Slovenci imeli še časa izobraziti se, minister dr. Gautsch pa ne bode več časa imel ustati, ko bode jedenkrat raz ministerski stol odletel in potem postal „raz- ali ex-minister!" — Sicer pa nas ne bode niti minister dr. Gautsch uiti kateri drug njegov kolega plemenitega duha in manire, a tudi ne avstrijskih Nemcev in nemškutarjev črna vojska — kultivirala, pač pa si bodemo sami pomagali do tiste strašne stopinje svetovne omike, kjer človek in narod nesta več kakšna zverina, temveč inteligenten in zaveden del avstrijske države!
Pa, — kakor sem že dejal, gospod urednik,
— je zdaj tu jesen! Jesen ne le v naravi, marveč tudi v našem narodnem društvenem življenji po ne-kodi, in gosta megla v podobi brezbrižnosti od strani tacih narodnjakov — katerim nalog je z dobrim zgledom nam družim svetiti! — ln vse to kaže se zadnji Čas človeku, kateri bi rajše opazoval napredek nego tisto precartano Nirvano — lenobe!
Kaj neki Bili nekatere narodne junake pred-stavljati svetu podobo dolgočasnosti jesenske, dočim se nemštvo roga našej omahljivosti 1 ... O! jadiko-val bi človek „kam gospod, gre tvoja pot!u — Neverjetno ali — istinito!
Dolenjski pohajkovalec.
M a Livku pri Koboridu 21. oktobra. (»Edinosti" in njenemu člankarju poslednja beseda.) (Dalje.) V čem pa se razločujejo ti dvojni aspiranti za učiteljišča?   Ne da se
M" Dalje v prilogi. "W
kamor je zadela.   Kakor toča gosti udarci krepke J Gorenjke so leteli nanj, še jedenkrat se proseč ozre v neusmiljenega novega zoprnika, potem mu blagodejna nezavest prevzame ude, omedli in se zgrudi na tla.
Na vpitje deklino prilete hlapci in Bobnovec sam, ogledajo ubitega in ga po obleki spoznajo za grozno velicega starega — lisjaka.
Iz napol odprtega ozkega gobca visel mu je čez ostre zobe rudeči belopenasti jezik. Sape ni bilo zaznati na njem, nobena mišica se ni za las premaknila, da še celo svit malo odprtega očesa bil je mrkel, steklen, bil je popolnem mrtev.
Veliki hlapec pa, skušen mož z glavo majaje pravi, da stavi, kar kdo hoče, da lisjak ni mrtev, da se je le potajil in da ga bo kakor duha zmanjkalo, če si ga bolj ne zagotovijo. Neverjetno, vendar pa mogoče se je drugim to zdelo, zato ga ukaže gospodar deti na verigo dolgo in močno. Vrhu tega so ga še pomašili v široko vrečo, ter zborovali, kaj je početi sedaj. Besedovanje prestriže jim Bob-novčevo povelje, nesti lisjaka najemniku lova gosp. M., češ temu sliši ubita zver.
Ubita zver? vpraša hlapec, kažoč na vrečo. Vreča se je začela majati polahkoma od kraja,
vedno bolj, dokler se popolnem ni jela premetavati. | Ali vam nisem pravil,  kričal je hlapec,  vi še ne poznate lisic, potaji se hudič, potem pa gre kakor veter. —
Čudom se je čudil g. M. zanimivemu lovu. Urno stopi v zgornjo hišo, oboroži se s puško na dva ognja. Mej tem so lisjaka privezali tik jezera pri Riklijevih toplicah za deblo divjega kostanja.
Videvši g. M. prihajati z oboroženo roko stresel se je ubogi lisjak, spoznal je, da to niso več šale, vender nič ni hotel opustiti, kar koli bi mu utegnilo pripomoči k zlati svobodi. Poslednje moči zbere in v pogumnem skoku puhne v zelene valove jezerske. Visoko je plusknila voda kvišku ter se zgrnila mu čez hrbet Iskrica upanja se mu zasveti, kajti čuti, da ga nosi voda. Urno reže vodno plan, toda obrežje neče nič za njim ostati, neusmiljena veriga vleče ga nazaj. Zastonj so vsi napori, potegnejo ga na suho. Po Riklejevi brošuri pride za mrzlo vodo drganje s krtačami, a tu je padel drugim tičem v pest. Nikdar več se pred lisičino ne bo grel na solnci, kajti že dviguje smrtonosna cev se in ko dospe v višavo glave zablisnt se, mogočnega strela grom budi veličastni jek jezerskih hribov, ubogi lisjak pa se zgrudi s prestreljeno čre-
pinjo poleg kostanja na velo jesensko listje. Mrtev je v resnici. Dobro je bil zadet. V višnjevkastem smodnikovem dimu zdihnil je črno dušo.
Dekli pa, ki ga je z okleščekom nažigala, da je gotovo tri solnca videl, dal je g. M. srebrnjak svetel, ki jo bo gotovo še v poznih letih spominjal te čudne od besede do besede resnične dogodbe.
Caiigpiad.
(Po D' Amicis u.) (Dalje.)
Kako bi mogel zbrati posarane črte te divne podobe? Zdaj se ti pogled upre v bližnje obale, zdaj v kako turško hišico ali pozlačen minaret, in nato se ti mahoma vrže v ono bliščečo globino, pa se ziblje kakor naključno mej dvema vrstama tega bajnega mesta, tako da ga omamljena pamet, komaj sledi. To ti je neka veličanstvenost, neizmerno vedra in razlita nad vso to lepoto; je nekaj mladostnega in liubkega, kar ti budi spomine na pripovedke o vilah in vigrednih sanjah; nekaj zrakolikega, skri-votnega, velikega, da ti domišljijo zanaša nad resnico. Nebo, po katerem so izlite silno tenke barve opalovega in srebrnega svita, kaže ti poteze vsacega predmeta z divno jasnoto. Po morji, ki se sveti ka-
Prilog „Slovenskomu Narodi St. 249. 30. oktobra 1886.
tajiti, da je šolstvo silno napredovalo po prvej pre osnovi iz leta 1869. Preosnovala so se tudi učiteljska izobraževališča. Na učiteljišči se je učilo vsled tega zakona od vseh predmetov najkoristnejše, kar je sploh treba vskemu izobraženemu človeku; ono naj poda prihodnjemu učitelju neko dovršeno izobraženost, a zraven tega praktično ročnost za prihodnji njegov poklic, ne glede na pre d studije. Šolski strokovnjaki pa trde, da učiteljišča izvrstno zadoščujejo svojej nalogi. Spoznalo se je, da je namen in svrha učiteljišč vse dru gačen, kakor pa oni srednjih šol; spoznalo se je, da je treba tudi s predstudtjami na drug pot: ustanovilo se je pri nas pr i p r a v 1 j a ln ice za c. k r. učiteljišča, katerih si tudi drugje želi že omenjeni prof. Emprechtinger; to pa sve-doči, da so krenili naši „šolniki" vendar le pravim potom.
Mislimo si tedaj mladeniča, ki se je r a dovolj no posvetil učiteljskemu stanu ter je došel na učiteljišče iz c. kr. pripravljalnice; mislimo si pa tudi srednješolskega dijaka (— v glavnem iz spodnje gimnazije —) „komur je sreče dar bila klofuta", da je moral opustiti nado na kako bodočo karijero ter zadovoljite se s častjo in „mastjo" ljudskega učitelja. Tak mladenič je res „eine verzvveifelte Existnzw, ki se je že več let boril s „sedmi-camiu ter je sit že mestnega živenja in — — učenja. Kes pa je, da je tak dijak slišal že marsikaj, o čemer se prvemu niti sanjalo ni. More li pa biti na to svoje znanje v bodočem stanu posebno ponosen?! Če je že jedenkrat slišal, sliši na učiteljišči še jedenkrat, njegov kolega pa sliši isto tvarino prvič. Na učiteljišči pa ne delajo razlike mej jednim in drugim: oba morata znati, naj je že kdo kaj preje znal ali ne. Naš drugi učiteljski kandidat pa se po navadi „preveč" zanaša, „da je že slišal", misli si: da se mu radi tega ni treba toliko učiti in skušnja je tudi pokazala: da so ravno taki kandidati obiskavali učiteljišče po več, kakor 4 leta, ali pa so veliko slabše uspevali od svojih prvih kolegov. Se li more tak poznejši učitelj uspeti in ponašati nad svojim kolego? Ne, in ne, ker sta oba zajemala pri istem studenci, oba prestala iste izpite, h katerim predstudije pač neso pripomogle. Vi sami pa ste priznali v 83. štev. „Edinosti", da absolvirani „Ijudskošolniki" (I!) najbrže za to bolje uspevajo, ker se oni „biflajo", ko se njih kolege bavijo z instrukcijami! V Kopru pač ni nikakih in-strukcij, a recimo, naj velja Vaša, na kako večjo omiko smejo biti ponosni, ko niti istih izpitov ne morejo bolje opraviti ? Če si pa tak učitelj Vaše baze prisvaja prednost in je osobito ponosen na „predstudije", je pač „domišljav" v najvišem po menu te besede. „Predstudije" ga neso usposobile, ker te vender ne zadostujejo; dovrševalao izomiko pa sta uživala in dosegla — oba. Jaz priznavam popolno jednakost in jednakopravnost mej njima, nikdo izmej njiju naj se nad drugim ne povišuje, kar bi bilo res smešno in bi močno dišalo do „ domišljavosti in napuhnenosti;" in to tudi tedaj, če ja loči „kvalifikacija" uspešnega izpita. Tako nas uči kolegijalnost!
Navajate mi tudi, kako si marsikak pisatelj želi o učiteljstva vzgoji. Prav, ne oporekam; dobro
kor safir, se treslikajo dolgi beli obrisi miuaretov; kuple se blesketajo; vse bujno rastlinje se giblje in valoviči na jutranjem zraku; oblaki golobov obletavajo džamije; tisoč našarjenih in pozlačenih čolnov pljuska po morji; vetrič ti nosi s Črnega morja dišavo deset milj obsegajočih vrtov. In kadar si upi-janjen tega raja, kader si že vse pozabil, pa se obrneš nazaj, vidiš na novo se čudeč azijsko obalo, ki končuje ta vsegled z veličajno krasoto Skadra in snežnimi vrhovi pogorja v Bitiuiji. Tukaj je Mar-marsko morje, posuto z otoki, pokrito z belimi jadri; tu je Bospor, pisan z brodovi, ki se vije mej dvema redoma kioskov, palač, letovuic, ter se skrovito gubi sredi najvesejših gričev uzhoda. Res, da, najlepši razgled sveta! Kdor to taji, bi bil nehvaležen Bogu ter bi žalil njegovo stvarstvo; veče krasote bi člo veška čutila ne mogla prenesti.
Ko me mine prvo prevzetje, pogledam pot nike: vsi so bili izpremenjenega obraza. Gospodičnama iz Aten so bile oči vlažne, gospa Ruskinja je v slovesnem tronotku na srce pritisnila Olgico; in celo ledeni pastor angleški je izpregovoril prvikrat, kliknovši: vvonderful, vvonderful 1
Ladija obstane ne daleč od mostu.   V malo trenotkih se zbere okoln nje neštevna množina bark,
je vse, kač človek zna; mogoče bi tudi grščina ne »škodovala". Glede na tako vzgojo učiteljstva pa bi morali zvišati pouk od štirih na osem tečajev in odpraviti kakega tistih petero predmetov, ki na gimnaziji neso obligatni in se sploh ne uče.
V 83. št. pa tudi pišete, kako je neki abs „ljudskošolniku(!) servilno navezan na razne vzglede in uzore pri raznem spisovanji. Vprašam Vas, se li vse to uči na nižji gimnaziji? Kar se pa uči na učiteljišči, — učila sta se oba. Ali udihne Vašim klijentom morda vse to sv. Duh? Kdo pa sprva ni kolikor toliko navezan na „uzore", — da napravi že prvič nekaj uzornega? Saj mora vendar abs. jurist mnogo časa praktikovati največ radi pismenih izdelkov itd. Mlad učitelj pa pred „izpitom u s p os o bi j e nj a" t u d i 1 e p r a k ti k u j e ter se mora podvreči najdalje v dobi 5 let istemu izpitu. Kdo pa naj zameri mlademu učitelju, če za svojega prak tikovanja pogleda na — formulare ? To se mu mora celo priporočati, iu to vsakemu brez izjeme t In Vi, Vi pripisujete menda vse take „ročnosti" učitelju, če je le obiskoval sp. gimnazijo ?! Dovolj 1 Vidi se, na katerej strani je razen preziranja tudi „domi-Sljavost "__(Pape prih.)
Domače stvari.
— (Na Vsehsvetih inVernihdušdan) bode letos tiho na pokopališči pri sv. Krištofu, ker je c. kr. deželna vlada v sporazumljenji s cerkvenim oblastvom zaradi kolere prepovedala obiskovanje grob ov in uk a z a la, da se pokopališče zapre. To se bode jutri oznanilo tudi po cerkvah.
— (Slovenska predstava) „Mlinar in njegova hči" bode, kakor smo že poročali v ponedeljek dne 1, novembra t. 1. v deželnem gledališči. — Število ložam je liho.
— (Drobne vesti.) V Dornbergu umrl je due 23. t. m. najstarejši mož, Anton Budin, porojen 12. maja 1796, v Muši pa Župnik g. Andrej Fiegl, 72 let star. N. v m. p.! — Preteklo nedeljo vrnil se je iz Rima črnogorskega kneza častni tajnik. Prinesel je seboj podpisano pogodbo mej Črnogoro in Vatikanom in odlične rede, katere je papež podelil črnogorskim dostojanstvenikom. Kakor se javlja, bode knez Nikola papeževe dostojanstvenike tudi odlikoval s črnogorskimi redovi, papežu samemu pa poslal lepo darilo, ker papež ne vsprejme nobenega redu posvetnih vladarjev. — Kranjska stavbena družba postavila je v .Logu" veliko peč za opeke (Ringofen), v katerej se bode na leto napravilo do 2 Vj milijona opek. — Volitev gosp. J. Vošnjaka, posestnika in usnjarja v Šoštanji, načelnikom, gosp. Fr. S k u b i c a, zdravnika v Velenji, podnačelnikom okrajnega zastopa šoštanjskega je potrjena.
— („Rogača") izšla je danes 21. številka. Razen dveh večjih podob ima mnogo dovtipnega in šaljivega berila.
— (Novemberski avancement.) Mej drugim so imenovani: Stotnikoma druge vrste nad-častnika Alojzij K al i ga r in Fran Mušič v 17. pešpolku; Karol Lirowy, častnik v 17. polku imenovan je nadčastnikom v 22. pešpolku. Kadeta in častniška namestnika Lad. vit. Volanski in Izidor
na krov pa navali sila služakov turških, grških, armenskih, kateri so preklinjaje v italijanskem jeziku in kriče, da se Bog usmili, popadali naše prtljage in naše osebe.
Videč, da je zaman upirati se, objamem ladije-vodjo, poljubim Olgico, pozdravim vse druge, pa stopim v čoln s štirimi vesli, ki nas odpelje na mitnico, od koder se skozi motnjavo ulic preplazimo v gostilno k Bizantiju, na vrhu perskega griča.
i
Prva hoja po mestu.
Izginol je divni razgled od danes zjutraj 1 Oni Carigrad, ki se je zdel ves pretkan s svetlostjo in lepoto, je velikansko mesto, razneseno po brezkončnem plastišči grič v in dolov, silna množica človeških mravljišč, pokopališč, razvalin, pustinj; nevidna zmes omike in surovstva, ki predočuje podobo vseh mest sveta in zbira v sebi vse prizore človeškega življenja. Od velikega mesta ima le okostje, to pa je maj b in del zidanih hiš, vse drugo je kup deskar, kočur, neizmeren tabor azijski, v katerem mrgoli ljudstva, nikdar preštetega, vsakega plemena in vsake vere. Carigrad je mesto neprestanega izpre-menjevanja, sestavljen iz starih mest, ki razpadajo,
Hrašovec postala sta Častnika v 17. pešpolku. Ferd. Maček, stotnik druge vrste v 7. lovskem batalijonu, postal je stotnik prve vrste. A. Flux, piegledni in upravni častnik pri štajerskem dež. brambov8kem strelskem batalijonu v Celji, postal je stotnik prve vrste. Alojzij Poljanec, nadčast-nik v Štajerskem dež. brambovskem strelskem batalijonu št. 20, imenovan je stotnikom druge vrste, častnik Josip Rohrman nadčastnikom kranjskega dež. brambovskega batalijona v Rudolfovem št. 24, dr. Fran Zupane, (neaktivni) nadzdravnik v koroškem dež. br. strelskem batalijonu v Celovci št. 26 polkovnim zdravnikom druge vrste.
-■ (Odbor slov. del. pevskega društva „Slavec") n'znanja tem potom vsem častitim svojim članom, da se nahaja društvo „Slavec" sedaj v Virantovi hiši, Zvezdarske ulice, II. nadstropje kjer so redne pevske vaje vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri. -— Dalje prične se početkom novembra pevska šola za začetnike; tisti, ki žele pristopiti v to šolo, naj se oglasijo v omenjenih urah pri društvenem pevovodji g. F. Stegnarji. — Gg. pevci vabijo se, da se udeleže pevske vaje za bližajoči se koncert, jutri v nedeljo ob 2. uri v Virantovi niši II. nadstropje. Odbor.
— (Travniške ulice) so po dovažanji gradiva za novo vojašnico, kakor se nam poroča, jako razvožene, tako da po njih ni moči voziti na južno-železniška skladišča in bi bilo pač nujno, da bi se čeloma posule, kar bi ne prizadelo prevelikih troškov, ker je jama za udobavo nasipa prav blizu.
— (Prememba v posesti.) Hišo v Travniških ulicah št. 6. takozvano „Schmierfarik" kupil je od hišnega posestnika Josipa Rozmana tukajšnji mesar g. Ivan Kopač za 13.000 gld.
— (Kolera.) Od polunoči 28. do polunoči 29. t. m. ni bilo niti v Trstu niti v okolici nobenega novega slučaja. Iz Tržiča naznanila sta se dva nova sumna slučaja.
— (V Kobaridu na Primorskem) bil je, kakor se nam poroča, dne 21. t. m. prvi občni zbor tamošnje podružnice „družbe sv. Cirila in Metoda." Prvosednikom bil je jednoglasno izvoljen tamošnji dekan gosp. Andr. vitez Jekše. (Da se je pa ustanovila ta podružnica, zahvaliti se je nekemu tamošnjemu učitelju, ki pa neče, da bi se za td ve* delo, ker se menda pod sivim Krnom gleda le na leta, ker je ta učitelj premlad, in bi sicer radi tega utegnila izgubiti podružnica vso veljavo.) Podružnica šteje do sedaj sicer le 6 ustanovni ko v in nad 20 letnikov, a to je le začetek; podružnica se bode vedno bolj in bolj krepila, in kar bode članov, bodo zvesti svojej podružnici. Tako se nam zatrjuje Ker so pri tej podružnici dosedaj jedino le tamošnji učitelji in duhovniki (z okolico vred), bi bilo pač umestno, da tudi drugi gospodje pokažejo svoje „rodoljub je".
— (V Št. Juriji pri Kranji) je bil 24. t. m. ustavnovni občni zbor .Bralnega društva." Izvoljeno mu je to-le načelstvo: g. Martin Po v Še, župnik, predsednik; g. Ivan Gašperlin, c. kr. poštar, predsednikov namestnik in ob jednetn blagajnik; g. L. Jelene, učitelj, tajnik. Odborniki so gg.: Anton Blagne, Ivan Blagne, Mibaelj Ro-pret in Ivan Če baše k.
iz novih mest, ki se vzdigajo. Vse je zmešano. Povsod se vidijo sledi orjaškega dela in prebodeui hribi, izravnani griči, predmestja izenačena s zemljo, velike ceste nacrtane, nepregledni kupi ruševin in ogorkov od požarov, kupi, ki so razmetani po zemljišči, neprenehoma trapljenem od človeške roke. To je nerednost, zmes raznovrstnih prizorov, neprestanih izpremen, nepričakovanih in čudovitih razgledov, da se ti v glavi vrti.
Ako greš do kraja po kaki gosposki ulici, okončava ti je s ponorom; ako greš iz kazališča, stojiš mej grobnicami, ako se priplaziš griči na sleme, imaš pod nogami gozd, pred seboj pa drugo mesto na griči; vidiš, ako se nenadoma obrneš, na dnu globoke doline, napolu mej drevjem; ako greš okolu kake hiše, vidiš luko; ako prehodiš ulico, si zunaj mesta, si v samotni globanji, iz katere se ne vidi druzega ko božje nebo. Mesta se ti pokazujejo, skrivajo, silijo pred te, pod noge, pod glavo, za hrbet bližajo se ti, oddaljajo se od tebe, na solnci bo ti, v senci, mej gozdi, pri morji. Stopiš li korak dalje, imaš neskončni vsegled ; stopiš li stopinjo nazaj, ne vidiš nič; ako uzdigneš glavo, vidiš tisoč urnaretov, še za ped, izginejo vsi.
(D*\)e prih.)
— (Akad. društvo „Hrvatska" v G rad c i) nam piše z ozirom na dopis v 246. št. našega lista, da društvo ni nikdar od strani sloven-8Keba akad. društva „Triglav14 dobilo predloga o združenji, ampak samo od strani „Slovanske čitalnice", katera pa ni akad. društvo. To izjavo vzamemo na znanje, a mislimo, da bi združenje vse-kako bilo koristno, tudi če dotični predlog prihaja od društva, katero ni akademično
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ostrogon 30. oktobra. Cesar dopo-ludne v spremstvu Tisze semkaj dospel. Občinstvo ga naudušeo pozdravljajo. Ustavil se pred palačo primat , kateri gaje pred poslopjem pričakoval. Km. lu po prihodu obiskal cesar primasa.
Budimpešta 30. oktobra. Poslancem predloženi proračun za 1887 kaže: Rednih dohodkov 321,743.950 (za 840.993 več nego lani), prehodnih dohodkov 6,612.145 (manj 2,117.680 nego lani), vknpe 328,356.095 (manj 1,276.687). Rednih stroškov 325,945.491 (za 8,606.111 več nego lani), prehodnih tro-škov 2,395.933 (za 142.386 več), investicij 17,907.680 (za 2,592.761 manj), izrednih troškov 4,150.917 (za 557.745 več) vkupe 350,400.021 (za 6,713.481 več) torej je 22,043.926 gld. primankljaja (za 7,990.168 več nego lani). Od tega spada na redno upravo 4,201.541.
Vama 29. oktobra. Poveljnik ruske topnjače obiskal francoskega, avstro-ogerskega in grškega konzula, kateri so mu obisk vrnili, angleškemu konzulu poslal je svojo karto. — Bolgarski vojni minister semkaj prišel. — Danes priplula ruska vojna ladij a „Merkur" s 418 možmi in 18 kanoni.
Madrid 29. oktobra. 1200 podčastniških mest se je odpustilo, da bi tako vojsko očistili upornega duha.
Budimpešta 29. oktobra. V poslednjih 24. urah 10 osob za kolero zbolelo, 4 umrle. — "V Szegedinu 1 zbolel, 1 mrl.
Razne vesti.
* (O ruskega prestolonaslednika bolezni) piše Peterburški dopisnik v „Times", da so vse vesti v raznih listih zlagane. Resnično je samo to, da se je prestolonaslednik na lovu malce pre-hladil, a je kmalu okreval.
*(Za spomenik Mickiewizu) v Krakovu razpisuje se nov natečaj. Spomenik bode stal na glavnem trgu, pesnikov kip bronast, ves spomenik v renesanskem slogu. Troški ne smejo presegati 100.000 gld. Natečaj velja samo za poljske umetnike. Nagrade za modele določene so po 3000, 1500 in 1000 gld.
* (Cesarja Viljema slutev) Nemški cesar je za nedavnega svojega bivanja v Baden-Badenu nekega dne sprehajal se po polji. Spremljajoči ga pobočnik nabral je šopek plavic in je poklonil cesarju. Slednji vsprejel je cvetlice rekoč: „Te moje modre zvezde cveto letos tako pozno na jesen, kakor da bi čutile, da ne bodem več doživel drugega poletja in njih novega cvetu."
* (Za kadilce in nuhalce ) V prvi polovici tega leta so je v Avstro-Ogerskej popušilo in zanuhalo za 36,210.394 gld. tabaka. V primeri s preteklim letom popušilo se je letos tabaka in smodk za 241.885 gld. več, nego lani, nuhalci pa so nekoliko odjenjali.
prinaša v 21. številki sledečo vsebino: Vzdihi na tujem. Pesmi. Osaraelec. — Steza.  Pesem. Mirko.
— Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Želja srca. Pesem. A. Pin.
— Srcu. Pesem. Božidar Flegerič. — Božidar Raič. (Dalje) Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.)
— Tvoj zaklad. Pesem. T. Doksov. — Meseca avgusta 1886. Pesem. C. C. — O tisočletnici pro-gnanstva slovanskih duhovnikov. — Naše slike: Začetek romana. Srbsko gledališče v Belem gradu. General Kaulbars. Ivan Kukuljević Sakcinski. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zaradi praznika Vseh Svetih izide pri-hodnji list vtorek 2. novembra 1886.
Št. 3. (Nepar.)     Deželno gledališče v Ljubljani.      Dram. pr. 317. V ponedeljek 1. nov. lss«».
Mlinar in njegova hči.
Žaloigra v petih dejanjih. — Po £. Raupachu poslovenil Fr. Malavašič.
OSOBE:
(Jrnot, mlinar  —-----— — gospod Kocelj.
Marij ca, njegova hči   — — — — — — gdč. Zvonarjev*.
Županja, njegova sestra — — — — — gdč. GostiČeva.
Duhoven--— — —• — — — — — gospod Run.
Korenka, vdova    — — — — — — — tfdč. Nignnova G.
Konrad, njen sin   — — —--- — — gospod Danilo.
Pivek, gostilničar--—--— — gospod PumIhii.
Meta, njegova žena   — — — — — — gdč. Dolska.
Dvoje njunih otrok    — —--— — ***
Matija, kmet    — —--— — — — gospod Šturm ml.
Luka, grobokop   — —----— gospod Petrič.
Mlinarak hlapec--— — — — — gospod Savar.
Dejanje se vrši v nekej vasi.
USTOPNINA: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. — Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr, — Garnizonski in dijaški biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. Sedeži se dobivajo v ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne in zvečer od %/tl. ure naprej pri gledališki kasi.
Kasa se odpre ob Va7. ari. Začetek ob 7. nri zvečer. Meteorologično poročilo.
<■>_<_■ ^ocoooooooooooooooooooooooooooooo
Dan	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratu a	Vetrovi	Nebo	M o krina v mm.
*i i o ti	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741) 97 mu. 748- 87 mn. 749- 9} mm.	3 4" C 8 81C 2 4'C	al. vzh. si. j vz. al. vzh.	jas. jas. jas.	00') mm
Srednja temperatura 4-9°, za 3*2° pod normalom
ZDvLsasLJslsaL "borza.
dne 30. oktobra t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........83 gld. 65
Srebrna renta..........84   „ 60
Zlata renta...........114   „ 2f>
5°/0 marčna renta.........101   „ 10
Akcije narodne banke.......666
Kreditne akcije.........281
London.........■ .125
Srebro.............. —
Napol........... 9
C. kr. cekini   .......... 5
Nemike marke   ....       ... 61
4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 131 Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 169 Ogrtka zlata renta 4°/„......103
kr.
Ogrska papirna renta 5°/„..... H2
b'/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Dunava n*g. srečke 5°/n  .   .    100 gld 117
Zeralj. obč. avatr. 4'/lll/l zlati last. listi 124
Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. Žele   ce 98
Kreditne arečke.....100 c 177
Rudulfovu srečke     ....    10   „ 18
Akeije anglo-avBtr. banke . . 120 „ 108 Traroniway-društ velj. 170 gld. a. v .22
25 06
88 91 20 50 25 80 95 50 25 60
60 25 75
75
|DT55HgE5a5H5B5ZSg5Z5E5H5a5a5a5Z5a5[al
Gosp. lekarju Piccoli-ju v Ljubljani.
Pošljite mi 20 steklenic Vaše izvrstne esence za želodec, katero že z uspehom zapisujem proti zastaranim želodčevim boleznim.
Sv. Ana, Hrvatsko.      Dr. M. Zellloh, zdravnik.
PrOBlm, pošljite mi po poštnem povzetju zneska 36 steklenic Vaše izvrstne esence za selođec, ki se more v resnici imenovati „roka božja".
Sušnjevica, Istra. J. Pflegar, župnik.
Ko jc moja žena ae začela zdraviti z Vašo eaenco, pojenjale se njeno bolečine in bolno stanje njenega vnetja maternice, tako, da je pomlajena videti.
Visinada, Istra. Patelll, lekar.
Slučajno dobil sem Vašo čudovite zdravi ne esence. Ćutim, da se mi je jako zboljšalo po triletnem bolehati)! M lodca, če tudi Bum je porabil jedva jedno steklenico. Prosim, pošljite takoj Se 12 steklenic.
Maribor. O. Hammer,
(489—9) v delavnici jufcne železnice.
I □ |5E5H5H5H5a5Hga5g5asa5E5BgBSaSE5S M
1'oslauo. 3 4°)
Najboljša pitna voda pri epidemijah.
GLAVNO SKLADIŠTE
nejčistije tužne
VL1SEL1NE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan llek proti trajnom kaliju plućcvlne I želudca bolesti grkljana I proti mčhrrnl-n kataru,
HINKK MATTOXI.IV Karlovi vari i VVidn.
V našem založni'š'tiu je izšla in se dobiva po vseh knjigotrznicah knjigi i
Zlatorog.
ŠP* ICLTL LThS fz.CL    p r CL V Lj L C CL
spisal
7?. Baumbach,
Z dovoljenjem pisateljevim in zaloinikovnn freloiil ANTON FUNTE K.
Cena elegantno vezani knjižici 2gld.
Anton Funteh, dobro poznat po svojih itvomih pesnilkih proizvodih, podaril je slovenskemu narodu si svojim prevodom Baumbachove poezije * Zlatorog*, ki se j,- kot pravljica do denalnjega dni ohranila pri vseh pastirjih v do'ih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. JCnjiiica, kaj doga to in najeUgantneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube selJ obradostila, ki imajo src/ in smisel ta ta pesnitki umotvor, iegar dejanje se vrli na nalem romantičnem Gorenjskem.
Novo otvorjeno
brivnico in česalnico
v Ljubljani, Mestni trg št. 3
priporoča častitemu p. n. občinstvu z zagotovilom skrbne in cene postrežbe
(805) Aleksander Veleč.
Novi mehanični mlin i valčke
na Glincah pri Ljubljani
priporoča
iz linjkrepkejse banu&ke pšenice po najnižjih cenuli.
Z uzorci in ceniki so takoj postreže ln zagotavlja najsolidnejšo postrežbo.
Jakob Traun,
(807—1) trgovec in posestnik mlina.
w5w
Zahvala in priporočilo.
Podpisani zahvaljujem se slav. p. n. občinstvu za do sedaj obilno izkazano mu znupanje ter se ob jed* nem na novo priporočam. Posebno usojam se slav. p. n. občinstvo opozarjati, da sem svojo že do sedaj zdatno zalogo na novo veliko razširil ter posebno priporočam:
Vsakovrstno orodje za kadilce, kakor smod-kine cevke od navadnih do najfinejših; vsakovrstne dijaške, lovske, porcelanske, lesene pipe itd. Veliko zalogo igrač in vsakovrstnih strugarskih izdelkov (za mizarje).
Tudi ae vsprejemajo kot doslej vsakovrstna stru-garaka dela. in poprave ter se točno izvrši'-. Za mnogobrojna uaročila proseč, se beležim z vele poštovanjem (794—2)
14 Alt O li VII) JI AK,
»tvujjrar, /idovHko ulioc Ste;v. C5.
Kdor hoče dobivati (718—6)
pristno Brnsko volneno blago,
ob. ne naj se z zaupanjem na najstarso tvrdkc za sukno
Ui*iio,
ustanovljenu 1 822. l*o>polni plitnli po kUI. >S.50 in višje. Uzorci zastonj. 6jgt krojaškim mojstrom pošljejo se karto azorcev zastonj.
NAJBOLJŠI
?KPIR ZA CIGARETF
V JE PSISTiTI *W
LE HOUBLON
Frtuicosk fabrikat CAVVLE-jev & HENRY-jev v PARIZU.
Pred ponarejanjem ae svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. l'nliI. dr. E. Ludvvig, dr.K. Lipnniann,
Iirofeaorji kemijo na Ihiuajuki-m vaeučilikči,
in sicer zaradi svoji- izvrstne kvalitete, n;isobne čistoči in ker um neso priiljanc nikukc zdravju Škodljive reči.
f« 00/	
■	Bi
KMi.rilMtMC UK 1,'lVl igiliriTK
ss HnHOHSMr 17, run Btnngr, nPAIUS
ip I
00
V <'alumelii v SeverneJ Ameriki
dnč 25. junija 1886.
Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar pole£ rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam, da sem prejel Vašo pošiljatev domaćih zdravil, kakeršne Vi napravljate, v svojo največjo zadovoljnost. Prosim Vas tedaj se jedenkrat, po pošti poslati naslednjih i/.*r tn<> uplivajočih dnmnčih zdravil ter Vam bkratu pošljem 9 dolarjev (nad 20 gld. av velj.i za poplačilo troškov. Vzlic precejšnjih voznih troškov se ne ustrašim naročiti Vaš'h jako razširjenih domačih zdravil iz Calumeta, MiehlKan, v Meverne| Ameriki, ker jib moji tukajšnji rojaki po pravici močno zahtevajo.
Ostanem Vam udani
Josip SclmeUer, v Calametu, *li<'lilgan, Sev. Amrrila.
6 dvanajstoric  Marijneeljskih   kapljic  za želodec,
proti želodčevim boleznim itd., 1 steklenica 20 kr. 5 /zvitkov kri čistilnih krogljlc, 1 Škatljica 21 kr. 1 dvanajstorica cvetu zoper trganje po dr. Malie-1,
proti protinu, revmati/.mu itd, 1 steklenica 50 kr. 1 dvanajstorica soku  kranjskih planinskih zelišč
s podfosforno-kislim apnom in železom pomešanega, proti
plućnim boleznim, kašlju in hripavosti, 1 steklenica 56 kr.
P. n.
Jednakih zahvalnih pisem in naroČil za domača zdravila lekarneTRNKOCZY, zraven rotovža v EJublJanl, došlo je poslednji iz vseh držav kontinenta, na stotine iz kronovin Avstro-Ogerake in sicer od zdravnikov, lekorjev, živinozdravnikov, duhovnikov itd. itd. 1.792—2)
§ filIŠSi
Presenečenje /,a dame!
Več tisoč komadov (791—2)
Q H I IT J A L.
za jesen in zimo
iz najfinejše Berolinske volne z resami, popolnih, v vseh mogočih modnih barvah, kakor: sivi, modri, radeći, rujuvi, črni, beli, škotski in turški itd., proda se, da se i/prazni prostor
.—E=i ■« p° k1«1- tEE=—
komad  in jih  razpošilja  proti  poštnemu povzetju
WAARENHAUS „zur Monarchie",
Wien, III., Hiutere Zollamtsstrasse Nr. 9.
NB. Ce se več ogrinjal hkratu naroči, pride na jed-nega le mulo kracarjev poštnine.
Kolajne
cinskih avtoritet.   'RfP  raznih razstav. Skozi 40 let peskušena
c. kr. lsklj. prlv. prva ameriško In angleško patento v aua
c. kr. dvor. zdravnika za zobe
Dr. POPP-a
zobna in ustna voda.
Dunaj, mesto, ISoguergasMe 2.
Zdravniška potrdila.
Prof. dr. Oppolzer, bivši rektor magnif, prof. e. kr. klinike na Dunaji, kr. saks. dvorni svetnik itd. Jaz sem preiskal Vašo Anatlierin ustno vodo in spoznal, da je priporočevanja vredna.
Prof. Drasehe rabil je pristno Auatherin uatno vodo na svojem medicinskem oddolku v c. kr. občuej bolnici za poskus njo in bo izjavil, da je primerna svojemu imenu in izvrstna.
Dr« Italuzhauer, cos. svetnik, bivši profesor. Rabil sem Popp-ovo Anatlierin ustno vodo pri jako velikem številu svojih bolnikov pri ustnih in zobnih boleznih z izrednim vspehom, ker som preverjen o njenej kemično čistej kakovosti.
Tudi pri kroničnem kutaru je dobro, ako se bolni deli ust, grla in vratu namazejo s Popp-ovo Anathe rin ustno vodo. (If2—3)
Prof. Schnltzler rabi Popp-ovo Anatlierin ustno VOdo pri boleznih ust, vratu iu grla, kakor tudi pri boleznih zobnega mesa z uajboljšim vBpehom.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih G. Karinger, Vaso Petrićić, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; no Krikem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; y Branji: K. Šavuik, lekar; v Škofje; Loki: C. Fabiani, lekar: v Kočetji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; t' Litiji: J. Beueš, lekar; v Metliki: Fr. VVacba, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; t' Novem mestu- F. Uaika, D. RLzoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lokar; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; v Cniomlji: J. Blažok, lokar ; v Vipavi: A. Leban, lekar
Fin med v satovji a kilo 60 kr.
doliva se pri (680—14)
OROSLAVU DOLENCU,
v Ljubljani, Gledališke alice št. 10.
Pošilja se tudi po pošti od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačila.
Strnima
»sta;«
da se takoj v najem v moji hiši, Poljanski
nasip št. 48. (806—1) HvTsLtljaL Zdešar.
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča (330 $Kj
pivovarna Janeza Perlesa
tt Xjj\xTol3a,ni, Slonove -u-lice.
Razpoši-Ijalnica
BERNHARDA TICHO v BRNU,
razpošilja po poštnem povzetji:
Zelnvtrh štev. 18
(»520—11]
V Liliji pri LJubljani (jednakoimenovana postaja
inžne železnice) proda se hiša. ki ima v pritličji 3 sube, 2 :uhinji, hram in 3 velike kleti, 3 drvarnice in gostilnico; v 1. nadstropji pa ti Bob, 3 kuhinje, hram; pod streho 2 sobi, kuhinjo.
Ponudbe naj se pošiljajo Antona Koprivu i kar j n T Litiji h. št. 8. (799-3)
Žensko sukno, iz ciste volne, v vseh modnih barvah, 10 metrov ra popolno obleko, 100 cm. širok««. mm ca d. s.— mm	Zimski niger-loden, najnovejše in najtrtj-nejše za ženske oble ke, 100 cm. širok . IO iiiclr. Kld. 5.50.	InflijSai Me, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. IO metr. »Id. 1.50.	Volnen rips, 60 cm. širok, io metr. «id. :i. lo. Kašmir, pol volna, • 10U cm. široko. 0 IO metr. Kld. 4.—.	4 rni 100 cm. Širok, ki je prej   veljal   BO kr., prodajani,  dokler ga je kaj v zalotri, io metr. gld. 4.SO.
Barhautzaolleto, lepi uzorol, ki se sme prati, v (»Stankih od 10 do 11 metrov, 60 cm. širok, i         za obleko. ■i oid. a.so. ■■	Valerie-£la,:rLela,, pol volna, najnovejši naodni mor* i ci, nsjboljie za zimsko obleko, 60 cm. širok, j lO metr. Kld. 4.—.	DomaČe platno, 1 ko34/,iirok k1.4.—. 1   .  «/*    -     « »—• K in;;-! knnina, hujša, kakor pnjnato platno, 1 kos 30 vatlov, celo mm <>id..-». ho. mm	OXFORD( sme se prati, najboljše b;iž-, 1 kos 29 vati., cel. mm «»id. i.r.o. mm Kanafas, 1 ko«, felgi »I. i.ho. 1    „    riKieč ,, 5.ttO.	i rips-garnitura. obstoječa iz 2 posteljni!- <»dcj in 1 nam. prta. mm tad. 4.5©. mm ljute garnitura, "J post odeji in 1 prt. mm <aa. :i..-»o. UM
Brnsko volneno blago
za obleke,
I palmerston, barlein, mandarine, za z insko suknje in ogrtače, kakor tudi tttfel, loden, peruvienne, dosking, v odroskih za eelo obleko in suknje, za polovico eene.
Volilra zaloga tkanih
naglavnih robcev,
v vs«li barvah, 1 kom. •/4 velik, gld. 1.70. IŽoiiMlci toilloM ali tkani ženski jopici, 1 kom. najveći« vrste ■ gld. 2.a». ■■
Partija volnenih ogrinjal
za name, e/4 doltfi, v vseh gladkih barvah, I kakor tudi pisani, poprej gld. 4.5), sedaj zal ničevno ceno
grnj" orid.. 2.—. -mm
Prodajalcem na drobno da so 5°/0 rabata.
Uzorol ln osnlkl zastonj ln franko.
VELIKA
5000001
jocl ark:
kot največji dobitek v nujsre ne-jem slučaji ponoja veliku »d Ham-burNke driave zajamčenu denarna loterija.
Specijelno pa:
i preni.»,,»ru a ooooo
1 dobit, a mark 200000 *>
Cd  dobit, a mark
l
1
2 1
2 1
5 3 26 56 106
dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark
253 dobit, a mark
512 dobit, a mark
818 dobit, a mark
31720 dobit, a mark
16990 dobi«. 4 mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
100000 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 14 5
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v UAMItUhMiH dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se izžreba 60.600 arečk. Za žrebanje dotučeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da ae vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih iu sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 9C.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srećk te denarno loterijo je izničena podpisani trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, nuj se neposredno na njo obrne.
Častiti uaročevalci so prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po puštnej nakaznici, na željo ae naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
t eela originalna Mreeka av. v. gld.
1 polovica originalne sreeke av. v. gld. 1.75.
1 četrtina originalne srećke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečk« z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega hh razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se niadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče Hitro, vsekako pa pred
15. novembrom 1886
nam direktno doposlati.
(773—5)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
i
Prememba trgovine.
Usojam si uljudno naznanjati, da bodem leta 1882 tukaj v sporaznmljenji s svojim tastom gospodom Franom Krisperjem, pod protokolovano firmo Krinper A I ritmu ustanovljeno, pa od mene samega vodjeno •
I trgovino suknenega, platnenega in manufakturnega Maga §|
{  na debelo odslej pod protokolovano firmo Cjjp
nadaljeval nespremenjeno in neprikrajšauo.
Skupaj s svojim tastom, gospodom Franom Krisperjem, se zahvaljujem za zaupanje izkazano dozdanjl firmi, in prosim, da bi isto hm klonilo se tudi novi firmi.   Zagotovljam, da si bodem prizadeval na vsak način vsestranski opravičiti to zaupanje.
V LJUBLJANI, 20. oktobra 1880. z odličnim spoštovanjem
(793—2)
FELIX URBANC.
m
MM
V zalogi klobukov
A BI TO* Bi KBEJĆI,
na Kongresnem tr#u, na voglu Gledaliških nlic, se dobč najflnejil in najnovejši
za gospode in dedke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in po nizkih cenah.     199—34)
i
Učna tvarina.
Ob začetku šolskega leta opozorujem na svojo zalogo učnih sredstev ter priporočam gospodom krajnim šolskim svetnikom, šolskim vodjam in gospodom učiteljem naslednje vrlo izdelano in prav po nizki ceni:
Nazorni nauk, Hermanov, 6 gld. 66 kr.
„ „     Tomšičev, 3 gld. 50 kr.
Stenske zemljevide, na platnu razpete, Avstro
Ogersko 7 gld., Evropo 5 gld., Palestino 4 gld.
Poluoble 4 gld., Kranjsko 5 gld. 40 kr.
Sohrelberjeve anatomske stenske table,
razpete 5 gld. 40 kr.
Velike barvan« stensko table živalstva,
uh platnu, 1. dojivke 6 gld. 48 kr., 2. tiče in
6 gld. 48 kr., 3. dvoživke in drngi 6 gld. 48 kr. >^ 1 zbirka (garnitura) geometerskih teles 2 gld.,
zbirka meterake more ln uteži 5 gld., drog* iz stekla b0 kr., sesalni smrk 1 gld. 80 kr., pritlskalni smrk l gld. 80 kr., drog- iz f^V smole 60 kr., barometer 3 gld., termometer Ql 60 kr. do 1 gld. 20 kr., računski stroj (velik) ?>
7 gld., snov za iolske tablo A gld. 40 kr. in više, po velikosti, kompas V lesu 1 gld 20 kr., magnet 20 do 50 kr., ikrilaste tab lioo razne velikosti, svinčniki, črtalnlki pisanke Orubbauerjeve 8o kr. d 40 kr. in Musllove 1 gld. KO kr. vsak širine
_____; g
o i gid. Rj,
kovrotno (ff
fM ------- (808-1) H<
Zaloga vseh predpisanih šol->^s skih knjig. IS
Kar ni v zalogi, se brzo in v ceno oskrbi. I
J. Giontini v Ljubljani.
se da v najem.
V Laškem trgu se odda nekdanja Julija La-risch-a pivarna v najem ali pa na račun. Pogoje pove Simon 22Z-u.ls:ec, pivovarnar v Žavci pri Celji. (798—3)
Mm—9—9
9—i
! Marijinceljske kapljice
* za želodec,
MAR1A ZELLER TR0PFEI
NUR   ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCK zo.
po izvirnem propisu prirejane in se dobivajo le v lekarni Trnkoozv, zraven rotovža V LJubljani, bo najboljše in, kakor mnoga spričevala potrjujejo, najsknšenejše in prospeš-nejše kapljico Zoper vae želodčne bolezni in njih nasledke, kakor: smrdljivo sapo, neteč-I nost, želodčno slabost, napenjanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zgago, kamen, premočno zaslezenje, zlatenico, gnjus in vzdiganje, zlato žilo, glavobol, ako pohaja iz želodca, želodčni krč, zaba-sanje, preobložen želodec z jedili in pijačami, obistne in jetrne bolezni itd.
»*v*ir*ilo I Še jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju. Mniigo 'judij je, ki neso vešči v pripravljanji teh kapljic in pod imenom „ Marij inceljske kapljice" raz pečavajo slednje kot ponarejeno kapljice mej nevednim ljudstvom, da le morejo napraviti kako kupčijo. Te kapljico zaradi svoje brezvapešnosti neso pravo „Marijinceljsko kapljice za želodec", ampak le grenka voda. Kdor torej zeli pravih Marijinceljskih kap-Jjib za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno ua gorenju podobo Matere Božje, ki je za varnostno marko postavno zajamčena in mora biti na vsaki stekleničici. Prodaja (685 — 4)
„LEKARNA TRNKOCZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
iSsF" Razpošilja se vsak dan po pošti. 'VS
Steklenica s rabilnlm navodom velja 20 kr., tucat 2 gici., 5 tucatov le 9 gld.
.\e|»reiiio«5ljive
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah,   dobe se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. pri v. Južne želoznloe, v LJubljani, Dunajska oesta nt, 15. (554—15)
H. Nestle-jeva
moka za otroke,
151etai
21 odlikovanj,
mej njimi S častnih diplom
in
8 zlatih kolajn.      Tovarniška znamka.
uspeh.
Mnogobrojna
spričevala
prvih medicinskih avtoritet.
Popolna hrana za majhne otroke.
Nadomestilo za ms ter no mleko, olajšuje odstavo, je lahko in popolnem prebavljivo ter se zategadelj priporoča tudi odraieenlan pri bolesnih v sekirici kot hrana.
Za varstvo proti mnogobrojnomu ponarejevanju ima vsaka pušica podpis izumitelja JHenrl Neatle? in na pokrovu naslov z varstveno znamko centralnega založnika F. Berijak-it.
Conn T>ujSiol OO kr.
Henri Nestlč-jevo
zgoščeno (kondenzovano) mleko.
Cena ]>i»jsicl BO kr.
Zaloge v Ljubljani imajo
O. IHecoli, U. pl. Tmko«ay, J. Swoboda,
lekarji; nadalje   pa  vse lekarne   in  drogueriie na Kranjskem. (608—10)
Priporočilo.
Usojam si dosedanjim častitim naročnikom dimnikarja gospoda Janeza Turka, kakor sploh hiinim posestnikom uljudno naznaniti^ da sem prevzel dimnikarsko obrt gospoda Janeza Turka. Ker mi j<i si. mestni magistrat dovolil samostalno izvrševanje dimuikarsko obrti, priporočam se dosedanjim naročnikom in častitim hišnim posestnikom za mnoga naročila, posebno za odpeljavo diiua.   Z odličnim spoštovanjem
V^jjjoim I>oi>1V»t-. (804—1) mestni dimnikarski mojster, Rožne ulioe it. 35.
Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa
za žage, tesanje, stavbene mizurije in mizarije za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; stroje, ki se gonijo specijalno z roko uli nogo: ploščate in krožne žage (Band- und Kreissiige*), stroje za žlehanjo in dolbenje (Friisa- und Stemm-Maschinen) prodaja kot specijaliteto (722_3;
G. Tdnnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani.
Nadalje se šo priporoča za popolne zgradbe tovarn, izdelovanje transmisij b kolesi za jer mene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbce iz železa in kovine.
Brnsko "blago.
Proti gotovini ali poštnomu povzetju pošilja blago za zimsko obleko za t;l<l. -1 1 , in
višje, vse po jako nizkih cenah, samo tovarniška zaloga zu sukno (tilO—20)
FRIDERIK BRUNNER
v Brnu, Frolichergasse 3.
Uzorci se pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzoroev za gospode krojače no franko van o.
rebanje ze v ftecembru.
inscem SREČKE
iiiiMKli
Glavni dobitek v gotovini I
10.000 «* 5000*1» 20°!a 14788
denarnih dobitkov.
HEin.scezri.-©re6lce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
lludimpcNta, Waitziici»g»NMC «». (786—8)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivau železu i kar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"
JF