Neodvisno politično glasilo za Slovence Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K. za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej. t Z mesečno prilogo Slovenska Gospodinja t Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — UpravništTO je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in rekia-macije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Ljudska posojilnica — podružnica Südmarke. — Slovanska moč. — Potreba obrambnih društev na Slovenskem. — Politični pregled. — 'Štajersko: Razno. - Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Nemško uradništvo na Kranjskem. Razno. — Raznoterosti. — Listnica. Podlistek: Moja smrt. — Greh se je maščeval. £judska posojilnica — podružnica Sfidtnarke. Klerikalna Ljudska posojilnica v Ljubljani, katere predsednik je dr. Šušteršič, je postala podružnica Südmarke, postala je prokletstvo in poguba nnšfga naroda kot njena zloglasna sestra, nemško roparsko društvo, kigrabi slovensko zemljo. Kar dela ta klerikalna posojilnica, je nečuveno, in zdelo bi se nemogoče, da ni jasno kot beli dan. „Ljudska posojilnica“ prodaja namreč vsa prej Kegorscheggova posestva v bližini Ptuja. Že lansko jesen je srečno prodala dvoje najlepših posestev in sicer za neprimerno nizko ceno Nemcu Fischerauerju iz Ljubnega, ki je skrajno zagrizen nemški nacijonalec. Ti posestvi ležita v lepih Halozah, kjer je itak vsa boljša zemlja v rokah nemških ptujskih tržanov. Na ta način je „Ljudska posojilnica“ oropala lep kos slovenske zemlje in jo vrgla vsenemcu v goltanec. Imela pa je še več posestva ter je zato inserirala ne v slovenskih listih, ampak v „Grazer Tagblattu,“ da ima toliko in toliko hektarjev vinograda na prodaj pet četrt ure oddaljeno od Ptuja. Tega svojega izdajalskega početja se je bojda sramovala in se podpisala nemški „Kreditverein.“ Sloven. denarni zavod „Ljudska posojilnica“ je torej vabila graške Nemce, naj pridejo po slovensko zemljo, in to v enem najbolj izpostavljenih okrajev, v ptujskem, blizu Moja smrt. Spisal E. Zola. (Dalje). Prva misel mi je bila, da bi šel k grobarju, ki bi me spremil domov. Ali zadrževalo me je toinono, tudi moje misli še niso bile popolnoma jasne, in prej sem se hotel okrepiti na svežem, nočnem zraku. Saj se mi tudi nikamor ni mudilo. Ali nisem bil gospodar položaja? — Hotel sem najprej premisliti, kaj naj storim. Ako bi nenadoma ponoči stopil pred grobarja, bi se prestrašil, vrhu tega mi ni bilo treba pomoči. Otipal sem si ude; razen male ranice na levi rami, kamor sem se vklal, sem bil popolnoma nedotaknjen, in lahka mrzlica, ki je prihajala od rane in me vznemirjala, mi je vzbujala nepričakovano moč; hodil sem lahko brez tujo pomoči. In sedaj sem ležal in premišljeval, vsakovrstne misli so mi šumele po glavi. V novi jami sem opazil poleg sebe grobarjevo orodje, in začutil sem potrebo, da popravim škodo, ki sem jo napravil in da zagrebem zopet grob, iz katerega sem prišel. Tisti trenotek nisem imel nobene določne nhsli, le odveč se mi je zdelo, da bi našli ljudje sledove mojega vstajenja, da bi zvedeli za moj jezične meje, kjer je ves kraj že prepojen z nemškim življem in je široma odprt germanizaciji. Dolgo ni bilo nič slišati o vspehih teh nemških inseratov, ker so tudi slovenski napredni listi že tedaj ostro obsodili to izdajalsko početje „Ljudske posojilnice,“ to podlo njeno nakano. Sedaj pa je prodala zopet veliko posestvo, spadajoče v koukurzno maso Jurija lle-gorschegga Nemcu ter je tako pripomogla, da imajo Nemci en glas več v veleposestvu za volitve v okrajni zastop ptujskega okraja. To je posestvo Dežno, Gorca vrh in Rodni vrh pri Sv. Trojici v Halozah. „Ljudska posojilnica" je imela slovenske ponudnike za omenjeno zemljišče, a je od njih zahtevala pretirano visoko ceno 30.000 kron, a Nemcu je potem prodala isto zemljišče za sramotno nizko cono 17.000 kroni — Slovenski kupci bi bili dali radevolje 20 tisoč kron in še več, a „Ljudska posojilnica" je nenadoma in skrivaj vrgla drugi kos slovenske zemlje v nemško pest. To je naravnost izda-jalstvo najhujše vrste. To je zločin na slovenskem narodnem telesu, v katerega seje zadrl slovenski nož in deli tujcem. Slovenski kmetje v ptujski okolici strme in se vprašujejo; „Ali hočejo zares v beli, slovenski Ljubljani našo lepo Spodnjo Štajersko razdeliti Nemcem, ali nas hočejo na milost in nemilost poslati pod nož našemu krvnemu sovražniku, Nemcu?“ Tako daleč smo torej prišli Slovenci, da je naš domači denarni zavod začel kosati slovensko zemljo in jo deliti Nemcem! To, kar dela „Ljudska posojilnica," je najžalostnejši znak naše narodne nezavesti, naše politične pro-palosti. Farizejsko rodoljubje kranjskih klerikalcev, v prvi vrsti njihovega načelnika dr. Šušteršiča, se je tu pokazalo v vsej goloti. Ako duhovniško dogodek — skoro me je bilo sram zopet živeti, ko sem bil enkrat mrtev za svet. Vzel sem orodje in začel delati; posrečilo se mi je, da sem zabrisal vsako sled. Po preteku ene ure sem bil gotov in sem skočil iz jame. Kako lepa noč! Globoka tišina je vladala na pokopališču. Kot nepremične sence so se odbijala temna drevesa od belih grobov. Ko sem pogledal, da spoznam, kje da sem, sem videl na obzorju odsev ognjenega morja; to je bil Pariz, v to smer sem napotil svoj korak. Šel sem skozi temen, dolg drevored, ali že čez nekaj minut sem se moral ustaviti, dihati nisem več mogel. In sedel sem na neko kamenito klop. Sedaj šele mi je padlo v glavo, da sem se ogledal. Bil sem popolnoma napravljen, bil som celo obut; samo klobuka nisem imel. Kako zelo sem se zahvalil v svojem srcu svoji dragi Marjeti, da mi je skazala to zadnjo ljubav in me oblekla. Marjeta, moja ljuba žena! Misel nanjo mi je podelila novo moč. Vstal sem, hotel sem jo zopet videti. Ko sem prišel na konec drevoreda, mi je zid zaprl pot; stopil sem na grob in se zagnal na zid in se spustil po drugi strani navzdol, ali padec je bil močan. Vendar sem vstal nepo- glasilo „Slovenec" kriči in piše o slovenskem domoljubju, vidimo zdaj, da je vse skupaj sama hinavščina, da kranjska klerikalna druhal tako-rekoč z iškarjotskim poljubom izdaja slovenski narod. Tako nizko še ni padel noben narod, ki bi imel tako neznačajne sinove, kakor slovenski. Vsem, ki še niso poznali prav kranjskega klerikalizmi, ki so verjeli sleparskim besedam klerikalne stranke, naj služi to v resen opomin. Po tej stezi, ki jo hodi zdaj slovenski narod, po stezi brezdomovinskega, izdajalskega klerikalizma strmoglavi v pozabljenje, v smrt. — Začetkom dvajsetega stoletja je slovenski narod toliko napredoval, da so njegovi sinovi začeli kosati rodno zemljo in jo prodajati tujcu. Ali pa smo potemtakem sploh še vredni, da smo narod, da imenujemo slovensko zemljo svojo last? Srbi na južnem Ogrskem pravijo: „Kdor proda le ped srbske zemlje tujcu, je kukavica, izdajalec I“ Pri nas pa se godi to z vednostjo in odobravanjem „Slovenske ljudske stranke," ki pravi, da hoče rešiti slovenski na- ^ rod! Da, rešiti! Okrasti ga in vreči v grobD"2**—~ Tako mala je naša domovina, in še te nam je preveč! Kaj hoče narod brez zemlje? Ali niso to pojavi narodnega umiranja? Slovanska moč. Znana je lastnost Slovanov, da se zelo hitro množe, in pogosto se siišijo besede: „Ko se na Francoskem rodi en vojak, se rodi v Nemčiji cel oddelek, a na Ruskem cel polk. Istotako je znano, da imajo Cehi ali Slovaki mnogo več otrok od Madžarov, in poznata je prislovica nemškega državnega kancelarja, Bü-lowa, da so Poljaki kunci, a Nemci divji zajci, t. j., da se Poljaki daleč bolj množe nego Nemci. škodovan in šel dalje. Bila je široka, samotna cesta, ki je peljala okoli pokopališča. Šel sem nekaj minut po cesti, ne da bi vedel, kje sem; le neprestano sem ponavljal, da hočem v Pariz, na svoj dom. Šel sem dalje in dalje, srečaval sem ljudi, ali vprašal nisem nikogar, neka nezaupnost me je zadrževala, nikomur se nisem hotel zaupati Danes vem, da me je že takrat tresla huda mrzlica in motila moje misli, in ko sem vstopil na ovinku na drugo, močno razsvetljeno cesto, se mi je nenadoma zavrtelo v glavi, in padel sem težko na tla. Tu je vrzel v mojih spominih. Tri tedne sem bil brez zavesti, in ko sem se slednjič zavedel, sem se našel v tuji sobi. Nek mož jo bil tu, ki je skrbel zame. Povedal mi je navadno, da me je našel neko jutro v nezavesti na cesti in da me je vzel seboj domov. Bil je star zdravnik, ki ni opravljal več svojo službe. Zahvalil sem se mu, a on mi je odgovoril nakratko, da ga je zanimal moj slučaj, in da ga je hotel študirati. V ostalem mi ni dovolil prvi čas mojega ozdravljenja nobenega vprašanja, in pozneje me ni vprašal ničesar. Ostati sem moral še osem dni v postelji, moja glava jo bila tako slaba, da nisem niti poskusil spomniti se česa, ker razmišljanje mi jo In tako bi se zdelo, da edino južni Slovani nimajo posebnih sposobnosti za naseljevanje, da jim manjka za to glavna sposobnost, da se dosti hitro ne množe. Ali bolj natanko proučavanje slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih razmer dokazuje, da imajo južni Slovani tri dobra nasoljevalna polja, namreč severo-zapadno Hrvatsko, sevorozapadno Srbijo in celo Bolgarsko. Razen tega jo znano, s koliko močjo in vztrajnostjo so zasedli Rusi ravnino od Dnepra do Volge, in kako se zdaj silno in neprestano širijo v srednjo-azijsko in v sibirsko Rusijo ter segajo v gostih naselbinah že blizu Himalaje in do bregov Rmenega in Japanskoga morja. Notranji razvoj in številni napredek slovanskih narodov spada vsekakor med najvaž-neja dejstva sedanjega mednarodnega življenja. S tem razvojem in napredkom so se bavili in se bavijo mnogi učenjaki, zlasti Nemci, a pozorno mu slede tudi nekatere evropejske vlade, zlasti nemška in angleška. V starem, srednjem, pa tudi v novem veku so bili Slovani najdragoceneji etnografski materijal vsem svojim sosedom in gospodarjem, a se drugače niso niti brigali zanje. Ali danes že nad pol stoletja se od Slovanov odnarodujejo samo še Slovani na Ogrskem, na Dol. Avstrijskem, zlasti na Dunaju, v Šleziji, v slovanskih obmejnih krajih, zlasti na Koroškem, drugje pa branijo slovanski narodi žilavo tudi najmanjši košček narodnega organizma. L. 1850 je štela vsa Evropa okroglo 278 milijonov prebivalcev. Od tega jo bilo največ Germanov, (Nemci, Angleži i. t. d.), namreč 85.104.000. Slovani so bili na drugem mestu, bilo jih je namreč 84,508.000. Romanov (Italijani, Francozi) je bilo 82,200 000. Po zadnjih statističnih podatkih od 1. 1900 ima Evropa okroglo 383 milijonov prebivalcev; Slovanov je 123,659 000, Germanov 122,658.000, Romanov 106.411.000. Ali pri tem je treba pomisliti, da so v Nemčiji sploh, a zlasti v Prusiji, Poljaki silno preganjani, a drugje zopet, zlasti v nekaterih krajih vzhodne in zapadne Prusije ter v pruski Šleziji tako malo zavedni, da prikrajšuje nemška statistika Slovanstvo vsaj za pol milijona. Pod dunajsko vlado zopet znana praksa s takozvanim občevalnim jezikom krči število Slovanov še bolj nego v Nemčiji. Slednjič je na Ogrskem službena statistika popolnoma lažnjiva, a v Turčiji popolnoma netočna, in to oboje na veliko škodo Slovanov. Zato je jasno, da je slovanski živelj po številu daleko napredoval in presegel germanski in romanski živelj. Posebno je treba še povdariti, da stoje po ravnoteh podatkih Rusi in Nemci v Evropi drugi proti drugim kot 84,930.000 napram 64,100 000, t. j., da je Rusov v Evropi preko 20 milijonov več od Nemcev. povzročalo težave, in spomini so bili bolestni. Sram in strah sta me zadrževala. Pozneje, ko ozdravim — no, potem sem hotel misliti, potem bom že vedel, kaj mi je storiti. Moj plemeniti gostoljub ni nič govoril in nič omenjal. Mogoče je, da sem v mrzlici marsikaj izdal, imenoval kako ime — stari doktor ni izgubil besede o tem, bil je pravtako molčeč kot usmiljen. Poletje je prišlo, in nekega lepega junijskega jutra mi je dovolil, da sem napravil prvič kratek sprehod. Bil je krasen, solnčen dan, in ozke, hrumeče ceste starega Pariza so se vsled samega solnčnega žara zdele mlade in vedre. Šel sem počasi in na vsakem ovinku sem vpraševal ljudi, kje je Daufinska cesta, kjer sem prej stanoval. Slednjič sem prišel tja, in veljalo me je precej truda, da sem spoznal hišo, kjer je bilo moje stanovanje. In sedaj, ko sem stal pred to hišo, me je objela neznana groza. Bal sem se, če bi me Marjeta zagledala nenadoma, bi jo znal strah umoriti. Najboljše bi morda bilo, da jo po sosedi, gospe Gabin, pripravim na to. Ali upiralo so mi je, da bi postavil koga med naju, in tako sem odlašal, nisem mogel priti do nikakega sklepa. V moji notranjosti je bila velika praznina, bilo mi je, kot da sem storil že davno Še zgovornejši so podatki o porodih, ter bi se bili Slovani še mnogo bolj pomnožili, da pri njih radi neurejenih gospodarskih in socijalnih razmer bolj umirajo, zlasti otroci, kot pa kjersibodi drugje v Evropi. Tako je v Nemčiji od 1. 1841—1850 prišlo na 1000 prebivalcev i 36'1 porod, a 268 slučajev smrti, v habsburški monarhiji, ki je povečini slovanska, pa je isti čas bilo na 1000 prebivalcev 38 7 porodov in 33'6 smrtnih slučajev. V Rusiji pride naposled na 1000 prebivalcev 46 5 do 508 porodov, ali zato je tudi smrtnih slučajev 33'4, in tudi 36'5. Kljub hitrejšemu umiranju pa se vendar Rusi tu močneje množe nego Nemci, ter je zadnjih 50 let narastlo njihovo število za 48'5n/o- Nemci pa so so pomnožili za 46 4ft/o- Videč to, je nemška vlada vse storila, da zmanjša število smrti, ter je tudi dosegla tako, da je samo radi manj smrtnih slučajev 1. 1902 zrastlo prebivalstvo Nemčije za celih 900 000. Tega števila so se ustrašili Francozi, in tudi na Angleškem in Ruskem jih je zaskrbelo. Še nekaj. Evropski Germani, kakor tudi evropski Romani žive na prostoru, ki je razmeroma tako majhen, da se pri njih ne more niti govoriti o domačem naseljevanju. Slovani pa, najsibo v Rusiji, najsibo v Podonavju, naj-sibo na Balkanu, imajo še vedno toliko svoje zemlje, da jih pod gotovimi pogoji more na njej dobro živeti tudi dvakrat toliko, kolikor jih danes siromašno životari. Potreba obrambnih društev na Slovenskem. Razven „družbe sv. Cirila in Metoda“ nimamo Slovenci dosedaj nobenega obrambnega društva. S tem društvom rešimo vsaj mal del tega, kar bi nam sicer ugrabila nemški šulferajn na severu, ali „Lega nazionale“ na jugu. Šulferajn nam skuša ugonobiti slovenski naraščaj, dočim nam Siidmarka iztrga rodno zemljo. Proti-težje, katero nam nudi družba sv. C. i. M. proti šolskim družbam naših nasprotnikov, je zelo malenkostno, o kakem protitežju napram Siid-marki pa sploh ne moremo govoriti. Napram Siidmarki so nam vsled lastne krivde vezane roke; njenih udarcev, naj si bodo še tako občutni, ne moremo odbijati, ker nimamo na celem Slovenskem niti jednega obrambnega društva, ki bi bilo poklicano varovati slovensko ' posest. Že 17. leto deluje Siidmarka z velikim uspehom proti nam, njeno delovanje upliva naravnost uničujoče na naš narodni živelj na Štajerskem in Koroškem. Siidmarka priznava sama, da je v prvi vrsti njeno delo, da slov. živelj na Štajerskem in Koroškem dosledno nazaduje; saj pa je bila tudi ustanovljena le v ta namen, da seje vzajemno s šulferajnom v slov. kraje nemške manjšino, s pomočjo katerih naj se širi sistematično nadaljna germanizacija; mi pa držimo veliko žrtev in da sem vso srečo izruval iz srca. — Hiša je stala tu v solnčnem blišču. Da, bila je taista, v kateri sva si z Marjeto po najinem dohodu v Pariz najela stanovanje; spoznal sem jo po mali ljudski kuhinji, ki se je nahajala v njej pri tleh. Tu sva si naročala najino kosilo. Dvignil sem oči in pogledal proti zadnjemu oknu tretjega nadstropja Bilo je odprto nastežaj, in nenadoma se je pokazala mlada ženska s temnimi kodrastimi lasmi, v neurejeni jutranji jopi; smehljaje se je naslonila ven, in za njo je stal mlad mož in jo je poljubljal na tilnik. Ne, to ni bila moja Marjeta. Nisem se čudil, da so stanovali tu drugi ljudje; zdelo se mi je, kot da se mi je vse samo sanjalo in še veliko drugih stvari, ki jih bom šele izvedel. Trenotek sem stal neodločno na ulici in sem premišljeval, ali naj bi šel gor in vprašal onadva zaljubljenca, ki sta se še vedno smejala tam gori v solnčnem lesketu in se ljubkovala. Slednjič sem se odločil, da vstopim rajši v malo gostilnico pri tleh. Spoznati me ni bilo mogoče, ker za moje bolezni mije zrastla brada'in moja lica so vpadla; sam sebi sem se zdel spremenjen. križem roke, ter poprašujemo, kam jadramo in kedaj bo konec? Edina rešitev napram vsem napadalnim nakanam naših nasprotnikov jo in ostane ustanovitev lastnih obrambnih društev. Ker je delovanje takega društva popolnoma odvisno od krajevnih razmer, je potrebno, da se ustanovi za vsako deželo posebno obrambno društvo, kajti naloge, ki jih ima izvršiti tako društvo, so v različnih deželah različne. Delovanje šolske družbe jo enotno, za vse pokrajine jednako, delovanje obrambnega društva pa jo zelo raznovrstno, odvisno od prebivalstva, med katerim deluje. To so spoznali Čehi, ki imajo celo v jedni kronovini dvoje takih društev; v kraljevini češki delujeta ločeni jedno od drugega: „Narodni jednota pošumavska“ za jug, „Narodni jednota severočeška“ za sever. Isto opažamo na Moravskem: kjer delujeta N. J. pro jihozapadni Moravu, in N. J. pro severovychodni Moravu; tudi vsako za se. Da ima Siidmarka delokrog razširjen čez več kronovin, je le navidezno; kdor le površno pogleda v njene letopise, spozna takoj, da se osredotočuje njeno delovanje skoro izključno le na Štajersko in Koroško. Ustanovljena in naperjena je torej skoro samo proti Slovencem, ker Lahi na Tirolskem žive v kompaktnih masah tako, da jim Siidmarka vkljub vsemu prizadevanju ne more dovolj do živega. Obrambna društva morajo biti torej lokalna; in v tem smislu bo treba tudi urediti bodoča slovenska obrambna društva. Na Kranjskem — potreba obrambnega društva ni ravno prevelika, — izvzemši za Kočevje; zato bi bilo jako umestno, da se za Koroško in Kranjsko skupaj ustanovi tako društvo, ker Koroška z lastnimi močmi ne more vzdrževati lastnega društva, in ker je le na ta način mogoče rešiti slov. živelj na Koroškem gotove smrti. Nemštvo na Koroškem je narastlo v zadnjem času od 71% na 74%; potovalni učitelj Südmarke je na nekem zborovanju v Gradcu povdarjal, da bo Koroška približno v 80 letih popolnoma nemška dežela, ako ponemčevanje tudi v prihodnje tako napreduje kot doslej. Štajerska je v narodnem oziru dovolj utrjena in tudi močna dovolj, da si lahko navezana na lastne moči vzdržuje svoje obrambno društvo in odbija napade Südmarke. Na Goriškem je le še vprašanje časa, da slov. živelj za vselej v deželi neomejeno zagospodari in se povspne tja, kjer je danes na Kranjskem. Slovenci v Trstu in Istri so pre-maloštevilni, da si ustanovijo lastno obrambno društvo, zato bi bilo tudi tukaj v interesu stvari, da se tako društvo ustanovi skupno za vse tri dežele. Zlasti za Istro bi se dalo potom obrambnega društva mnogo storiti, kjer se iz laških mest, kakor iz Kopra širi potujčenje med okoličani. ki so izključno slov. narodnosti. Ravno ko sem sedel za mizo, sem videl gospo Gabin z lončkom, v katerega si je dala za dva krajcarja natočiti kave; stala je pred točilnico in govorila z blagajničarko. Poslušal sem. — „No,“ je vprašala zadnja, „ali se je uboga mlada gospa z tretjega nadstropja slednjič vendar le odločila ?“ „Da,“ je odgovorila gospa Gabin, „kaj pa naj tudi stori drugega? Gospod Simon ji je ska-zoval toliko prijaznosti! Svoje posle je srečno opravil — imel je vzdigniti bogato dedščino — in zdaj ji je ponudil, da jo vzame seboj v svojo domovino, kjer bo pri njegovi teti, ki ravno potrebuje neko zaupno osebo, dobila mesto.“ Blagajničarka se je zasmejala malo zasmeh-Ijivo. — Jaz sem skril svoj obraz za časnikom, roke so se mi tresle, in čutil sem, da sem obledel. Ali gospa Gabin je nadaljevala: „Seveda se bo stvar končala z ženitvijo, ali jaz se vam zakolnem, pri svoji časti, da nisem videla prav nič nespodobnega. Mala ženica je jokala za svojim možem, in mladi mož se je vedel brez prigovora. Včeraj sta odpotovala. Kadar mine leto žalosti, lahko storita, kar se jima ljubi.“ V tem trenotku so se odprla v ozadju vrata na široko, in Dede se je prikazala na pragu. Za. najnujnejše potrebe bi zadostovala torej tri obrambna društva in sicer jedno za Štajersko, jedno za Kranjsko in Koroško, ter jedno za Goriško, Trst in Istro. Namen teh društev bi bil jači ti slov. manjšine in jih rešiti potujčenja. Češka in nemška obrambna društva de lujejo vzajemno s šolsko družbo. Podpirati se morajo vsestransko slovenske šole na meji. Na štajerski slovensko-nemški meji se nahaja cela vrsta dvojezičnih šol. Paziti in delati na to, da se ohranijo vsa učiteljska mesta na jezikovni meji v slovenskih rokah, je naloga obrambnega društva. Slovenski učitelj si gotovo večkrat premisli, predno prevzame pičlo službo v osameli gorski vasi na jezikovni meji; če mu pa obrambno društvo zasigura gotove letne doklade, tedaj se lahko tem potom ohranijo oziroma pridobijo vsa ta mesta Slovencem in slovenski živelj na meji se reši potujčevanja. Kakor hitro pa pride na tako šolo učitelj-Nemec, je ponemčevanje neizogibno. Obrambno društvo pa mora podpirati tudi šolske zavode v ponemčenih krajih sredi slovenskega ozemlja. „Družba sv. C. i. M.“ ustanavlja šole, plača učne moči, za podporo šolskih otrok, za šolske kuhinje skrbeti, pa je naloga obrambnega društva. Tudi obdarovanju otrok ob slavnostnih prilikah, božičnicam i. t. d. je treba obračati več pozornosti. Borba za kruh je vedno prvo, potem pride šele narodni čut; in to so znali v našo škodo izkoriščati naši nasprotniki. Siidmarka podpira uspešno nemško obrt in trgovino v narodno mešanih krajih; v kraje, ki so se še ohranili slov. narodnosti, skuša nemške obrtnike naseliti oz. pridobiti z izdatnimi podporami slovenske na svojo stran. Na jezikovni meji je treba podpirati tudi kmetijstvo. Marsikatero slovensko posestvo je že prešlo na ta način potom Südmarke v roke trdega Nemca. Št. Ilj bi vedel o tem marsikaj zanimivega povedati. Zlasti nevarna je za nas naselbinska akcija. Tako početje mora čez desetletja mejo znatno potisniti proti jugu. Ravno v tem oziru bi bila obrambna društva za nas eminentne važnosti. V ponemčenih trgih in mestih bi si s pomočjo takega društva ohranili oziroma pridobili marsikatero postojanko; in če se za desetletje v tem oziru marljivo in požrtvovalno dela, morajo s časom izginiti sramotilni nemški otoki sredi slovenskega ozemlja. Na merodajnih faktorjih na Slovenskem torej leži, da kolikor mogoče kmalu zajezijo nemško agresivnost, ter ji zastavijo enkrat za vselej prodiranje z ustanovitvijo obrambnih društev. Še je čas. „Omladina“. „Mama,“ je zavreščala, „ali ne greš gor? Tukaj te bom počakala, pojdi hitro!“ „Precej, le pojdi, nikar me ne jezi!“ je odgovorila mati. Ali otrok je ostal in je poslušal, kaj sta govorili obe ženski, z zgodaj zrelim izrazom pariških pouličnih otrok. „In veste,“ je nadaljevala gospa Gabin, „odkritosrčno vam moram reči, da se rajnki kar nič ni mogel meriti z gospodom Simonom. Meni takoj ni bil nič všeč, tak slabin, zmirom je stokal in vzdihal, in pri tem je bil reven kot cerkvena miš! Res, tak mož ni za polnokrvno gospo . . . Gospod Simon pa je bogat, močan kot Turek.“ „O,“ ji je segla Dede v besedo, „jaz sem ga že videla enkrat, ko se je umival, o — roke ima čisto kosmate . . .!“ „Ali boš šla, pa kar precej,“ je zavreščala starka in jo sunila. „Povsod imaš svoj nos zraven, kjer te ni treba." In potem se je obrnila zopet k blagajničarki : „Vidite, mož res ni mogel storiti nič boljšega, kot da je umrl! To je za njegovo čedno ženko res prava sreča!“ — — — — — Politični pregled. V državnem zboru so poslanci priznali in sklenili, da je nujna potreba, da se sanirajo deželne finance, t. j. da dežele urede svoje denarne razmere in poplačajo dolgove. Govoril je tudi ljubljanski poslanec Hribar, in sicer je začel svoj govor slovenski. — Povdarjal je potrebo, da se pomaga deželam zlasti s tem, da prevzame država ljudsko šolstvo, da bo država plačevala učitelje, in ne dežele. Zavzel se je tudi za uvedbo splošne volilne pravice za deželne zbore; tak predlog so vložili socij. demokratje. — Dne 2. jul. je zbornica razpravljala o nujnem predlogu, zakaj so bili trije dunajski uradniki-kandidati za kazen premeščeni. Zbornica je odrekla predlogu nujnost, pač pa je bila zato, da se upelje moderna službena uradna pragmatika. — V kvotno deputacijo, ki ima urediti razmerje, določiti kvoto med Ogrsko in Avstrijo, je bil izvoljen od Slovencev posl. Povše. Novi predsednik državnega zbora — nemški krščanski socijalec dr. Weisskirchner (prvi podpredsednik je Čeh dr. Začek, drugi podpredsednik Poljak dr. pl. Starzynski) je nemškim strankam obljubil, da bode v vseh narodnih vprašanjih postopal složno z Nemci ter da ne-nemških govorov in izjav v zbornici ne bo sprejemal v stenografični zapisnik. Tako so «e vse nemške stranke združile, da je bil izvoljen Nemec za predsednika, in so tako preprečile, da bi kak slovanski predsednik ne uveljavil slovanskih jezikov v parlamentarnem poslovanju. — Nemške stranke so s svojim nastopom pokazale veliko politično zrelost, dočim so slovanske ple-miško-klerikalne stranke ob tej priliki zopet pokazale, da stavijo strankarstvo in majhne strankarske koristi nad skupna slovanska vprašanja načelne važnosti. — Nemški listi slave zmago, ker se je slovanska vzajemnost že pri prvi skušnji tako žalostno razbila. Delovanje državnega zbora. Ministrski predsednik je vložil predlog, da se spremeni poslovni red v zbornici, t. j. da bo n. pr. treba za sklepčnost navzočih več poslancev, da bo treba za vlaganje nujnih predlogov več podpisov itd. — Posl. Ohiari je predlagal, naj se mestu dveh, kolikor jih je sedaj, izvoli pet podpredsednikov; od teh bo eden tudi Jugoslovan. V deputacijo, ki določi kvoto med Ogrsko in Avstrijo, je izmed Jugoslovanov izvoljen posl. Povše. Vloženih je več nujnih predlogov; zbornica jih bo rešila v tem le redu; 1. Saniranje deželnih financ. 2. Vlada je pozvana na odgovor, zakaj je za kazen prestavila dva uradnika, ki sta na Dunaju kandidirala v državni zbor proti kršč. socijalistom. 3. Prestopki pri galiških volitvah. 4. Starostno in invalidno zavarovanje itd. Jezik državnega zbora. Jezikovno vprašanje poslanske zbornice bode rešeno v nemškem smislu, da bo namreč ostalo pri nemškem par- Ko sem bil zopet na cesti, sem šel počasi kot da bi me noge ne hotele nositi. — Vendar mi ni bilo preveč hudo, in ko sem zagledal svojo senco na solncu, sem se celo zasmejal. Bil sem zares zelo slaboten, in čudno, da mi je svoj čas padlo na misel, da sem vzel Marjeto. In spominjal sem se njenih tihih skrbi v Gue-randi, kjer se je dolgočasila vsled enoličnega in tihega življenja. In pri vsem tem je bila ljuba, draga ženka vedno dobra z menoj, in četudi ni objokovala v meni svojega ljubčka, je žalovala vendar za menoj kot za svojim bratom. Zakaj naj bi jo motil v novem življenju? — Kdor je mrtev, ni ljubosumen. Med takimi mislimi sem zmirom polagoma korakal naprej, in ko sem slednjič dvignil glavo, sem videl pred seboj velik javen vrt. Vstopil sem in sedel na klop na solnce. Sledil sem svojim mislim, in objela me je velika mehkoba. Mislil sem na Marjeto, videl sem jo v malem podeželnem mestecu, bila je srečna, od vseh spoštovana in ljubljena. Postala je lepša, bolj cvetoča. Videl sem jo veselo gospodinjo, srečno mater — — — Bilo je v resnici prav od mene, da sem umrl in nisem hotel biti tako neusmiljen, da bi prišel nazaj .. . lamentarnem jeziku. Čehi, ki so sprva sklenili, da sploh govorili ne bodo v parlamentu, ako ne bodo sprejeti tudi nenemški govori v protokol, se udajajo, ker vedo, da brez pomoči Poljakov nič ne opravijo.) Ako bi pa le molčali, bi s tem silno škodovali češki politiki. Sicer so pa nekaj le dosegli. Interpelacije v nenemškem jeziku bodo zabeležene v zapisniku v doslovnom nemškem prevodu. Hrvatsko-ogrski spor. Dne 25. junija je odstopil hrvatski ban, grof Pejačevič, ker ga je silila ogrska vlada, naj pritiska na hrvatske poslance v budimpeštanskom državnem zboru, da bodo nehali s hrvatskimi govori in se udali Madžarom. Ban je izjavil, da tega noče in tudi ne more. Novim hrvatskim banom je imenovan predsednik višjega sodišča v Zagrebu. A. Ra-kodczay, ki bo razpustil hrvatski sabor, ker nima večine. Hrvatski poslanci so napram njemu v strogi opoziciji; listi pišejo, da novi ban ni zakoniti ban hrvatski temveč samo komisar madžarske vlade. Odstopili so tudi vsi trije vladni predstojniki, podban pl. Nikolič, Badaj in Rojc. Rakodczay ne more dobiti vplivnih mož na njihova mesta. Enoletna doba narodne vlade na Hrvatskom je izčistila ozračje, tako, da so niti bivši madžaroni ne upajo iti naroko madžaronskemu banu. V ogrsko-hrvatskem državnem zboru je trajala do srede razprava o službeni pragmatiki železničarjev. Hrvatski poslanci so se držali junaško, in Madžari jim niso mogli do živega, madžarskega jezika niso mogli zakonitim potom uveljaviti na hrvatskih tleh. Zato so v sredo pogazili zakon, da z nasilstvom premagajo Hrvate. Minister Kosuth je naznanil, da hoče vlada brez parlamenta uzakoniti glavne točke tega načrta, t. j. naredbenim potom. In sicer bo moral vsak železniški uradnik na Ogrskem biti ogrski državljan in znati madžarski, a na Hrvatskem morajo poleg tega oni uradniki, ki pridejo v dotiko z občinstvom, znati tudi hrvatski. — S tem je ogrska vlada stopila na spolzko pot protiustavnosti. Na Hrvatskem je vse javno mnenje ogorčeno na Madžare o nagodbi z njimi, o prijateljstvu noče nikdo več slišati. Srbija se ne more umiriti. V tej nesrečni jugoslovanski državici sledi kriza za krizo, pretresajo jo neprestano notranji boji, da ne more urediti svojega gospodarstva, si pridobiti ugleda v krogu evropskih držav in se okrepiti nazunaj in znotraj. Sedaj je na krmilu Pašičevo ministrstvo, vzeto iz stranke starih radikalcev. — Pogajanja med Srbijo in Avstro-Ogrsko glede trgovinske pogodbe so se zopet začela. Te dni jo predlagal minister javnih del v skupščini, naj država najame 14—20 milijonov dinarov posojila za zgradbo javnih poslopij. Rusija. Po novem volilnem redu bodo imeli volilno pravico v dumo samo oni, ki imajo Ne, ostal sem mrtev Od tedaj sem mnogo, mnogo potoval in sem videl skoraj ves svet. Ostal sem človek srednje vrste, ki se v ničemer ne odlikuje od drugih; delal sem in jedel svoj skromni kruhek kot ves svet. Smrti se več ne bojim, samo zdi se, da noče več zame, odkar sem izgubil vsak strah pre dnjo, in nimam vzroka, da bi živel. Sedaj se bojim le enega: da ne bi smrt pozabila name . . . greh se je maščeval. (Povest iz življenja slovenskega ljudstva. Spisal I. V.) I. Krasna je bila noč, ki se je zgrnila nad mirnim planinskim svetom. Lesketal se je zmrzli sneg — zdelo se je, kot bi bila natrosila mesečna noč tisoč in tisoč jasnih biserov po belem polju. Svetlikalo se je in utripalo po zasneženi dolini, kot bi se zrcalile svetle zvezde v trdem snegu, in tam v ozadju sta stala kot dve velikanski snežni kopi Prisanek in Razor in gledala z modrih višin na tiho dolino pod seboj. in tudi slovenskemu uradovanju. — Iz lastne skušnje vem, da je socijalnim demokratom v Mariboru in okolici vsako slovensko pismo trn v peti. — V Studencih pri Mariboru vladajo socijalni demokratje že mnogo let neomejeno v občinskem odboru. Čeprav so vsi socijalni demokratje z malimi izjemami slovenskega rodu in čeprav je zlasti prebivalstvo v Studencih skoraj izključno slovenskega rodu, je vendar vse javno življenje v Studencih bolj nemško kakor v samem Mariboru. Šola je izključno nemška, občina uraduje izključno nemški in slovenski živelj se niti pokazati ne sme. Slovencem se v Studencih ne godi nič boljše kakor v Mariboru. Razlika je edino ta, da je med gospodujočo stranko v Studencih še manj pravih Nemcev kakor pa v Mariboru. — S slovenskimi glasovi v občinski svet mariborski izvoljeni soc. demokrat Krainer je lani v občinskem svetu izrecno odobraval postopanje občinskega sveta, vsled katerega so prepovedali v mestu slovenske napise. Sedanji socijalnodemokratski poslanec mariborski, Resel, pa je bil v državnem zboru na čelu tiste nemške obstrukcije, ki je strmoglavila Badenijevo ministrstvo, katerega glavna pregreha je bila ta, da je hotel biti Slovanom pravičen. Nastopanje socijalnih demokratov v Mariboru, vsa njihova društva in vse njihove prireditve so prepojene nemškega duha. Tako nastopajo napram Slovencem socijalni demokratje, ki so v Mariboru po ogromni večini slovenskega rodu. Nemški šulferajn na del«. Na Sladki gori pri Cmureku bode nemški šulferajn še tekom letošnjega leta prezidal staro šolsko poslopje. V to šolo sta všolani občini Sladka gora iz Omureške ter dobra polovica občine Selnica ob Muri iz šentiljske župnije. Tudi iz šentjakobske župnije pošiljajo nekteri stariši svojo deco v to nemško šolo. Okrajni šolski svet cmureški, posebno pa še dr. Krautgasser in nadučitelj Band-hauer so omenjene občine hoteli takorekoč prisiliti, da bi te povečale na svoje stroške šolsko poslopje. A katoliški Sladkogorčani ter vrlo slovenski Selničani so se dobro branili in nočejo nič pomagati nemškemu šulferajnu. In sedaj bode šulferajn sam zidal nepotrebno novo šolo in je v to svrho določil 20.000 K. Naša slovenska deca pa se bode še dalje potujčevala. Povedano naj bo, da obiskuje to šolo 70% slovenskih otrok. Opozarjamo naše rodoljube, posebno pa „Družbo sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, da bi tukaj kje v bližini te šole bila nujna potreba ustanoviti slovensko šolo I Rojaki, rodoljubi slovenski, tukaj je nevarnost velika: Na pomoč nam, da ne utonemo mi in naša deca v morju — nemčurstva! Sila je! Nemška nesramnost. Nerfnški narodni svet za Sp. Štajersko je vstal zoper ustanovitev slovenskih učnih zavodov, zoper univerzo in srednje šole, češ, da bi potem slovenski uradniki preplavili Sp. Štajersko, ki je „nemška posest“. Ako ni to nizko in nevredno pametnih ljudi! Mariborski Sokol, ki je imel lani svoj ustanovni shod, se je razvil že tako krepko, da je po številu prvi za ljubljanskim Sokolom. Starosta je dr. Fr. Rozina, ki ima največ zaslug za mariborskega Sokola, in ki je že pred 20. leti ustanovil Dolenjskega Sokola v Novem mestu. Minoli mesec je imelo društvo svoj prvi javni nastop. Prostih vaj se je udeleževalo 16 telovadcev, a na orodju jih je telovadilo 24. — Mlado društvo, ki tako vrlo napreduje, postane eden najvažnejših faktorjev v življenju mariborskih Slovencev. Sličica slovenskega napredka v Celju. Uslužbenci neke slovenske tvrdke v Celju javno in demonstrativno kažejo svoje „vsonemštvo" in izzivajo po gostilnah mirne slovenske goste. — To je prav spodbudno. Ce pojde tako naprej, bomo čitali kmalu, da so nemški komiji pometali iz slovenskih trgovin slovenske kupce. Ilančno podružnico ustanovi v Celju neka nemška banka, ki ima svojo podružnico že v Gradcu. Ali bi ne bilo na mestu, da ustanovi v Celju, v središču štajerskega Slovenstva, kak slovanski denarni zavod svojo podružnico ? Graški slovenski akademiki so priredili dne 24. pr. m. sijajno manifestacijo za slovensko vseučilišče in slovenske srednje šole. Na vseučilišču niso dobili dvorane, zato so zborovali v „Kaufmanshaus-u“. Udeležili so se manifestacije Slovenci, Hrvati, Srbi, Cehi in Poljaki. Sprejete so bile štiri resolucije, ki so jih poslali vsem slovanskim in socijal. demokratskim državnim poslancem. „Nemška" šola na Pragerskem postane v jesen dvorazredna. Otrok je bilo dozdaj 50. V jesen jih hočejo še nekaj naloviti. Šteinklauber lahko deluje z denarjem, ki mu ga nanosijo Slovenci. Sramota jim, posebno tistim, ki celo cerkve zidajo s Šteinklauberjovo opeko. Delo marljivih bučelic se letos posebno blagoslavlja. Tako bogate paše niso imele te ljube živalice že mnogo let. Panji so v pravem pomenu besede naliti z najžlahtnejšo strdjo. Le škoda, da je med nami le prav malo bučelar-jev, ki bi mogli prav izkoristiti marljivost svojih bučel. Večinoma so pri nas bučelarji še s starimi, nerodnimi panji z nepremičnim satovjem, med se odvzeti ne more in bučelo pri obilni paši praznujejo, ker nimajo kam dati medu. Toda oni bučelarji, ki imajo panje s premakljivim satovjem, ti so pač letos na konju! Po dvakrat trikrat so že lahko s točilom izmetali med in v par dnevih so živalice ob letos tako bogatih virih zopet napolnile izpraznjeno satovje. Vinska letina se nam v naših goricah ob Savinski dolini obeta letos kaj slabo. Žlahtno trto, ki je že poprej silno pešala, je letošnja huda zima uničila skoraj docela, a tudi izabela, s katero so naši vinogradi večinoma posajeni, je močno trpela. Ker ameriška trta v naših mr- zadostno izobrazbo in gotov del zemlje ali denarja. Zato bo tretja duma vse drugače izgledala kot prvi dve. Po mestih bodo odločevali posestniki, tovarnarji, bogati trgovci in uradniki, na deželi pa deželno plemstvo. Volitve morajo potemtakem izpasti v vladnem smislu. Nemiri na južnem Francoskem so se polegli, ker je vlada enoglasno sklenila zakon proti ponarejanju vina. Voditelj viničarskih nemirov, priprost miz, Marcelin Albert, ki je s plamenečo besedo vžgal revolucijonarno gibanje, se je sam oglasil v ministrstvu. Ko mu je ministrski predsednik očital nevarno agitacijo, se je mož zjokal in obljubil pomiriti duhove. Na Portugalskem so nemiri. Šest vojaških polkov se javno punta. Vojaki so se uprli in nočejo sodelovati proti nemirom, ki besne po celi deželi. V Lisaboni, glavnem mestu portugalskega kraljestva demonstrirajo zoper kraljevo rodbino. Nevoljo proti kralju je vzbudilo dejstvo, ker mu je ministrski svet povečal letno plačo za celih 10 milijonov. Nova trozveza. Španska, Francoska in Angleška so sklenile med seboj novo pogodbo, ki se tiče ohranitve njihovega posestnega stanja na morju. Tej zvezi pripisujejo veliko politično važnost, ker se bodo najbrže le tri države v slučaju vojne vzajemno podpirale. Štajersko. Zaupni shod v Ptuju je sklicala v nedeljo „Narodna stranka". Udeležilo se ga je mnogo volilcev, ki so sklenili glede dr. Ploje-voga prestopa v napredni jugoslovanski klub, da odločno obsodijo gonjo mariborske klerikalne klike zoper poslanca ptujskega okraja. Dr. Ploju so naročili, naj kot poslanec strogo s stališča narodnih in gospodarskih teženj prebivalcev ptujskega ‘ okraja in slovenskega naroda vobče izpolnuje svojo poslansko dolžnost na Dunaju. — Tudi na zaupnem shodu v Ormožu je „Narodna stranka“ obsojala najostrejše sirovo in nedostojno pisavo mariborskega „Slov. Gospodarja" zoper dr. Ploja. Soc. demokratje v Mariboru.V tem mestu imajo socijalni demokratje v svojih rokah tretji razred občinskega sveta, in državnozborski poslanec je socijalni demokrat Resel, ki je letos strmoglavil vsenemškega napihneža Wastiana. Ako bi prišla socijalno-demokratska stranka do vlade v mariborskem mestu, bi se sicer utegnilo toinono spremeniti na bolje, vendar preveliki optimizem tudi tukaj ni na mestu. Tudi če bi danes socijalni demokratje postali neomejeni vladarji v mariborskem občinskem svetu, bi, kar se nas Slovencev tiče, stvar ostala več ali manj pri starem. Socijalnodemokraška stranka bi se ravno tako, kakor nemški nacijonalci z vsemi silami upirala ustanovitvi vsake slovenske šole Bilo je tiho krog in krog. Le iz daljave so prihajali zamolkli glasovi težkega tovornega vlaka, ki je sopihal skozi dolino. Oglasil se je tudi tuintam tanek pisk in se razgubil v pojemajočem odmevu ob belih, molčečih skalah. V pritajenem šumljanju je hitel modri gorski potok črez kamenje in pel svojo enakomerno pesem o svobodi tam na resnih, z večnim snegom odetih gorah . . . Po ozki gazi je spel mlad fant in hitel proti vasi, ki se je smehljala s svetlimi okni iz daljave. Bila je vsa pokojna in je sanjala v zimskem miru. Sredi nje se je dvigal z mesečnimi žarki osvetljeni zvonik; stal je mirno in pokojno kakor ponosen čuvaj, ki ima v oblasti tisoč ljubljenih bitij . . . Mladi fant je gledal na vas, stiskal je roke v žep in hitel po ozki, trdi gazi. Prišel je na polje in obstal tam za nekaj trenutkov. Zagledal je nedaleč tropo srn, ki so kopale s svojimi vitkimi nogami po snegu. Oglasil se je bil glad, ko je prišla zgodnja zima, in prebival ke gorskega gozda so zapustile svoja bivališča ter so se napotile v dolino. Tam na polju poganja pod snegom ozimina, in lačne srne so začutile to. Prišle so tja in v tihih nočeh so kopale sneg, da pridejo tako do hrane. „Presneta žival! Vse bo pokončala . . .“ Mladi fant je zamrmral jezno in tlesknil potem v dlan. Začudeno so dvignilo srne glave in pogledale na človeka, ki jih je motil v njihovem trudu. Stale so nepremično in zrle na fanta. Presunljiv žvižg se je razlegnil skozi noč. Srne so mignile z ušesi in se v naslednjem trenutku spustile v beg. Hitele so črez polje in se ustavile tam ob gozdu; obrnile so se nazaj in gledale radovedno na polje. „Zakaj nočejo lovci streljati? Vse polje nam bodo uničile.“ Fant je zažvižgal še enkrat, toda srne se niso ganile. Bil je prepričan, da bodo prišle takoj nazaj, ko odide on, in zjutraj se bodo videle velike jame v snegu in ozimine ne bo več tam spodaj. Zlovoljen se je obrnil in hitel naprej na cesto. Mimo njega je zdivjal preplašen zajec, ki je hotel na mlada drevesca; čepel je tam za plotom in čakal ugodne prilike. Toda glasni koraki so ga preplašili; poskočil je in bežal z naglimi koraki preko polja. Fant je dospel do prvih hiš. Okna so bila razsvetljena in le malo zastrnjena. Po vseh hišah je bilo mirno in tiho; le v oni, ki je bila precej velika in na novo sezidana, je čul glasno govorjenje, in vesel smeh se je razDgel tuintam — bila je gostilna. Mladenič je obstal in poslušal nekaj trenutkov. Tam notri je postajal smeh vedno veselejši; čul se je zategel, nosljajoč glas. ki se je hudoval nad nekom. In temu glasu je odgovarjal krohot, ki je bil tako glasen, da se je razlegal ven na cesto. „Pojdem noter in spijem kozarček bri-novca,“ je pomislil fant in stopil v gostilno. Pri mizi nedaleč vrat je zagledal postarnega, a krepkega moža, debelega obraza in malih dobrohotnih oči — bil je nočni čuvaj Zep. Tam pri sosedni mizi pa sta sedela dva fanta in majhen možiček, ki je klepetal venomer. „Hoho, Dolnikov Janez!“ sta zavpila fanta in prijela kozarec. „Na, pij 1“ Janez je sedel k mizi in spil do polovice ponujana kozarca. Drgnil je roke in govoril z od mraza tresočim glasom. „Presneto je mraz danes. Vozil sem drva dol z Vršiča in sem mislil, da me bo konec . . . Presneto je mrzlo! — Pa kaj hočete Žepu, da tako vpije, da se sliši ven na cesto?' Možiček kraj njega se je zasmejal. Njegovo upadlo, nagrbančeno lice se je stisnilo še bolj in njegove tope oči so oživele za hip. L Priloga „Našemu Listu“ št. 33 z dne 5. julija 1907. zlejih legah ne uspeva posebno dobro, se kaže našim goricam kaj slaba prihodnjost. Umestno bode tedaj, če si bode marsikateri posestnik od svojih dosedanjih vinogradov ohranil le en del ter skušal tistega s pridnim obdelovanjem ohraniti v večji rodovitnosti, večino pa posadil s sadnim drevjem, ki no zahteva toliko truda in troškov, pa daje ravno v naših legah vendar tako lepe dohodke. Kobilice so se letos zopet pojavile v goz dih med Laškim trgom in Celjem, in sicer na obeh bregovih Savinje. Objedle so vse listnato drevje in grmičevje, da stoji skoro popolnoma golo. Le kostanjem prizanašajo. Posestniki so v hudih skrbeh, ker ne vedo nobene pomoči proti tej nenavadni nadlogi. Koroško. Poslanec Ploj in koroški Slovenci. List „Slovenec" je priobčil iz maščevanja nad dr. Plojem, ker ni vstopil v „Slovenski klub“ in tako podpiral razdora med jugoslovanskimi poslanci, ostro očitanje, da jo Ploj kriv nesrečne razdelitve koroških okrajev, vsled katere imajo ondotni Slovenci edin mandat, in je pretežna večina koroških Slovencev zdrobljena po nemških okrajih, da je brez politične moči. „Slov.“ poroča, da je Ploj prevzel dotični referat, kako se naj razdela okraji na Koroškem, in da se ni nič brigal za svojo dolžnost, ter tako ni prodrl niti napram ministru Bylandtu, niti napram državnozborskemu odseku načrt njegovo volilne reforme za Koroško, da bi dobili Slovenci dva gotova mandata in en bojni, negotovi mandat. — Soglasna je bila sodba v „Slovanski zvezi,“ da je stvar glede Koroške pokvaril edinole dvorni svetnik Ploj! Potem, koje bil enkrat vladni načrt objavljen, je bilo vse prizadevanje doseči kako izpremembo, brezvspešno. — Ploj se je zanašal na krščanske socijalce in je mislil, da bodo z njihovo pomočjo njegovi predlogi prodrli v odseku in potem v zbornici. Res je, da so kršč. socialci bili silno interesirani na predlogih dr. Ploja, po katerih bi nemški kršč. socialci dobili na Koroškem 4 mandate. Toda — v zadnjem trenotku pred glasovanjem v odseku je priglasila nemška ljudska stranka kršč. socialni, da razbije celo volilno reformo v tistem hipu, ko bi Plojevi predlogi bili sprejeti. — Če bi se bilo pa ob pravem času doseglo, da bi bil Bylandt sprejel v vladni načrt za Slovence ugodnejšo razdelitev, bi bili sicer Nemci spočetka zagnali velik krik, ali končno bi se bili dali pomiriti.“ — Slednjič namiguje tudi „Slovenec", da je dr. Ploj menil lansko zimo, da postane minister. — Na te obdolžitve bo dr. Ploj seveda odgovoril in se opravičil pred slovensko javnostjo. Politično vodstvo koroških Slovencev je razglasilo: „Koroški Slovenci obžalujemo, da doslej ni bilo mogoče združiti vseh slovenskih in Mahnil je z roko in se zasmejal s hripavim glasom. „Revež trdi, da mu je dal enkrat Ardecki za cel frakelj zelenega. Pa ga še videl ni!“ Nočni čuvaj je vzrojil nanovo in se je postavil pred možička. Govoril je počasi in skozi nos in je pri tem mahal neprenehoma z rokami. „Da bi se ti posušil jezik, Bajselj! Ete, da bi se ti prisušil, da bi ne mogel piti več kakor korito! ... Za cesarja sem dal svojo nogo, za cesarja tam doli na Laškem, da boš vedel ti, Bajselj, ki še lasa nisi dal za našega dobrega cesarja ... Pa sem dal zanj svojo nogo, in Ardecki me je imel rad zato — ete, pa reci, če moreš, da ni res.“ „liehe, Zep — pa si izgubil nogo v tepežu tam na Štajerskem. Slišal sem to in sem tudi prepričan, da je res tako.“ Možiček je prijel Žepa za suknjo in ga st'esel. Nočni čuvaj pa je jel še srditejše mahati z rokami, in njegove dobrohotne oči so se zaiskrile. Dolge, ščetinaste brke so se mu povesile, in vdaril je s težko roko na mizo. „Ete, Bog to kaznuj za te besede! — Molči rajši in zatakni si grlo, da ne boš pil kakor pijavka! . . . Ete, poglej svoje otroke — nagi hodijo okrog in prosijo kruha . . . Ete . . .“ hrvatskih poslancev v en močan in upliven klub. Koroški Slovenci ne morejo prikrivati bojazni, da bi mali jugoslovanski narodi razcepljeni prišli ob svojo veljavo prav v trenotku, ko pričakujejo svojega preporoda. Zato pozivljejo vse jugoslovanske poslance, naj se zavedajo svoje odgovornosti.“ Zavedna slovenska občina na Koroškem so Sele nad Borovljami. Nemških pisem in razglasov od deželne vlade in drugih uradov sploh ne sprejema, ker hoče slovenskih. Za Borovlje zahteva dvojezični napis na železniški postaji in dvojezični poštni pečat. Sploh hoče v vsem svojem uradovanju vpeljati slovenski jezik, kateremu skuša povsod pridobiti ugled in veljavo. •— Ako bi vse koroške slovenske občine tako vrlo nastopale, hitro bi se razmere na Koroškem korenito spremenile. Slovencem v prid in čast! Ustanovitev slovenske posojilnice. V Kotmarivasi v celovškem okraju, kjer imajo občino nemčurji v svojih rokah, so ustanovili slovensko posojilnico za občine Kotmaravas, Bilčovs, Žihpolje in Vesca. Gotovo si bodo z gospodarskim delom Slovenci na Koroškem največ opomogli, in samo na ta način bo mogoče, da napredujejo in pridejo občine nazaj v slovensko last. Kotmaravas jo globoko v nem-čurskem žrelu, morda se posreči, da jo še rešimo. Ko smo spali, je nasprotnik delal, zdaj smo se vzbudili in Ziito moramo zdaj tembolj delati, da ga dosežemo in prekosimo. Cesarske vaje na Koroškem so napovedane od 2. do 9. septembra; udeležita so jih graški in inomoški armadni zbor. Cesar bo stanoval dva dni v celovškem deželnem dvorcu. Letoviščarji ob Vrbskem jezeru se vedno bolj množe. Letos jih je ob jezeru že 1386, lani ob tem času samo 931. Odkar vozi karavanska železnica, se na Koroškem vidno veča tujski promet; bode pa še živahneji, ko bo gotova železnica skozi Ture. Slaba letina obeta biti na Koroškem, posebno v Dravski dolini, ker gosenice in mrčes preveč končujejo sadno drevje. Primorsko. Slovenska knjigotržnica v Trstu. V Trstu odpre v kratkem slovenski knjigotržec g. Gorenjec, dosedaj poslovodja tvrdke Kugli & Deutsch v Zagrebu, slovensko-hrvatsko knji-gotržnico, ki bo združena s trgovino s papirjem. Trgovina bo strokovno urejena ter bo lahko konkurirala s tujimi tvrdkami, za kar nam jamči sedanje poslovanje novega knjigotržca. Slovenska trgovina s knjigami bo za Trst velikanskega narodnega pomena. Ljudstvo bo lažje kupovalo slovenske knjige in te se bodo vso drugače razširile med narod, ker danes v obmejnih krajih priprost človek še ne ve, kakšne Tedaj se je pa razhudil tudi Bajselj. Poskočil je na noge in zgrabil z obema rokama čuvaja za suknjo in ga hotel potegniti na tla. Segal mu je komaj do ramen in je bil kakor pritlikavec, ki se je lotil človeka. „Kaj ? Ti boš govoril o mojih otrokih, ki ti niso nič mar,“ je vreščal hripavo in vlekel čuvaja na tla. „Kaj, ti šepavec?“ „Ete, Bajselj, ti si zgaga!“ Zep je prijel možička za ušesa in jih vlekel narazen. „Ete, ti si zgaga in pritlikavec." Bajselj je zavpil, ker ga je bolelo. Spustil je Zepovo suknjo in zgrabil njegove roke. Toda nočni čuvaj je bil močan in razjarjen, Bajselj pa pijan in njegove roke stare in slabotne. „Zep, izpusti!“ „Ete, Bajselj, ti si zgaga,“ je ponavljal Zep in stiskal vedno huje Bajseljnova ušesa. In tedaj jo poskočil možiček in se srdito zagnal v nasprotnika. Omahnil je Zep, ki ni pričakoval kaj takega, opotekal se je in se zvrnil na tla. Toda še vedno je držal Bajseljna za ušesa — in oba sta loputnila na tla. (Dalje prih.) so slovenske knjige, ker jih nikjer ne vidi, založniki pa razpošiljajo po pošti le znanim osebam. V Trstu bi sa gotovo izplačala tudi nadrobna kolportaža. Za slov. književno produkcijo je nova trgovina baš tako velike važnosti, ker dokler ne bomo imeli razvitega knji-gotržtva, tudi knjig ne bodo ljudje kupovali, in slov. pisatelji ne bodo dobivali niti skromnega plačila za svoje delo. Iz Trsta so prišla v kratkem tri prav vesela poročila: O trgovski šoli, stalnem slov. gledališču in slov. knjigo-tržnici. Slovenci, zlasti primorski, storite, da se ti reelni in pametni načrti sijajno obneso, za kar so v vsakem oziru tla godna. Osrednji odbor za S. Gregorčičev spomenik v Gorici je sklenil v svoji zadnji seji dne 26. junija 1907, da postavi na grob pokojnega pesnika preprost, a umetniški kamen. Glede na znano pesnikove intencije in na nabrano svoto se je določilo, da se izda v to svrho največ 3000 K (s prevozom in postavljenjem vred). Odbor vabi slovenske umetnike, da mu pošljejo do konca septembra tekočega leta primerne načrte (skico) nagrobnika s preudarkom. Osnutki se na željo vrnejo, a ne honorirajo. Somišljenikom iskrena hvala za poslane naslove! Vsem tem smo poslali to številko na ogled ter jih prosimo, da blagovolijo ali poslati naročnino ali pa nam list vrniti! ECs*£m]@ko. Kemško nradništia na Kranjskem. Vedno več nemških uradnikov prihaja v slovenske dežele, in kmalu bodo vsa boljša mesta zasedena od Nemcev. Zlasti se čutijo na državni železnici germanizatorična stremljenja ministra Derschatte. Na kolodvoru na Jesenicah n. pr. je bilo pred letom dni med prometnim uradništvom četvero Slovencev in dva Nemca, letos imamo že samo tri Slovence in tri Nemce in enega Italijana. Načelnik je trd Nemec, a Slovenci nisnio niti resno protestirali zoper to krivično imenovanje, kaj šele, da bi ga hoteli onemogočiti. Ob takih prilikah po navadi malo poropota naše časopisje, kot za šalo, iz neke navidezno ogorčenosti, samo da natrese malo peska v oči slovenski javno.sti, a čez teden dni že se za to ne zmeni živa duša. Ako bi hotelo železniško ministrstvo, bi lahko na vsej novi državni progi po slovenski zemlji namestilo samo nemško in italijanske uradnike. Naše časopisje bi sicer malo skočilo v ponarejeni sveti jezi, se razkoračilo, vlada pa bi se lahko smejala. Zakaj že čez par dni ne bi živ krst na Slovenskem se več zmenil, da se vleče po slovenski zemlji germanizatorična železna kača. Naša javnost je že tako korumpirana, tako po•• hujšana od demoralizujočih naših strankarskih razmer, da ni več zmožna poštenega narodnega mišljenja, zavednega in energičnega nastopa. Ljubljanskima dnevnikoma ne more verjeti več nikdo. da bi imela sploh še kaj narodnega čuta, iskrenega rodoljubja. V frazah govorita in bobnita kot prazen sod! Ako mirno trpimo, da se starajo tako naše narodne rane, ako pustimo, da nastavlja vlada po tako nevarnih postojankah kot so Jesenice nemške uradnike, bomo zagotovo v teku onega desetletja dobili na Jesenicah železen germanski steber za nemški most, in ob novi železnici bo vse polno nemških gnezd, kjer se bo redila nemška zalega. Slovenski naraščaj, ki hoče vstopiti k železnici, naši dijaki, ki so zgotovili srednjo šolo, morajo po cela leta čakati, predno jih pokličejo v službo, Nemce in Italijane kličejo trumoma v slovensko deželo in jih nastavljajo na najboljša mesta. In tako nastaja pri nas povsod slabo-glasna nemška posest, in tako so nam zaprta vrata za prihodnjost, da bi nameščali doma svoje uradnike. V nekoliko letih bomo Slovenci imeli že toliko svoje inteligence, da bi lahko zastavili vsa uradniška mesta z domačimi sinovi, a to nam potem zopet ne bo mogoče, m sicer zato ne, ker bodo sedeli Nemci pri nas v naj- gorkejših gnezdih in kričali o svoji narodni posesti. Glejmo v bodočnost, ne bodimo kratkovidni, drugače bomo čez par desetletij na svoji zemlji še hujši sužnji kot smo danes. In sicer povsod! Sužnji tujega kapitala, in zapostavljeni tujcem. Najmanj, kar lahko zahtevamo, in to tudi moramo, je, da nas vlada upošteva vsaj na domačih tleh. O vsem tem moramo pravočasno obveščati naše državne poslance, in ker imamo na Kranjskem poleg 10 klerikalnih brezdomovincev samo enega zares slovenskega poslanca, pada nanj velika dolžnost in odgovornost. Posvetiti se mora podrobnemu, narodnemu delu, v evidenci mora imeti uradniška imenovanja i. t. d. Lepa beseda o slavni in veliki slovanski prihodnjosti je laž, ako si je z deli ne zagotovimo. Kaltenegger, kazinot, pajdaš dr. Eggerja in Dzimskega in vnet svetovalec kranjske deželne vlade, kadar je treba dati klofuto 95% prebivalstva v deželi, ni le spravil z Božidarom Schwarzem celjskega Profta v terno za ravnateljsko mesto na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, nego stoji s to zadevo še v bližji dotiki. Čujemo, daje ravno Kaltenegger z Eggerjem in Dzimskim skuhal načrt za rop na slovenski posesti, ter so ti trije patroni spravili preko vplivnejših nemških politikov svoje želje do ministra Pradeja, ki je goreče zavihal rokave, da izvrši hudobijo. Prade je pridobil učnega ministra Marcheta, ki se hoče kot pristaš liberalne stranke pred nemškimi nacijonalci postaviti ter izvršiti nacijonalni čin, predno zapusti ministrsko klop, ter pridobiti med nemškimi nacijonalci na ta način na ugledu. Če se to lopovstvo posreči, in zelo verjetno je to zlasti vsled stališča Marchetovega, potem morajo slov. poslanci Becku napraviti godbo, da mu bo zvenela po ušesih. Proračun bo na vrsti, razpoloženje med Cehi pa tudi ni tako slabo. Stari poslovni red je še v veljavi. Treba pa je, da se slovenska delegacija in pa vsa slov. javnost ozre malo tudi na kranjsko dež. vlado. Tu tiči dobršen del zla v osebi šolskega referenta Kalteneggerja. Ta človek, ki je imel že toliko afer v svojem uradniškem delovanju, ki je mučil kot okrajni glavar podrejene uradnike, kojih eden je tragično končal, drugi mu ušel itd., naj se enkrat za vselej onemogoči. On je absolutni gospodar kranjskega šolstva ter meče polena pod noge Slovencem, kjer more. Kalteneggerjeva samopašnost in nesramna protekcija, ki jo uganja, je bila že stokrat ožigosana po listih vseh strank, a naduto bitje se šopiri še vedno na svojem mestu. Slovenski poslanci, primite naci-jonalca Schwarza v dež. zboru po dalmatinskem načinu. Za Kalteneggerja pa je že skrajni čas, da se pošlje v penzijo brez penzijona. Hederva-rije in Pučke bomo pognali iz dežele, Kalten-eggerju dajmo palico v roke ter mu pokažimo proti severu, da odvandra v blaženi rajh, ali pa magari v Ameriko za Vesteneckom — črevlje snažit! Levec in drugi. Nekdo pere zamorca v „Rdečem Praporju" in ta nekdo je bojda celo rojen Slovenec. Pravijo, da je dež. predsednik Schwarz pritiskal na uradnika Levca, in je le zato glasoval v nemškem smislu. Kako naj pritiska vlada na značajnega moža, ki ima pet tisoč goldinarjev letne plače, ki mu je zagotovljena mastna penzija. Vlada lahko pritiska na diurnista, ki ga lahko vsako uro spoka iz službe, ne pa na deželnega šol. nadzornika! — Res je Levec spisal več esejev, „Zvon" je urejeval, predsednik je „Slov. Matice“, a vse to ne zastonj, ampak za primerno nagrado! Za urejevanje — ne smejte se — Knezove knjižnice prejme bogat honorar, ne da bi samo z ma-zincem ganil! In „Rdeči Prapor", ki je zoper vsako nepoštenost in neznačajnost, tlači Levca v svojo malho! Gliha vkup štriha. Narodnost naših rudečkarjev se je tu zopet pokazala v vsej nagoti. Ni ga rodila slovenska mati, ki bi zagovarjal slučaj v dež. šol. svetu, le pisec v „Rdečem Praporu“ je tostoril! „Prapor' prinaša članek, kjer ne odobrava postopanja soc. demokratov v Pulju o priliki obč. volitev, kjer so delali za žive in mrtve za propalo kamoro. Prej bi se oglasili in tudi nastopili ! Potem, ko je vsega konec in greh storjen, priobčite neko zdihovanje s pripombo pod črto, „da se je zakasnelo zaradi pomanjkanja prostora.“ Narodno vprašanje je nam krušno vprašanje; vprašajte le suplenta, ki so ga preskočili tujci, ki so službeno za dve leti mlajši, saj ta slučaj vam ni tako neznan. Kruh nam jemlje sovražnik, a hujši od njega je izdajica, ki sovražnika podpira, a je rojen med nami. Rdeča internacijonala se je osvetlila dovolj od vseh strani sama. Slovensko ljudstvo, zapomni svoje rdeče zatiralce! „Slovenski klub“ v državnem zboru na Dunaju je prava politična past. Nekaj poslancev bi se ga rado rešilo, ali prepozno. Ujeti so in pod diktaturo dr. Šušteršiča. Da bi se jim pregnale vse misli po svobodi, in da ne bi šli za tem, kako bi obrnili hrbet „Slovenskemu klubu“, so začela klerikalna politična društva sklepati zaupnice in jih pošiljati svojim poslancem. Pa kaj so vendar storili za svoje volilce? Nič! Samo to je njihova zasluga, da drže pokorno svoj tilnik pod Šušteršičevo nogo. Trije poslanci so, ki bi se silno radi otresli klerikalnega jarma, dolenjski dr. Hočevar, goriški Fon, in štajerski dr. Benkovič. In ne da bi bil le eden teh mož samo usta odprl za svoje volilce, že jim na komando od zgoraj pošiljajo iz njihovega volilnega okraja zaupnice za njihovo „vrlo“ obnašanje. Vse samo zato, da je on, Šušteršič predsednik. Slovensko ženstvo in naši časopisi. V zadnjem času sta se pečala s slovenskim žen-stvom „Sl. Narod“ in „Nova Doba.“ Prvi se je togotil, da je večina našega ženstva klerikalna in da zahaja trumoma k nem. jezuitskim pridigam; drugi pa se je obregnil ob napredno „Slovensko splošno žensko društvo“ v Ljubljani ter se nekako užaljeno samoljubno razrepenčil, da je pri nastopih tega društva (t. j. pri „čajevih večerih,“ predavanjih i- dr.) čitati vedno ista imena. „Sl. Narodu,“ ki je doslej vedno hvalo pel „našemu zavednemu" ženstvu, se nič ne čudimo, da je kar naenkrat izpremenil svoje mnenje. Priznavati napake v lastni hiši je prvi korak k poboljšanju. Ne ugovarjamo torej sodbi „Sl. N.,“ samo vprašali bi radi: kdo je tega dejstva kriv? Kaj pa je „Sl. N." doslej storil za resnično umstveno in srčno izobrazbo našega ženstva? S poročili o raznih farovških in sek-suvalnih škandalih ter raznih dnevnih ekscesih vendar ne misli vzgajati našega ženstva? Že več let ni „Sl. N.“ ožigosal tistih „narodnih" dam, ki po javnih izprehajališčih in po trgovinah lomijo le „nemško špraho* ter dajejo Ljubljani nemški značaj. In baš te dame žanjejo pri „Sl. N." največjo hvalo, ako se le „žrtvujejo," da se na kaki veselici prikažejo ter so milostno nasmehnejo kakemu reporterju. Naše mnenje pa je, da tako dame sploh ne spadajo v veselične odseke narodnih veselic, saj imamo dosti drugih, ki imajo resničen naroden čut ter napredno dušo. — Te Židane dame pa niso le mlačne in naravnost nemškutarske, nego tudi naravnost tercijalske. Našteli bi lahko celo vrsto teh „zavednih" gospej, ki vsak dan po ulicah in šetališčih demonstrirajo z debelimi molitveniki ter prebijejo po več ur pri nemškutarskih Uršulinkah, nem. jezuitih, in v raznih cerkvah. Njih možje so „odločni liberalci“! „Sl. N.“ naj bi torej dal inicijativo za „podrobno delo," s katerim bi se rešilo to naše „najodličnejše“ ženstvo nemškutarjenja in klerikalizma. V svojih družinah naj začno naprednjaki vzgajati ženstvo," ki bo šele potem dovzetno za napredne in svobodomiselne ideje javnosti! V Ljubljani imamo tudi vrsto „liberalnih“ dam, ki so ziigrizene protiklerikalke ter prav v „Narodnem“ slogu zabavljajo „na farje"; vzlic temu pa so v svoji duši tercijalke naj-hujše vrste ter o narodni zavednosti in svobodomiselnosti nimajo niti pojma. Zgražajo se nad vsakim pojavom resničnega napredka ter so reakcionarne do mozga. Manjka jim pač izobrazbe, ki je ne dobe niti doma, niti v listih, niti v javnosti. Čitajo le najslabše nemško romane, nemške modne liste ter ubijajo čas z brbljanjem, a nevedne so, da je sramota. „Nova Doba" se jezi, da „Splošno slovensko žensko društvo" ne deluje tudi v nižjih slovenskih ženskih slojih ter da je pri vseh priredbah tega društva čitati vedno ista imena. Nam pa se zdi, da bo to društvo v polni meri izpolnilo svojo nalogo, ako pridobi za narodnonapredna načela vsaj najboljše in boljše sloje slov. ženstva. Da pa niti tega doslej ni moglo doseči, so krivi le nekateri naši veljaki in nekateri naprednjaki. Kje pa so baš tiste preblagorodne slovenske dame, da jih ni v tem društvu? Zakaj jih njihovi možje ne prisilijo, da vstopijo v to društvo ter da za društvo tudi delajo? Kje pa so čestite soproge urednikov in sotrudnikov „Nove Dobe“? Zakaj niso članice tega naprednega in izobraževalnega žen. društva?! Naj vstopijo in naj delajo, potem bomo z veseljem čitali tudi njihova imena! To društvo ima vendar krasno leposlovno in znanstveno knjižnico, več naprednih časopisov, prireja javna in društvena predavanja ter se udeležuje korporativno vseh kulturnih priredeb! Društvo torej prav pridno deluje in članice dobivajo za letno članarino 2 K pač jako mnogo. Sicer pa tvori večino članic tega društva baš ženstvo naših srednjih in nižjih slojev. Prav ti sloji so najzavednejši in kulture najbolj žejni. Vsaka Slovenka ima pristop v to društvo, in marljive dame, ki jih „N. D.“ toli netaktno zafrkuje, sprejmo z odprtimi rokami vsako ženo in vsako dekle v svojo sredo. Da bi pa odbornice hodile od hiše do hiše ter moledovale in silile ženske, naj pristopijo, tega pač niti „N. D." ne zahteva? — Resnično izobraženo, zavedno in kulturno svobodomiselno ženstvo je najmočnejši temelj vsake napredne stranke. Iztrgajmo svoje ženstvo nemškutarstvu in tercijalstvu, iztrgajmo ga kulturni brezbrižnosti, vzbudimo mu veselje za narodno delo, potem se moremo nadejati boljše bodočnosti naroda! Z zabavljanjem na nemške jezuitske pridige in na pičlo številce resnih, delavnih dam pa tega ne dosežemo. Obžalujemo, da se doslej v program nobene sloven. napredne stranke še ni vzela tudi prevažna točka: Rešiti ženstvo iz narodne mlačnosti in klerikalizma! Slovenci, učimo se! Slovenci ne poznamo nikake solidarnosti in složnosti niti v strogo narodnih stvareh, vedno smo malenkostni in razprti, ter zato ne moremo nikamor naprej. Drugačni so Nemci. Vsi nemški poslanci s češkega razen soc. demokratov so sklenili združiti se v posebno parlamentarno organizacijo, katera bodo imela solidarno nastopiti vsakokrat, ko bode na dnevnem redu kako nemško-češko vprašanje. Ta posebna organizacija si bode izvolila svoj posebni odbor, katerega naloga bode sklicati na skupno posvetovanje vse češko-nemške poslance, kakor hitro pride na dnevni red kako gospodarsko, politično ali kulturno vprašanje ali ko se bodo imela vršiti imenovanja državnih uradnikov za češko. Nemci imajo pač vsega nad svoje pravice, vendar napenjajo vse svoje moči, da bi si priborili še več na škodo svojih čeških sodeležanov. V slovenskih deželah imajo vsega, šol, služb, ustanov itd. stokrat nad svoje pravice, a da bi se jim Slovenci kedaj složno uprli ter se složno potegnili za svoje pravice, na to pač ne smemo misliti. To presega slovensko politično razsodnost. Kranjski deželni odbor je podpisal pogodbo radi Šentjanške železnice, tako da je upati, da se zgradba prav kmalu prične. Slovenski izum. G. Bajde iz Litije, ki je izumil klavir, združen z godbo na lok, je prodal svoj patent neki tvrdki za klavirje v Lipskem. Tvrdka mu je dala 30.000 kron za patente in nagrade 20.000 kron in od vsakega prodanega klavirja 10 odstotkov. G. Bajde je šel s svojima sinoma v Lipsko. Tako je zopet en Slovenec v tujini napravil srečo. Družba „Triglav“ je v nedeljo odprla svoje hotelske zgradbe v Bohinjski Bistrici. Kupljene so bile te zgradbe od države za jako ugodno cono. Tako se je posrečilo dobiti bivši hotel „Tunel", sedaj grand hotel „Triglav", ki je veljal državo 85.000 kron, za 15.000 kron, krasno vilo, ki je veljala 280.000 kron, za 78.000 kron. Da se ni posrečilo dobiti teh podjetij pod tako ugodnimi pogoji, bi se bil gotovo tujec vgnezdil. Vsa tri poslopja so sedaj najmodernejše opremljena. V vseh treh poslopjih je 44 sob za tujce. Restavracijo vodi g. A. Zajec iz Ljubljane. Prava sezona traja v Bohinju sicer samo dva meseca, vendar ni dvombe, da bo hotel izborno uspeval. Občinske volitve na Travi — razve* I,javljene. Da bijemo ob naših narodnih mejah na Koroškem in Štajerskem Slovenci nadčloveški boj za svojo narodno eksistenco — je znano marsikomu. Manj znano pa je, da so celo na Kranjskem občine, ki le komaj in komaj vzdržujejo srditi naval sovražnega tujca. Med take občine štejemo občino Travo na kočevski meji. Na Travi so bile 6. aprila t. 1. občinske volitve in skupnemu naporu nekaj privandranih takoimenovanih Nemcev in okrajnega glavarstva v Kočevju se je posrečilo, občino izročiti v roke nemškutarjem. Vse priprave za te občinske volitve kakor volitev sama so se vršile tako zelo nepostavno, da se je župan sam g. Wessel — Nemec po rodu —, ki je moral voditi volitve, kot pošlenjak zgražal nad takim postopanjem ter je glede protesta proti volitvam odločno stopil na našo stran. Vlada je te občinske volitve vsled pritožbe Slovencev razveljavila. Sedaj mora biti zmaga slovenska! Nemška nižja gimnazija v Kočevju bo vkratkem razširjena v popolno nemško gimnazijo. Slovenci o .ločno temu ugovarjamo in zahtevamo. da vlada najprej nam da, kar nam gre. Nili to naravnost vnebovpijoče, da ima 5u/n prebivalstva na Kranjskem tri popolne gimnazije v deželi, 95°/o Slovencev pa nobene! In sedaj dobe še kočevski krošnjarji svojo popolno gimnazijo, a ves slovenski narod na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem, Koroškem nima niii ene! Cernu pa volimo poslance, ako nam ne morejo izpolniti niti ene zahteve! 140. občili zbor kmetijske družbe kranjske se je vršil dne 27. junija. Lani je imela družba 6738 članov; v enem letu je pridobila 383 članov. Podružnic je 130. Družba ima sedaj svojo podkovsko šolo, sadno drevesnico, dvorec na Viču, kmetijsko gospodinjsko šolo v Ljubljani in deželno poskusno klet. Družbeno glasilo je „Kmetovalec“, ki izhaja že 23 let in se tiska v 7500 izvodih. — Lani je priskrbela družba svojim članom raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okroglo 355 vagonov, v vrednosti nad milijon kron. Pri volitvi je odbor priporočal kompromisno listo, med drugimi kot nova odbornika kanonika Kalana in komisarja Gombača. Raznoterosti. Sokolski dnevi v Pragi so se sijajno obnesli, dasi je motilo tek slavnosti slabo vreme, ki je v soboto prišlo nad Prago. Telovadba se jo začela v soboto dopoldne. Že od 6. ure zjutraj so v telovadišču tekmovali telovadci. Popoldne je nastopilo 8000 čeških telovadcev in 2000 šoških telovadk, a dež je vse razpodil. Gledalcev seje nabralo do 100.000. Najkrasnejša točka je bil nedeljski slavnostni izprevod. Ob sedmih zjutraj so zbirali Sokoli svoje čete za slavnostni izprevod. Par sto telovadcev na konjih. Izprevod ee je začel ob 10. uri dopoldne ter se je končal ob dvdi popoldne pred magistratom. Vse ulice S(> bile prenapolnjene. Občinstvo je bilo kakor l>eUra loka, v sredini rdeč veletok. Slavnostno 'azpoloženje ni bilo nikjer kaljeno. Slavnostnega izprevoda seje vdeležilo 25 000 Sokolov, gledalcev je bilo 300.000. Izprevod ni imel konca. Na trgu pred staromestno posvetovalnico so se zbirali ti tisoči. Trg je bil pokrit ü prapori, kakor v,'t z rdečim cvetjem. Praško mestno zastopstvo Je tu pozdravilo Sokole, in s tem je končala Vehčastna manifestacija. V sprevodu je vihralo 280 zastav. Tretji dan vsesokolskih slavnosti — Nedelja 23. junija — je bil zelo zanimiv. Bil je 1,0 dan sokolskega naraščaja; prve so nastopile Tilade Sokoliće, čilo, energično in resno je pri-k^akalo 500 mladih, čilih junakinj na telova-dišče; proizvajale so proste vaje z eleganco, da Ploskanje ni hotelo ponehati. Za temi je nasto-P'lo 1500 telovadcev v starosti od 14. do 18. leta. clikansko dela in neumorna vežba je bila v preciznem nastopu izražena; občudoval si gibčnost in silo teh mladih teles, divil si se disciplini, rezkosti in krasnemu nastopu. Ameriški Sokoli so pokazali amerikanske igre. Za tem se je igral šahovski boj med Žižko in Ži-gismundom. — V nedeljo je bilo na vežbališču pri mednarodnih borbah 105.000 gledalcev. Prvi so bili v tekmi Čehi, drugi Francozi, tretji Belgijci, četrti Luksemburžani, peti Slovenci, šesti Madžari. Zmagali so torej Čehi. Balkanska razstava v Londonu. Že večkrat smo poročali, da Angleška podpira balkanske države v njihovem boju za politično in gospodarsko neodvisnost. Srbiji je segel n. pr. za časa njenega težavnega carinskega boja z Avstrijo, kateri še sedaj ni končan, pod rame angleški kapital. Sedaj pa se seznanjajo najširši sloji angleškega ljudstva v Londonu na balkanski razstavi, s kulturnim in gospodarskim napredkom ter prirodnim bogastvom Srbije, Bolgarske in tudi Crne gore. Še le dva tedna je odprta razstava, a obiskuje jo na dan do 30.000 ljudi, sodijo o njej veliki londonski listi tako ugodno, da ji je zasiguran materijelni in moralni uspeh. London je poprišče svetovne trgovine in kapitala — zato ima tam dosežen popoln uspeh kake razstave gotovo velik pomen. Razstava stoji pod pokroviteljstvom kralja Petra, kneza Nikole in kneza Ferdinanda, troške razstave pa nosijo Srbija, Bolgarska in črna gora. Razstava jo nameščena na ogromnem razstavnem prostoru, kateri je poln palač, paviljonov, jezer in ribnikov — popolnoma primerno svojemu namenu: pouku in zabavi. Nad vhodom se vijejo srbska, črnogorska in bulgarska zastava, sprejemajo pa obiskovalce angleški stražarji v srbski žandarski uniformi s srbsko kokardo na kapah. Loterija. Lani se je v vsej Avstriji stavilo v loterijo 91,588000 in se je vsega skupaj zastavilo 33.610447 kron. Dobitki so znašali 17,521.036. Največ so stavili na Nižje Avstrijskem, potem na Primorskem, Solnograškem, Štajerskem, Kranjskem i. t. d. Listnica uredništva. Gosp. N. N. Satiro „Obo-šenec“ bi Vara vrnil, pa mi niste poslali naslova, čitatelji bi težko izluščili jedro iz njo. Zdi se mi, da ste že iz drugo stroke pisali za Naš List. Vabim Vas na delo! — Petorburški dopisnik: Ti si cel anarhisti Ne misli, daje car daleko. Piši! — Vsem dopisnikom iskrena hvala. Vztrajajmo! / Odlikovana v Parizu s časlnim kriZcem, diplomo in zlato medaljo. patentirana v 30 državah. Streha prihodnjosti! iz portlaiuLceineuta in peska Praktična ! "^fS SB^Lepa! Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovico. Edini izdelovatelj za Kranjsko: Janko Traun izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani. Razumne žene zahtevajo knjigo „Die Störungen der Periode“, spisal dr. med. Lewis. Vposlati je K 1'20, prospekt zastonj. Z. Piorvas, Kalk 245 b. Köln a. Rh. Kopališče in Vodno zdravišče Postaja c. kr. drž. železnic, l1/« ure od Ljubljane. Skupno zdravljenje z vodo. (Zistern Priessnitz in Kneipp). Sol učne kopelji, kupelji v ogljikovi kislini in električne kopelji, zdravljenje z vročim suhim zrakom. Masaža, zdravilna telovadba. Uporabljanje elektrike. Zmerne cene. Odprto od 15. maja do oktobra. Prospekte pošilja Dr. Rud. Wackenreiter zdravnik-voditelj in najemnik kopališča. Kamnik na Kranjskem. CmKD jlimsta cesta 2. Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani n MfARBINEK^n n ““ piani so neprekosijivi! mm Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. ITglaševanja in poprave se izvr-šuje.jo točno in dobro. Solidne eene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno. üajboljsl izmed vseh obstoječih posnemalnikov za mleko je in ostane neoporečno originalni legs-posnetnalnik O. Ü. r*£Vtent: Ta je prvi posnemalnik na Nemškem, pri katerem se uporablja prosto viseči izločilni bobnič, in odini nemški posnemalnik, kateremu je bila prisojena (s!£i novo orodje 1?>C)S) Mlekarska strokovna razstava v Pragi 1900: Častni diplom. Prvo darilo. Mednarodna kmetijska razstava v Pragi 1906: Diplom k zlati kolajni kmetijske osrednje družbe za kraljevino Češko. Prosto viseč, na krogljastih ležiščih tekoč izločilni bobnič, igraje lahek tok, kolesovje je popolnoma pokrito, olja se porabi zelo malo, posnemanje je najnatančnejše, trpežnost največja. — Spričevala o 12- in večletni uporabi. Edini izdolovateslji: J0S MEYS & Co., Hennef|8iej (Mja) Oglasijo naj so le taki prokupci, ki bodo kupili stroje za lasten gotov račun. g_7 PFAFF šivalni stroji ■ so najboljši za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj. ! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik Fr. TschinkeB Ljubljana * Kočevje 'j Mestni trg 9. v gradu. 56 IVIi nosimo le kravate od tvrdke Fr. Steiner, kor nam tam solidno postrežejo. — <» kravat ali pentelj (ali 3 kravato in 3 pentlje) lepo sortirano 3 K, posebno fino sortirane 6 kom. 4 K. — Razpošiljalnica kravat Fr. Steiner, Dunaj, II. Krafftgasse 6/7. Pošilja po povzetju. Dovoljeno jo zamenjati. Pozornost vzbujajoča novost! Poceni! Praktično! 1 komad samo 2 K, 3 komadi 5 K 50 v. Na vsako spreliodno palico se lahko natakne Daljnogled — 50 kratno povečanje. Pošilja po povzetju: Henrik Wciss. Dunaj, X1V./3, Sechshauscrstrasse 5/23. Naročite takoj to Vas bo razveseli lo! Češko posteljno perje po nizki ceni! 5 kilo: novo naskubljeno K 9 60, boljše vrsto K 12'—, belo puhasto naskubljeno K 18-— K 24"—, snež.nobelo puhasto na-kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja so ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini. Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko. Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo. Edino praVi je le ThiernHev balzam z zeleno znamko z nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic uli 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—. ftieirj-jevo ceiolijsko mazilo za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.60. Razpošilja le proti predplači ali po povzetju. Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši ____________splošno znani in svetovno slavni. Naročila je nasloviti na Maiw t. Tlirry v Pregradi pri Hogaški Slatini. Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Brezskrbno družinsko srečo garantira najvaž-* nejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, postnih znamkah ga. A. Kaupa, Berlin S.W.296 Lindenstrasso. 50. Allein echterBalsaffl •us der Schutzin{tl*Apotheki in A.Thierry in Pregrada M SqhUish-SimrbramL MAR1BOR * Karčovin 138 l™N LAMPRECHT ml. Zavod svetlobnega «likateljstva in tovarna teh potrebščin se priporoča za ^ ■ izdelovanje slik »S fotografičnih potrebščin • posebno se opozarja na svetlobno občutljive plošče v korist družbe sv. Cirila ---------------------in Metoda v Ljubljani. ---------------------- Najboljše delo, delu primerna cena! g , ... _________—I Spoh k spojim! ■■ I Zahtevajte cenik! '0fT Pozom gospodje in mladeniča! V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem že več nogo 30 let, so mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk iu las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti iu dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončku 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom I JTvioiÄio lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji. > registrevaua zadruga z neomejeno zavezo r ^ ^ Ustanovljena leta 1882 V Ljubljani Ustanovljena leta 1882 Podrejena skontraciji „Zadružne zveze“ v Celju na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vlogje po Poštuo-hranilu, urada O/ štev. 828406. *“f§a 12. /O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. do 12. in od 3. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Telefon štev. 185. Stanje hranilnih vlog Upravno premoženje kmetsko H Denarni promet K U,060.929-20 \ — posojilnico 31. dec. 1906 K 11,325.728-62. ' t K 50,486.935-14 Lr—— j Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po S'/.Vo z C/Z/o na amortizacijo ali pa po 5'///o ^1'.02 amortizacije; na menice po 60/0- Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Krap vzbujajoče! Namesto 18 K samo 7 K Krasna remontoir-Gloria- srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju samo 7 kron Tovarna za ure: Heinrich Weiss Dunaj, XIV/3., Sochshauserstr. 5/7. Najcen. in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ,Severonemškega Lloytla iz Bremna v New York s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm H.“,,,Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Williem d.Grosse“. Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vso proge ameriških železnic dobite v Ld navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Disk umetniških razglednic. Postrežba točna. 'TE&iSS TISKARNA KNJIG IN UMETNIN A. SLATNAR V KAMNIKU IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJSE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA VTISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. □ ° IZVRŠITEV VEDNO □ PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH. □ Založništvo „Našega Lista" s prilogo „Kamničan“ in „Slov. Gospodinja“ ter „Oglasnika“. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica. . !y. Zajet, Ljijaiia, m m Velika zaloga zlatih in srebnili žep-ilh ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. Cene nizke. Cenovniki zastonj in franko. poljedelskih stroje®, preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nn-grobnih križev itd. pri V LJUBLJANI ------------ FR. STUPICA na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske eerkve. Ravnotsm zamorete kupiti vsak čas po najuižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseli vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. ljiljana, Merim «lice lajveeja ilira izgaMjene obleke ia gospode, domo lo olroke. m o ° O CL CO > O CL > » n v Jr .ts, B ^ 03 N > V o c >« o a 3 w t. c ■s Ji O B (I) S) *5 » * S L O a. .£ B E £ C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik lekarnar ^jccoli Stt^iana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: !• __ _• najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je iz- iMimOir S'lulj« redno čist izdelek, neprekosl.jive kakovosti, pomešan z * ‘ E2 vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg ste- rilizirana, velja K 1'5(), ’/- kg' steklenica K —'IM), poštni zavoj, netto 3 kg, franko za-vojnina in poštnina K 5'tiO. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg. vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne otroke lahko prebavljiv želez, izdelek. '/2 l*t- steki. 2 K. Tinkluraza želodec «'eA»" pilno. tek vzbujajoče, prebavo in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 st.20 v. Karočila se točno izurše proti poozetju. Železntao vino BIBE“ |„BI I brczalkoliolna pijača iz sadnega ■ soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo gasečo ter redilno in za prebavne H organe zdravo pijačo. Steklenica 1 K. Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstčanja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 b, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom 27 I lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji. Hsžissfissassfissassitssassassas ■ sfissasssssassfiSESs&ssfiSK; Nad 5000 filijalk po vsem svetu SN s 4) 41 O P< Ö •F-4 o c o Pazi naj se, da se nakupuje samo v naših prodajalnah. Naše prodajalne se vse poznajo po tem znamenju. C/3 ^4- - » 3 a. g d P o Ph tu G es 2 ►j o s Ljubljana Sv. Petra cesta 4. a. o Kranj Novo mesto Kočevje Glavni trg 102. Veliki trg 88. Glavni trg 70. Zaloga olja, šivanj in posameznih delov * Jfajboljje je najceneje R asws?ais^8t£s?rass2ss2SB2ssa b ssa^ssaKassasnassassaK £e „Zvezdna“ cikorija iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani je pravi slovenski izdelek! Delniška glavnica: 2,000.000 K Ponuja k žrebanju I. julija : Ljubljanska kreditna banka '■ ---— V Ljubljani —. -..... ....— obrestuje vloge na knjižnic in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga jK II ° po 4 |2 O Promese na I Ivom mv-ilrvo po IS Ve Promese na Kreditne &»eečKe............. IS ,, Podružnica v Celovcu Ros. fond: 200.000 K Glavni dobitek: 400.000 K 30CBb000