Izhaja vsak dan raaen sobot, nedelj in praznikov Issued doily except Saturdays, • Sundays and Holidays P ROSVETA ! GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * j j Uredniški in upravniiki prostori: í 2S97 South Lawndale Avo. Office of Publication: 2057 South Lawndale Avo. Telephone, Rockwell 4904 LETO-TEAH XL Cona lists Jo s100 .TSSÜ KSLTÄ^^a"^^^ 23' "-l.. pondeljek. s. februarja (feb. 9). 1949 Subscription s8.00 Yosrly štev.—number 17 Aeroplano* for «tailing at special rate of postage provided for In section 1103, Act of Oct 9. 1917, authorised on Juno 4. 1919 ss Unija CIO se izrekla za ustanovitev tretje stranke Obe stari stranki v službi Wall Streeta, pravi Oakes. Wallace dobil oporo Chicago. 7. feb. — Unija United Farm Equipment & Metal Workers, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, se je izrekla za ustanovitev tretje politične stranke in zagotovila podporo H. A. Wallaceu kot kandidatu za predsednika Združenih držav. . Zadevno naznanilo je objavil Grant W. Oakes, predsednik linije, na izredni konvenciji svoje organizacije, ki je v hotelu Stevensu. On je bil opozorjen na napoved, da bo gibanje za ustanovitev tretje stranke razklalo demokratsko stranko in omogočilo zmago republikanski stranki pri volitvah v novembru. "Ne vidim nobene razlike med demokratsko in republikansko stranko," de dejal. "Obe sta v službi Wall Streeta. Morganlč-no poroko med strankama je sankcioniral predsednik Truman. Wallace je obsodil to poroko in zunanjo politiko Truma-nove administracije, kataro podpirajo demokrati in republikanci. Njegov notranji program je'v prilog ameriškim delavcem in ljudstvu na splošno. Wallace je vodja navadnih ljudi. Neštetokrat je že demonstriral svoj pogum in prepričanje. On se ne bo izneveril svojim idealom in padel na kfelena pod pritiskom Wall Streeta, »m-perialistov in monopolov." Oakes je dalje rekel, da imajo unije CIO pravico do odločanja in razsojanja v političnih zadevah. Vodilni uradniki CIO -namenoma napačno tolmačijo resolucijo, sprejeto na konvenciji Obseg ameriške pomoči orisan Poslanik Douglas nastopil pred senatnim odsekom Washington. D. C« 7. feb. —• Obseg ameriške ekonomske in vojaške pomoči zunanjim državam je bil orisan pred člani senatnega odseka za zunanje zadeve, čigar načelnik je senator Vandenberg, republikanec iz Mlchigana. Odsek je dolgo pritiskal na Trumamivo administracijo in državni department, naj razkrijeta vsoto, kstero naj bi Amerika potrošila v tujini poleg vsote 90.800,000,000 kot pomoč šestnajstim državam v zapadni Evropi v prihodnjih petnajstih mesecih. Številke je predložil senatnemu odseku Lewis Douglss, ameriški poslsnik v Londonu. Program določa potrošnjo 99.333.-000,000, kar je 92,500,000,000 nad vsoto, katero naj bi dobila za-padna Evropa. Douglas je predlagal potrošnjo milijarde dolarjev za pomoč Kitajski, Grčiji In Turčiji, ostala vsota pa naj bi se potrošila za rekonatrukcijo Japonske in Koreje, vojaško kooperacijo s Ksnsdo in Istinskimi republika mi in pomoč Trstu. Stroški za vzdrževanje okupacijskih sil v Nemčiji. Avstriji. Koreji in na Japonskem bodo znašali 91.400,-000,000 v tem letu. Douglas je zagotovil senatorja Vandenber-ga, da mu bo kmalu predložil nadaljnje podatke in informacije o ameriški pomoči zunanjim državam. Vsndenberg je naznanil, da se bo debata o Marshal lovem načrtu pričela v kongresu I. mar ca. Napoved Je. da načrt ne bo sprejet v predloženi obliki. CIO, proti ustanovivti tretje politične stranke. Člani odbora za politično akcijo unij CIO v Illinoisu so na svoji seji v Chicagu sprejeli zaključek glede ustanovitve političnega ustroja, ki naj bi podpiral demokrate v volilni kampanji. Ustroj bo formiran na kon- Pressman odstopil kot odvetnik CIO < Predsednik' Murrajr izrazil obžalovanje Waahlagton. D. C, 7. feb. — Lee Preasman je resigniral kot glavni pravni svetovalec Kongresa industrijskih' organizacij. Izjavil je, da bo vse energije posvetil gibanju za ustanovitev tretje f>olitične stranke in podpiral Henryja A. Wallacea kot kandidata za predsednika Združenih držav. Preaaman je bil' več let glavni venciji v juniju. Odbor je na- pravni svetovalec CIO in jeklar ske unije. Philip Murray, ki je predsednik CIO in jeklarske linije, je izrazil obžalovanje, ker je Pressman resigniral. Dostavil je, da sta se on in Pressman izognila potežkočam in kompli- znanil, da bo zbral sklad $350,-000. "Skušali bomo mobilizirati vse državljane," je dejal Frank Annunzio, fcajnik-blagajnik odbora. "Upam, da nas bodo ozna- čili za politično mašino. Iz od* kanjam, ki bi nastsle v zvezi z bora bomo naredili atomsko1 izvajanjem temeljnih srpernic bombo v politiki." politike CIO. Levičarski in progresivni voditelji so skušali pridobiti člane eksekutivnega odbora CIO za podpiranje Wallacea, a niso uspeli. Večina unij CIO se je izrekla proti Wallaceu kot kandidatu za predsednika Združenih držav na listi še ne ustanovljene tretje stranke. Pressmsna bo začasno nasledil Frank Donner, ki je bil doslej pomožni pravni svetovalec Kongresa industrijskih organizacij. Domače vesti Bolniki v Strabanu Strabane.—John Česnik st. in njegova žena sta šla v Califor-nijo na počitnice k svoji hčeri. John je že dalj časa bolan in si je šel iskat zdravja.—Frances Žele se nahaja v bolnišnici St. Francis v Pittsburghu, kjer se je morala podvreči operaciji.— Ignatz Tomsich se je vrnil iz ca-nonsburške bolnišnice na svoj dom. Vsi so člani društva 138 SNPJ, ki jim želi skorajšnje okrevanje. Is Clevelanda Cleveland.—Umrl je Ignac Piškur, star 72 let, doma z Dolenjskega, v Ameriki 49 let, član SDZ. Zapušča ženo in tri sinove.—Charles Sablack iz Collln-vvooda, ki je v nedeljo dobil hude poškodbe v avtni nesreči na Lake Shore Blvd. in E. 146 st., je podlegel v bolnišnici. Star je bil 53 let, rodom Hrvat, v Ameriki 35 let, član HBZ. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer, v starem kraju pa dva brata in dve sestri.-JDalje je umrl Frank Oster, stsr 76 let, doms iz Mrzle vasi pri Čatežu. Zapušča ženo, dva sinova, štiri hčere in dva vnuka.—Christ Mandel Iz Collln-vvooda je zopet zdrav. BU je v bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji.—Leopoldina Vozel iz Euclida je prejela vest iz staregs kraja, da je 24. jan. u-mrla njen/) mati Marija Henčof v starosti 82 let. Doms v Pod-kraju pri Zagorju ob Savi zapušča dva poročena sinovs. na Vestfalskem v Nemčiji pa hčer Pavlo Čopar. Najstsrejši sin Robert je umrl istotam pred leti v starosti 55 let. Pokojna |e bila vdova 30 let. naglo umrlj italijanska vlada odobrila volilni makon Rim, 7. febr — Člani vlade premlerja Alclda de Gasperijs so odobrili volilni zakon. Parlamentarne volitve se bodo vršile 18. aprila. Takrat bo Izvoljenih 577 poalancev ir^ 344 senatorjev. Notranji minister Mario Scelbs je predlagal sprejetje načrta, ki določa deset let zapors zs kršilce ustavne provizije, ki prej>o-veduje vzdrževanje napol vojaških organizacij. Prizadeti bi bili partizani. Komunisti vodijo odločno opozicijo proti črtu. na- vodil gostilno v "Ribnici". Star je bil 58 let, doma iz Trzina pri Domžslah, v Ameriki 38 let, član SMZ. Tukaj zapušča ženo in dva sinovs, v starem kraju ps štiri sestre in brata.—Poročila sta se Hubert Silvs iz Ashtsbule in Rose A. Plcmsn iz Collin-woods,—V bolnišnici Huron se nahaja Urban Praznik iz Collln-vvooda, ki se je moral podvreči operaciji, enako tudi John Krnc v luteranaki bolnišnici. V bol- nišnici Charity pa se nahajata —Za srčno hibo jemrs. Hrovat in Louis Glihs iz v bolnišnici John i Newburgs. Iz bolnišnice se je Zaje, ki je do zadnjega oktobra' vrnila Frances Klančar. nemški baroni obdržali posestva v brusu okupacijski coni Mentor, Nemčija. 7. feb. — časne v lzvsjanju zemljiških re< Grof Buaso Bpcholz Aseenburg, bivši nacist in član nacijske elitne garde, še vedno poseduje 7,-150 a krov polja In gozdov v tukajšnji rodovitni dolini. Njegov grad je na hribu, s katerega gie da sedaj na svet in godrnja, ker ne gre vse po njegovi volji. Sedanji svet je daleč od mak njen od njega in njegovih prednikov. Grof je dal razumeti, da je njegov namen pomakni te v kazalca na url nazaj v stari svet, kakršnega so poznsll on In njegovi predniki. ' Grof Bucholz Aseeburg ni o samljen. On je v grupi 2,000 drugih grofov, baronov in prin-cev v britakl okupacijski coni. ki posedujejo ogromna posestvs. Med temi so bivši nacisti in člani elitne garde. Ti baroni so obdržali velepo sestva, ker so britske oblasti po form. Grof BuchoU-Asseburg se pritožuje, ker je bilo njegovo veleposaatvo v obsegu 3,500 s-krov v sovjetski okupacijski coni, ki maji na britsko cono, kon-fiscirsno in razdeljeno med o-ne. ki so gs obdelovsli. Grof se, kakor izgleda, ne za> veda dejstva, da so on in njemu enaki ljudje tarča kritike ne samo s strani komunistov in drugih levičerjev. temveč tudi s strani progresivnih elementov v stranki krščsnskih demokrs-tov. Obstoj podedovsnfth velepo sest**, uprsvl jenih na «fevdalni podlagi. Je mogočno orožje v rokah onih, ki vzbujajo delavce in kmete s svojo propagando. Kljub odporu se bo fevdalni sls tem zrušil tudi v britakl okupacijski coni. kot se Je v ruski coni. General Stuelp-nagel se obesil Bil je poVeljnik nemških cet v Franciji Psrls, 7. fbe. — General Otto von Stuelpnagcl, vrhovni poveljnik nemških okupacijskih čet v Franciji v vojnem času, se je obesil v jetnišnici Cherche-Midi. Obtožen je bil vojnih zlo» činov in kršenjs mednarodnega prava. General je dal ustreliti veliko Število francoskih talcev. nemški (general blaskovttz izvršil samomor Skočil jo na tla z zidov-ja jetniinioš v Nuern-bergli FELDMARSALI PRED SODIŠČEM Nuernberg. Nemčija. 7. feb — General Johannes Blaskowitz,1 veteran nemške armade, si jej Besednik frsneoskega vojaške-končal življenje s skokom z zi- ga sodišča je dejal, da se je ime-dovjs, ki obkroža tukajšnjo jet-|la obravnava proti Stuelpnsge-nišnico, ns tla. Jetniški straž- lu pričeti čez nekaj tednov. Ge-nlkl niso mogli preprečiti sko- neral seje obesil tik pred sasli* ka. Nekaj minut pozneje je u-šanjem pred francoskih genera-mrl v jetrfiški bolnišnici. Blas- lom Gorgulllerjem. kowitz je bil star 64 let. | stuelpnagel, tipičen pruski Samomor je izvršil tik pred vojaški častnik, je bil vrhovni obravnavo pred ameriškim vo- pl*"nje ADF, ker Je zs skupno brltako ameriško okupe- Altlrejevo Izjsvd, ds bo Veliko ,poslen kot odvetnik v Wsshing- ciJsko cono. Drugs vprašanja se llritsnijs rošila svoje ekonomske tonu. probleme, oko oe bo produkcijo zvišsls zs 20 odstotkov v tem tičejo kontrole Industrij v Porurju, ¡-^ zlaati jeklarske In premogovne,{ »Velika Hritsnijs ne more Uk' zaščite in ekonomske spojitve mov-|j f Am#rttuj v produkci-Pooarjs s Francijo. Slednjs bo * jkrsjno| Veliko Britanijo Na konferen d bodo atorjeni koraki za odvr* Nesporazum med člani komisije Reoul, Koreja, 7. feb. — Člani komisije Združenih narodov se ne morejo sporazumeti, kdo naj hi nadziral volitve v južni Koreji, ki Je pod ameriško okupe-cijo Rusija jo prepovedala valop članom komisije v svojo okupa« ijsko cono y severni Koreji, PQNDEUEK. it FEBftUABJA UM PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE % JEOMOTS o< aad published by Ntxo6nlM M ZdruUna drfceve (is van Chi—f) la ns tote. Ii06 u pot Ufa. 12.00 m ¿etrt Mat se Chicago la okolico Cook Co. SI.50 u celo la to, »4.71 u pel totaj u ImmwPo 811-00 Subscription rateai I* the United States (except Cklcefe) ead Canada M OO per year. Chicago and Cook County M M per yew. foreign countries 11140 per year. Ceae ogkeaov po dogoeoru.—Jtokeplsl dopisov la neaeroianlh ¿laakov se ae —*a)o. Rokopisl lllersrne vsebiae (¿rtice, povesll drsme. pe.mi ltd ) se rrnejo poMIJatelju to V slu4a|u. ¿a |e prtloiil poitnlno. r , rtlLx. Advertising relet ea agreement—MeauscrlpU of tommuniculow sad unsolicited ertfctos will not be returned. Other manuscripts, such ss «tori«», plays, poems, etc.. will Se returned to sender oaly when accompanied by salf-addreeeed sad 2*17 Mulci na ese. ker ime stik s listom-PHOSVETA 69 So. LswndaU Ave.. Chicago 28, Illlaola Kam Evropa?—II O zadnjem Bevinovem govoru, v katerem je orisal novo angle iko politiko napram Evropi, je bil gotovo v naprej »eznanjen tudi "naš" državni department, kajti ga je par ur pozneje že indorsi-ral. ¿e U okolščlna bi dala misliti, da sta se o novih smernicah posvetovali obe vladi predno jih je Bevln orisal v parlamentu. Sploh pa so nekateri privilegirani washlngtonski novinarji, skozi katere čestokrat govori državni department, že zaHnjlh Dar mese cev namigovali, da se kuha nova politika na krilih Marshallovega načrta, ki naj poveže in scementlra zapadno Evropo v—antlkomu nistični in antiruski blok. Na to struno je več ali manj brenkal tudi Bevln v tem svojem govoru, vendar pa ne v enakem tonu kakor brenkajo v Washing tonu. Glede sovjetskegs bloks v jugovzhodni Evropi je Bevln dejal tudi sledeče: Poudarim naj In ponovim, da je potrebno, da med Rusijo in njenimi obmejnimi državami obstoje najbolj prijateljski odhošaj* nikje bil doma iz Črnomlja, Be — sploh pa ne semo med njo in njenimi sosedi. Take prljateljake ' ** " A odnošajc hočemo Imeti tudi mi z vsemi držsvami. Vsako drtigač no mišljenje bi bila blaznost, ako hočemo Imeti mir." Kar Bevin ne more prebaviti, so "policijske" j® v starl domovl-ims novo in moderno kapelo. Kdaj bomo Slovenci spregledali in se držali lepega reka "avojl k svojim"? Švedi nikdar ne dajo svoje pokopati slovenskemu po grebniku. Danes je tu huda zima, nič manj kot 25-30 stopinj pod ničlo! Rojaku Rodolphu Sedlarju v Clceru želim hitrega okrevanja in da bi zopet prišel v Minneaoto jugovzhodni ali podonavski federaciji, o katfcrl se zadnje čase K»-1 lovit ribe. Pozdrav vsem čitate vori zlasti na Balkanu. Za fcvropo ln svetovni mir bi bilo seveda |jem progVete! Ji. Ampak to je da- Francea Lukanlch. najbolje, ako bi se združila v splošni federaciji, Ampa i.es prazen sen, dasi je o ideji evropske federacije govoril tudi Bevln pred parlamentom. Današnja politična realnost je razkosanje Evrope na dve antagonističn! sferi. Razvoj je zdaj prišel že tako daleč, da teh sfer v doglednl dobi ne bo mogoče odpraviti, kajti Kusija se ne bo umaknila iz svoje sfere in po vseh videzih prav tako tudi ne Amerika. Slednje je razvidno iz Marshallovega načrta. Kadar Je namreč kakšna država pripravljena zabiti toliko milijard dolarjev kolikor Jih Je pripravljena zabiti Amerika v zapadno Evropo, da Jo "reši" pred "komunizmom", tedaj Je gotovo to, da na kak njen umik ni misliti, dokler bodo njeno zunanjo politiko narekovali hegemonlstlčni in mllitsristlčni interesi, ali pa tudi mržnja do komunizma in Rusije. Toda za svetovni mir Je kartiinalna potreba, da med obema evropskima sferema izgine antagonlzem, ki Je bil po razsulu na djske Nemčije z ene strani zasejau po ekspanzlonlatlčnl Moskvi, z druge pa po Londonu in Washingtonu, odnosno Wall Streetu. Slednje je treba podčrtati, kajti London dsnes domlnira Washing ton, slednjega pa Wall Street ln militaristl. Anglija danes igra v svetovni politiki povsem podrejeno vlogo, bodisi kot sekundant sli kot "Charlie McCarthy" mogočne Amerike. * Pogoji za odpravo antagonizma med obema evropskima sferama, sploh med obema svetovoma, so po našem mišljenju sledeči: 1) Ustanovitev dveh evropaklh federacij: zapadne in vzhodne, in sicer ne v svrho političnega in gospodarskega preaekanja Evrope ns dvoje, marveč (a) za goepodarsko in politično konsolldlra-nje vzhodnih in zapadnih drŽav v dveh enotah namesto v dveh ducatih "suverenih" držav ln (b) za odpravo antagonizma med Ameriko ln Rusijo 2) Doseg sporazums, po katerem bi bile Nemčija definitivno iz ključcna iz ene ali druge federacije ter tako rekoč tvorila svoj "blok" sli vmesno državo, ki bi morala biti povsem razoroŽena, to da gospodarsko povezana s vso Evropo In svetom 3) Uspostavitev normalnih gospodarskih In političnih odnoia. Jev med obema federacijama, odnoano med vso Evropo, kakor tudi z vsem o%talim svet«»m, posebno pa med vzhodno Evropo ln Ameriko tet med /apadnim svetom ln Rusijo. 4) Z ustanovitvijo obeh evropskih fecleiaclj ln nevtrallzlranjrm Nemčije se morata obe velesili odpovedati svojim sferam, se u-mekniti iz Evrope ter jo prepustiti Evropejcem, ki po inteligenci, kulturi in politični irelosti ne zaostajalo ne za Rual niti za Amc rikanet Resnica je najhiže obratno. Evropejci, kakor tudi vsak drug narod, motajo imeti popolno svobodo, da se lahko oprimejo komunizma ali socializma aH pa mciantga gospodarstva — kapt talirma ae ne bod«» ker je «krahiral in delovno ljudstvo ga je sito do grle. 5| inlernacionalirlt anje in razorožitev Derdanel. 61 Ustanovitev svetovnega državnega konzorcija u izkorišča nje petroleja v Perziji In Saudi Arabiji v interesu vseh nerodov. ne za profit zapadnega kepitali/ma t 7| tlmaknitev Amerike In Anglije i/' SM-dozemlja, kjer zašle tcv velikega piepada. ki je neatal med dujeta edino imperializem In ustvarjata vzrok« SS sovo svetovno predvsem med komun 1stIčno Rusijo ln Ie ¿asov naših prvih let v Ameriki Springfield. Ill—Prvega janu-arjs leta 1901 sva s tovarišem Janesem odrinila v Ameriko iz Bremena na parniku "Trave". Kabina, v kateri sva spala, je bila ,v sredi pamlka,. zato sva občutila silne sunke, škripanje in lomljenje, tako da sva mislila, da se bo parnlk vsak treho-tek prelomil na dvoje. Saj menda nI dosti manjkalo, da se ni. Ker Je bil parnik eden med najhitrejšimi, bi imeli priU v New York v šestih dneh, fak-tično pa smo prišli šele v deve tih, ln sicer 9. januarja ob de-Vetih zvečer. Torej od tedaj je minilo že 48 let. Takrat smo bili še mladi, zdravi, polni življenja in sanj v lepo bodočnost. In danes? Danes smo stari, Iz-garanl, pohabljeni, mnogi, mnogi pa so Šli v preranl grob vsied prenapornega dele. Z.Janezom sva morala iti na Ellis Island in tam sva morala plačati $1 za jestvine za po potnico. Z vlakom sva se nato odpeljala v Pennsylvsnljo. Vožnja ni bila dolga. Na postaji sva Itatopila in odprla najina zavojčka z jestvinami. Notri naj-deva vsak po eno veliko klobaso. Janez |e omenil, da teko velike klobase ni videl Še ntk dar, zato jo je zalučal mimo-idočemu nsu. prav tako jaz. "Na, tu Imai klobaso, ds ne boš Is ecn," Je Janez še pristavil. Pes klobaso povoha, naju nekam gr do in aumljivo pogleda, nato pa stiKne rep med noge in gre avo-|o (M>t na pre i. O najinemu prihodu nisva ni komar pisala, zato sva Imela te- nt ženo ln otroke. Kmalu sem dobil drugo delo v boljšem premogovniku, kjer so delali |30 večini sami Angleži jfn Nomci. Tudi Janezu sem dobil delö. Zasluži sva bd $35—$40 na 14 dni, kar je bila *a tiste čase ^elo dobra plača. Radi tega je nastala med rojaki velika nevoščljivost. "Lejte, ta dva greenhorna sta tukaj par mesecev, pa imata tako dobro delo, drugi pa smo tukaj že leta, pa še zdaleka toliko ne zaslužimo kot ona dva." Tako so govarill. Stanovanje sva dobila pri do* brih ljudeh, toda vse tiste kom-panijske bajte so bile stare, sloneče ob hribu, na enem koncu nizke, na drugem pa visoke. Z Janezom sva ležala na eni postelji. Pozimi je še bilo, poleti pa so naju stenice kar po postelji nosile. Posebno Janeza so rade obdelovale, ker je ležal tik prt steni in oknu. Janez jih je toliko časa lovil in ubijal, dokler ni končno ves utrujen in izmučen zaspal. Ker so bile odprtine v steni, so se stenice spravile kar nanj. Posebno piko so imele na njegove dolge, suhe noge. Napadale so ga sleherni večer in se mi je kar smilil. Izgledal je tako izmučen in bled, kakor da bi mu izpile vso kri. Janez je tuhtal in študiral, kako bi ugnal te presnete stenice. neke noči pa je dejal: ''Nocoj pa te hudičevke ne bodo večerjale na mojih 'komp4tlh\H "Ti si pa res kunšten'. toda zapomni si, da je jutri nedelja ln da boš 'kompete' dovolj zarana zopet notri potegnil, da si ti ne bodo ljudje smejali," sem ga po svaril. On pa je dejal: "Naj sj mi smejejo, saj ne bodo vedeli, čigave so!" Oba sva trdno zaspala. Janezove suhe noge so Štrlele skozi j okno in%imcle mir pred steni*' caml Rano zjutraj pa je nekaj počile. Ustrašim se ln hitro skočim pokonci, Janez pa sunkoma potegne svoje dolge noge notri, «koči s postelje, t rttoma rokami drži eno nogo, z drugo pa skače v svoja izlete' Dostop je mogoč is več strani, kakor: iz Kresnic, Litije, Save, Zagorja in Izlak za eno— ali večdnevni izlet. Podružnica si prizadeva, da bi postojanko zadostno preski belu.z okrcpčill; prepričani smo, da se bo krpg obiskovalcev Sv. gore razširil, kajti lepota zusavskih vrhov v nobenem letnem času ne Izgubi svoje mikavnosti, (Poslano Sansu) Ali ste naročeni na dnevnik "Proeveto"! Podpirajte svoj tisti Zdravljica FRANCE PREŠEREN Prijeli)!, odredilo so trlo vlnco nam sladko, ki nam ošlvljs čile. srce rosjssnl ln oko, krVtopi vso skrbi. v potrtih prsih up budil Komu nsjpred veselo sdrsvljlco. brstje, č rno šepet? Rog našo nam dešelo. Bog ftivl ros slovenski svet. brale vse. kar nas jo sinov sloveče malere. V sovrstnike s obiskov rodu naj na! ga trešii gromi prost, ko Jo bU °^rWov, najprej nsj bA> Slovencev dom, naj sdrobe njih roke si r-»one. ki Jih le teftel ri'nost. sreča, sprava k nam net nasal se vrnejo, otrok ker Ima Slava. vi 1 na| si v roke teftejo. ds oUsst In t n o 'sst. kr -t*cd r-et nsls beats Issll t'y t«*l »m S ovoaUd pre>*»e. 'VS*R sr< »■» b» » -mrli sirup; ker idr) ves ksker pes je srin« branil kltte čssl Žive sti v*i narodi, ki Hrepene detoket dan. Vi SK BODBTE /budili osveženi vsako Jutro ko ste se prespali pod električnim pogrinjalom uli kovlt-rem. Tu ni težkih pogrinjai, ki bi vas utrudile , , . ne zbujanja za do. dajo ali odjemanje pogrinjai. Zlezli bodete spati pod lahko in prijazno^ ¿orko odejo, ki vas obdrži udobno brez izjeme kaj nastane z temperaturo. Vi se od|x>čijetc kakor hitro se vležrte v privlačno v naprej pogre to posteljo . . . trešenje med mrzli mi i juhami ho nastala proftlost ln vi ostaneta spočiti sko/i vso noč pod tend prijaznimi gorkirni kot petje lahkimi električnimi odeja-inl.* Samo nastavite avtomatično • kontrolo in od tedaj naprej elek trična {ideja se avtomatično spreminja In vas obdrži gorke kolikor Nami želite, Skrb za električno odejo /a pranje in spravr» je čisto Huwtavna kot mora biti. 'ft? se perejo in čistijo tavno tako lahko kot staromodna pogrinjala . . , in vi prihranite na čaNU In delu, ker potrebujete le en hlankel /a vsako posteljo, na mesto tri ali štiri, i ^ Te nove električne «»deje In kovlt ti se dobe v raznih barvah, prlla godne vaši hpulnl sobi Oglejte si te novo električne odeje pri vašem trgovcu ali pa v bližnji Kdlson pro-dajalni in jmmajdlte o tej moderni »jialnl udrda ob drugi priliki. Prav meni ip mojemu prijatelju Krapežu je povedal tudi, kako je bilo z neko njegovo knjigo, ki jo je hotel prvotno posvetiti temu in temu znancu, pa je končno nalašč "poklonil" sedaj ne vem ali avojim upnikom ali re-cezentom. V nadaljnjih razgovorih aem ae obrnil na Cankarja a kupom vprašanj, zlasti tudi o Dunaju, kamor sem hotel iti študirat. Opetovano mi je pripovedoval o tem meteu, o okraju Ottakrin-gu, Fin de aieclu, kjer ja prebil Cankar akozi dolga leta toliko ur;.o okolici Dunaja, o svojih stikih z domovino, kulturnih centrih Dunaja in drugo. Na gradu aem ae tiste mesece zanimal za francoščino, posebno še, ko je blizu mene ležal Francoz in je revež vlekel avoje "patience" karte, aamo da bi zvedel, če bodo Nemci vdrli do Pariza ali ne, ko ao prišli že na razdaljo 60 km do Soiaaona, ter je bilo treba z njim govoriti. Cankar je opazil moje zanimanje za francoščino in pričala ao ae "inštrukcije". Zlaati me je opozarjal na izgo-varjavo in mi predočeval razlike v pomenu besed, ki je bil odvisen aamo od pravilne izgovarjava. Meni naaproti je lažal slikar Ferdo Vesel. Nepreatano je imel opravka a svojimi ropotijami, ki jih je imfl s seboj, ai kaj kuhal in elikal. S Cankarjem ata večkrat šahirala. Toda nekoč ata ae močno sprla in Vesel je renčal nanj kot aršen. lata dni je naatalo neaoglasje med Cankarjem in pok. dr. Knaf-ličem (avtorjem aocializma in traktata o tisku), ki je imal po Cankarjevi smrti zaradi nekega kaanejšega dogodka avoje posledice pred sodiščem. Menda je ravno moje pričevanje odločilo in sicer v prid—dr. Knafliču. O tem kaj kasneje. Nekoč aam vprašal Cankarja, zakaj ni potoval več po svetu, da bi se bolj razgledal, več doživel, zakaj ni apiaal večjega romana in podobno in da ne bi vedno brakal po domačih prilikah. Kako ae ja na široko in dobrohotno j naame j al na te moje naivne opombe, na kar mi je dajal, da to ni za piaatelja nujno potrebno, da pa bo apiaal knjigo, lepo, najlepšo od vaeh dosedanjih svojih, ki bo imela na-slov "Celica št. 4", in da bo dal tam notri mesto tudi meni ter moji odkritoati, ker sem mu rekel v obraz nekaj, česar mu še ni nihče. Zadeva je bila sledeča: Ob nekem večernem pomenku Cankarjevega1 "circla" me vpraša Cankar: "No, povej odkrito, je ali ni za menoj vsa alovenaka mladina?" Nedolžno sem mu odgovoril: "Naj rea odkrito povem avoje prepričanje? Prav. pa bom. Poalušaj: Za tabo, Ivan, gredo, vendar samo sanjači, šibkaži, pesimisti, ti pa veš, da je pesimizem negativen; oatall, pretežni del mladine, ki se je oblikovala po raznih preporodovskih organizacijah, telovadnicah itd., pa vidi avojega vodnika v "Zarjah Vidovih—v Župančiču . . . Tako aem se znebil teh besed, vendar takoj mi je bilo hudo in aem se jih keaal. Toda Cankar ni bil užaljan, pogladil me je po laseh in po njegovi laatni kasnejši izjavi me je ravno zaradi teh* besed imel še bolj rad. Zapustil atm ljubljanski grad in dober meaec sa menoj tudi Cankar. Šel sem na Dunaj in vsako toliko sem se vozil kot dijak skozi Ljubljano, kjer aem se vselej ustavljal, tja In domov. Običajno sam zavil na Rožnik k Cankarju. Ob aloveau na gradu me je povabil k aebi in aem šel. Na moji prvi poti sem ga srečal že v mestu, blizu opere. Po pr- Prešeren na smrtni poetaljL "Srce na, zaigra, kadar nakopljemo več premoga Z. Guzej "Srečno, tovariš Lapornik!" "Srečno!" ~ Kopač Lapornik Silvo je preložil rudarsko svetilko in mi ponudil od dela trdo desnico. V čakalnici Zapadnega obrata rudnika Trbovlje je v tej uri pred odhodom v jamo zelo ži-' vahno. Rudarji, ki v bližnji svet-ličarni jemljejo svetilke, pridejo v čakalnico po številko, dokler jih ob žvižku jamske piščali ne sprejme vase Talni rov s svojimi neštetimi rovi, odkopnimi okni in odkopnimi čeli. Posamezniki se pogovarjajo, drugi sedijo sami zase, poedinci pa po taktu poskočna godbe, ki jo prenaša zvočnik, polglasno žvižgajo predae. vih besedah pozdrava sem moral njim k Perlesu v restavracijo tik glavne poŠte v Prešernovi ulici, kjer aem bil a Cankarjem kaaneje še nekajkrat. Drugi dan 8em ga dobil na Rožniku in zopet še večkrat kaaneje do njegova amrti. Enkrat tudi zvečer v Unionaki kavarni. V traktu ob Frančiš-kanski ulici je sedel v številni družbi. Stopil aem k njemu in ko rpe ja predstavljal, reče nekomu: "Vidiš, to je tiati dečko, ki je tebe poatavil v nebesa, mene pa v nič. "T ... se piše, to pa je Oton Župančič. Še dolgo aem sedel a Cankarjem pri mizi in po polnoči sem ga apremljal čez Tivoli proti domu. Pri vaakem oblaku na Rožniku ali drugod ava ae nekoliko zamudila pri dogodkih na gradu, vojni, načrtih za povojni čaa, literaturi, posebno aam ga vpraševal po dekadentih, lepo je govoril o Ketteju in Murnu, Župančiču in tudi Govekarja a Krpanovo kobilo ava imela v mislih. Vedno sva se ustavila pri Slovencih in našem jeziku, bodoči Jugoalaviji in na — Dunaju. O tem mestu mi je pravil mnogo, vprašal me po tem in onem znancu, me opozoril na razne znamenitoati, ki ao znane le dolgoletnim dunajskim prebivalcem, kot je bil Cankar. Priporočal mi je tudi naj grem—mislim—v Gersthof k dr. Prijatelju, tedanjemu knjižničarju v dvomi knjižnici, kaanejšemu vaeučillščnemu profesorju in kulturnemu zgodovinarju. Tako aem spoznal Cankarja in postal njegov mladi prijatelj. Daai je bilo med nama 18 let razlike, sem my moral reči "ti", kakor seveda tudi on meni. Kadar koli sem gledal proti cerkvici na Rožniku, vselej, ko aem štel korake čez Rožnik, aem ai mialil: "To cerkvico je občudoval naš Cankar, vae ta stezice ao bile znane In domača tudi njemu, ki mu je bilo dovolj, da ja hodil po "zemlji naši in pil nje prelesti in bolesti". >. Prkaarnoet prijateljica. Viajata. Živahno vrvenje v čakalnici naju ovira, da bi se mogla nemoteno pogovoriti. Zato vstopiva v pisarno nadpaznikov, kjer tovariš Lapornik postavi svetilko predse na mizo. Močne mišičaste roke, delovna obleka in rudaraka kapa jzdaja-jo Lapornika, da je rudar. Žive oči spremljajo njegovo govorjenje z izrazom navdušenja, veselja in ponosa na licu pa je veder nasmeh in zdrava barva. " Pred desetimi leti je trboveljski rudnik sprejel tedaj 24-let-nega Lapornika za vozača. Čez leta je postal kopač. V vsakdanjem delu Je utrjeval svoje moči. Delal je za kapitalistične izkoriščevalce. Pehal ae je za tanek kos kruha, a včasih «tudi tega ni bilo. Vestno, kot je hodil in še hodi na delo njegov oče, je hodil na delo sin in pustil deset let svojega življenja v vročih in mokrih jamah. Okupacija mu je pokazala pot. —Vreči s sebe ne le jarem tujcev, temveč istočasno atopiti v vratd borcev za boljši družbeni red, je bila Lapornikova misel, ki ga je vodila v partizane. "Maja 1945 sem se vrnil v ja- „ _ m mo. To je povedal tako, kakor bi rekel kmet: tiato pomlad sem apet zaoral brazdo na svoji njivi, ali tako, kakor bi rekel otrok: vrnil aem se k materi. Z roko je segel v lase, se nasmehnil in ni vedel, kako bi nadaljeval pripovedovanje o svojem delu in življenju, odkar ae je po osvoboditvi vrnil v rudnik, ki ni sedaj več laat izkoriščevalske Tr boveljske premogokopne družbe—temveč last delovnega ljud-atva. Morda je začutil, a ni našel beaede, da bi oblikoval misel, ki mu je vstala: tu je prelomnica mojega življenja in de la. Odslej je postalo moje delo drugačno—čeprav je na zunaj isto. Pot v rov, odkopavanje, za-aekovanje, pripravljanje za miniranje, teaarjenje, polnjenje vozičkov; borba s pritiskom, vodo, vročino, z ruški in vsem, čemur je rudar vsak dan izpostavljen; vse to delo je oatalo enako, a je v biatvu vendar popolnoma drugačno od prejšnjega dela. Negotovo je nadaljeval. A že po prvih besedah se je čutil v svojem pripovedovanju spet trdnega in gladko mu je tekla misel za mialijo, ki jo je prikupno in zanimivo oblikoval v slike iz življenja delavca novega tipa.— "To je človek jaanega pogleda in dvignjenega čela," ae mi je porodil občutek ob njegovem pripovedovanju. "Sedaj delamo drugače kot nekdaj. Boeba za plan! To je naša miaal, ki naa priganja k delu, ki nam ne da. da bi postajali med delom in ki naa vodi k vedno novim uspehom Tako še nismo delali kot delamo danes! ,, Doslej sem bil trikrat proglašen za udarnika. Normo sem presegel prvič za 00, drugič za 57 odstotkov in tretjič—tega se pa ras ne spominjam točno, a približne številke nočem povedati Brez tekmovanja seveda ne gre. V tekmovanju smo dosegli že zelo lepe uspehe Normo smo presegli za flO do 70 odstotkov. Seveda amo morali izrabiti tako minuto Morali smo delati zavestno, ker bt sicer tega nikoli ne dosegli Doslej sem delal na številki 204 vzhodnega obrata. Pred šestimi meseci smo napovedali tekmovanje najboljšim številom Jugoslavije. Prihodlije dni bo tekmovanje zaključeno. Gotovo bomo med prvimi, saj smo v teh šestih mesecih skupno presegli normo za 68 odstotkov." Svfcje pripovedovanje je za hip prekinil, privil svetilko, ki je sedaj bolj medlo gorela in ae zamislil. Morda je v duhu videl vae množine izkopanega premoga, vae vozičke, katere so polne odvažali z njegovih odkopanih oken in se spomnil vseh težav, ki jih je moral premagovati. Nadaljeval je: "Seveda smo Imeli pri delu-tu-di zapreke. Na vročih odkopih smo se v vročini 29 stopinj dostikrat kopali v znoju, voda nas je ovirala, pritisk nam je prav na številki 204 zdrobil izogib. Če bi ne delali zavestno, bi ne bili vztrajali na takih delovnih mestih.—Kako pa bi dosegli plan, če bi naš elan popustil? Pa tudi sram bi nas bilo, če bi pustili, da enkratni uspeh pade v vodo. Rudarji smo že takšni: čim enkrat presežemo normo, jo hočemo presegati vedno, pa četudi so prilike slabše. A tudi vaak uspeh nam da še večje veselje, da se dela še bolj poprimemo, da v vsakem šihtu damo čim več vozičkov." Vstal je od mize, stopil po sobi sem ter tja, da so se čule le {>ridušene stopinje njegovih de-ovnih škornjev. Z gesto roke je poudaril svojo misel, ki je izrazila bolj določno kot mnoge velike besede, kakšen je njegov odnos do dela, ki je dopolnila sliko zavestnega borca za plan naših rudnikov. "Čim več premoga bomo nakopali, tem več strojev bo teklo v naših tovarnah, tem več koles na naših železnicah. Tega vsega se zavedam, le povedati ne znam tako, kot to čutim, ko polnim vozičke ... Kako naj to povem?" Spet je pomislil in tišje, a vendar še bolj odločno zatrdil: "Srce mi vedno zaigra, kadar nakopljemo več. In to je često!" je mimogrede pristavil. "To je naš boj za plan. V naši številki to v£i razumemo, da je presežen plan, naša gospodarska moč, podlaga za srečno življenje nas vseh! Tega se vsi ne zavedajo. Razlagamo in razlagamo jim, a vendar pri vseh ne uspemo. Nekateri še nočejo razumeti plana. Še postajajo nekateri pri delu in zmanjšujejo naše uspehe. Vendar jih* je že mnogo manj in mislim, da bomo sčasoma tudi pri teh uspeli." ' Zunaj so se slišali koraki. Rudarji ao odhajali iz čakalnice in vstopali v vagončke jamskega vlaka. Tudi Lapornik se je začel odpravljati. Pred odhodom je še na kratko podal sliko svojega odnosa do strokovnega in političnega izobraževanja. Mnogi rudarji se zadovoljijo a tem, da so postali kopači in to dolga leta tudi ostanejo. Lapornik pa se strokovno izpopolnjuje v paz-niškem tečaju, politično na študijskih krožkih; zaveda se važnosti sindikalnega dela in je v sindikalnem odboru član tarif-no-tekmovalne komisije. "Sedaj je čaa, da odidem," je dejal, natikal rudarsko kapo in segel po svetilki, "da ne bodo vozički stali prazni in da tudi naša številka nekaj prispeva, da do 29. novembra dosežemo mesečni plan." Leaving City Party severely in need of a good car. Cash deal. Call until 7 P. M. Phone SEELEY 0607 BUILDING SERVICE EMPLOYEES Weakly starting salaries MEN WOMEN MU0 SM.SSt44.20 STEADY WORK 52 weeks a year Choose your shift. Day or night Sick Benefit. Hospitalization Pension Plan Inaurance Inquire 8 30 to 4:10 Room ItSS 125 South Clark St. V aa la All Ilk