CKJ.1K 7 JANI AIUA 1971 - «irKVIfKAl — IETO X\VI — CKNA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC čudna POLITIKA Alalo pred koncem stare- ga Ifta je poslala republiška izo()raževaIna skupnost skro- mno in kratko obvestilo ce- ljski občinski skupščini, češ da tudi v letu 1972 ne na- merava financirati oddelka višje ekonomsko komercial- ne šole v Celju. Odgovor je Celje zahteva- lo že pred več kot letom dni. In še preden je bi- la republiška izobraževalna skuj)nost sploh pripravljena odgovoriti, je oddelek v Ce- lju že vpisal prvih 19 štu- dentov. Kajti oddelek v tem letu financira celjska občina s tridesetimi starimi milijo- ni. Za ta korak se je odlo- čila. ker je želela višje šole približati mladim z vse.ga območja, zlasti tistim, ki imajo manj m()žn<)sti za nadaljevanje šolanja. Republiška izobraževalna skupnost pa odgovarja — da naj oddelek financira go- spodarstvo celjskega območ- ja. č:e ",je tak odgovor" nov znanilec v dosedanji biro kratski. predvsem proračun- ski politiki republiške izo- braževalne skupnosti, znani- lec, ki bi že v novem pro- računskem letu zahttnal, da višje šolstvo gospodarske smeri v Ljubljani in Mari- boru financira gospodarstvo ene ali druge občine, potem se bomo pač dogovorili o samoupravnem združevanju sredstev za oddelek v Celju. te pa je rejiubliška izo- braževalna skupnost, ki je financer višjega šolstva, sto- rila izjemo, potem lahko upravičeno zahtevamo ute- meljitev take čudne odločit- ve. Take čudne politike. Ali .je kaj logike v trditvi, da pač ni sredstev? Ali to po- meni, da si bo celjsko ob- močje samo sfinanciralo na- črtovane oddelke višjih šol v Celju in Velenju? Kaj po- temtakem pomeni politika policentrične.ga razvoja? Ali se bo slovenski nar(»dnostni prostor res razdelil v dvoje središč, ki tolerirata drug drugega? Zal je bilo obvestilo repu- bliške izobraževalne skupno- sti preveč pisarniško, da bi odgovorilo tudi na ta vpra- šanja. Kdor spremlja delo in po- litiko republiške izobraževal- ne skupnosti, se ne more znebiti \lisa, da so izvršni organi te skupnosti še vse preveč vpeti v razdcljevalno, proračunsko miselno.st. Na to pač kaže tudi kratek, neute- meljen (»dgovor, ki obravna- va financiranje oddelka višje ekonomske komercialne šole v celjski občini. Nedvomno pa zahteva ta odločitev republiške izobraže- valne skupnosti širšo obraz- ložitev — da se bo moglo spoznati, ali gre le za na- ključno odločitev ali pa je vendarle to znak neke dolo- čene politike. Politike, ki ,ji morda še ne vemo imeitä, %UOLFA\D OBČINAM VEČ DENARJA IN ŠIRŠE MOŽ- NOSTI PRI UPRAVLJANJU LOKALNIH CEST v teh dneh bo v Sloveniji izšel zakon o javnih cestah, ki pi-inaša izredne novosti pri upravljanju in gospodar- jenju s cestami in Je po mnenju nekaterih pravzaprav eksperiment izrednega pome- na za nadaljnji razvoj na- ših »najdaljših gospodarskih objektov.« Zakon deli ceste v magi- stralne, regionalne m lokal- ne. Za prve in druge bo še nadalje skrbela Skupnost za ceste SRS, medtem ko bo- do lokalne ceste upravljale občinske skupščine s tem, da zakon nakazuje možnost formiranja regionalnih skup- nosti, katerim bi lahko ob- čine zaupale skrb upravlja- nja in gospcxiarjenja s ce- stami. Magistralne ceste so ceste 1. reda, regionalne pa predvsem II. reda. Lokalne ceste sestavljajo po zakonu vse ceste IV. reda, ki so bi- le kot takšne določene z ob- činskimi odloki na dan 1. 1. 1971. in z republike prenesene ceste III. in del- no II. reda. V celjski regiji — osem občin — je prvih 1.119 kilometrov, prenesenih pa 180 kilometrov. Razum- ljivo je, da so občine s skrb- jo za te ceste dobile tudi denarna sredstva. Poleg vseh taks bodo dobile tudi 15 od stotkov sredstev, ki se zbe- rejo s prodajo goriva. Za celjsko regijo pomeni to let- no 7,600.000 novih dinarjev. Šentjur bo na primer dobil letos milijon 180.000 dinar- jev za lokalne ceste. Eden aktivnih soustvarjal- cev zakona je bil tudi po- slanec gospodarskega zbora republiške skupščine, STA- NE DIVJAK, ki smo povpra- Nadaljevan,)e na 2. strani Vršilec dolžnosti načelnika oddelka za gradbene in ko- munalne zadeve pri skupšči- ni občine Celje, Alojz Pavlic je na zadnji skupni seji čla- nov obeh občinskih zborov seznanil odbornike o nedo- voljenih gradnjah vikendov na območju Miklavškega hri- ba. Takole je med drugim dejal; »Na območju Miklavškega hriba, ki je v zelenem pasu in kot tak tudi zavarovan, so si zgradili nekateri lastniki zemljišč objekte, za kar niso prejeli lokacijskega dovolje- nja v smisUi zakona o urba- nističnem planiranju. Takšne objekte so zgradili: Martin in Ivanka Vinkšel (zidana klet). Leopold in Angela Urgl (lese- na hiša), Vinko in Marija Pajtler (lesena uta), Lojze in Judita Jager (zidanica). Vera in Franc Gajšek (zidanica), Edo Klovar (lesena uta), Mirko Mikša (vikend, bruna rica), Boris Feline (lesena Uta), Ludvik Zbiljski (zidana klet z delno izvedbo v lesu) in Franc škorjanc (zidana klet). Upravni organ bo po pred- logu urbanistične inšpekcije, in v skladu z zakonitimi predpisi izdal sklep o ruše- nju objektov. Po temeljiti preučitvi neka- terih vesti upravni organ tu- di ugotavlja, da med gradi- telji vikendov niso trije na- čelniki skupščine občine Ce- lje in da Edo Klovar, načel- nik davčne uprave skupščine občine Celje, ni gradil vi- kenda v času, ko je bil ime- novan za načelnika, temveč pred tem, ko je bil še dela- vec uprave javne varnosti.« Odbornikii so to informa- sprejeli brez pripomb. Na posebno vprašanje, ka- kšni ukrepi bodo sledili, je Alojz Pavlic dejal, da je ur- banistična inšpekcija že izda- la odločbe o odstranitvi in da se je tako začel postopek od zasliševanja strank do sklepa o rušenju. Na vsak način bo upravni organ skušal najprej uplivati na stranke, da ob- jekte odstranijo sami. Priča- kujejo tudi, da bo to vpra- šanje kmalu spravljeno z dnevnega reda. »4o precej u.sta- ■ • IJeno, nočne temperature : ; bodo nizke. Jasneje in : ; hladne,}e bo. Megla v kot- • • linah. • Danes smo izšli na neobičajen dan — t; petek, a samo zaradi no- voletnih praznikov- Prihodnji teden pa bo spet vse po starem. Novi tednik bo izhajal v četrtek. Žal so imeli pred noi^oletnimi prazniki v tiskarni nekaj težav, tako da so nekateri naročniki prejeli časnik morda en dan pozneje. Do- govorili smo se, da bo takih zapletov vse manj. Dragi bralci, v uredništvu se dogovarjamo, da hi vaš časnik še obogatili. In tudi nekoliko razširili. Vsaj enkrat mesečno. Več n tem v eni prihodnjih številk. Ze večkrat obljubljeni sestanek z našimi dopisniki in sodelavci sklicujemo v četrtek, 13. januarja. Pogovorili se bomo še o tesnejšem sodelovanju. Sodelavci, vabljeni. Rubriko »Moj idol« smo ukinili, že prihodnjič jo bomo nadome- stili znovo — »Mladi govorijo«. Še zanimivejša bo. Skrbno berite časnik — kmalu nova nagradna igra. Vaš urednik 2. ftlrftii NOVI TEDNIK St. 1 — 7. januar 1972 ZADELA JE PEŠCA NA LEVI MARIJA MARINŠEK, iz Zreč pri Slov. Konjicah, je vozila z osebnim avtomobilom proti Prelogam in med prehitevanjem avtobusa zadela pešca SREČKA TE2AKA, 22, iz Slov. Konjic, ki je hodil pravilno po levi strani ceste v isti smeri. Pešec je dobil težjo poškodbo. OBA STA PADLA IVAN ILOVŠEK, 41, iz Velenja, je hodil iz Pake proti domu, ko mu je pripeljal nasproti mopedjst MILAN MA ROVŠEK, 22, iz Lokovice pri Šoštanju m ga zadel. Pri padcu je dobil Ilovšek lažje, Marovšek pa težje poškodbe. CIK-CAK VOŽNJA BLA2 SPILOVSKI, iz Celja, je vozil avtobus na redni progi Celje—Šoštanj, ko mu je na ovinku pripeljal nasproti v cik-cak vožnji z osebnim avtomobilom J02E LIPNIK, 20, iz Ljubljane Pn trčenju so bili hudo poško- dovani voznik Lipnik, .JANEZ LIPNIK iz Zg Sečovja ŠTE5KA SITAR iz G Gorice, OTILIJA SITAR in enajst- letna ZINKA PERLOT Vse so odpeljali v bolnišnico. Ško- de na vozilih je za 30.000 dinarjev. SKUPINA NA CESTI VINKO VODUSEK, 34, Lz Rogaške Slatine, je v Ra- tanski vasi srečeval skupino moških, ki so šli vzporedno po cesti. Nenadoma se je iz skupine izločil KAREL čE- BULAR, 23, iz Sp. Sečovia Padel je na pokrov motorja oebnega avtomobila in razbil vetrobransko steklo Pri tem se je huje pvoškodoval. NI GLEDAL NA PRAVO STRAN JAKOB MASTNAK, 49, 12 Šentjanža nad Storami, je peljal z osebnim avtomobilom proti Svetini, ko se je pripeljal nasproti s kolesom JOŽE GAJSEK. 39, iz Kom pol. Gajšek je gledal proti tovarni in tako trčil v avto- mobil. Zaradi težje poškodbe so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. SPREGLEDALA JE PEŠCA MILENA LEVAK, iz Ljubljane, je med vožnjo proti Celju na Vranskem srečevala tovornjak. Zapeljala je pre- več na desno in pri tem spregledala pešca, ki je hodil nepravilno — po desni strani ceste Zadela ga je. Pešca MIHAELA PEČOVNIKA, 28, z Vranskega, so težko poško- dovanega odpeljali v bolnišnico. ODPELJAL JE DOMOV ALBIN SKET, 15, iz Celja, se je pravilno peljal s kolesom po kolesarski stezj na Mariborski cesti, ko ga je na križišču z novo Dečkovo cesto zadel voznik osebnega avtomobila KONSTANTIN KU2MIN, 31, iz Celja. Sket je bil težje poškodovan, avtomobilist pa ni počakal na kraju nesreče, ampak se je odpeljal domov. BREZ IZPITA ALOJZ CEROVSEK, 20, z Malega Vrha pri Velenju, se je peljal z neregistriranim »fičkom« iz Letuša proti Šoštanju. V Smartnem je vozil z neprimerno hitrostjo in zadel pešca IVANA KVARTICA, 40, iz Saleka, ki je hotel prečkati cesto. Cerovšek ni počakal na kraju nesre- če Izsledili so ga doma, kjer je povedal, da ga je bilo strah, ker nima vozniškega izpita. Kvartič je dobil hude telesne poškodbe. NESREČA MED PREHITEVANJEM FRANC SENDELBACH, 37, iz Celja, je vozü z oseb- nim avtomobilom iz Velenja proti Ar j i vasi in v črno vi prehiteval tovornjak s prikolico. Nasproti so prišli vzpo- redno trije pešci, v katere je trčil. ZDENKO STUCIN, 19, iz Velenja, katerega je vrglo na pokrov motorja avtomo- bila, je dobil težje poškodbe, DAMJAN LIKAR, 19, in ANTEJA BRAKIČ, 21, oba iz Velenja, pa sta bila laže poškodovana. NEPRAVILNO VKLJUČEVANJE TANASKO TANASKOVIČ, 47, iz 2alca, je v Šempetru zavijal z osebnim avtomobilom na levo proti bencinski črpalki. Od tu je pripeljal mopedist DANILO RIBIC, 18, iz Kasaz, ki se je nepravilno vključil v cestni promet. Pri trčenju je dobil mopedist lažje poškodbe. Škode na vo- zilih je za 3.000 dinarjev. Alojz Buček, 22, Vojnik poškodoval si je levi gleženj in kračo; Silvo Kamplet, 20, Brezova, poškodoval si je prste desne roke; Ivan Jaz- bec, 18, Lesično, poškodoval si je levo roko; Nikolina Le- ban 28, Arja vas, poškodo- vala SI je levo roko; Franc Kolar, 34, 2alec. poškodo- val SI je prste desne roke; Mustafa Skelič, 24, Celje, poškodoval si je desno za pestje; Tomislav Nikolič, 20, Celje, poškodoval si je levo stopalo; Marjan Gorjup, 21, Slov. Konjice, poškodoval si je desno roko; Milan Skle- dar, 16. Velenje, poškodoval si je prste leve roke; Pre- drag Višič, 20, Velenje, po- škodoval SI je desno stopalo; D jemal Prijič. 19 Celje, po- škodoval si je desno dlan; Matevž Pehar, 25, Vel. Plre- šica, poškodoval se je po rami; Milan Starki, 21, Store, poškodoval si je desno sto- palo; Franc Kragoinik, 16, Celje, poškodoval si je desno stopalo; Cilka Kolar, 51, Rog. Slatina, poškodovala si je desno koleno; Marjeta Strop- nik 15, Topolšica, poškodova- la se je po glavi; Vlado Nožak 24, 2alec, poškodoval se je E>o glavi; Srečko Grobovšek, 16, Boletina, poškodoval si je prste desne roke; Anton Ula- ga, 31, Laško, pKDškodoval si je levo stran prsnega koša; Franc Zdolšek, 28, Šmarje, poškodoval sa je prste leve roke. - Celje Poročilo se je 24 parov, od teh: Karo! Lugarič in Ange- la Golner, oba iz Celja; Kari Hočevar, Celje in Marjana Goručan, Platinovec; Marjan Dackovič in Nada Gašperič, oba IZ Celje; Ivan Cokan, Lahovna in Jožica Pušnik, Rove; Kari Knez, Celje in Antonija Bukovšek, Šentjanž; Stanislav Novak, Mekotnjak in Ivica Pristovnik, Crešnje- vec; Jožef Lončar, Jelca in Božislava šuligoj, Zagrad; Silvester Pešak, Teharje in Dušanka Rezar, Store. LAŠKO Franc Ptajfer, pivovar, Tev- če m Antonija Hrastnik, ad- ministratorka, Marija Gra- dec; Franjo Velikonja, elek- tričar in Marija Stiplovšek, fizioterapevt, oba iz Laškega; Dragica Guček, natakarica oba iz Rečice; Edvard Kle- novšek, mizar. Lož m Mari- ja Voršnik, strežnica, E>obr- na; Pavel Bauerheim, elek- tričar Hrastnik in Jelka Jan- čič, lakirka, Zidani most; Alojz Herman, livar, Vuzeni- ca in Marija Vogrinc, delav- ka, Reka pn Laškem. SLOVENSKE KONJICE Alojz Mastnak, 23, Perovec in Ratka Andovska, 20, Ti- tov Veles; Andrej Moravec, 26, Slov. Konjice In Zorka Resanovič, 22, Blagorodovac; Marjan Ovčar, 22, Zg. Pri- stava in Marija Furman, 20, Konjiška vas; Rudolf Rečnik, 24, Breg in Alojzija Potoč- nik, 18, Zg. Pristava; Jožef Ribič, 23, Nova vas in Šte- fanija Ceglar, 23, Sp. Zreče; Alojz Pivec, 34, Kraberk m Alojzija Kotnik, 22, Kraberk; Ivan Born.šek, 20, Stranice m Marija Olup, 21. Tepanje; Jožef Kavnjak, 25, in Jožefa Rozman, 20, oba iz Skomarja. ZALEG Franc Rozman, 23, Dobr- teša vas m Matilda Rovšnik, 19, Kaplja vas; Jožef Glin- šek, 25, Kasaze m Marjana Zupane, 21, Migojnice: Av- guštin Kaluža, 34 in Marija Štarkl, 44, oba 12 Pongraca; Dušan Kitak, 18, 2alec m Milena Sitar, 18, Dobriša vas; Jernej Vošnjak, 21, Podvin pn Polzeli in Jožica Pušnik, 17, Panžlje; Matija Bobovnik, 27 in Marta Dukarič, 23 oba iz Vrbja. CELJE 30 dečkov m 22 deklic LAŠKO 2 dečka m 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 2 dečka m 3 deklice CELJE Marija Perme, 73, Lesko- vec; Jurij Zupane, 63, Store; Margareta Goršek, 29, Ravne; Martin Krobat, 55, Prožin ska vas; Neža Uršič, 56, Pod- gorje; Ana Cmak, 76, Ra- kovlje; Valentin Kolar, 70, Kasaze; Mihael Kandolf, 77, Klenovo; Stanko Sopar, 55, Trnovlje; Marijan Mikuš, 62, Gornji grad; Marija Vodeb, 66, Celje; Anton Gajster, 41, Mlače; Stanislav Strnad, 34, Celje; Hedviga Warmuch, 57, Karlsruche in Marija Mak, 80, Zagrad. LAŠKO Franc Maček, 64, upoko- jenec, Lipni dol. SLOVENSKE KONJICE Marjeta Mohor. 6Ü, Sloven- ske Konjice; Anton Kropej, 85, Prelepe in Kamilo Boček, 45, Vitanje. ŠMARJE PKl JELŠAH Julijana Jesenko, 80, Zadr- že in Marija Palir, 78, Zadrže. ŽALEC Marjana Dolinar, 83, upo- kojenka, Celje; Edvard Kre- ča, 9, Zajasovnik; Ladislava Volavšek, 87, upokojenka, Petrovče; Marija Dolinar, 79, gospKXiinja, Polzela in Ladi- slav Miklavc, 4Ü, klepar, Za- bukovica. UNION: 6. januarja še a- meriški barvni film »Zlato za pogumne« od 7. do 13 ja- nuarja Italijanski barvni film »Onemogočite inšpektorja Sterlinga« METROPOL: 6. in 7 janu- arja francoski barvni film »In ženska je ustvarila lju- bezen« od 8. do 12. januarja danski barvni film »Jaz, ženska«. — III. del DOM: do 9. januarja ame- riški film »Sto muk Stanle- ya in Ollija« od 10. do 13 januarja ame- riški film »Idiot v Holly- woodu« SLG četrtek, 6. januarja ob 16.00 uri Eliot: »Umor v ka- tedrali« — gostovanje v Trstu Petek, 7. januarja ob 19.30 uri »Umor v katedrali« — gostovanje v Slovenski Bi- strici Sreda, 12. januarja ob 17.00 uri Lawrence: »Snaha«» za abonma upokojenci in izven ob 20.00 un Ivan Cankar: Ob svetem grobu-spomini na mater; recital bo izvajal Mar- jan Dolinar Marija Rebevšek Kakor je bila za sebe skromna, tako je bila za trpečega človsika brezmej- no dobra! Posebno pa se Je pokazala njena pleme- nitost za časa Hitlerjeve okupacije. Mešteto paketo" je po- šiljala v Srbijo našim iz- gnancem, prav tako v raz- na zloglasna taborišča. Mnogo trpečih ljudi je bi- lo tako deležnih njene dra gocene podpore, brez kate- re bi se morda marsikdo ne mogel več vmati živ v domovino. Nepozaben bo zato 0- stal spomin na plemenito ženo, pokojno Marijo Re- bevškovo. DEŽURNA LEKARNA EX) sobote, 8. januarja je dežurna Nova lekarna, Tom- šičev trg 11, od sobote, od 12. ure dalje pa lekarna Cen- ter, Vodnikova 1. . DOPISNIKOM! Vse dopisnike in sode- lavce vabimo na razgovor v uredništvo Novega ted- nika v četrtek, 13. janu- arja 1972 ob 17. uri. Pogovorili se bomo o nadaljnjem sodelovanju. Uredništvo Bilanca cestno prometnih dogodkov na cestah širšega celjskega območja, ki jo se- stavljajo vsako leto v prvih dneh januarja za preteklih dvanajst mesecev, je zopet žalostna. Krvni davek pre- komerne hitrosti, nepravilne- ga prehitevanja, neprevidne- ga prečkanja, vinjenosti u- porabnikov cest, neprevidno- sti otrok in ne navsezadnje tudi slabih cest je bil tudi lani izredno velik. Na cestah je v težkih pro- metnih nesrečah umrlo 117 ljudi ali dva več kot leta 1970. Groaljiva številka, ki nas mora opozoriti na večjo previdnost in željo, da v tem letu ne bi bilo tako. Tako smo želeli tudi januarja lani ob pregledu podatkov o ne- srečah za leto 70, vendar smo v tej črni bilanci pov- sod zabeležili povečanje. Ve- dno večje število motornih vozil in voznikov, stare ceste in ponekod še pomanjkljiva prometna signalizacija ter se- veda na prvem mestu že prej našteti subjektivni vzro- ki nesreč so zahtevali svo- je. Ob teh podatkih pa ne smemo pozabiti na našo ka- zinovalno politiko, ki je po mnenju številnih občanov do »morilcev na cestah« še ve- dno preblaga m nima zado- voljivega vzgojnega aü mate- rialnega učinka. Moida je prav zaradi mi- lih kazni število nesreč v lanskem letu preraslo šte- vilko 4000. Hudo ali laže po- škodovanih je bilo 1400 oseb, materialno škodo pa so izra- čunali na preko milijardo starih dinarjev. In kdo bi ocenil — če bi bilo mogoče — 117 človeških življenj, bol- niške dopuste in izgubljene delovne dni ter oskrbo v bolnišnicah? Koliko in koliko bi bilo tedaj milijard? M. Seničar MILIJONI ZA CESTE Nadaljevanje s 1. strani šali za mnenje o zakonu in kaj ta pomeni: »Zakon kot prvo prinaša vključitev širšega kroga ko- ristnikov cest v upravljanje in gospodarjenje s cestami in sredstvi zanje. Poieg tega razširja gospodarjenje in up. ravljanje z lokalnimi cesta- mi na občinske skupščine in eventuelne regionalne skup- nosti, Za občine pomeni to materialno pridobitev, ker dosedaj od sredstev za pro- dano gorivo niso dobile ni- kakršna sredstva. Tako bo- do zagotovljena tudi sred- stva za ceste IV, reda, saj zaradi slabše proračunske si- tuacije nekatere občine niso mogle investirati za vzdrže- vanje nekaj več kot 1.000 dinarjev Šentjur bo dobil sredstva za 223 kilometrov lokalnih cest. Za kilometer bo dobil 4.610 dinarjev.« Ob tem zakonu pa se kot ob vsakem pojavljajo tudi vprašanja, na katera bo od- govorila praksa. Kako bodo občine delile sredstva? Na krajevne skupnosti ali bodo denar izročile cestnemu aü komunalnim podjetjem? Bo- do sestavljali prioritetno li- sto? Ali bo denar vedno na- mensko uporabljen? Videli bomo, pravijo nekateri, ki se boje, da bodo ceste še slabše, kot so bile. M. SENIČAR št. 1 — 7. januar 1972 NOVI TEDNIK 3. stran KOLIKO BI NAJ ZNAŠAL SAMOPRISPEVEK IN KDO BI GA PLA- ČEVAL — NEKATERI BI BILI TUDI OPROŠČENI Ko so odborniki celjske občinske skupščine na zadnji skupni seji razpravljali o razpisu referenduma za uved- bo krajevnega samoprispevka za graditev osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov, so se strinjali s predlogom akcijskega odbora za pri- pravo in izvedbo referendu- ma, da naj bo: krajevni samoprispevek predpisan za dobo petih let, in sicer od 1. marca 19T2. leta do 28. februarja 1977. leta. Samoprispevek po , stopnji 1 % naj bi plačevali: občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega raz- merja oziroma nadomestila, ki presegajo 1 200 din meseč- no, od neto osebnih dohod- kov; občani, ki so zavezanci pri- spevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pra- vic, patentov in tehničnih iz- boljšav, od osnov za prispe- vek; občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presega 1 200 din mesečno, od pokojnin. KRAJEVNEGA SAMOPRI- SPEVKA PA BI BILI OP- ROŠČENI: občani od socialnih pod- por, invalidnin ter od ot- roškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter va- jenci od svojih nagrad; občani, ki imajo osebne dohodike iz delovnega raz- merja in pokojnin, ki ne presegajo 1 200 din mesečno; občani, ki imajo osebni do- hodek od kmetijske dejavno- sti, če letni katastrski doho- dek ne presega 750 din na gospodarstvo in jim je kme- tijstvo edini vir preživljanja; občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejav- nosti, v celoti za tisto leto. ko imajo pravico do opro- stitev in olajšav po zakonu o prispevkih in davkih obča- nov; občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrt- nih in drugih gospodarskih dejavnosti v celoti sa tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in o^lajšav po sa- konu o prispevkih Ln davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. Krajevnega samoprispevka bi büi na lasten predlog op- roščeni tudi občani, ki ima- jo osebne dohodke iz delov- nega razmerja oziroma nado- mestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družin- skega Člana ne presega 500 din mesečno. Pri tem bi se v dohodek šteh dohodki, ki so osnova za odmero kra- jevnega samoprispevka. O takih predlogih občanov bi odločala posebna komisija, ki bi jo imenovala občinska skupščina. Celje Po sklepu zadnje seje čla- nov obeh zborov skupščine občine Ck>lje bo referendum za uvedbo krajevnega samo- prispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojno var- stvenih zavodov na območju občine Celje v nedeljo, 6. februarja 1972. Na referendumu imajo pra- vico glasovati občani, ki so vpisani v splošni volilni ime- nik v občini Celje, Volišča, ki jih bo določi- la občinska volilna komisija, bodo odprta na dan 6. feb- ruarja od 6. do 20. ure. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. SPECIALITETE Kolodvorska restavracija že precej časa slovi po svo- jih specialitetah, za kate- re pa žal, večina ljudi ne ve. Precej zaslug za to gre Fran- ciju Bezgovšku, nekdanje- mu »oštirju« iz Jurkloštira, ki je pokazal precejšnjo iz- najdljivost že na svojih prej- šnjih delovnih mestih: Žalcu, Jurkloštm, Rimskih toplicali in Frankolovem. Kjerkoli je pač že bil, si je izmislil ne- kaj novega. V Kolodvorski je taikšna specialiteta muč- kalica, v Jurkloštru je bila to »kava a la Jurkloster«, do- mače klobase in tako naprej. Bezgovšek ima s Kolodvor- sko precejšnje načrte. Pred- vsem želi urediti razmere znotraj kolektiva, doseči ho- če čim večjo strokovnost in pa kar je najvažnejše, vliti v gosta zaupanje, da je v res- tavraciji, kamor bo še z ve- seljem prišel. V Kolodvorsko nisem šel samo zaradi ^a restavraci- je, pač pa tudi zato, ker vem, da celjsko gostinstvo že dalj časa škripa, če smem tako reči, ali z drugimi be- sedami, postrežba in, vljud- nost nista vedno to, kar bi morala biti. Povprašal sem Francija Beagovšika, 'ki je de- lal višjo gostinsko šolo v Zagrebu in je zvest učenec mojstra Ivačiča, kaj meni o tem. »Predvsem »e ne morem pohvaliti s kadrom v Celju, ki našim potrebam nikakor ne zadostijje. Dostikrat se občuti čedalje večje pomanj- kanje gostinskih delavcev, os- tali, kolikor jüi je, pa svojo službo opravljajo, ker jo pač opravljajo. So seveda iizjeme. Tudi v naši restavraciji niso gostje postreženi, kot bi mo- rali biti. Najprej bo treba razjöistiti tukao. Najibirž so Franci Bezgovšek vzrok za to premajhne plače, zato ljudje odhajajo v ino- zemstvo.« Celo vrsto naörto\- je raz- grnil predme šef Kolodvor- ske. Med drugim tuda to, da nameravajo urediti na po- staji poseben vagon, v kate- rem bo restavracija. To naj bi bila ena izmed celjskih atrakcij. Bezgovšek govori o gostinstvu z navdušenjem. Med pogovorom ne more se- deti pri miru. Vsake toliko časa skoči in osebju pokaže, kako morajo najrediti to in ono. Tudi pohvaliti zna.. »Gositinsiki pcödic, če ga opravljaš z veseljem, je naj- lepši, a tudi najtežji. Z vsa- komur imaš oprawka in z vsemi moraš znati ravnati: cd maršala do berača«. To ima Franci Bezigovšek seveda prav in še na misel mi ne pride, da bi mu opo- rekal. 2eli si, da bi imeli večje prostore, da bi obnovili zunanji bife »Lučka«, da bi postavili vagon, za katerega So načrti že gotovi, in da bi razširili obrat družbene pre- hrane. MILENKO STRu^SEK ölani obeh zborov skupšči- ne občine Celje so na zadnji skupni seji, konec decembra lani, sprejeli srednjeročni program razvoja občine do 1975. leta. Sprejeli so ga kot dokument, ki nakazuje smer- nice ra2!voja, pa hkrati zelo konkretno kaže na tiste, ki bodo, zlasti v gospodarstvu, nosilca posameznih akcij. Četudi v razpravi ni bilo izrečenih besed, ki bi naspro- tovale takšnemu programu razvoja, so nekatere misli vendarle opozorile na dolo- čene naloge. Tako je direk- tor poslovnega združenja A- gens, Ivan Uranjek, predla- gal, da bi moraJii čim bolj spodbuditi storitveno obrt, iskati moderne oblike nude- nja uslug, storiti več za vzgo- jo obrtnih delavcev in ne na- zadnje vlagati več sredstev kot je predvideno, če hoče- mo, da bi obrt ne zaostaja- la venomer za drugimi veja- mi gospodarstTO. Tehtne so bile tudi besede odbornika inž. Milana Župan- čiča, ki je menil, da gre v tem primeru za izredno op- timistična predvidevanja, še zlasti kar zadeva industrijo. Je pa vprašanje, kako bodo novi gospodarski ukrepi vpli- vali na tokove poslovanja. V tej zvezi je opozoril, da ko- lektiv cinkarne znova čuti te- žo nekaterih novih ukrepov. Morda se bo položaj zboljšal, ko bodo uveljavljeni vsi novi koraki. Toda, vsi ti prihajajo prepočasi. In tako kolektiv, ki se je komaj izkopal iz največjih t€>?av vanje spet ko- raka. Prav zato se v cinkarni sprašujejo, kako bo z grad- njo tovarne titanovega belila. Kot odmev na to vpraša- nje in sploh na pomisleke, kako bo v prihodnje, je v razpravi sodeloval tudi na- čelnik oddelka za gospodar- stvo in družbene službe Ivan Petauer. Opozoril je, da raz- vojni program temelji na po- datkih, ki so jih dale gospo- dairske delovne organizacije. Njegova uresničitev pa je od- visna zlasti od nekaterih ključnih vprašanj. To še zla- sti velja za cinkarno in EMO. Problem je zlasti cinkarna. Njena sanacija je bila in je še zdaj vezana na določene pogoje, žal, nekateri od njih, in to najbolj pomembni niso bih uresničeni. Tako še zdaj niso zagotovljena sredstva za novo investicijo, prav tal«) ni rešeno vprašanje obratnih sredstev itd. Kako torej? Do- kler ne bodo rešena ta vpra- šanja, se lahko sprašujemo, kako bo z razvojnim progra- mom! Precej pesimizma je büo v besedah odbornika Jureta Podrgajsa, ki se je vprašal, kako bo s kmetijstvom in ali bodo besede v programu ostale le na papiirju. Menil je, da je Celje premalo zav- zeto za reševanje kmetijskih vprašanj in da celjsko kme- tijstvo čedalje bolj zaostaja. »Sicer pa, nimamo niti mož- nostih priložnosti, da bi lahko povedali svoje težave in namere. Pa tudi, če bi to storili, se nič ne ukrene,« je razpirarvo sklenil Jure Podr- gajs. M. BOŽIČ Pesem, katere začetek sem napiiSal v naslov, celjski ta- borniki dobro F>0'znaj0. Do- bro pa tudi poznajo občutke, ki se porode človeku, kadar sedli takole v noči, v miru gozdov tabornega ognja, in se zazre v plamene, ki se trzaj oče vzpenjajo v neznano temo. Mnogokrat v letu, ki se je pravkar izteklo, je povedel svoje tabornike na pohcd ali v kakršnokoli akcijo njihov stari, dobri znanec, ki ga ima- jo radi in ubogajo — Jože Krebs, predsednik občinske zveze tabornikov. Skoraj bi lahko prisegel, da je ljubezen do tabomistva prinesej Joža iz partizanov, iz Bračičeve brigade. Ne bom trdil, sko- raj gotovo pa bi lahko re- kel, da nikoli ne bo pozabil ognjev, ki so ga greli, pa pohodov, ki jim ni hotelo biti ne konca ne kraja. Danes voda Joža svoje ta- bornike, medvedke in čebeli- ce pa tudi starejše, ki že znajo svoj posel, povsod po domovini in prav zadnjič mi je potožil, da nobeno nede- ljo ni prost. To bo najbrž res. Sploh še, če pMDgledamo pestro de- javnost celjskih tabornikov. Kaj vse so naredili in kje vse so bih? Januarja so bili na Osanka- rici, še isti mesec pa so imeli desetdnevni taborniški tečaj, ki se ga je udeležilo 25 čla- nov organizacije. Pozabili ni- so na 8. marec, dan žena. Konec marca so šli v Slo- venj Gradec in v Ravne na Koroškem. Tudi april ni minil brez akcij. Iha dni so bili celjski taborniki na pohodu po po- teh sremske fronte v šiidi:. Udeležba je bila precešnja. saj se je pohoda udeležilo 70 članov organizacije in 10 borcev. Sodelovali so tudi na vseh prireditvah v mesecu mla- dosti, uredili so sd prijeten klubski prostor ter tri plan- šarske hišice in kuhinjo v Kokarjih. Tukaj so taborni- ki krepko pljunili v roke. Malo je pomagala tudi naša vojska, sad združenega dela pa je športno igrišče, zeleni- ce in splanirana cesta. Dve ekipi medvedkov in če- belic sta se udeležili repi:- bliškega tekmovanja v Po- stojni. Zasedli sta peto mesto v mnogoboju in prvo mesto v kurjenju ognjev. Preveč bi bilo, če bi ho- tel pyovedati vse, zato kar na kratko: bili so tudi na poho- du Štirinajste udarne divizi- je, na dvodnevnem pohodu od Frankolovega preko Dra- melj na proslavo, ki je bila na Resevni. Dva dni so pre- bila tudi na partizanskih Do- brovi j ah in tako naprej. Vi- dite, kljub temu ne morem vsega našteti. Potem pa naj še kdo reče, da celjski tabor- niki niso delavni? Vedno hvaliti ni naijbolje, zato previdnost. Kako bo drugo leto? Jože Krebs mi je zago- tovil, da se bo delo taborni- kov tiJdi v prihodnjem letu odvijalo tako kot letos. Pre- cej akcij ia tega leta bodo obdržali, ker so i>ač tradicio- nalne — predvsem partizan- ski pohodi, poskusili pa bo- do uivesti tudi nekaj novih. Poudarek bo dan razvijanju pairtizanskih tradicij. V letiu 1972, taborniki Ce- lja, mnogo sreče in uspeha pri kurjenju ognja in osta- lih veščinah, za katere sem prepričan, da jih izvrstno ob- vladate. MILENKO STRASEK Celjska tabornica bere govor pred spomenikom na partizan- skih Dobrovljah. BODOČE VZGOJITELJICE MED MALČKI v šolskem letu 1971-72 je pričela z delom v okviru pe- dagoškega šcJskega centra v Celj'i: tudii srednja vzgoji- teljska šola, ki jo v prvem razredu obiskuje 62 učenk. Ustanovitev srednje vzgo- jiteljske šole ima za Celje in tudi za njegovo širše zale- dje velik pomen, že sam od- ziv na vpis v prvi razred ka- že, da se mnoga naša dekleta rada odločajo za poklic vzgo- jiteljice, saj jim vclika druž- bena prizadevanja za vključi- te^- čimvečjega števila otrok v vzgojno-varstvene ustanove zagotavlja, da se bodo p>o končani šoli lahko zaiposJiiile. Velika prednost ustanovitve tovrstne šole v Celju je tu- di v tem, ker bodo vzgojno- varstve ustanove v prihod- nosti razbremenjene skrbi za kvalificirani vzgojni kader, ki ga na razpis sedaj težko do- bijo. Ustanovitev te šole v okviru ptedagoškega šolskega centra ima tudi to prednost, da je šoli že takoj v začetku zagotovljeno normalno delo, saj izkorišča vse materialne in kadrovske možnosti skup- no s pedagoško gimnazijo. S srednjo vzgojiteljsko šolo smo tako v Celju pridobMi noAo srednjo šolo, ki bo mnogim dekletom omogočila pridobitev poklica, staršd pa so razbremenjeni dodaitndh stroškov in skrbi, ki nasta- nejo, če se morajo otroci šo- lati v oddaljenih krajih. Z namenom, da bi naše bo- doče vzgojiteljice čimprej spoznale področje svojega bodočega udejstvovanja in da bi čimbolj začutile pomen znarnja, ki ga daje šola, smo zanje organizirali prvo sreča- nje z delom v predšolskih us- tanovah. Z veliko radoved- nostjo So se učenke pred prazn'iki Novega leta podale med najmlajše v vzgojno-var- stveno ustanovo »Anice čer- nejeve« in »Zarja«. V vzdušju pričakovanja dedka Mraza, ki pred pracmiki preveva živ- ljenje v vrtcih, so sledile vsemu vzgojnemu delu v enem dneMi. Navdušene so bile nad toplim sprejemom in nad raznovrstnimi oblika- mi dela naših vzgojiteljic, ki se trudijo, da bi bili otroci v varnem zavetju in da bi jiim vsebina življenja v vrt- cu nudila čimveč za zdravo telesno in duševno rast. Z večkratnimi obiski na- ših učenk v te ustanove že v pn-^ih letih njihovega šolanja želimo čimprej vzpostaviti vez med teorijo in prakso ter črpati pobude za njihovo po- klicno pripravo iz neposred- ne prakse. 2e prvi stik nas prepričuje, da je taka pove- zava za ^lo in za učenke nadvse koristna. V. KAVCIC 4. ftlrftii NOVI TEDNIK St. 1 — 7. januar 1972 Iz razprav o socialnem razlikovanju ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETOV IZ GRADIVA, KI GA JE OBRAVNAVALA OBČINSKA KONFERENCA ZK V SLOVENSKIH KONJICAH Na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja smo tudi pri nas dosegli pomem- ben napredek, saj je p>o na- čelu solidarnosti zavarovano skoraj vse prebivalstvo v re- publiki. V zidravstvenem sta- nju in življenjski dobi pre- bivalstva pa smo se pribli- žali bo^j razvitim evropskim državam. Kljub temu pa ugo- tavljamo tudi pri Zidravstve- nem varstvu in zavarovanju določene pojave socialnega razlikovanja, zlasti kar za- deva položaj kmetov. Cetprav so vsi kmetje zdrav- stveno zavarovani, sta obseg iai raven njihovega zdravstve- nesčin skem urbarju. Trg se je smatral kot deželno knežnj i ! trg, ker je bil pač last de- j želnega kneza. Trške pravice I so mu verjetno podelili Hab- i sburžani kot deželni knezi le- ta 14,^, ko so prevzeli celj- sko imovino. Trg je imel sod- no oblast in je menda bil zelo imeniten. V njem je bilo precej obrtnikov, gostiln pa kar dvajset. V trgu so bili v fevdalni dobd premnogi obrtniki, ki so krojili gospodarsko usodo kraja. Pojdimo kar po vrsti: svoje zatočišče so tukaj imeli peki, barvarjd, tkalci, kroja- či, čevljarji, usnjarji, krznar- ji, sedlarji, kolarji in kočija- ži, mizarji m tesarji in tako naprej. Skratka, trg je cve- tel,« je zaključil svojo pripo- ved Miro Klančnik. Danes je Vojnik takšen, kot je še mnogo naših kra- jev. Imajo tri cerkve in dve šoli, nekaj gostiln, telovadni- co, ki je premajhna, vsak čas bodo imeli tudi referen- dum o samoprispevku za do- graditev šolskega poslopja. To je, po besedah Mira Klančnika, nujno potrebno, saj imajo menda en razred kar v kleti, kjer primanjkuje prostora. Vojnik danes živahno utri- pa. Skozenj dan za dnem pe- lje cel kup avtobusov iz mno- gih smeri. Gotovo, to je »de- želna cesta«. »Vojnik bo čez nekaj let prerasel v pravo malo mesto. Narejene so že analize, ki ka- žejo, koldko nas bo v prihod- njih letih. V tem smislu tudi delamo, da nas ne bo prese- netilo.« Povedal mi je tudi, da ne delajo samo analiz, ampak da so med drugim tudi adaptirali fizkulturni dom, ki je menda že premajhen in da bodo enako naredili tudi s kulturnim domom. V Voj- niku imajo tudi knjižnico, ki je, pravijo tako, kar precej bogata. Društva, ki se ukvarjajo s kulturno prosvetno dejav- nostjo, imajo na rzpolago kulturni dom. Tu in tam kaj zapojejo, največ zaslug za prepevanje v Vojniku pa ima prosvetno društvo »France Prešeren«, ki ima tudi svoj pevski zbor. Vodi ga Peter Volasko. Vojnicani pravijo, da je to zelo v redu zbor. Zbor nastopa na vseh pro- slavah. »Kako pa je kaj z družbe- no političnimi organizacija- mi?« me je zanimalo. Zunaj pa je hrupno zazvonil zvonec in spet sem imel občutek, da sem v čebeljem panju. »Moram reči, da skoro vse organizacije dobro delajo, še bolj pa je pohvalno to, da nastopajo skupno in složno. Tako na primer vsako leto pripravimo skupaj medobčin- sko dramsko revijo, sedaj pa se vsi pripravljamo na refe- rendum za šolstvo.« Referendum je sploh tisti žulj, ki najbolj pekli Vojniča- ne, a vendar vsi vedo, da bo uspel. Saj mora uspeti. Nji- hovi otroci morajo imeti spodobne pogoje za pouk in pika. Taki so Vojničani — (xi- ločni in pogumni. Miro Klančnik je tudi po- vedal, da s problemi nimajo težav. Kolikor jih je, jih sproti reši krajeva skupnost. Problemčič je, zaradi mladi- ne namreč — nimajo se kje zabavati. T\idi to bo, pravijo v Vojniku, ko bomo adapti- rali in prizidali prizidek k kulturnem domu. še en pro- blemič je tudi odlaganje sme- ti. Prostora namreč ni in stvari se urejajo brez reda. Tudi to bodo uredili, so re- kh. Prosvetarjd prav kot novi- narji nikoli nimajo miru, za- to me je Miro Klančnik kma- lu zapustil. Odšel sem v te- lovadnico, kjer sem našel mladega telovadnega učitelja Briuia Toplaka. »Precejšnje pomanjkanje športnih igrišč, je prav go- tovo problem, ki ga bomo morali kmalu rešiti«, je dejal Brimo. Tudi telovadnica je premajhna, rekviziti nezado- stni. Vojniik raste iz dneva t dan, pa nima niti svoje kino- dvorane.« O tem, kako Vojnik raste, sem sa lahko prav kmalu prepričal, ko sem zapustil te- lovadnico in jo mahnil po glavni, deželni cesti, kot .so rekli njega dni. Na desno, če greste proti Mariboru, ra- ste pred naseljem cel kup hiš — Vojnik se širi proti Celju in bo prav kmalu pri- lezel do oddelka nevrološke klinike. Se danes je v Vojniku pre- cej drobnih obrtnikov, indu- strije nimajo. V.se, kar je v bližnji Škof j i vasi in pa v Celju. Pa vedar živi Vojnik svojstveno življenje med oz- kimi ulicami, ki lezejo tja nekam pod tisti dve cerkvi. Ena je višje in ena nižje. MILENKO STRAŠEČ »Deželna ccvsta« gre skozi trg in dobro mora.š paz ti, da te kdo ne podre. Namesto čestitk Predseilstvo Republiške konference Zveze mladine Slovenije se je odločilo, da ob letošnjem Novem letu ne bo pošiljalo novo- letnih čestitk. Ta sredstva, v višini ti- soč novih dinarjev, je predsedstvo RK ZMS na- menilo izgradnji šole, spomenika NOB, v Cerk- nem. Zato ob tej priložnosti RK ZMS čestita vsem ob- čanom in jim želi čimveč delovnih nspehov v letu 1972. JOŽE BRILEJ Kadar bo kdorkoli iz- med vas obiskal Podče- trtek, prijazen trg pod mogočnim gradom sredi gozdov, Si naj gre ogledat šolo. Marsikaj bo videl in nikoli mu ne bo tal tega obiska, če pa boste slu- čaj7io in skoraj verjetno je, videli moža srednje rasti, ki se mu mudi, po- tem bo to prav gotovo Jože Brile j. ravnatelj. O šoli in njenem delu ne bi govoril, pač pa bi povedal nekaj več besed o njem, ki je s pridnim delom in razumevanjem dosegel vse to. še več: vse, kar je in kar še bo, je plod- mnogoletnega de- la in ljubezni do naše najmlajše generacije, ki ji je Jože Brilej vdan do zadnjega vlakenca svojega telesa. Jože Brilej je bii ro- jen 1924 leta v Radečah, kjer je tudi končal os- novno šolo. Nižjo gimna- zijo pa je obiskoval v Ce- lju, kamor se je vsak dan vozil. Prišla je vojna in Jože je skupaj s svojo družino, se pravi s sestro in dve- ma bratoma zapisan pri švabski soldateski kot »po- litisch verdächtig« (poli- tično nezanesljiv), že ta- koj v začetku vojne je bil v mladinski organizaciji, ki ni bila naklonjena no- vemu gospodarju, zato so ga dali na prisilno delo v cementarno Trbovlje. Leta 1943 so ga mobilizi- rali v nemško vojsko, a je zaradi oznake »politič- no nezanesljiv« moral o- diti v delovno skupino za špansko mejo, kjer je delal utrdbe. Starejše so Nemci odgnali v Matthau- sen. V začetku leta 1944 je imel Jože dovolj dela za švabsko soldatesko in jo je pobrisal iz Španije k francoskim partizanom. Ko je general Charles de Gaulle prišel iz Marseil- la, je bil osnovan jugo- slovanski konzulat. Poslali so ga v Bari, takratno ju- goslovansko zavezniško bazo. Od koder je spo- mladi 1945 prišel v Split, maja pa v Trst. Jože je začel delati, voj- na je bila končana. Na- redil pedagoški tečaj in je bil nastavljen na svoje prvo delovno mesto, v Loko pri Zidanem mos- tu. Vmes je privatno štu- diral in naredil to, kar mu je vojna preprečila. Tudi pedagoško akademijo je končal. Iz Loke je prišei v Pod- kraj pri Zidanem mostu in tukaj se je začela nje- gova romarska pot, ki se je končala v Podče- trtku. čestokrat je moral šolski upravitelj Brilej vse stvari urejati sam. V Podkraju je nosil v na- hrbtniku šipe za okna, ki so bila do njegovega pri- hoda prazna. Mogočna preizkušnja za klenega šolnika je bila hribovska šola v Šentjurju pod Ku- mom. Sam pravi, da se je tukaj prekalil. Potem je nekaj ča.sa učil na nižji gimnaziji v Radečah, 1951 jxi je de- lal v vzgojno poboljševal- nem zavodu. Od tam je tudi prišel v Podčetrtek, ker ni več zmogel tega dela. Bil je na koncu, iz- čipan do kraja^ V Podčetrtku se je pri- zadevni šolnik ustalil, po- stal takorekoč domačin, ki ga vsi poznajo in spoštu- jejo. Dans je Jože Brilej Obsoteljčan in se takšne- ga tudi počuti. Le miru ne pozna njegova skromnost •vedno nekaj dela. Za tak- šne ljudi pravijo, da še umreti nimajo čas. MILENKO STRAŠEK št. 1 ianuar 1972 NOVI TEDNIK Njihovo žMjenje je materinstvo Ana skorja iz Reke pri La- škem je svojemu možu Ja- mezu povila dvanajst otrok. Prvih pet kar vsako leto, ostale pa po pol ali letom presledka. Med najstarejšim in najmlajšo je osemnajst let razlike. Do vojne se jih je v hiši nabralo sedem. Bilo bi jih osem, pa je drugorojena Anica umrla kmalu po roj- stvu. Med vojno so se rodili še trije. Med temi je Trezika umrla pri dveh letih starosti, po vojni pa se je rodila še zadnja hči. Kako so živeh? Kako bi mo- gli drugače kot skromno, ze- lo skromno. Tri hektarje zemlje z bregovi in grmovjem vred jih ni moglo preživeti. Oče Janez je v stiski za de- narjem, še bolj pa za hrano, prijel za vsako delo. Bil je tesar, kolar, zidar in mizar. Mati Ana je hodila na dnino in otroci so v najranejši mla- dosti morali pomagati, da so tudi doma pridelali kak škaf fižola, zredili kakšnega pra- šička in imeli kakšno molz- nico v hlevu. Vsa sreča, da so dolgo imeli babico, ki je popazila na najmlajše, kadar sta bila starša zdoma. Varčnosti so se vsi zgodaj naučili. Fantje, ki so morali k vojakom, so odhajali ved- no s prihranjenim denarjem na pot, da jim ni bilo treba pošiljati denarja. Od šestih fantov nobeden ne kadi. Edi- ni, ki se v hiši zavija v obla- ke cigaretnega dima, je oče. Skromnost in varčnost, pred- vsem pa pridnost je pomaga- la, da 30 vsi živeči otroci do- bro preskrbljeni. Ivan je mi- zarski mojster, Lojze je kro- jač, Tine, ki se je ponesre- čil v rudniku, je invalid, to- da vseeno si je postavil hišo, Mici je z možem obnovila do- mačo hišo, Franci je klju- čavničar, Peter železničar, Tilka, Pavlek in Anica pa so zaposleni v »Boru«. Razen Petra in Pavleta imajo vsi svoje hiše, najmlajša Anica pa jo je z možem ravnokar spravila pod streho. Če bi bil še živ, bi bil brez dvoma tudi najstarejši Jože svojim bratom in sestram enak, pa je umrl, medtem ko je slu- žil vojake v SpUtu. Vse mo- čno pekli, da je njegov grob v Splitu, ker so dobili spo- ročilo o njegovi smrti, šele ko je bil že pokopan. škorjatovi otroci so si ve- dno pomagali, ko so si drug za drugim gradili lastna og- njišča. Vsem pa je prav ta- ko pridno pomagal oče, ki jim seveda dote ni mogel šte- ti. Pomagala pa je tudi ma- ma, kajti v dimu je imela vedno kakšno pleče ali klo- baso za delavce. Devet »ohcet« je bilo pod Škorjatovo streho in ob vsa- ki je bila hiša vedno pre- majhna. Vsi sinovi, hčere, snahe in zeti, vseh 15 vnu- kov se zbere v hiši ob vsakem večjem prazniku, zlasti pa kadar godujeta mama in oče. Ivan je celo mojster rime, pa za take priložnosti spesni zdravice, ki jih navadno re- citira kateri njegovih otrok. Veliko otrok, če so dobri, kot so njuni, odtehtajo po- kojnino. Oče Janez še vedno po malem suče sekiro, žago in dleto, pa bi mu ne bilo treba. Za cigarete. Kajenja bi ga radi vsi odvadili, ker tako grdo kaši j a. Zaradi zdravja, ne zaradi denarja. J. KRAŠOVEC Marija in Janez Skorja s svojimi tremi živečimi hčerami in petimi sinovi Tineta na sliki ni, ker je bil ravno tisti čas po nesreči v rudniku v bolnišnici. Če bi hoteli objaviti tisto sliko, na kateri so vsi njuni otroci, snahe in zeti, vseh petnajst vnukov, bi bilo pol strani časnika premalo. Direktor tekstilne tovarne »Volna« v Laškem je član tega kolektiva že sedemnajst let. Začel je kot tekstilni tehnik, bil podmojster, pa mojster, pomočnik obratovodje, obrato- vodja in končno direktor, potem ko je dokončal študij in- ženirja tekstilne stroke. Z ženo in otrokom sicer stanuje v Celju, kjer si s svakom delita hišo. Ima ax-tomobil fiat 125. Njegov konjiček je prav nenavadne sorte. Predava na celjski delavski univerzi, seveda o svoji stroki. Za kaj dru- gega mu odločno zmanjkuje časa. VPRAŠANJE: Nekateri mi- slijo, da ni prav, če vodilni ljudje niso občani v kraju, kjer opravljajo svojo vodilno funkcijo, češ da je njihova pripadnost oslabljena? ODGOVOR: Morda je v ka- kšnem primeru to res, po- sploševati pa tega ne kaže. Končno direktor ne more mi- mo interesa kolektiva, zato tudi ne mimo interesov skup- nosti, kjer večina živi. Sam zase lahko rečem, da sem bolj Laščan kot Celjan, saj v Celje hodim skorajda le spat in če se kakšno urico posve- tim družini, v Laškem delam že sedemnajst let. Z gospo- darskimi problemi sem se- znanjen že po poslovnih sti- kih, predvsem z občino, šir- še pa kot član političnih or- ganizacij kot član konference ZKS v občini. VPRAŠANJE: Še nedavno je bil vaš kolektiv v resnih te- žavah. potrebna je bila sana- cija in z njo vrsta zalitevnili nalog. Danes beremo^ da se je kolektiv uvrstil med vo- dilne v vrsti tekstilcev vol- narske stroke pri nas, a hkrati z uspehom zaključil poslovno leto. Kako je kolek- tiv uspel storiti tolikšen skok? ODGOVOR: Vse to je v medsebojni odvisnosti, če se je kolektiv hotel rešiti stag- nacije in nazadovanja, mu je bil potreben nov proizvodnji program. Za njegovo izvedbo mu je bila potrebna pomoč družbe s sanacijskim progra- mom in rekonstrukcijo. Vse to je narekovalo tudi notra- njo reorganizacijo proizvod- nje in poslovanja. Predvsem pa smo potrebovali .sposobne strokovnjake. Nekdanjo moj- strsko mentaliteto je moral prekositi nov duh. Danes imamo v kolektivu sposoben vodstveni tim. V proizvodnji deluje 13 inženirjev m menda 25 tehnikov. Dvignilo pa se je tudi število kvalificiranih delavcev, večji del tega v mejah lastnega programa izo- braževanja kadrov. VPRAŠANJE: Kako oce- njujete odnose med kolekti- vom in družbeno skupnostjo, predvsem občinsko skup- ščino? ODGOVOR: Rečem, da je tak, kot si ga moramo želeti. Usoda našega kolektiva je bi- la tudi v rokah občinske skupščine. Ta pa je s polnim razumevanjem in visokim ču- tom odgovornosti tudi po svojih močeh sodelovala. Predvsem to velja za pred- sednika, ki se je še posebej zavzemal za rešitev perečih problemov Niso imeli pred očmi zgolj tovarne. Tudi za strokovnjake bi se našla re- šitev, če bi šlo vse po zlu. Boj za obstoj »Volne« je imel globlje vzroke. Slo je za zaposlitev okoli 500 žena, ki bi težko našle zaposlitev dru- gje, če bi bilo za večino, ki so tudi matere in gospodinje, to sploh mogoče izvesti. VPRAŠANJE: Kolektiv »Vol ne« ima danes precej razlo- gov za optimizem. Računate, da se bo kmalu la napor zadnjih let obrestoval kolek- tivu sanienm? ODGOVOR: Ne bi rad hi- tel z obljubami. V štirih le- tih, odkar sem direktor, še noben ukrep in predpis ni bil v korist našega kolektiva. Res smo zdaj na dokaj trd- nih temeljih, ne pa na zeleni veji. Bojim se česa, kar bo izven naših moči. Vzemimo to, da s tesnobo čakamo, kako bomo občutili vpliv vnovične devalvacije. Za na- kup repromateriala smo ve- zani na uvoz, nismo pa nepo- sredni izvozniki, kajti metr- sko blago težje prodira na zahod, lažje pa v obliki kon- fekcije. Bilo bi prav, če W bili novi ukrepi za spodbudo k izvozu spodbudni tudi za nas. Drugo kar nas tare, je nelikvidnost. Nimamo blo- kiranega račima, toda dej- stvo, da so naše terjatve dvakrat višje kot naši dolgo- vi, nam veže roke. če bi bilo to urejeno, bi bili zares na zeleni veji. VPRAŠANJE: Pred časom ste imeli v tovarni prekinitev dela. Zakaj? ODGOVOR: Nesporazum in nerazumevanje. Prej sem povedal, da sanacijske- ga programa, rekonstrukcije in preusmeritve proizvodnje brez ustrezne kadrovske za- sedbe v kolektivu ne bi mogli izpeljati, če smo strokovnja- ke hoteli dobiti, snu iim mo- rali plačati toliko. Kolikor bi dobili drugje. Normalno, mar ne? Ko smo lani ob ved- nosti samoupravnih organov določali strokovnjakom doho- dek, ki je bil znatno višji, kot je bil /la primer moj, je bilo vse sprejeto. Ko pa smo proti koncu leta stvari tudi s samoupravnimi akti legalizi- rali, popravili dohodke so- razmerno tudi drugim, je za- vrelo, čeravno so bili vsake- mu, ki je to hotel spoznati, rezultati dela strokovnih služb že na dlani. VPRAŠANJU: So dohodki delavcev, predvsem tistih Iz nižjih kategorij, niso popra- vili? ODGOVOR: Kako da nia>?! Če je treba primerjav, vse- mimo dohodke pred majem lani, ko je bilo povprečje okoli 80 do 90 tisočakov, da- nes pa je okoli 130 tisočakov. Danes niso redke delavke pri strojih, ki s pridnostjo, di- sciplino in spretnostjo pri de- lu dosegajo to povprečje, so pa pri enakih strojih druge, ki normativov ne dosedaj. Mislim pa, da bomo ka.i kmalu prišli do tega, ko bo najnižji dohodek vsaj 100 sta- rih tisočakov. VPRAŠANJE: Kako doho dek pri vas kotira t občin- skem povprečju in v stroki".' ODGOVOR: Za občino res ne vem, vendar tako globoko spodaj, kot je bil, gotovo ni več. Med tekstilci volnar^e stroke pa je gotovo pri vriiu. Seveda v tekstilni industriji drugih strok daleč nadkrilju- jejo volnarje, to pa je seve- da spet drugo vprašanje, ki bi terjalo precej več razglab- ljanja in primerjanja. Morda bo to nekoliko rešeno s sa- moupravnim sporazumom. Moralo bi. Vpraševal in odgovore zapisal JURE KRAŠOVEX; V vročičnem hitenju, ki mu neustavljivi čas odmerja svoj ritem, smo tako priprav- ljeni, da se za hip zaustavi- mo ob nečem, kar ne zadeva neposredno naše trenutne ki- ri'stii ali želje. Zdi se skoraj, kot da v trušču vsakdana ne moremo več najti časa. da bi se vsaj kdaj pa kdaj odtrgali od tisočerih drobnih nalog in skrbi, pogledali globlje vase ali bolj na široko okoli sebe. In tako, priznaj- mo. gredo po naši krivdi mi- mo nas stvari, ki bi nam Ijihko pomagale na novo iz meriti naše rar-sežnosti. in- timne] e spoznati naš lastni jaz. Včasih je to gledališka pret^:?'tava. ki smo jo po ne- marnem zamudili, včasih knji- ga, včasih tudi človek, ki je bil vreden, da mu po.gledamo v oči in prisluhnemo njego- vi pripovedi, njegovi izpove- . di. Pogojeni smo v času m prostoru. In kot naš prostor, v katerem se gibljemo, ne more biti samo s štirimi stenami omejena soba, tako tudi čas. v katerem živimo ni samo hip. ki takrat, ko se ga zavedamo, za vedno uto- ne. S tisočerimi nitmi je na še bivanje vtkano v dogaja- nje sveta. Naš trenutek je vt.kan v tisočero trenutkov preteklosti. Nismo samo to, kar včasih mislimo, da smo Ti.idi v naši zavesti so bolj ali manj prikrito prisotne pradavnih snovanj, hotenj in želja. Ko gledamo naprej, ho- te ali nehote povezujemo na- ša prizadevanja z v.sem, kar je nekoč ostalo neizpolnjeno ali nedoraščeno. Ali pa izpa!- nje.no ali ned'orečeno. Ali pa izpolnjeno in dorečeno samo v pes.mi . . . Kar nas ne zadeva, nam je tuje. Prizadevata nas bole- čina in radost, ker sta obče- človeška. In prizadene nas tiito, kar je tako ali drugače povezano z našo preteklostjo, saj iz nje rastemo in tako je neodtuljivi del naše lastne bitnosti. Tako je prav sooča- nje z nami samimi. Ko de lamo obračune za nazaj in si hkrati začrtujemo pot. na- prej, nemara ne bo odveč, če se za kratek čas ustavimo ob knjigi, ki je te dni brez vsega običajne^ia trušča pri- šla na police naših kjigam in nam odstira zastor nad enim najzanimivejših pogla- vij naše kulturne zgodovine, ljudsko pripovedno pesmijo Slovenska Matica, ki že dolga desetletja načrtno skr- bi za izdajanje temeljnih d©! z vseh področij slovensk« kulturnozgodovinske prete- klosti, je namreč obogatila naš kijižni trg z novo edici- jo. Izdala je prvi zvezek slo- venskih ljudskih pe.smi, ki obsega stare junaške, zgodo vins^ke, bajeslovne in prav Ijične pesmi. Sedemdeset let je že minilo od takrat, ko je Karel Štrekelj, pri/ade-vni zbiralec narodnega blaga, pričel objavljati podobno de. lo. Njego\'a zbiriva. je obse- gala skupno 16 zvezkov, v njej {>a so bile zbrane skoraj vse dotlej znane slovenske ljudske pesmi, ki so se ohra- nile med narodom. Dejah smo, skoraj vse! Tudj Stre kelj namreč kljub svoji pri znani strokovnosti takrat ni mogel obja-^iti vsega, kar je bil nabral in kar bi bilo vredno objave. Ozkosrčnost tedanjih odločujočih ljudi mu je onemogočila, da bi v zbir ko uvrstili pesmi- ki so se nekaterim zdele pohujšljive in mladini neprimerne, fti- rokopotezno za?nova.no delo je tako ostalo nepopolno. Iz- daja, ki jo je zdaj pripravila Slovenska Matica in pri ka teri so sodelovali najvidnejši slovenski znanstveniki, je to- rej v p'-a-.-em pomenu besede kulturno dejanje, kakršnih je na Slovenskem le malo. Izdajateljica je namreč po- skrbela, da je v zbirki le ob- javljeno vse, . kar priča o tvorni ustvarjalni moči naše- ga ljudstva, vse kar se je v dolgih desetletjih nabralo v predalih zapisovalcev in ra- ziskovalcev ljudskega izroči- la, ampak tudi za to, da je to gradivo predstavljeno jav- nosti v znanstveno kar naj- bolj neoporečni obliki. Pesmi zato niso le zapisane v svoji nepotvorjeni ljudski narečni obliki, kar je bil storil že tudi Štrekelj, marveč so o- premljene z vsemi podatki, ki jih je bilo ob posamičnih pesmih mogoče zbrati. Tako zvemo ne le številne podatke o njihovih najra?;ličnejših ina- čicah, ampak tudi podatke o pripovedovalcih ali pevcih ter pesmi, ki so doslej v po- dobnih izdajah praviloma o- stali neimenovani. Posebna vrednost zbirke pa je v tem. da je ob vsaki pvesmi, če je le mogoče, zabeležena tudi izvir- na melodija, kakor se je v ljudskem izročilu ohranila. Tako se izdaja po eni plati uvršča med naj sodobne je urejene zbirke ljudskih pes- mi v današnjem znastvenem svetu sploh, po dioigi strani pa med temeljna dela o slo- venski kulturni dediščini, ka- kršna so v letih po vojni, denimo. Zbrana dela sloven- skih pesnikov in pisateljev, ki jih izdaja Država založba Slovenije, ah zbirka Ars Slovenia, ki jo izdaja založ- ba Mladinska knjiga. Ni naš namen, da bi pisali podrobno kritično študijo o tej knjigi, ki je prva v vrsti ena.ko zasnovanih knjig, ki bodo izšle v naslednjih letih in ki bodo omogočile naši javnosti kvaliteten razvid nad celotno ljudsko pesniško tvornostjo na slo^venskem ozemlju, vključno tudi s pes- mimi, ki so jih v zakladnico slovenske ljudske pesmi pri- spevali zamejski Slovenci iz Rezije in Roža, Benečije in Podjime. želeli bi le opozori- ti na bogastvo v njej objav- ljenega gradiva in spodbudi- ti naše bralce, de bi po njej posegli. Naša želja je, da na.jde knjiga pot tja, kjer je bil njen izvor — med naj- širše pla.sti naš':h ljudi. ZDENKA STOPAR VEC IGER KOT DOSLEJ v zimskem času se v Ve- lenju obeta živahna amater- ska gledališka dejavnost Pred meseci se je osamo- svojilo amatersko gledališče Velenje. Vodi ga Karli Čret- nik. Odločili so se, da bodo v tej sezoni pripravili dve pred- stavi. Prva »Eva se bo ro- dila jutri« naj bi doživela premiero februarja. Igralska skupina KUD Ivan Cankar na gimnaziji bo na- študirala Brechtovo »Beraško opero«, Prav gotovo pa bo venec vseh igralskih in glasbenih prizadevanj Gobčeva »Planin- ska roža«. Pripravila jo bo velenjska glasbena šola. VEČER UMETNIŠKE BESEDE V sredo, 12. januarja 1971 ob 20. uri bo v Slovenskem ljud.skem gledališču v Celju spet nastopil gledališki igralec Marjan Dolinar s celovečernim recitalom Ivana Cankarja »Oo svetem grobu«. Ciklus zajema naslednja dela: Njena iXKloba. Na peči, Desetica, Večerna molitev. Njen grob. Sed- mina in Ottakring. Klavirska improvizacija Ari Alba. Ta že peti Cankarjev večer umetniške besede je igralec posvetil spominu svoje pokojne nuune. DEDEK MRAZ ZDRAVIL RANE IN SRČKE Pretekli teden je minil v aznova nju dedka Mraza Otroške oči so bile v teh dneh široko odprte in malce že utrujene. Ko smo hodili po šolah, da bi spoznali utrip praznovanja, prist- nost in nepristnost doživetij, je bilo skoraj povsod enako. Skoraj, pravim, ker je bilo tudi lepega in pristnega še veliko vmes. Pa smo se na klic po te- lefonu oglasili še na kirurškem oddelku za otroke v celjski bolnišnici. Txi smo osupnili, ker nas je čakalo preseneče- nje, da mu ni para. Osebje tega oddel- ka, primarij, glavna sestra, vzgojitelji- ca in vsi ostali so skupaj s pokretnimi bolnički pripravili pravo čudo iz prav- ljice. Zlasti pa smo bili osupli, ko smo videli, da otrokom ni prav nič hudo, če novoletne praznike prežive v bolnici. Pa ni čuda! Vrteči mlin, osvetljeni prav- ljični grad, palčki s Sneguljčico, živali v gozdu — vse to je pričala praznič- no vzdušje, ki ga doma ne bi bilo. Zato ni čudno, da se je mali Gusti za praz- novanje dedka Mraza vrnil nazaj v bol- nico, čeprav je bil že zdrav in je odšel domov. Nekaj otrok pa, ki bi morali te dni domov, je še tudi ostalo v bolnici, da so v prijetnem pravljičnem okolju, obdani s toplino, ki jo marsikdaj niti doma nimajo, praznovali njihov, otro- ški praznik. Male bolnike smo ob našem obisku zmotili v igri. Triletni Robi se je ig- ral z »avtom«, v resnici pa je bil to vlak, Brigita, stara pet let, pa je pre- kladala kocke in gradila hišo. Ksenija nam je povedala pesmico, Helenca, vsa- koletni gost tega oddelka, pa nam je strokovno razložila svojo bolezen. Za osteomylitisom boluje, je rekla in pri- stavila, da je v bolnici zelo lepo in ra- da pride vsako leto, najraje tisti čas, ko jih obišče dedek Mraz. Na mizi so bile zgrajene stavbe iz legokock, nekaj otrok pri drugi mizi pa je metalo pika- do. Robi je. prenašal »avtomobila iz ene- ga konca na drugega in radovedno gle- dal v nas. Jožek, Rajko, Zdenko, že nekoliko večji fantje, pa so povedali, da so pomagali krasiti smrečico. Za konec našega obiska nam je za- cingljal še vrteči se mlin in že smo morali prekmalu zapustiti to prijetno okolje. Odšli smo s prepričanjem, da ljubezen in toplina hitreje celijo rane kot ne vem koliko obližev. še trdneje- pa smo bili si v svesti, da so otroci na- šli tu dom, ki je včasih toplejši kot nji- hov doma. To pa je uspelo samo kolek- tivu kirurgičnega oddelka za otroke, ki je v terapijo za male bolnike predpisa- lo tudi ljubezen. In ne samo predpisalo — 2 njo tudi zdravijo. Zdenka Stopar Te dlnii so celjski Libsli odpremili v Sovjetsko zvezo največjo pošiljko dozimih elektronskih tehtnic. Osem vagonov je odpeljalo trideset tehtalnih sestavov — od tega 21 tehtnic nosilnosti 50 kg, 100 kg, 200 kg, 500 kg, 1000 kg in 2000 kg. Celotna oprema služi za vgraditev v tovarno močnih krmil. Razvoj kmetijstva v Sovjetski zvezi zahteva novo tehnologijo in ravno celjske tehtnice so sestavni del teh- noloških objektov za prido- bitev možnih krmil za živino. Skupaj s celjskimi tehnicami dostavljajo jugoslovanski proizvajalci še ostale proiz- vode. Toda v letošnji tovarni močnih krmil so ravno teht- nice in komandni pulti glarai elementi in po vrednosti gav- zemajo 40 odstotkov celotne vrednosti. Zadnja pošiljka je vredna 1.750.000,00 din. Libela pa je že znana na širokem tržišču Sovjetske zveze, že tretje leto sodeluje na vseh kmetijskih sejmih v Moskvi in Kijevu. Spi-va so poslali samo nekaj tehtnic in komandnih pultov. Druga po- šiljka je že obsegala 10 kom- pletov, medtem ko je zadnja pošiljka največja. To pa ni konec sodelovanja med Libe- lo in kupci Sovjetske zveze. Pripavijajo se nove tehtalne naprave z daljinskim uprav- ljanjem in ostalimi najnovej- šimi dosežki na polju elek- tronike. Razvojni oddelek Li- bele, ki praznuje te dni de- setletnico, je p;.>polnoma upravičil svoj obstoj in po osvajanju domačega tržišča je Libela vse bolj znana izven meja naše dežele. Med drugi- mi so celjske dozirne elek- tronske tehtnice, vgrajene še v Bolgariji, Čehoslovaški, Poljski in Madžarski. Poleg tega pa so celjske av- tomatske namizne tehtnice, kakor tudi tehtnice za široko potrošnjo in najnovejši izde- lek LIBELA-MASER že zna- ne sovjetskim potrošnikom. Če bo tudi tu dosežen poslov- ni uspeh in če bodo uspeli te tehtnice vključiti v medse- bojno menjavo, bo imela celjska Libela r Sovjetski zvezi velikega poslovnega partnerja in novo široko tr- žišče. To pa si največja to- varna tehtnic v Jugoslaviji najbolj želi. J. KUZMA HBBBBBaESBEBliBBNRRBSaeB Prejeli smo Marsikoga je sneg zadr- žal v topli sobici in tako tu- td mene. Naenkrat se mi je zahotelo stopiti v preteklost, v zgodovino. Vsi, ki poznajo všmarsko pokrajino, kraj Šmarje pri Jelšah, bodo dobro vedeli, da pelje mimo mlekarne ma- lo znana rimska oesta skozi zaselek Korpule naraTOOSt v vasico Breoljevo, kjer živim in kjer tudi tole pišem. Breoljevo je 2^odovinska vas. Marsikateri romar, ki je pri- šel T veličastno cerkev sv. Roka nad Šmarjem, je lahko prečital zapis v cerkvi, ki pravi, da sta dva Ptujčana prinesla v vas Breoljevo ku- go. V ta namen so menda zapovedaU procesije. Stari ljudje na Brecljevem so vedeli budi povedati, da je sejmišče in pokopali.šče. To bo najbrž res držalo, ker so pred mnogimi leti še našli okostja pri gradnji gospodar- skih poslopij. Zaradi tega mi- slijo vaščand naše vasice, da je tukaj res morala biti ku- ga. Brecljevo je prijetna vasi- ca, ki jO obkrožujejo sadov- njaki, vingradi in povsod po- sejane njive in njivice. Zkk- sti spomladi in poleti je lepo. V tem kraju, ki je zame raj, si je zgradil s\'oje pribe- žališče, atelje, kot pravi umetnik Stane Jagodič, naše gore list in naš sosed, ki nam je vsem v ponos, saj si vsak rad ogleda njegove u- metnine. Največ pa so njego- ve slike vredne zato, ker pri- kazujejo domačega človeka, njega dni büo v našd va.sicd nas, našo pokrajino, naše ve- selje pa tudi na.'ie trpljenje in žalost. če že govorimo o Breclje- vem, potem ne smem poza- biti na cerkvico sv. Tomaža. Vedno, kadar jo pogledam, sem žalostna, saj iz dneva v dan bolj propada. Mislim, da bi zavod za spomeniško varstvo moral reči pri t^ stvari svojo besedo. Tudi ta cerkvica je zgodovinska. In še oesta, ta nesrečna ce- sta. Slabo vzdrževana, luknja- sta, ozka. Ko je nekoč prišel 7 našo vas naš poslanec, je samo zmajeval z glavo in tarnal. Naročil nam je, da moramo potrkati na prava vrata za posipavanje ceste z gromozom. Samo-rada bi ve- dela, kje so ta prava vrata, če sploh so? - Kljub vsemu je na Brec- ljevem lepo. ANIKA STRAŠEK Vprašuje: Zdenka Stopar. Odgovarja: Jože Hluplč V preteklem tednu je bilo po vseh šolah izredno živah- no. Pripravljali so se na dedka Mraza in temu primer- no je bilo tudi razpoloženje. Pa ne povsod enako. Pone- kod se je že vse skupaj pre- vesilo v dolgočasno in golo navado. Otroci co bili utru- jeni že od večjih praznovanj po različnih kolektivih, kjer sta zaposlena oče in mati, ta- ko da je bilo marsikomu praznovanje v šoli že odveč, čajanke so tako nekje uspe- le, nekje pa ne. Nas pa je pot zanesla na posebno šolo, kjer smo pri- čakovali še nekaj pristnega doživetja. Pa smo naleteli ne samo na to, kar smo priča- kovali, ampak še na nekaj več. Doživeli smo pravljico in namesto Pepelke smo sre- čali desetletnega fantiča Jo- žeta Hlupiča, ki je prav te dni doživel tako preobrazbo kot Pepelka v starodavni pravljici. Dedek Mraz ga je s pomočjo trgovskega podjet- ja Moda preoblekel in name- sto fantiča v ponošeni in pre- veliki obleki je pred nas sto- pil fant v modemih karira- stih hlačah, novi kapi name- sto prejšnje »ženske« in še lepši moderni bundici. Na no- gah so se mu bleščali novi čevlji, izza rokavov bunde je pogledovala nova srajčka. Jo- žek ni in ni prišel do bese- de. V rokali je držal dvoje vreč in jih ni hotel izpustiti. In želel je cinwej priti do- mov, da se pokaže materi, ki takšnega vsega v novem ne bo spoznala. »Komaj sem ga zadržala, da mi je odgovo- ril na nekaj vprašanj. ».Tožek, si vedel, da pride dedek Mraz danes? Si ga pri- čakoval? »K nam v razred ni prišel. Darila je pustil v pisarni, ker je bilo težko, da bi vse sam raznosil. V njegovem imenu je razdelila darila naša to- varišica.« »Kaj si pa ti dobil?« »Dva paketa. Notri pa je bilo: bunda, kapa, čevlji, hla- če, pulover, perilo, pomaran- če, veliko pomaranč.« »Koliko otrok je pri vas (h)nia?« »Pet nas je. Imam še tri majhne bratoe.« »Kje pa dela tvoj oče?« »Pri Ldpu v Celju, pa ne zasluži veliko«. »Nisi pa še povedal, kam se ti tako mudi?« »Domov, v Škof j o vas k mami, pa avtobus mi bo u- šel.« »Kaj še želiš povedati? Bi se rad zahvalil?« »Hvala lepa, za vse,« je zdrsnilo iz njegovih ust in obraz se mu je skremžil od ganotja. Malo manj kot ta- krat, ko je sprejemal paket in mu je klobasa, ki jo je prigrizoval, padla iz rok. To- krat pa se je hitro zravnal in postavil v moško držo, zdaj, ko je bil ves nov in lep. Iz hlač so mu kukale poma- ranče, on pa se je odpravil na avtobus in čimprej do- mov, da se pokaže materi v novi obleki. Dedku Mrazu hvala lepa za resnično pravljico, kolektivu posebne šole pa za pristno in nepotvorjeno vzdušje, ki so ga tako prisrčno pripravili za svoje otroke! NOVOLETNA OBDARITEV Tudi lani je krajevna skup- nost Center — Celje najmlaj- šim in socialno šibkim obča- nom posvetila vso pozornost. Z drugimi krajevnimi orga- nizacijami mesta in bližnje okolice so obdarili malo pred Novim letom najpotrebnejše občane. Vsak izmed njih je dobil 60 novih dinarjev in si z njimi kupil, kar si je pač najbolj želel. Na svoje varovance ni po- zabila tudi socialna komisija, saj jim je poleg novoletne čestitke priložila se 50 novih dinarjev novoletne pomoči. Tik pred Novim letom pa so bili prijetno presenečeni najmlajši občani. V sredo so se srečali v Narednem domu z dedkom Mrazom, ki ni po- zabil nanje. Obdaril je 350 malčkov. Razen nenehnih gle- daliških predstav za otroke je bila to edina priložnost razvedriti otroški svet. MfKROEKONOMIKA Celjska delavska univerza se je pridružila skupini slo- venskih delavskih univerz, ki bodo skupaj z RTV Ljublja- na pripravile koordinirano vzgojno izobraževalno obliko usposabljanja o mikroeko- nomiki. V sodelovanju RTV Ljubljano bo delavska uni- verza v Celju organizirala za gledalce teh oddaj razprave o njihovi vsebini in problemati- ki. Zaradi večje ekonomično- sti bodo razprave za dve od- daji skupaj. Ob koncu bodo izvedli še posebno anketo. Delavska univerza bo orga- nizirala razprave o teh odda- jah glede na število prijav v posameznih delovnih organi- zacijah pa tudi drugod. V celoti bo trinajst oddaj. Prva je bila že v torek, 4. ja- nuarja. V njih bodo skušali gledalcu približati tisto, kar se skriva za grafikoni, dia- grami, shemami in statisti- čnimi prikazi. UČNI USPEHI Od skupnega števila učen- cev gimnazij na celjskem ob- močju — 1.366, od tega je 895 žensk, je v lanskem šol- skem letu izdelalo 1.209 učen- cev, izdelalo pa jih ni 157. V občini Celje pa je izdelalo od skupnega števila 1.138 le 1.016 učencev. Osip je bil procen- tualno na vseh šolah približ- no enak, največji je bil na velenjski gimnaziji. Tu od 193 vpisanih dijakov ni izdelalo v lanskem letu šole 35 dija- kov. VOZAČI V SRED- NJIH ŠOLAH v celjsko gimnazijo se od 851 učencev vozi v šolo 461 ali izraženo v procentih 54,2 odst. V pedagoško gimnazijo se vozi 188 dijakov ali 65,5 "/o. V ekonomski šolski center se vozi 270 dijakov in dijakinj ali 64,2 %, v tehniško srednjo šolo pa 270 dijakov ali 55,8Vo. Če bi s temi podatki nada- ljevali, bi prišli do rezultata, da se v 4-letne srednje šole vozi dnevno 1.350 dijakov in dijakinj, torej 56,7 % vseh učencev. Ti podatki veljajo za lansko šolsko leto. KMZ — LANI 28 NASTOPOV Celjski komorni moški zbor je stopil v novo 1972. leto z naslednjo pevsko bilan- co 1971: imel je 74 vaj, na- stopov pa 28. Od tega 11 kon- certov, sedemkrat pa je za- pel pokojnikom v zadnje slo- vo. Naštudiral je sedem novih pesmi in posnel program za prvo gramofonsko ploščo. Pr/i prireditveni nastop le- tos bo 4. februarja v celj- skel likovnem salonu na ot- voritvi slikarske razstave v počastitev slovenskega kultur- nega praznika. Za sam praz- nik pa bo imel koncert v Murski Soboti. Dvanajstega aprila bo koncert v Celju, 2. jimija v Rogaški Slatini, 14. oktobra pa se bo udeležil re- publiškega tekmovanja pev- skih zborov v Mariboru. Go- tovo pa je, da bomo zbor slišali še tu in tam tudi med navedenimi termini. 118 SOCIALNIH PODPIRANCEV Lani je bilo za območje konjiške občine zabeleženih 118 socialnih podpirancev, od tega je bilo 28 moških in 90 žensk. Vzrok za tako velike razlike med enim in drugim spolom razlagajo tako, da v predvojni dobi ni bilo toliko žena zaposlenih ali pa so se zaposlovale le s priložnost- nim delom, niso pa si prido- bile nobenih pravic. V navadi so bili viničar.^^ki odnosi in PREDVSEM OBRAMBNA VZGOJA Zadnjo nedeljo v decembru je bila redna letna konferen- ca občinskega odbora zdru- ženja rezervnih vojaških sta- rešin v Velenju. Ugotovili so, da je bilo delo vseh štirih komisij plodno. Največjo skrb pa so posvetili strokov- nemu izpopolnjevanju članov ter obrambni vzgoji prebival- cev. Vsakoletno testiranje je pokazalo lepe rezultate. Ude- ležba na zadnjem je bila 94 odstotna. Uspehi pa so nihali med prav dobro in odlično oceno. Ko so sprejeli delovni na- črt, so za novega predsed- nika občinskega odbora ZRVS izvolili Cirila Grebenška. -v- SPREMEMBA V »KAJUHU« Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja ima dolgoletno tradi- cijo ni vrsto izrednih uspe- hov. Zanje je dobil tudi ob- činsko priznanje — Kajuho vo nagrado. Osemnajst let ga je vestno vodil Ludvik Glavnik, zdaj pa je to odgo- vornost zaradi šibkega zdrav- ja prepustil tovarišu Frano- viču. Na občnem zboru so med drugim ugo'"^'/;!!, da bi mo- V glavi našega časniJ^o. je v letu 1971 vseh dva- najst mesecev pisalo, dä je med ustanovitelji Nove- ga tednika tudi žalska čina. Pisalo je pač zatO: ker So tudi v Žalcu podP' sali akt o ustanoviteljstv^ Ob koncu leta, ko je. ^jl,; aiasti V. delovnih organi- jaoijaJi napraviti vec;, da bd tUo privržence^' na,še pe- Biii- -V- HAD 1200 PREGLEDOV Kiiietijski inšpektor občine Žalec je lani opravil 630 in- formativnih, 498 kontrolnih in 120 komisijskih ogledov. V u- pravnem postopku je s 184. odločbami odredil potrebne ukrepe s posamezniih podro- čij izvajanja predpisov, vtem ko je postopek za prekršek predlagal v osmih primerih. Javnemu tožilcu je predlagal dve delovni organizaciji, šlo je za delovni organizaciji iz Zagreba oziroma Beograda, sta dobavili neprimerno koruzo mešalnici knnil. številke so sicer suhoparne, toda navzlic temu povedo, da je šlo tudi v tem primeru za izredno delo ne samo po ob- ^gvi, temveč tudi po pomem- bnosti. DELOVNE ZGORNJE SELCE Kot v številnih drugih va- seh širom šentjurske občine 'so si morali" tudi prebivale« Zg. Selc mnogo narediti sa- mi, da sd izboljšajo življenj- ske pogoje. Prvi problem vasi pri Po- nikvi je bila cesta, po kate- ri bi bilo mogoče k hišam pripeljati vse pctrebno. Zbra- li so se, dogovorili in kma- lu imeli cesto, zgrajeno v patu svojih obrazov. Nato pa je bila na vrsti .še obsežnejša akcija. Gradnja vaškega vodovoda. Zopet so se zbrali v eni od hiš in se pogovcrili. Prostovoljno delo in pri- spevki, tako so sklenili. Ne- kaj mesecev pozneje so sve- čano odprli vodovod, vreden 60.000 novih dinarjev. Veseli so bili zmage, veseli skupne akcije za dobro vse vasi. Na veliki vaški zabavi tisti dan ni biln žalostnega obraza. T. V. PLESCI — POZOR! Na slavnostnem podpisu pogodbe o prevzemu Atom- skih toplic, ki je s predstav- niki občine Šmarje in TD Podčetrtek podpisalo Zdru- ženo železniško podjetje iz Ljubljane, smo izvedeli tudi tole zanimivo novico, ki jo Je povedal predsednik Turistič- nega društva Franci Renir in W bo po vsej verjetnosti marsikomu dala misliti. V letošnji sezoni se je v Atomskih toplicah pri Pod- četrtku med množico zdravja željnih zdravil tudi neki Beo- grajčan. V Atomske toplice je prišel zaradi re\rme, bil pa je kar precej plešast. Rezul- tat njegovega zdravljenja v Podčetrtku: ozdravil si je rev- mo, med zdravljenjem pa so mu pognali novi — lasje. Mar je v Roga.ški Slatini res že vse tako na tleh? POSLUŠALCI SO PRIJETNI Tako trdi najmlajši napove- dovalec radia Šmarje pri Jel- šah, Caci Cerjak. Ko sem ga obiskala in povedala za- kaj, je le zamišljeno str- mel vame. Zaprosila sem ga za nekaj odgovorov. »Koliko časa delaš na ra- diu kot napovedovalec?« »Kratka štiri leta, čeprav se mi včasih zde dolga.« »Kako si pričel napovedo- vati? Kakšen je bil prvi dan?« »Lepo je bilo takrat, če- prav mi jo je mikrofon več- krat zagodel. Prvi dan se mi je glas malo tresel. Skratka, bil je pester dan aa moje poslušalce.« »Kakšno šolo si končal?« »Bil sem na Pedagoški a- kademiji, a šolanja nisem obesil na klin. Še študiram. Pred tem sem štiri leta po- učeval, hkrati pa honorarno napovedoval na radiu.« »Zakaj si učiteljevanje za- pustil?« »Vsak poklic zahteva cele- ga človeka. In ker me je privlačeval tudi radio, se je bilo treba odločiti. Odločil sem se.« »Kot napovedovalec si ze- lo priljubljen. Ali te ni strah, na primer — deklet?« »Ne. Z mojim počutjem je VSe v redu.« »Veseli juke boks je tvo- ja najboljša oddaja. Koliko pisem dobiš zanjo?« »Okoli sto. Oddaja je pred- vsem za mlade, ne manjka pa ji tudi starejših poslu- šalcev. Njena novost zadnje čase so telefonski pogovori z najzvestejšimi poslušalci.« »O čem ti največkrat piše- jo?« »Vsebina pisem je takšna, kakršni so naši dnevi: vro- ča, bolj ali manj vedra, ču- stvena — različni poslušalci, različna pisma. Vsake pošte sem zelo vesel.« »Bi rad živel v kakšnem drugem mestu?« »Želja to ni, anapak včasih je dobro spremeniti okolje.« »Kaj je slaba in kaj dob- ra stran napovedovalca?« »Kar je slabo, je včasih dobro in obratno, z,ato teh meril ne uporabljam v prak- si.« »Kdo so še ostali napove- dovalci na radiu?« »Mimica Kidrič, Mira An- tolinc ter Jože Jakoš, ki je na radiu najdalj zaposlen. Caci Cerjak Vsi so honorarci.« »In tehniki?« »Franček šarp, Janez Slom- šek, Pepi Plemenitaš in Sil- vo Mernik. Dobro se razu- memo.« »Kaj delaš v prostem ča- su?« »Zelo malo ga imam. Ta- krat študiram, ix>slušam glas- bo ali pa se poveselim s pri- jatelji.« »Katera glasba ti je všeč?« »Cenim samo dobro glas- bo. Ob resni glasbi resno premišljujem, modemi ritmi mi daljšajo prekratko mla- dost, ob lepi narodni pesmi postanem nem.« »Šport? Se morda ukvar- jaš z njim?« »Ne. Rad pa gledam zim- ske športe.« »Bi rad povedal kaj za bralce Novega Tednika?« »Želim jim čim več izpo- lnjenih želja v novem letu.« »IN tvoja največja želja?« »Zaenkrat skrita.« Takšen je bil pogovor z Ca- cijem Cerjakom, ki je na radiu Šmarje pri Jelšah za- poslen kot redni uslužbenec RTV Ljubljana. Star je 25 let in že štiri leta navdušuje ljudi širom šmarskega. Marina Kocen Kozje »Zadnjič sem srečala že- nico, vso veselo in s solzami v očeh. Ko sem jo povpra- šala, kaj je novega, mi je povedala, kako dobro zdrav- nico imajo v Kozjem. Pove- dala mi je, da prej nikoli ni upala k zdravniku,- ker je slišala, da so menda zado- voljni, če se čimprej rešijo pacientov. Ta pa jo je ma- terinsko spraševala o njenih težavah in ji dajala navodila kot najboljša hči, kako se naj zdravi in čuva. Rekla je celo, da ji ni več potrebno priti k njej, ampak da naj sporoči, če jo bo kaj bolelo, da jo bo že sama obiskala na domu.« Tako nam je nedolgo tega pisala naša bralka M. Hafner. Sledi precej .šnj a hvala, če smem tako reči, kozjanski novodošli zdravnici, dr. Ruži Vreg. O vsem tem sem se tudi sam prepričal, ko sem hodil naokoli po Kozjanskem. Koz- janska ambulanta, oairoma zdravstveni dom, dejansko postaja nekakšna romarska pot. Večkrat so mi že pove- dali, kako in kaj je s to zdraTOico: da nima uradne- ga delovnega časa, da je ča- ksiln'ca nabito oolna, fia ra vsakogar na.jde toplo in pri- jateljsko besedo in da je se- daj Kozjansko enkrat po dol- gih časih mučnih prepiranj, klevetanj in mnogih neprijet- nosti končno le zadovoljno s svojo zdravnico. Kozjanci so ji hvaležni. Pa ne samo zato, ker je uredila v zdravstveni postaji laboratorij, da ni tre- ba za vsako najmanjšo ma- lenkost pošiljati ljudi v Ce- lje, pač pa tudi zaradi tople in prijazne besede, ki jo do- bijo pri njej. Dr. Ruža Vreg je menda šla tako daleč, da sama obiskuje paciente daleč naokoli po kozjanskem hri- bovju. Slišala sem celo, da je v naselju Vetmik na odda- ljenem Bohorju uredila ne- kakšno skromno ordinacijo, kamor hodi vsake toliko ča- sa. In za zaključek še besede iz pisma naše bralke Marije Hafner: »Z novo zdravnico je osam- ljeno in Izmučeno Kozjansko dobilo človeka, ki nesebično razdaja vse svoje življenje za srečo in zdravje tega prepro- stega delovnega ljudstva. V sleherni kotiček utrujene zemlje je prodrla njena veli- ka in nesebična ljubeze.« uprava zaprosila sa kritje ^oustanoviteljskega deleža, Pa Se je zataknilo. Svet sa finance žalske občinske skupščine je v odklonil- nem stališču povedal, da ni bila podpisana nobena Pogodba in da torej nima nobene obveznosti do po- kritja deleža. Kaj sedaj? Odgovora še ni. Res je, da je bilo obljub- ljeno, kako bo letos z us- tanoviteljstvom vse v re- du. Vendar pa bi bilo prav, da se tudi na leto 1971 ne bi pozabilo ... ŠE VEČ ZA CESTE SI KSK ANGELCA, upravni- ca pošte v Rogaški Slatini: Nisem dovolj seznanjena z delom krajevne skupnosti, ko- likor pa vem za njeno delo, lahko rečem, da so kar pre- cej naredili. Morda bi še več in prepričana sem, da bi bilo tako, če bi imeli več denar- ja. Zal smo odvisni od tega. V tem letu bi želela, da bi krajevna skupnost poskrbela za lepši videz stavb v Roga- ški Slatini. Vzemimo samo našo stavbo, kjer je pošta. Mislim, da nikakor ne spada, takšna, kakršna je, v kraj s I takšnim slovesom, kot ga ima naš. Urediti bi morali tudi ' probleme z v(x3o. PEPERKO RLDl, honorar ni tajnik krajevne skupnosti Rogaška Slatina: Moje mnenje je, da smo v preteklem letu naredili kar precej. Kot posebno zaslugo pa si štejemo, da smo popla- čali vse dolgove in da stopa- mo v novo leto čisti. Precej smo naredili na področju mo- dernizacije cest, sprejeli pa pa smo petletni perspektivni plan. V tem planu je moder- nizacija ceste v Cerovec, kar je ena izmed naših največjih želja. Hkrati s tem pa želi- mo, da bi bih čimprej pod- pisani vsi družbeni dogovori in apeliramo na obrtnike, da to čimprej store. CUJEŽ IRENA, matičarka ' v Rogaški Slatini: j Nedvomno je bil delež kra- [jevne skupnosti v preteklem letu zelo velik. Precejšnjo vlogo pri tem uspehu pa je I vsekakor igrala močna zavest občanov, ki so v gradnjo ce- ! stišč in vodovodov vložili pre- I cejšnja sredstva. Ponekod so občani zbrali do 70 starih mi- lijonov, pa tudi krajevna I skupnost je prispevala po svojih močeh. Tudi jaz bi že- I lela, da bi bila Rogaška Sla- ! tina še bolj urejena in da ne . bi imeli več problemov z vo- do. I BRODNIK >1INA, upokoje ' nec. Rogaška Slatina: I Za delo krajevne skupnosti v lanskem letu ne vem, ker ne hodim dosti okoli, ker pač I ne zmorem. Kolikor pa sem slišala, so bili delavni. V no- vem letu bi si želela, da bi I naš kraj še bolj uredili in I menim, da tudi to spada v ■ pristojnost krajevne skupno- Isti. če ne drugače, pa tako, da vsaj organizira. Rada bi, da bi uredili okolje okoli šo I le, popravili ceste, uredili hi Se. No, marsikaj bi se še na- šlo. če bo uresničen petletni (perspektivni plan, potem bom zadovoljna. T^T'ienko Strašek KRliMPAK ELA, gostinka. Rogaška Slatina: Z delom krajevne skupno- sti v lanskem letu sem zado- voljna. Prepričana pa sem, da bi lahko dosegli še več, če bi bila politika organizacij v našem kraju bolj enotna. Probleme bi morali reševati enotno in nedrobljeno. Kra- jevna skupnost bi morala biti nekak vmesni člen, ki bi usklajevala vse delo. Dela v tem letu bo vsekakor dovolj, le poprijeti bo treba. Največ- ja pozornost naj velja infra- strukturi. stran NOVI TEDNIK št. 1 ^ januar 19:^ Dvigalci uteži celjskega Partizana bodo nastopili pr- vič v zvezni ligi v Zagrebu proti Metalcu 16. januarja. To bo prvi nastop celjske vrste v društvu najboljših. Toda njihov start je negotov. Zakaj? Zato, ker se letos tekmu- je po novem sistemu ' in to tako, da mora imeti vsaka ekipa sedem tekmovalcev raz- ličnih tež v sedmih katego- rijah. Znano je, da imajo Celjani odlične tekmovalce v srednji, poltežki, lahkotež- ki in težki kategoriji in so pri dviganju dosegli Jože Urankar, Slavko Urankar, Glavač, Papotnik, Smrečnik, Bevc in Gašperlin odlične re- zultate ter drugi najboljši rezultat v Jugoslaviji. Novi sistem pa je trenerju Hermanu Lihtenegerju zadal precej preglavic. Celjani ima- jo štiri odlične predstavnike v srednji, lahki, lahkotežki in težki kategoriji. V lažjih kategorijah pa jih ni. Zato bodo prišli na vrsto tudi mlajši in lažji tekmovalci. Le-ti te dni pridno vadijo in od njüi je odvisno, kak- šen uspeh bod.o Celjani do- segu v prvem delu prven- stva. Za zmago je potrebno dobiti štiri točke, to pa po- meni, da morajo štirje tek- movalci premagati v direkt- nem dvoboju štiri nasprotni- ke. To p>a je precej težko. Zlasti v pn-'ih kolih imajo Celjani dva močna nasprot- nika. Metalec Zagreb celo kandidira za naslov državne- ga prvaka, Olimpija (ta pri- de v Celje v drugem kolu) pa ima odlične tekmovalce v lažjih panogah. Torej borba bo izredno zanimiva in tek- movalci v lažjih kategorijah bodo odločali o točkah. Ce se bodo celjski dvigalci v končni razpredelnici uvrstili na peto mesto, bo to za njih najboljši dosežek. Če še upoštevamo, da so uprava Partizana, občinska zveza za telesno kulturo in svet za telesno kulturo našli p>opokio razumevanje za celjske dvgalce, so ti dosegli svoj uspeh že pred startom. ŠPORTNIK CELJA: MIRO KOCUVAN MIRO KOCUVAN, ŠPORTNIK CELJA ZA LETO 1971 Foto: T. Tavčar NOVOLETNE BELEŽKE S $?mmm mm šahovski klub Savinjčan iz Šempetra v Savinjski dolini je organiziral novoletni na- gradni šahovski brzotumir. Turnirja se je udeležilo 15 šahistov is Žalca, Prebolda in Šempetra. Zmagal je Ran- zinger s 13,5 točke (Žalec), pred Skokom 11,5 (Šempe- ter), Debevcem 10 točk (Ža- lec) itd. Vf Novoletne proste dni so celjski prijatelji šp>orta že izkoristili za tekmovanje za rekreacijsko in športno znač- ko TRIM. Na kegljišču v Žal- cu smo videli številne ljubi- telje kegljanja, ko so metali 50 metov mešano in upisova- ü svoje rezultate v modre in rdeče knjižice. Enako nam poročajo s smučišč na Celj- ski koči, Golteh in Libojah. Skratka akcija za rekreacij- sko značko TRIM je odlično stekla. Rokometaši Celja so pričeli s svojimi treningi. Trenerske posle je prevzel znani šport- ni delavec Franc Ramskugler, ker je prof. Tone Goršič za- prosil upravni odbor RK Ce- lje za razrešnico. Namerava se namreč posvetiti samo vodstvu rekreacijskega tek- movanja značko TRIM, katere pobudnik je. Roko- metaši so sicer nekoliko za- kasnili s pripravama, toda vse se še da nadoknaditi. Zimski liga bo odlična pri- ložnost za trening, pa če- ravno Celjani morda ne bodo posegli v borbo za najbo- ljše mesto. Dana bo prilož- nost predvsem mlajšim tek- movalcem. Tudi atleti so resno vadih čez praznike. Za njih ni od- mora. Dvorana je bita vse- skozi zasedena, številni tek- movalci so redno trenirali tudi v bližnjih gozdovih ter nabirali kondicijo. Vsi tre- nerji se resno pripravljajo s svojimi varovanci na zim- sko prvenstvo in ostala tek- movanja. Pri tem je prišlo tudi do manjših sprememb. Miro Kocuvan si je spora- zumno izbral novega trenerja Valterja štajnerja, skrb nad Natašo Urbančič pa je prev- zel najboljši jugosilovanski trener v metu kopja — ing. Jože Kopitar. Žal je odšel v vojsko Branko Vivod, mla- di tekmovalci pa bodo sku- šali zakrpati to vrzel. 10 Pavel je zaklical: »Z Bogom, na svidenje za par dni.« Zavihtel se je na konja, Toplišek je zatrobil v podkrepitev kapitanovih besed in šli so naprej proti Koprivnici. Koprivnicam in prav tako Rajhenburžani so bili vsi za punt in pripravljeni, da pomnožijo kmečko vojsko. Ko je prijezdil kapitan na Videm so bili obveščeni, da bo tamkaj zbirališče punta, a do tedaj še ni bilo nikogar in so bili Pilštajnčani prvi. Mosta preko Save, ki spaja danes Videm s Krškim, ni bilo v dobi kmečke vstaje. Promet, osebni in blagovni,- se je vršil med levim ter desnim savskim bregom s pomočjo broda, ki je prepeljeval iz štajerske na Krško polje iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je pregledal, kot izurjen borec, krajevni položaj in se čudil, da se bo zbirala kmečka vojska ne na prostrani Kranjski, ampak' ozki štajerski strani Gotovo je morala biti vojvodi Gregoriču pot ob levem bregu Save lažja ter sigumejša kot ob desnem za razvoj bojnih čet in posebno še za bitko na konjih kot nalašč ustvarjeno Krško polje. Med opazovanjem kapitanu neznanih krajev je nastopil mrak. Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoči od 3. na 4. februar so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. februarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblego- valce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim priključijo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič naredili proti njim in jih spustijo v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto in so se maščevali nad posameznimi prebivalci. Brežice, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in zaradi tega je tudi odkorakala po nekaj brezuspešnih napadalnih poskusih proti prvemu zbirališču — Vidmu. Vojvoda Ilija Gregorič se ni mogel kapitanu Sercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v viteški bojni opremi in tudi njegovo spremstvo je bilo oboroženo, kakor da bi pripadalo plemiški armadi. Na žalost je opazil Sterc že v noči, da je Ilijeva vojska drhal brez pravega vojaškega reda, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, največ nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicala na odhod. Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni bojni posvet, ki bo 4. februarja predpoldne. Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi m od koder je čudovit razgled po celem širnem Krškem polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvoda Ilija Gregorič na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načrt. Drugo jutro, 5. februarja, bi se naj prepeljal večji del vojske okoli 2000 bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter splavih na desni breg Save v Krško. Grajski poveljnik v Krškem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Ilija Gregorič sam bo s četo 500 do 600 mož odrinil še danes popoldne iz Vidma proti Rajhenburgu in Sev niči, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imeil zagotovljene kapitan Pavel Šterc. Ko je vprašal vojvodo, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti, se je oglasil edino Šterc. Bil je odločno proti cepitvi že itak slabo oboroženih moči, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbrani pun tarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je na primer od Krškega do Rajhenburga. Na Krškem polju bodo odrekli, še prav posebno, če se bo zakadila vanje dobro izurjena plemiška konjenica. Dejstvo je, da zbirajo tudi graščaki vojaštvo na raznih koncih upora in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjeništva, katerega je mogoče vreči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi pomenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bo moral ugrizniti nasprotnik, če bo hotel zaustaviti širjeTije punta če bodo kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo zrasel pogum, utrdil se bo m.ed njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad. Štercovi pomisleki so bili edino pame^tni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, če ne bi zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to. da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v pimtu, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič je prodrl s svojim že davno izde lanim načrtom in zaradi tega je bil prvi in zadnji bojni posvet na Resi končan prav hitro. Popoldne sta odrinila \'ojvoda in Šterc s 500 možmi proti Rajhen burgu, ostalih 2000 bojevnikov je še počivalo na Vidmu, da se prepeljejo v jutru 5 februarja na desni breg Save v Krško in začno pohod preko Krškega polja VI. POGLAVJE Ko se je pomikal Gregorič proti Rajhenburgu, mu je prihitel nasproti tamkajšnji grajski posestnik Welzer, ki mu je poklonil sod vina ter vola s proš njo, naj mu ne uniči gradu ter posesti, saj je itak kmečke in ne plemiške krvi. Iz Rajhenburga so marširali puntarji še v Sevnico, ki se jim je predala brez odpora Tukaj se je utaborila kmečka vojska. Vojvoda in Šterc sta bila pri- pravljena od gospe Klohner na posest Ruda. kjer so ju gostili, dne 5. februarja prav po knežje. Iz najbolj veseleiga razpoloženja ju je vzdramil na konju pri drveli sel iz Krškega, ki je prinesel strašno poročilo o porazu kmečke vojske nri Krškem. Uskoški poveljnik Tiium je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 svojih ljudi in zadel na Kupiničeve čete, ki so se ravno prepeljale preko Save in se razvrščale za nadaljnji pohod po Krškem polju. (Se nadaljuje) št. 1 -- 7. ian^r 1972 NOVI TEDNIK stran 9 _ ^ MED NEBOTIČNIKI piše in riše marjan bregar 12. v hišo so se usuli kot srditi sršeni — bradači, lasači, pa čudno obIeč«>nf dekline. »Ne, ne Iioste hodili s kurami spat, pri nas v HoJlywoodu, mister Paradisnik!« so kričali. In producent, ki je tudi bil v druščini, je pomežiknil Pa- radižniku: »Ne gre drugače, če si slavna zvezda! Hišne za- bave, škandalčki, orgije, mamila ... To spada k reklami!« In začel se .je ples, da nikoli tega! Zarjul je gramofon, zatopotale s« noge po dragoceni preprogi; zleteli so v kot odvečni kosi oblek In zavile so neprespane oči sumljive dekline. Iz hladilnika je poromal zadnji sendvič, poslednja ste- klenica pijače. In še ni bilo zadosti! Zavrteli so telefon In Iz najboljšega hotela so prihiteli najboljši natakarji s pol- nimi košarami ... »In kdo bo to plačal?« se je zdajci oglasil Paradižnik. Debelo ga je pogledal producent: »Ali niste vi, mister Paradisnik, psav danes podpisali pogodbe? Ce ne bo dovolj denarja — saj boste menda za- vi-t^-li še kakšen fllmček . . .« Paradižnik je obstal. Pa le za hipec. Bistra misel se nui je utrnila v možganih In moder sklep se mu je porodil v «vili buči. »Okeee!« ,je dejal, »zdaj pa za drage goste malo prese- nečenja!« Zidani most VOJAK GAJE REŠIL Pri vstopanju v vlak se rade zgodijo nesreče, še po- sebej, če se vlak premika. IVAN KARTNIK iz Zagreba je na peroQu v Zidanem mo- stu hotel še zadnji trenutek ujeti vlak proti Mariboru. Kompozicija je že peljala. Skočil pa je tako nesrečno, da je omahnil. F'adel bi pod kolesa, če ga ne bi rešil pri- sebni in na žalost neznani vojak, ki je stal v bližini. Prestregel je Kvartnika in ga potegnil k sebi, tako da je ta dobil le nekaj manjših ran. 10. ftlrftii NOVI TEDNIK St. 1 — 7. januar 1972 21-LETNI MARJAN GABERŠEK OSUMLJEN UBOJA 67-LETNE ANICE RAZGORŠEK— KAJ SE JE DOGAJALO V STANOVANJU , ZA SEDAJ NE VE ŠE NIHČE Kako čudna so pota člove- ka. Ne samo treznega, ampak vinjenega še posebej. V kaj se človek spremeni, ko zau- žije prekomerno količino al kohola? Kaj lahko vse nare- di? Koliko se spominja? Kdo mu pri vsem dogajanju po- maga? Kako se poveča nor. malna želja v pijanosti? Ta in še mnogo drugih vprašanj je, ki nas spremljajo ob tra- gediji 67-letne ANICE RAZ- GORŠEK iz Ulice bratov Kresnikov v Celju. Kaj se je v resnici zgodilo? Kako je prišel mladi MARJAN GA- BERŠEK iz Predela pri Šmarju v njeno stanovanje? številna so vprašanja na ka- tera bo morala odgovoriti preiskava. Eno življenje je bi- lo prekinjeno, drugo — mla- do — pa uničeno. Približno ob 21.00 je v po- nedeljek stopil v stanovanje Anice Razgoršek njen prija- telj. Pri25oru, ki se je ponu- dil očem, sprva ni mogel ver- jeti. Anica Razgoršek je le- žala mrtva na tleh. Marjan Gaberšek je spal, popolnoma pijan. Tako so ju našli miličniki, ki so prihiteli na poziv. Iz- redno skopi podatki pred po. drobnejšo preiskavo pričajo samo o tem, da je bil mla- denič tako pod vplivom al- kohola, da ne ve ničesar o tem, kako je prišel v stano- vanje Razgorškove in še manj o tem, kaj se je tu do- gajalo. Zgodbice o tem in onem so se takoj razširile. Elpilog tra- gedije bo vsekakor na sodi- šču, saj so Gaberška pri- prli zaradi suma uboja. Prav zato je preuranjeno govoriti o tem, kao vse se je zgodilo. Le eno je jasno. Ona je mrtva, mladenič pa osumljen strahotnega dejanja. M. SENICAR z novim letom je priče- lo tudi novo slovensko gi- banje TRIM z geslom »šport za vsakogar«. Vsi, ki ste že prejeli vpisoval- ne kartone za značko TRIM, ste že prav gotovo vpisali kako rekreativno aktivnost v svoj karton. Ce še nimate kartona m prospekta za TRIM ga zahtevajte 6d svoje sindi- kalne organizacije, ostah pa ga lahko kupite tudi v veleblagovnici »T«. TRIM govori med dru g i m tak ol e: — pusti avto doma, če lahko pot opraviš peš — čimveč se gibaj, ho- di, kolesari, smučaj, telo- vadi, se sprehajaj itd. Vse te akbivnosta vpiši- te v poseben kartonček z določeno kratico in za do- ločeno število aktivnosti boste prejeli ob koncu le- ta posebno značko TRIM 72. TRIM je špoirt za vsa- kogar in bi moral posta- ti ena glavnih oblik iz- poilnjievanja prostega časa vsakega človeka, še zlast: tistega, ki tudi v službi presedi ves delovni čas. Beseda TRIM je angle- škega izvora in pomeni v prenešenem smislu urav- noteženje duha in telesa TRIM vam žeM pomaga- ti in vas spK>dbuditi k večjd telesni sposobnosti, zdravju in razvedrilu. Po- meni lahko tudi novo dru- žabno rekreativno igro, ko boste tekmovah med se- boj, kdo bo več hodil, kegljal, kolesaril, smučal, drsal, skratka — čdm več gibal. Na vse to v današ- njem tempu vse preveč pozabljaite. Glejte da ne bo prepozjno. Organizatorji rekreacije v delovnih kolektivih in telesnovzgojnih društvih — akcija TRIM je vaša os novna letošnja naloga. Oimprej se zglasite na ob- činskem sindikalnem sve- tu po kartone in prospek te za vaše članstvo. Doslej je bilo podelje- nih že blizu 4000 karto- nov od 7000, kolikor je namenjenih za Celjane. Torej TRIM je namenjen povprečno vsakemu četr- temu. V TRIM pa se bo lahko vključil vsak. Odbojka "dekTeta vodijo čeravno je še daleč na- daljevanje republiške odboj- karske lige, vadijo celjske igralke Partizana vsak teden resno in marljivo v telo- vadnici II. osnovne šole v Celju. Trener Peter Vipotnik je poklical skupaj vse kan- didatke za prvo moštvo. To so: Pečovnik, Meznarič, Do- bršek, Kolar, Planteu, Jager, Stojkovič, Lesjak, Hvala in Aškerc. Od njih pričakuje resno delo in uspeh že v Hah Ti- voU, ko bodo nastopile v mesecu januarju na zimskem prvenstvu Slovenije. Celjski Partizan pa je jesenski del prvenstva zaključil na dru- gem mestu z enakim števi- lom točk kot vodeči Fužinar in tretjeplasirana ekipa Jese- nic. jk LUČNIK — VERBASCUM THAPSIFORME Lučnik je pri nas zelo raz- širjena rastlina in raste po suhih, peščenih tleh, rečnih naplavinah, gozdnih parob- kih, ob cestah, vrtovih itd. Je dvoletnica. V prvem letu ziraste iz korenike rozeta ve- likih, pecljatih, narezanih li- stov; drugo leto pa požene dva do tri metre visoko, si- vozeleno, dlakavo steblo, ki je obdano s sedečimi, proti vrhu vedno manjšimi hsti. Lepi, rumeni ps medu dišeči kolesasti cvetovi so zbrani v dolgem stožčastem grozdu. Nabiramo liste in cvetove do konca septembra ter jih previdno posušimo, tako da ohranijo svojo prvotno barvo. Lučnik je zelo bogata rast- lina. Čebele jo rade obleta- vajo. Vsebuje precej sluzi, nekaj dišečega eteričnega olja, sladkorjev, grenčine, saponi- ne ter rudninskih snovi. Posušeni lučnikovi cvetovi so dobro poznani v lekarni, saj spadajo k prsnim čajem. Ker vsebujejo precej sluzi, je rastlina primerna za zdrav- ljenje vseh bolezni dihal, hri- pavosti, kašljanja, bronhial- nega katarja itd. Pospešuje potenje in izločanje urina. Iz cvetov pripravljamo čaj tako, da damo tri do osem gra- mov droge na skodelico vrele vode, pustimo stati deset mi- nut ter ga pijemo večkrat na dan. Caj priporočamo zla- sti sedaj, ko se pripravlja gripa na obisk pri nas doma ter ji s prsnim čajem pri- pravimo lep sprejem. Lučni- ku dodamo slez, žajbelj, trpo- tec ter žlico meda. BORIS JAGODIC LAŠKO RADEČA- NOM ZA ŽALNICO Izgradnja žalnice v Laškem se vleče kot jara kača iz leta v leto. Letos so prišli končno do načrtov, je pa za začetek gradnje bržkone sredi zime neugoden čas. V Radečah med tem gradnja žalnice na- preduje, jim je pa zmanj^kalo sredstev, da bi dela dokon- čali. Zato je bilo predloženo, da bi do marca laška krajev- na skupnost posodüa Rade- čam 100.000 dinarjev. To je do takrat, ko bi se mogla začeti gradnja v Laskam. No, na seji je prišlo do zapleta okoh postopka, ko je bil predlog podprt s pismeno iz- javo laške krajevne skupnosti o začasnem posojilu, svet krajevne skupnosti pa o cem ni razpravljal na seji, za kar je seveda pristojen in upra- vičen. Posojilo bo kljub te- mu dano. V sobi je vladal spokojen mir. Slišati je bito le pra- sketanje ognja v kaminu, ki veselo plapola in s svojo to- ptloto napolnjuje prostor. Zu- naj je v debelih kosmih na- leta vaJ sneg, Marjanca in Miloš sta bila zatopljena vsak v svoje delo. Nenado- ma je pričela Marjanca pri- povedovati o dogodkv, ki jo je bil vso prevzel... Vračala se je iz službe do- mov. Ko je stopala mimo ene izmed hiš ob poti, je ne- nadoma zaslišala otroški jok Na hišnih vratih se je poka- zala debelušna žneska, za roko pa je vlekla majhnega fantka. Siromak je bil še čdisto majhen, saj je bil komaj šele shodil. Posadila ga je na prag in odhitela na- zaj v hišo, vrata pa je za seboj trdo zaloputnila. Ot- rok je ostal napol nag zunaj na snegu in jokal. Takrat se je Marjanca spo mnila, da bi bil ta fantek lahko njun, njen in Milošev Vrnila se je domov in skleni la, da otroka reši. Bila sta brez otrok in vedela sta, da je dom brez otrok pust in prazen. »Ko sva se poročila,« je ommila Marjanu, »sem žeilela imeti veliko otrok. Sedaj pa nimava nikogar, ki bi s svojim čebljanjem na- polnjeval najin dom, ki je tako bogat in vendar tako prazen. Ne moreš si pred- stavljati, kako hudo mi je pri srcu.« Miloš ni mogei takoj od- govoriti, toda takoj je skle- nil, da bo za otroka nekaj storili in tako razveselil Mar janco. Novo leto je bilo na pragu, Miloš in Marjanca pa sta na videz že pozabila na do- godek. Toda Miloš se je bil na občini že pozanimal, ka- ko je s tem otrokom. Pove- dali so mu, da je brez ma- tere in očeta in da je tista ženska samo njegova redni- ca. Z otrokom je grdo ravna- la, denar pa, ki ga je zanj dobivala, je porabila za dru- ge namene. Otroka ni mara- la, bil ji je odveč, zato ga je puščala lačnega in. slabo ob- lečenega. Zdaj se je Miloš odločil, da bo vzei otroka za svoje- ga, vendar Marjanci o tem ni črhniil. Na občini so se s tem soglašali in odšel je ponj. Preden sta se \imila, sta zavila v trgovino in tu je Miloš nakupili zanj vse potrebno. Prodajalka je bila prijazna in je takoj vedela, kako je s to rečjo. Fantka je od nog do glave oblekla v novo perilo in obleko, na- zadnje pa mu posadila na glavo še toplo kapo in mu oblekla topel zimski plašček. Za povrhu je dobil še nove eskimčke. Fantek, ime mu je bilo Matjažek, je tako v Milošu kaj kmalu spoznal človeka, ki ga ima rad. Se preden sta prišla domov, sta se že spo- prijateljila. Matjažek je bil vesel, čebljal je in godel, saj je čutil, da se zanj pri- čenja novo življenje. Najbrž ni treba popisovati Marjančinega presenečenja, ko sta Miloš m mali Matja- žek stopila v izbo. »Marjan- ca, to bo moje novoletno da- rilo zate,« je dejai Miloš, nato pa stisniiQ Marjanco k sebi. Matjažek pa je samo začudeno gledal, saj nii vedel, kakšno srečo je prinesel k hiši IDA NATEK NOVI NOGOMETNI SODNIKI Podzveza nogometnih sodnikov iz Celja je te dni pri- dobila med svoje vrste še devet novih nogometnih sodnikov. Izpite so usi>ešno opravih naslednji: Borut Alujevič, Franc Stebernak, Janko Ferme, Tone Galof, Nikolaj Kersteš (vsi iz Celja), Jože Kolar iz Oplotnice, Franc Reberšak iz Pe- trovč in Milan Selan iz štor. T. Tavčar gt. 1 — 7. januar 1972 NOVI TEDNIK 11. stran Celje TRČENJE DEVETIH ZARADI POLEDICE Izredno nuda poledica je v zadnjih dneh preteklega leta zahtevala svoje žrtve v manjših prometnih nesrečah, ki so mnogim lastnikom motornih vozil pokvarüe prijetno novo- letno razpoloženje. Glede na število udeležencev je bila najhujša nesreča na rasti Celje—Laško, zaradi katere je nastal zastoj v prometu in je trajal kar dve uri. ANTON KRAJNC, 3ö. U Košnice, se je peljal s kolesom proti Laškemu, ko je privuzil za njim s tovornjakom in prikolico JAKOB ROJŠEK, 35, iz Rakovelj. Pri prehitevanju je prikolico na poledeneli cesti zaneslo na desno stran ceste v kolesarja in obcestni robmk. Prikohca se je odbila na desno v trenutku, ko je pripeljal nasproti z osebnim avto mobilom DARKO JANCIC, 48, iz Laškega. Pri nesreči so bili lažje poškodovani kolesar, voznik Jančič in sopotnica HEDA LAH iz Laškega Tovornjak s prikolico je obstal prečno na cesti m taliu zaprl promet v obe smeri. FUANC DROLC, z Debra, je zato moral s tovornjakom zaustaviti. Za njim je iz Celja pripeljal še z osebnim avto- mobilom EMIL TEKAVC In nato še MILAN CELOFIGA, oba IZ Celja Tudi ta dva sta zaustavila. Na poledeneli cesti pa to ni uspelo vozniku avtobusa FRANCU PEKOVŠKU iz Strmca, ki je trčil v Celofigino vozilo in tako povzročil trčenje vseh stoječih. Za to skupino je ustavil še tovornjak s prikolico iz Kopra, v katerega zadnji del se je zaletel z osebnim avtomobilom JOŽE CEBULAR iz Tekačevega. Škodo na vozilih so ocenili na približno 40.000 dinarjev. Kradljivec motornih žag je zopet na delu. O njem smo poročali v prejšnji številki. V podjetju Agrotehna — tu se je specializiral — resnično ne vedo več, kaj bi naredili, saj so motorne žage zelo drage. Ni še bila zaključena preiska- va o prejšnji tatvini, se je pred dnevi zgodila že nova. Ne- znanec je skozi podstrešno okno prišel v notranjost trgo- vine in od tod v skladišče. Zopet je odnesel pet motornih žag v vrednosti 20.000 dinarjev. Ali bo ukradel tudi rezervne verige za motorne žage, tako kot prvič, lahko samo ugibamo. Neznani storilec se je pod okriljem noči splazil skozi okno na vratih garaže in prišel v stanovanje JOŽKA ROZ- MANA v Celju. Razmetal je vsebino predalov, kjer je brez- uspešno iskal denar. Da pa ne bi odšel praznih rok, je ultradel fotoaparat, daljnn^/led in nekaj zlatnine, vse v skupni vrednosti S.OOo dinarjev. Kljub debeli snežni odeji si marsikateri ljubitelj športne rekreacije priredi kombi- niran izlet, ko na smučiščih pri Velenju izkoristi smuko in prijetno kopel v zim- skem bazenu. Foto: T. Tavčar KRATEK STIK PO POLNOČI V CELJSKI BOLNIŠNICI JE PRVI DOJENČEK ZAJOKAL V SVET ŠELE ZJUTRAJ OB OSMi URI IN ŠTIRIDESET MINUT. RODILA SE JE MOČNA DEKLICA MOJCA, KI JO JE MA- MICA IVANKA SREČNO SPREJELA. Na porodniškem oddelku celjske bolnišnice so /a lan- sko leto predvidevali 27r>0 po- rodov, realizirali pa so jih nekoliko več. Predvideno šte- vilo so prekoračili za tri in moramo reči, da se niso sko- raj nič zmotili. Ginekologi so celo mislili, da bo njihova napoved na piko točna, pa se je zadnji dve uri pred pol- nočjo rodilo še troje otrok. Zadnja mamica, ki je rodila v preteklem letu je bila Ma- rija Versnik, ki je rodila ob 22. uri, in- sicer deklico. Po- tem pa je na porodniškem oddelku zavladalo zatišje vse do jutranjih ur, ko se je še-_ le ob osmi uri in štirideset minut rodila prva deklica v letu 1972. To je bila (verjet- no bo Mojca) drugorojena punčka matere Ivanke Po- plaz, stare 24 let, doma iz Sevnice. V razgovoru je ma- ti povedala, da je trgovska pomočnica in da .je pričako- vala še eno punčko, eno pa ima že doma. Porod je bil brez komplikacij, na vpraša- nje, če je bilo hudo. pa je od,oovorila, da je že "vse po- zabila, kar je hudega presta- la. Deklici bodo verjetno da- li ime Mojca, in ko jo je sti- skala k sebi, je bilo videti, da je mala črnolasa punčka že čisto osvojila mamico. Ka- ko bo šele očka! Mali pun- kelj je težak skoraj štiri ki- lograme in 'pol in je ob prvem intervjuju spokojno spal. Povprašali smo, če sta tudi drugi in tretji novorojenček tako dolgo odlašala s priho- dom na svet, pa smo izve- deli, da se je drugi otrok — fantek rodil ob drugi uri po- poldne, tretji — prav tako fantek, pa nekoliko kasneje. Prvega fanta v tem letu je rodila (iahrijela Selenič, drugega pa Marija Prhnožič. Osebje porodniške.ga oddelka je bilo z letošnjo bero zado- voljno in s porodi ni imelo komplikacij. Vsem materam, ki so prve rodile v novem letu, iskreno čestitamo in jim za njihovo otročad želimo zdravja! Z. s. Pri vsakem delu, ki ga človek opravlja, prihaja do najrazličnejših odno- sov. Nekateri imajo čudo- vite »odnose« z vsako- mer. V pogovornem jezi- ku jim zavidljivci potem pravijo, da so hinavci. Drugi pa so nesramni do vsakogar — tem pravijo aroganteži in ciniki. Se- veda sta to skrajnosti. , Zlata sredina je tista, ki jo doživljamo vsak dan. Odnos sprevodnika do pot nika na avtobusu, proda- jalke v trgovini do kupca, miličnika do uporabnika ceste in še bi lahko našte- vali. V veselih dneh nove- ga leta pa je stopil v os pred je odnos natakarja do gosta oziroma odnos go- sta do natakarja ali go- stinskega delavca. Ti ima- jo neko posebno žilico, da takoj ugotovijo, kako lah ko postrežejo temu. kako morajo onemu in kako dolgo lahko pustijo čakati tretjega. Bil sem priča, ko je de- set minut po zapiralnem času vstopil v gostišče že »okajen« možakar in na- ročil litrček. »Ni več«, ga je zavrnil natakar. »No. dajte mi. no! »Prošnja je sledila prošnji«, in nata- kar se je omehčal potem, ko si je gosta dobro ogle dal. Ta mora biti pa pre sneto žejen, je pomislil in dejal: »Dam, vendar je sedaj vs e dt^k rat d ražje.« žeja je žeja, možakar je plačal. Prav mu je, marsikdo pomisli v tistem trenutku, ko se ga nace- ja. No, to še gre. Drug pri- mer pa je mnogo bolj ža- losten. V Hmeljarju v Žalcu sta pri mizi sedela mati in sin, očitne s po- deželja. Naročila sta hre- novki in jih tudi dobila. Mati celi polovici, sin pa eno celo, pri drugi pa je bil odtrgan precejšen kos. • Molčala sta. Nihče se ni pritožil. Mirno sta poje- dla. Kako je natakarica ve- dela, da ne bo pritožbe? Si je morda mislila, — ta dva se nimata kaj prito- ževati? Bi gostu drugačne- ga videza upala postaviti na mizo hrenovko — ki je četrt manjka? In kaj bi bilo, če bi nekdo njej plačal s tisočakom, kate- rega del manjka? Vrnila bi ga. Razumljivo. Tudi hrenovke se strežejo ce- le. Vsem brez razlike. Tako pa ima človek ne- hote občutek, da se mo- raš izredno lepo obleči, če hočeš, da te bodo po- stregli normalno. IVE K S STARIM AVTOMOBILOM PO EVROPI Piše: Branko Stamejčič Ko smo se odpravljali spat, smo se pogovarjali o bleščeči Čorkovi vožnji po enosmerni cesti, ki vo- di do avtoceste. Da bi bi- lo vse v stilu, je čork seveda vozil v nasprotni smeri od vseh ostalih. Na splošno smo bili seveda zelo pobiti. .Še sreča, da je imel čork s sabo sli- vovko. HOLANDIJA IN ŠE KAJ Tretji dan našega popo- tovanja je bil po mnogo- čem tudi najlepši. Jesen- sko sonce nas je spravlja- lo v dobro voljo, pa tudi varovalke so pregorevale le na vsakih sto kilome- trov. Prepevali smo kar med vožnjo in precej gla- sno sino morali tuliti, da smo preglasili ropot mo- torja. Corkov glavnik je postal zelo uporaben tn- stniment. Carinik v modri, z vrvi- cami in kraljevskim gr- bom okrašeni uniformi se je sladko nasmejal slikam v potnih listih, saj naši dolgi lasje nikakor niso ustrezali puhastim otro- škim obrazom izpred mnogih let. Prispeli smo v Holandijo. Prehod iz Nemčije v Holandijo je nenavaden in sprememba očitna. V tre- nutku se, kot da bi se je dotaknil nevidni čarov- nik s svojo paličico, po- polnoma spremeni pokra- jina. Enolično sliko Nem- čije zamenja čudovita, s skrbno in ljubečo roko obdelana pokrajina. Velik del Holaiidije leži nižje od gladine morja in le številni in skrbno zgraje- ni nasipi ščitijo deželo pred p>otopom. Ob cesti, ki je zelo »nejugoslovan- ska«, so majhne vasi z značilnimi hišami, vse no- vo se navidezno staplja s starim; mlin na veter je spremenjen v bleščeče osvetljeno nočno zabavi- .šče. Petnajst kilometrov pred Amsterdamom smo zavili z avtoceste. Peljali smo se skozi majhno vas, ki je nenadoma zrasla pred nami. Pozdravila so nas velika osvetljena okna in prijetno urejena notra- njost hiš, ki je pred po- gledi radovednežev, kakr- šni smo bili mi, niso skri- vale zavese. Ustavili smo se in se sprehodili. Sko- zi vas je vodil kanal, po katerem je ravno pripliila manjša ladjica, mostiček sredi vasi se je dvigal, mož na ladji je malo po- klepetal s čuvajem in od- plul naprej. Pajo in Cork sta rado- vedno zastajala pod okni in pogledovala v notra- njost. Kasneje sta nama povedala, da imajo Ho- landci dosti boljši TV spored. Midva z Mefom pa sva mencajoče iskala WC. Nisva ga našla! AMSTERDAM Jutro nas je našlo pre- cej prestrašene. Prespali smo na nekem travniku v senoi nasipa. Sanjalo se nam je o razpoki v nasi- pu in o vodi, ki počasi curlja skozjnjo. Kajne da bi bilo tudi vas strah! Saj kombi vendar ni am- fibija. Zgodaj zjutraj je bilo, ko smo prispeli v Amster- dam ali severne Benetke, kot ga mnogi imenujejo. Nadaljevanje sledi Prvi dan po praznikih so se Celjani prebudili v novem okolju. Zapadlo je namreč nekaj cm novega sne.ija. Pogled •S križišča v C ankarjevo ulico. Fot-n: T. Tavčar NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško m Žalec — Uredništvo Iin uprava Celje. Gregorčičeva 5, poštni predal 161 - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand, Tehnični urednik; Drago Medved - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar. Milenko Strašek, Bemi Strmčnilt, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račun: .'iai-1-167/2 ČGP »DE3jO« Ljubljana — Telefoni: uredništvo 33 69 in 31-0.5 mali oglasi in naročnine 28-00.