Cona Pln r«^ Stev. 202 V Ljubljani, torek 5. septembra 1939 Leto IV Angleško letalstvo je snoci bombardiralo »■■um, | - nemška pristanišča Ena nemška križarka je bila - po angleških poročilih - potopljena Po nemških poročilih je bito sestreljenih pet angleških letal London, 5. septembra. 1. Angleško ministrstvo Ba zrakoplovstvo je ob eni ponoči izdalo tole uradno poročilo: Včeraj zvečer so edinice naših zrakoplovnih sil bombardirale nemške ladje v nem-ikem vojnem pristanišču Kiel. V tem pristanišču je bilo več nemških vojnih ladij. Angleška letala •o se vrnila v svoja oporišča v popolnem redu. Wilhelmshafe, 5. septembra, m. Nemški poročevalski urad pravi: Zvečer ob pol 18 so angleška letela napadla pristanšče Wilhemshalen in Kux-haien. Ta telala so bila nova. Bombe, ki so jih vrgla ta letala, niso naredile nobene škode, ker je protiletalsko topništvo takoj nastopilo. Ob 12 angleški letal so jih Nemci sestrelili pet. Angleška letala so se umaknila proti Holandiji. London, 5. septembra Reuter poroča: Ministrstvo za informacije je objavilo telo uradno poročilo: Včeraj popoldne je angleško zrakoplovstvo izvedlo usjpešen napad na ladje v Wilhelmshafenu in Brunsbittelu, ki ležita ob Kielskcm kanalu. Izvedla so nekaj neposrednih napadov s težkimi bombniki. Nemška mornarica je pretrpela veliko škodo. V Brunsbittelu je bil izveden napad na vojne ladje, ki so bile postaljene vzdolž obale. Na ladjah je bila povzročena velika škoda. Pri teh napadih, ki so bili izvedeni pod zelo neugodnimi vremenskih razmerami, so bila naš letala napadena z zraka, poleg tega pa so nastopile protiletalske baterije. Nekaj letal je poškodovanih. London, 5. septembra, m. Londonska radijska postaja je pozneje sporočila, da je ob napadih bombnikov na nemško vojno ladjevje v Wilhelms-hafenu bila potopljena tudi ena nemška križarka. London, 5. septembra. Reuter poroča: Ministrstvo za informacije poroča, da so letala kr. vojnega zrakoplovstva izvedla v noči od 3._ na 4. september izvidniške polete nad severno in zahodno Nemčijo. Na velikem področju so raztrosila nad šest milijonov letakov, naslovljenih na nemško ljudstvo. Londoi, 5. septembra, m. Britanske pomorske ladje križarijo že na vseh točkah, ki so jim bila določena in sicer po vseh morjih. Do zdaj še ni bilo spopadov s sovražnikom. London, 5. septembra, m. Uradno poročilo št. 1. angleške admiralitete od 4. septembra pravi: Pričele so e akcije vseh pomorskih siL London, 5. septembra, m. Mornariško ministrstvo poroča, da je angleško vojno brodovje nastopilo že po vseh morjih, da pa do zdaj še ni poročil o večjih bilkah. Dover j« zaprt za trgovsko mornarico. 'Halifax, 5. septembra. Havas poroča: V Bot-vroodu na Novi Fundlandji so ujeli nemško trgovsko ladjo »Krištof Durnun«. Posadko so zaprli v St. Jeanu na Novi Fundlandifi. London, 5. sept. Angleška križarka »Afax«, ki plove iz Anglije v Evropo, je ujela in potopila veliki nemški trgovski parnik »Olinda«. Posadko so rešili. ¥T Pariz, 5, septembra. Havas poroča: Uradno poročilo od 4. septembra zvečer pravi: Zveza z bojišči se postopno vspostavlja. Francoske pomorske sile so prispele na mesta, ki so jim bila določena. Letalske sile so začele s potrebnimi opazovanji. Jugoslavija boi sedanji evropski vojni nevtralna Uradna izjava naše vlade Belgrad, 4. sept. AA.Uradno poročilo kr. vlade o stališču Jugoslavije ▼ današnjem mednarodnem položaju se glasi: i **- ■“ • Usodni dogodki, ki zdaj odigravajo na svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija izvajala v zadnjih petih letih kr. namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter po^esevala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih ne gre za njeno neodvisnost in nedotakljivost njenega ozemlja. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo f; življenjskim koristim ljudstva in drža- 'I ve, temveč, da bo s takšnim svojim T stališčem v mnogočem pomagala spet vruiti pomnjenje med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kr. vlada ■ računa v teh težkih časih s popolno podporo vsega našega ljudstva. Belgrad, dne 4. septembra 1939. S to izjavo naše vlade je točno povedano stališče Jugoslavije v sedanji evropski vojni in nakazana pot, katere se bo naša država tudi v bodoče držala — za mir, blagor in srečo Jugoslavije ter Evrope. Ljubljana, 5. septembra. Gradbeni minister dr. Miha Krek je v nedeljo imel na taboru Z7.D v Predosljah govor, v katerem je med drugim izvajal : »Mi smo prišli zdaj v stanje, v katerem so naši sosedje že pol leta. Romunija se nahaja v takem stanju že pol leta. Madžarska pol leta, Nemčija pol leta in Italija tudi pttl leta. Mi pa hočemo do konca braniti mir in se no vmešavati v zapetljaje, ki bi nastali. Mi smo tudi s pripravami odlašali. Sedaj pa, ko je uaSa nnjvežja soseda v vojnih zapctfjajiih, bi bilo brezobzirno od katerekoli vlade, če bi zanemarila meje, da ne bi izvršila varnostnih ukrepov. Jaz sein odkrito in jasno povedal, ker vem, koliko skrb? pade v vsaka družino, vas, mesto in kraje, ko odhajajo naši najmilojši. naši najdraiji. Oni odhajajo zaradi tega. ria moremo reči, da smo storili vse, kar j© bilo neobhodno potrebno. A. če bi kdo, kar pa Bog no daj, hotel kaj vzeti, če bi kdo zanetil ogenj na naših mejah, da nam našo zemljo ali našo pravieo vzame, nočemo suženjskega življenja, temveč hočemo varovati narodno čast. Dokler nas bodo drugi pustili pri miru. bomo mirni. Nihče, pa prav nihče naj se ne boji, da bi morebiti mi dali povod za razburjanje, kaj šele za vojni nastop. Jugoslavija misli v tem težkem tre* nntku, da je za vse najboljše, da ostane mirna in nevtralna. Mi bomo ohranili ta košček Kvrope v kolikor je od nas odvisno, v miru. To. da ostanemo mirni in nevtralni, ne more nikomur škodovati. V korist vseh je, da ostanemo^ nevtralni. Politiko miru. miru do vseh. bomo vodili do skrajnih meja, politiko časti pa bomo zagovarjali Bflgonv in pred domovino, da ohranimo v zgodovini na naš rod časten spomin.« » Predlog za svežo nevtralnih držav Daje ga Romunija, ki ponufa Madžarom nenapadalno pogodbo . seP|tembra. m. Včeraj popol- dne je bila seja romunske vlade. Po seji je Ministrski RvPtaii° "aslo(Inie obvestilo: Ministr. ki svet je p0 poročilu predsednica Tlat,i!,l?0rv j ministra ugo- tovil sledeče. V državi vlada najpopolnejši mir in zaupanje Soglasnost ljudstva je popolna. Vse narodne manjšine so v skladu i življenjskim ritmom državo. Kar se tiče zu nanje politike, je Romunija sklenila ohraniti Ob kraljevem rojstnem dnevu Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. so odpovedane vse prireditve razen cerkvenih slovesnosti in sprejemanja pri g. banu. Dovoljene pa so akademije in prireditve v zaprtih prostorih. V sredo, dne 6« septembra 1939. se obhaja rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra II. kot državni praznik. V proslavo tega praznika se bo ta dan ob '10. uri darovala v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi se bo vršila svečana služba božja ob 9., v evangeljski cerkvi ob 10. uri, ▼ starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti št. 9 pa ob pol 9. uri. Istega dne sprejema gospod ban ob 11.30 ure dalje v banski palači (Bleiweisova cesta 10) poklonitve in čestitke. Dr. Korošec v Belgradu Belgrad. 5. septembra, m. Včeraj se je vrnil v Belgrad bivši predsednik senata dr. Anton Korošec. Tja je prispel t*di gradbeni minister dr. Miha Krek. dosedanje mirno stanje in se sporazumeti z vsemi sosedi. V tem smislu je Romunija pripravljena Madžarski znova ponuditi sklenitev nenapadalne pogodbe. Vlada je storila vse, kar je v sedanjih razmerah potrebno za obrambo meje. Uradni krogi so dobili obvestila iz Budimpešte. da se madžarska javnost in vodilni krogi bavijo z mislijo, da se ustanovi blok nevtralnih držav. Prav tako se na Madžarskem vedno bolj kaže želja po sklenitvi nenapadalne pogodbe z Romunijo. V to zvezo bi po romunskem mišljenju stopile Romunija, Jugoslavija, Grčija, Ma- džarska, nekateri pa bi radi videli v tej zvezi tudi Italijo, ki bo, kakor kaže, ostala tudi nevtralna. Budimpešta, 5. septembra, m. Politični in diplomatski krogi so prepričani, da se iz dosedanje posredniške akcije Italije vidi, da bo Italija pod dosedanjimi razmerami in pogoji ostala nevtralna. Tukajšnji diplomatski krogi so prepričani, da Mussolini ne bo ustavil svojih naporov za dosego miru. Isti krogi poudarjajo, da sedanje stališče predsednika vlade Mussolinija ni v nasprotju z notranjo strukturo osišča Rim-Berlin, pa tudi ne z vojaškimi cilji Nemčije. Brzoiavke državnih poglavarjev Anglije, Francije in Poljske All5?lfi§ki kralj Jurij VI. je naslednjo Kofavko:''ranCOske ^publike Lebrunu stiPt>a Jugoslavi ja jutri ena redkih držav, ki jo ne bo begala vojna in skrb za njeno usodo. Da je temu tako, ima zaslugo vrhovno vodstvo naše države, čigar poglavar, nas mladi kralj Peter II. bo jutri praznoval svoj rojstni dan, nov rojstni dan, ki ga bo privedel bližje veliki bodoči nalogi: vladi nad Jugoslavijo in njenimi narodi. Navzlic tesnobi, ki jo preživlja svet, bo ta rojstni dan našega vladarja srečen in prazničen in vesel, kakor še nobeden doslej. Za ta rojstni dan mu vsi državljani tnje-gove velike in močne dfžave prinašajo za voščilo slogo, sporazum in neskaljeno voljo do dela za lepo in sijajno bodočnost Jugoslavije, poleg tega pa prisego, da bodo v vsakem trenutku pripravljeni odložiti svoje delovno orodje in prijeti za puško, če bo treba braniti našo zemljo in njenega vladarja. Y te?vv?1ii *.n v *eJ pripravljenosti kličejo vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi svojemu vladarju za rojstni dan: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II., naj živi njegov modri namestnik, knez Pavle, naj živi ves kraljevski dom, naj živi velika, močna in mirna Jugoslavija! Zaradi državnega praznika jutri naS list ne bo izšel. Uprava »Slov. doma«. Nemška in poljska vojna poročila Berlin, 5. septembra, o. Nemško vojno poveljstvo poroča, da je nemško letalstvo uničilo dve poljski podmomioi in en torpedni rušilec. Nemške čete na vseh bojiščih napredujejo. Nemško letalstvo se je včeraj »popadlo s poljskim letastvom nad Lodzom ter je sestrelilo vsega 15 poljskih letal. Uničilo je tudi tovarno letal. Nemškim četam se je posrečilo vzpostaviti zvezo med zahodno Prusijo in med Gdanskom. Maršal Goring, predsednik nemškega vojnega kabineta in vrhovni poveljnik nemškega letalstva je izdal dva razglasa, enega na članstvo zveze za obrambo proti letalskim napadom, drugega pa vsemu prebivalstvu. V razglasih poudarja, da mora biti civilno prebivalstvo predvsem disciplinirano, zakaj edino z disciplino in poslušnostjo se bo mogoče ubraniti vsem nevarostim in vzdržati. Berlin, 5. septembra. AA, Nemške čete, ki liitro napredujejo na jugu Poljske, prihajajoč iz Šlezije, so ujele že okoli 15.000 mol Poljaki se umikajo iz Krakova v emeri proti severu. Nemške cete ta.koj slekli jo Poljakom, ki 6« skoro nikjer ne upirajo. Varšava, 5. septembra, m. Pat poroča: Uradno poročilo glavnega štaba od 4. septembra se glasi: V noči od 3. na 4. september in danes, 4. septembra, se je nadaljevalo bombardiranje predmestij in vasi v bližini Varšave. Povzročenih je bilo nekaj požarov ter je padlo tudi nekaj žrtev. Včeraj popoldne so nemška letala %nova bombardirala Varšavo. Poljsko letalstvo je včeraj večkrat uspešno bombardiralo sovražne motorizirane in blin-dirane oddelke severovzhodno od Čenstobove. 17. sovražnih letal je bilo zbitih na tla. Poljaki so jih izgubili le osem. Na jugovzhodnem bojišču se nadaljujejo srditi boji. V noči med 3. in 4. septembrom 60 poljske čete uspešno napadle sovražne motorizirane in blindirane oddelke in jim ]>ovzro-Čile veliko šhodo. Na pomorjanskem odseku smo bili po zelo ogorčenih bojih prisiljeni zapustiti Bidgošč in Gruzok. Na bojišču pri TjeSanovu in Pšasnišu se boji nadaljujejo. London, 5. septembra, o. Poljsko poslaništvo uradno poroča, da so nemška bombna letala zadnje dni metala na poljske kraje plinske bombe. Plini 60 ranili in usmrtili velikft ljudi. Zlasti dosti žrtev je med otroki. Sovražna letala mečejo po poročilu poljskega poslaništva balončke, napolnjene s strupenimi plini. Te balončke otroci pobirajo in raznašajo ter s tem pomagajo zastrupljevati sebe in svojo okolico. Kemična preiskava je pokazala, da so balončki napolnjeni z iperitom. Berlin, 5. septembra. AA. DNB: Poljsko veleposlaništvo v Londonu je objavilo uradno poljsko poročilo o uporabi strupenih plinov s strani nemškega letalstva na Poljskem. Nemški poročevalski urad je pooblaščen ugotoviti, da gre za izzivainje katerega namen je jasen in, ki ga je treba šteti med izzivanja, ki jih Poljska pošilja svoji zaščitnioi Angliji, ki te laži takoj objavlja. Laži iz Časov svetovne vojne ee ponavljajo. Ne more sploh biti govora o tem, da bi nemška letala uporabljala strupene pline. Nemčija ee strogo drži mednarodnega prava, medtem ko Anglija ne spoštuje nevtralnosti tujih držav. §olgarija je mirna in bo nevtralna Sofija, 5, septemSra. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Sofijski radio poroča v zvezi z novo vojno, da Bolgarija spremlja dogodke, ki so vrgli Evropo ponovno v kri, nepristransko in brez sovraštva ter % močno voljo, da ohrani mir in z jekleno odločnostjo brani svojo zemljo. Dolžnost bolgarskega kme>ta je sedaj v tem, da mirno po- spravj žetev in plodove svojega dela. Vsi Bolgari naj se zberejo v popolno skupnost, v eno dušo in eno voljo v zaupanju okoli kralja in prepričanju, da država in vlada varujeta z vso opreznostjo usodo države. Ljudstvo naj hladnokrvno nadaljuje delo za materialni in kulturni napredek Bolgarije, ki je združena v modri politiki miru in nevtralnosti. ... Pregled dogodkov od včeraj do danes Anglija In Francija računata s popolno nevtralnostjo Italije in se zdi, da Italija no bo vo-jaSko pomagala Nemčiji. Važna bo v tem oziru seja italijanskega kronskega sveta ter velikega fašistovskega eveta, ki bosta sprejela odločilne 6klepe. Italijanske radijske postaje so včeraj oddajale poročilo o požrtvovalnih prizadevanjih Mussolinija, da bi ohranil mir v Evropi ter navajale vsa njegova nešteta posredovanja iii predloge za miren sporazum med Nemčijo in Poljsko. Razen bombardiranja z angleških letal ni med Anglijo in Francijo ter Nemčijo do zdaj prišlo do nobenih pomembnih spopadov ali bojev. Francoska vlada bo zaradi vojnega stanja v kratkem izpopolnjena. . General Franco je danes podpisal ukaz, v katerem ugotavlja, da se je, žal, začelo vojno stanje med Anglijo, Francijo, Poljsko ter Nemčijo. Zaradi tega morajo vsi španski podaniki biti strogo nevtralni po veljavnih zakonih in po načelih mednarodnega prava. Nemška vlada je Izdala stroge odredbe za preganjanje vohunstva in protivojne propagande, poskusov vstaje ali sabotaže. Vse to bo kaznovano s smrtjo. Nemci morajo oddati pod smrtno kaznijo vse radijske aparate, s katerimi je mogoče poslušati tuje postaje. u ^ Predsednik Združenih' držav Roosevelt je Imel v noči od nedelje na ponedeljek govor, v katerem je poudaril mirovno voljo Amerike in povedal, da bo Amerika za zdaj ostala nevtralna. Jugoslavija, Amerika, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Španija, Švica, Belgija, Holandija, Švedska, Norveška, Finska, Litva, Le tonska, Estonska, Perzija, Brazilija in Argentina so do zdaj uradno izjavile da bodo nevtralne. Južna Afrika in Turčija, ki 6ta povezani z Anglijo ter Italija ni60 uradno storile še nobenega koraka. Sovjeti izjavljajo, da bodo prodajali živež in druge potrebščine V6em državam. Sv. oče Pij XII. je poslal velesilam nov predlog za mirno poravnavo spora v Evropi. Sklenili' naj bi štirinajstnevio premirje, potem pa sklicali splošno konfcrenco evropskih držav, katere bi se udeležila tudi Severna Amerika ter Vatikan. Na tej konferenci bi ee skušali sporazumeti v mirili spremembi sedanjega stanja v Evropi ter o podpisu skupne nenapadalne pogodbe. Angleška in francoska vlada sta včeraj razglasili pomorsko vso. nemško obalo, s čimer je Nemčiji preprečen vsak dovoz po morju z drugih celin. Vojno stanje je bilo včeraj razglaieno po V9eh angleških kolonijah. . 'y Angleikl kralj svo)l vo|tkl o njenih nalogah London, 5. septembra. Kralj Jnrij VI. je poslal vojnemu ministru Hori Belishu brzojavko, v kateri med drugim pravi, da angleška vojska v svoji slavni in dolgi igodovini ni bila nikdar klgicana, da vodi boj za pravičnejšo stvar, kakor danes. Angleška armada nikoli do zdaj ni stopila y boj za pomembnejšo stvar ter odločneje za varstvo bodočnosti svetovne omike kakor danes. Ze- # lo dobro vem, pravi'angleški kralj, da se zavedate dolžnosti do svetovne omike in da se zavedate dolžnosti, ki jih ima vsak vojak moje vojske in da bodo vojaki te svoje dolžnosti izpolnili z velikim junaštvom. V svoji molitvi bom »rosil Boga, da vas ohrani in varuje vsakega poedinca. Vojni minister Hore Belisha se je zahvalil Svojemu suvereno za brzojavko, tako v svojem kakor y imenu angleških častnikov in vojakov. Ljubljana Naročajte Slovenski dom! Proslava kraljevega rojstnega dne v Ljubljani Ker na kraljev rojstni dan 6. septembra odpadejo vse javne manifestacije po ulicah in cestah, kakor n. p. vse vojaške parade in revije ter civilni sprevodi in bakljade, je župan mesta Ljubljane dr. Juro Adlešič sklical slavnostno sejo mestnega sveta ljubljanskega v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Pri slavnostni seji bodo zapeli združeni pevski zbori Jenkovo »Molitev«, župan dr. Juro Adlešič bo govoril prigoden govor, nato bodo pa združeni pevski zbori zapeli Slovenec, Srb, Hrvat« in godba »Sloge« bo zaigrala državno himno. Slavnostna seja mestnega sveta se prične v sredo zvečer, 6. septembra, točno ob 20 in jo bo oddajala tudi radio postaja, na kar opozarjamo vse naročnike radia in vso ijubljansko in slovensko javnost. Da se občinstvo ne bo zbiralo po ulicah in cestah, odpade tudi razsvetljava privatnih domov, pač pa bo slavnostno dekorirana mestna hiša. Vabimo Ljubljančane, da rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. praznujejo z udeležbo pri cerkvenih opravilih, zvečer pa narodni praz nik kraljevega rojstnega dne obhajajo dostojno na svojih domovih. Okrasite domove z zastavami! Trgovanje s senzacijami Današnje »Jutro« je hudo zabolel včerajšni splošni uspeh naših izdaj, ki smo jih poslali na cesto zaradi zanimivh dogdokov, prihajajočih z vso naglico, s tako naglico, da jih »Jutro« in »Slovenski narod« že zdaleč nista mogla ujeti. »Jutro« nas zaradi tega prijemlje in je hudo, češ kako da se drzne še kdo razen njega storiti kaj takega. Poslavlja se v vzvišeno pozo, kakor da se njemu zdijo posebne izdaje umazane in da ono ni in ne bo »nikdar trgovalo s senzacijami«. Na to bi »Jutro« vprašali samo, ali ono svoje izdaje deli po cestah zastonj? Nasprotno, vemo, da so »Jutrove« izdaje s poceni in s celo nič vrednimi senzacijami dvakrat dražje od naših. Ugotavljamo, da je bilo v teh zmešanih dneh »Jutro« z »Narodom« tisto, ki je prvo začelo begati našo javnost s posebnimi izdajami, je te povečini neumeljene posebne izdaje poudarjalo in hvalilo v besedi in sliki, se bahalo s svojim lovom za rekordi ih za denarjem ter se norčevalo iz resnih listov, ki niso delali tako kakor ono. Zdaj jih pri »Jutru« jezi, da je še kdo drugi pokazal, da se da narediti nele več izdaj na dan, bolnih prazne slame, "marveč, da se da narediti in prodati po štiri izdaje lista v času. ko n. pr. ekspeditivnt) »Jutro« ije naredi niti ene, »Narod« pa eno slabo. »Jutro« se samo danes baha, da je Imelo v nedeljo štiri izdaje. V vseh teh štirih ni bilo pametnih vesti niti toliko, kakor v eni sami naši. Čemu se spotika nad tem, kar samo pri sebi hvali? Kar se pa tiče zanesljivih in točnih vesti, navajamo naslednje primere: »Jutro« je v svoji nedeljski posebni izdaji opoldne, ko še niti ni bil izročeni francoski ultimat Nemčiji, pisalo, da je Francija že v vojni z Nemčijo. V resnici je francoski ultimat potekel ob petih in je bilo vojno stanje razglašeno šele zvečer. Takemu poročanju se pravi sleparjenje javnosti. To potegovanje je v teh hudih dneh vse obsodbe vredno. V nedeljo zvečer je »Jutro« kot veliko senzacijo prineslo vest o pogajanjih med Francozi in Italijo in pa da je bivši predsednik francoske vlade Laval že odpotoval v Rim na posvete. 0 teh pogajanjih za zdaj še nihče v Evropi nič no ve. To jo »Jutrovo< poročanje. »Slovenski narod« je med drugimi bedarijami včeraj pisal z ogromnimi črkami »V Siegfridovi liniji je prišlo že snoči do prvih manjših spopadov.« Kdo se je v Siegfridovi liniji tepel, ve samo »Narod«. Da so Francozi prišli do tja, kake pol ure po napovedi vojne, se zdi neverjetno vsakomur. K(to ve, da leži Siegfridova linija onstran Rena, ki ga Francozi tudi niso kar prvi trenutek preplavali. V Siegfridovi liniji so se torej mogli spopadati samo branilci med seboj. Do danes še ni nihče na svetu poročal, da so Nemci obstreljevali francoske postojanke, edino včerajšnji »Slovenski narod«. Itd. itd. itd. ^ Promet naših včerajšnih izdaj pa je »Jutru« in vsakomur dokazal, da naša javnost sama prav dobro ve, kateri list jo hitro, točno in stvarno informira. Zaradi tega je pa »Jutro« tudi hudo. Gospodar ubil svojega hlapca Zverinski zločin, izvršen v pijanosti 1 1 V" 1 Maribor, 3. septembra, Dolgotrajni prepiri in alkohol so bili vzrok grdega zločina, ki se je pripetil včeraj popoldne v Nebovi pri Sv. Petru pri Mariboru. Dejanje je razburilo vso tamošnjo okolico, izvršil pa ga je 42 letni Martin Grahovnik, mož posestnice v Nebovi, Pri Grahovniku je živel rejenec 28 letni Franc Puhner. Služil je kot hlapec. Med njim in Grahov-nikom pa 60 bili prepiri na dnevnem redu, ker Puhner Grahovnika ni priznaval kot gospodarja, ker je bil samo priženjen na posestvo ter ni bil vpisan kot solastnik. Včeraj popoldne je prišel Grahovnik domov močno vinjen. Pa tudi Puhner je bil nekje v gostilni ter 6e ga je nalezel. Ko je Puhner prišel domov, se ije podal na skedenj ter 6e vlegel v seno spat. Okrog 15 popoldne pa je prišel Grahovnik Puhnerja klicat, naj vstane in nakrmi živino. Puhner mu je odvrnil, da ne bo vstal ter ije Grahovniku zagrozil, da ga bo pretepel, če “mu ne da miru. Nato je vzel Grahovnik železne vile, se podal z njimi na skedenj ter udaril ležečega Puhnerja z vso silo po glavi, da ga je omamil. Potem pa ga je prevzela morilska besnost. Skočil je s skednja ter se takoj vrnil nazaij oborožen z motiko. Omamljenega hlapca je začel mlatiti z motiko po glavi tako dolgo, da mu je razbil vso lobanjo ter je nesrečnež obležal na mestu mrtev. Grahovnik je potem odšel k sosedu, kjer je počakal na orožnike, ki so ga odgnali v zapore mariborskega sodišča. Ob priliki aretacije je Izjavil orožnikom, da je hlapca zaradi •tega ubil, ker je bil ta zelo prepirljiv in nasilen Iz moje reportažne slikarske torbe ... Z Milivojem sva si bila zelo dobra prijatelja. On je bil častnik-pilot. Lep mladenič svetlih jasnih oči, bolj bledega obraza, na licu je imel zdravo rdečico, ki te je vedno spomnila na oster mrzel zrak nebesnih višin. Razborit, poln življenja m mladosti. Kadar se je sredi največjega razpoloženja trenutno ostro zagledal v eno samo točko, i° iJ6i x bl°sk njegovih jasnih oči raztopila me-lanholično-siva tekočina in na vedrem čelu sta se pokazali dve ostri črti, ko pa je vzdihnil, sta izginil obe črti m iz oči mu je zasijala zopet vedrost mladosti... Zelo rad je imel slikarstvo. In ni je bilo umetniške razstave, ki bi je zamudil. Tako mi je rekel, tudi sam sem »slikal«. Ni bil brez talenta (srednješolskega profesorja diletanta bi lahko »vokvinl«). Jaz sem Ra risal »Svobodno moraš delati - drugače ti ne zaupam,« je rekel. Večkrat sem ga spremljal na letališču, kadar ja Sel v službo. Spotoma sva prijateljsko kramljala. Rekel mi je: vedno ti bom dal znak, da sem tam v.aparatu v mojem letalu, ki se zelo naglo ostro nagne na levo.. In še mi je rekel: Veš, letanje to je strastf Nekaj med grozo, sladkostjo in predrznostjo. Ob čutek nepojmljive slasti.. Pilotski sedež je naša rakev. Redovniki, ki spijo v rakvah, je pravil, se mi dozdeva, da bi bili kakor piloti, ker strah pred smrtjo je samo predsodek. Mi piloti nismo podvrženi askezi, je pa v našem bistvu nekaj, kar nas loči od povprečnih. Pa sem mu rekel, da je pilot, človek našega časa fiziološko podvržen ostrim in predrznim zakonom. Ko mi je pravil o dogodivščinah v višavah, sem ga občudoval! Mornarje, pilote sem imel vedno za edine fante. To so ljudje širokih grudi, poleta, mehkega skri-tega občutja z osorno, trdo zunanjostjo, z ostro govorico, pri njih pa je razvit čut do človeka. Egoizem jim je odvraten, požrtovalnost pa samo ob sebi umevna stvar; hinavce sovražijo, spoštujejo pa vse, kar je izven povprečnosti! Piloti so vedno veseli, dovtipni in nič gizdalinskega nimajo na sebi. Prisrčnost, odkritost, vedrost in dostojanstvo, to spada k njihovemu poklicu. Z razvojem modernega časa so oni edini novi ljudje v vrsti tisoč in tisoč drugih potrebnih poklicev. Včasih Je Milivoj prišel k meni na obisk', zanimal se je za mojo slikarijo, s prisrčnostjo in naklonjenostjo do moje stvari se je zanimal in uvaževal mojo najneznatnejšo risbo. Zavidam ti tvoj poklic, je rekel. In da ti odkritosrčno povem, tudi ti letaš v višavah, visoko gori nad oblake, pod nebo. Da, da, jo rekel! Ali boš izne-naden kakor jaz, ako boš nekega lepega dne slišal novico — padel je, zrušil se je — Veš, dragi prijatelj, tudi v meni je tisti strah — vsak ga nosi v^vojem srcu. Kdor stika po višinah, kdor moiS- V1 vzPeli samo malo nad to povprečno zemeljsko skorjo, vsak je obsojen hrepenenju. Do- ™en’ te' Custv0- ^rast, hrepenenje, ne-v prostor k Ve2n° nebr!!dano trganje, ven vos? Vefinr? lot rs, ■'> •«« ljnnje. Eh, pustiva sentimentalnosti • Ra iJGi lot. Pij, prijatelj, lepo je življenje, kakoMe stra-Boga. nadzemeljskih višin. Skušajmo do In Se mi je rekel srbski pilot Milivoj. Zal mt je res, da nisem poznal tvojega rojaka Edvarda Rusjana, prvega pionirja jugoslovanskega letalstva. Tega junaka si predstavljam po duši. Pod krsom Kalemegdanskim spi pozabljen. Tudi njenm je bil pilotski sedež rakev. Z brnenjem prvih motorjev ga je neslo hrepenenje, z voljo in upanjem J^v.Il^Polnil ^ toplo goriško srce in se je povzpel v višine, v sinje višine neba in je nesel s seboj svoje tajne sile, prvi med prvimi, Slovenec predrznega poklica. Naš mali človek ga je proglasil za norca, ker mu je »smrdel« vsak drug pameten poklic, njemu pa je bil ideal postati takrat prvi slovenski pilot (1908). Dragi prijateij Slovenec, prav nič se ti ne čudim, ako te sta« umetnost ne ogreva. Dinamika - ko si v tavali in gledaš v globine na zemljo, ko si odtrgan od vseh tradicij tisočletij, nov človek pilot, pod svobodnim soncem, te ra-'Zumem! V nečem ima aerodinamično slikanje svoj logičen prav. Dinamobarvnost, retroperspektiva in gledanje na svet iz te perspektive, konkavno izoblikovanje — to je novi čas! In rekel sem mu, ti bi moral biti moderen slikar, aerodinamični slikar. Jaz sem pilot, ti si slikar. Kot slikar ti nisi pilot. Mislim, je rekel, da je to slikarstvo navdušenje proti reakciji in na prenasičeni tradiciji že preživete kulture. Sicer pa, drasi nriia e i zem8 nriVPF b°lje..° ,teh reJeh- Kako'- je nadreali-i ncozih logična stvar, tako je tudi lo-g čno, da se jaz m ti prisrčno človeško pozdra-vival Ivan Čargo. Washington, 5. septembra. AA! Havas: Po seji vlade, ki je trajala 2 uri, je državni tajnik za mornarico Edison izjavil predstavnikom tiska Vi... kaj iščete tu?'«' >V uradu mi je bilo rečeno, naj grem takoj k šefu«. Je odgovoril Devorny mirno. »Vendar mislim, da mora biti tu pomota... Cul sem glasove.. .< »Pa vendar niste vstopili?« ga je vprašala prestrašeno, »Ne, ne«, jo je pomiril detektiv. »Hvala Bogu! To bi me veljalo službe. Hitro! Pojdite!« Peljala ga je nazaj v urad. Šele po preteku nekaj sekund in potem, ko si je svoja bleda lica namazala z rdečilom, mu je pojasnila: »Morala sem za trenutek ven, pa vendar sem Lizi naročila, da ne sme nihče k šefu, — važna pogajanja —, toda ta Liza... ta Liza! Ima nesrečno veselje...« »Zares obžalovanja vredno«, je dejal odmerjeno Devorny. »Kajne, dekle bi utegnilo komu zares storiti zlo... Pri tem pa je vendar srčkana. Kaj se tudi vam ne zdi?« »Primero z vami bi komaj vzdržala«, je odvrnil svetohlinsko. »Kaj mislite resno?« Pogledala se je pazljivo v zrcalu, kakor da bi se bila videla prvikrat. Devorny je menil, da je sedaj prišel čas za zelo važno vprašanje. »Kdo je tisti gospod, ki je pri šefu?« je povprašal brezbrižno. \ j Neki zvonček je zazvonil. ■ »Da?« je zaklicala v slušalko hišnega telefona. Pomenljiv namig z očmi. »Kenntlbury takoj k šefu!« je rekla glasno in obesila slušalko. Detektiv je hitro odhitel skozi hodnik. Vrata v Lammerle-yevo delavnico so bila odprta. Obiskovalec se je ravno poslavljal. Kratek stik rok, potem se je obrnil in skoraj trčil Devornyja. Njuni pogledi so se križali. Spoznal je hitro — pred njim je stal Morris, Devornyjev obraz se je za prvi hip spačil. Takoj pa j«e zamrl pred pogledom smrtnega sovraštva, ki se mu je svetikj nasproti. >To je konec«, je šinilo v glavo Devornyju. Toda Morris je šel mimo njega ne da bi ga bil pogledal. Osupel je pogledal detektiv za njim. Kaj neki to pomeni? Morris je šepal! Morris, katerega vojaški korak v Lengle-novi sobi je še videl pred seboj kot bi ga bil videl danes, ta Morris je šepal... »Torej vstopite že!« je zadonelo jezno poleg njega. Z nasmehom, ki je kazal na zavest krivde, se je obrnil Devorny in sledil Lammerleyevemu pozivu. »Vsedite se, Kenntlbury«, je dejal šef hladno in se pogreznil v svoj stol. Nato je nadaljeval: »Danes ste prišli pre-kasno na delo... Ne dvomim o tem, da mi boste za to znali povedati tehten razlog — toda o tem pozneje! Najprej bi vam rad stavil nekaj vprašanj.« Bežni Lammerleyev pogled je oplazil detektiva. Glas je zvenel brezbrižno, brezbrižen je bil izraz obraza, toda De-vorny je natančno vedel, da se je za navidezno mirnostjo skrivalo napeto pričakovanje. »Prosim, mr. Lammerley, vprašujte«, je dejal prav tako ravnodušno, kakor njegov vis-a-vis. Lammerleyeve roke so se malomarno igračkale z nožem za rezanje papirja. Zdelo se je, da je vsa njegovo pozornost usmerjena na to. Nenadoma je vzravnal glavo. »Vam je znano, da sta bila včeraj zvečer v bližini tovarne To vprašanje je zadelo Devornyja čisto nepričakovano. Z bliskovito naglico je pretuhtal. Da bi pritrdil? Toda od koga naj bi bil to izvedel? Da bi tajil?..» ,Lammerley se je odkašljal. Od tu in tam Glede izobešanja zastav za državne praznike in druge prilike je objavila banska uprava banovine Hrvatske posebno uredbo, v kateri pravi, da se morajo na poslopjih državnih uradov in tistih uradov, ki imajo z banovino Hrvatsko skupne posle, izobešati državne zastave. IN a zgradbah banovine Hrvatske se bo izobesila državna zastava, desno od nje pa šc iirvatska. V krajih, kjer je srbski živelj številnejši, pa bo izobešena na levi strani državne zastave še srbska zastava. Zasebnikom pa je za take prilike dano na prosto, da izobesijo tisto zastavo, ki se jim zdi najbolj primerna. S tem je prepir o zastavah na lep način likvidiran. Z visokimi odlikovanji je bilo odlikovanih Več bivših ministrov ter sedanjih banov. Red Sv. Save prvega reda je med drugim dobil bivši minister Franc Snoj, ban dr. Natlačen pa je dobil odlikovanje Belega orla III. reda. Po 47 dneh je bila končana stavka rudar- v rudniku Trepča Mineš v Južni Srbiji. — Angleška družba, lastnica rudnika, je sprva odklanjala vse nove delavske zahteve in ustavila vse delo, toda velike izgube, ki jih je utrpela, so jo prisilile, da se je omehčala in se začela z rudarji pogajati. Tudi mednarodni položaj je vplival močno, kajti rudnik je eden največjih svinčenih rudnikov v Evropi. Včeraj je bila končno podpisana nova kolektivna pogodba, s katero so se izpolnile skoraj vse delavske zahteve. S preosnovo upravnega aparata banovine Hrvatske so že pričeli. Podban dr. Ivo Krbek, ki ima prvenstveno nalogo, da se bavi s temi vprašanji, je obiskal včeraj dr. Mačka v Ku-pincu in mu poročal o svojih predlogih za preosnovo. Komisije, ki urejajo to vprašanje, delajo s polno paro. Generalni tajnik Hrvaške kmečke stranke dr. Jura j Krnjevič se je bil predvčerajšnjim vrnil iz tujine v Zagreb. Na postaji se je zbra- lo k sprejemu okrog 30.000 ljudi, med njimi tudi dr. Maček. Dr. Krnjevič je takoj prevzel svoje posle v stranki. — Ves zagrebški konzularni zbor je prišel včeraj obiskat bana dr. Šu-bašiča. Italijanski generalni konzul Gobbi je Spregovoril in rekel, da so konzuli tujih držav ;Veseli, da lahko pozdravijo novega bana. Prav tako je odgovoril tudi dr. šubašič, ki se je zahvalil konzulom za pozornost, ki so jo izkazali. ’ ..Jugoslovanska radikalna zajednica je na seji predsedništva strlnke izdala spomenico, v kateri poudarja zasluge, ki si jih je stranka pridobila za sklenitev sporazuma s Hrvati ter pravi, da s tem poslanstvo te stranke še daleč iii končano. Stranka smatra za potrebno poudariti, da hoče zbrati pod svoje okrilje poleg pristašev bivše Slovenske ljudske stranke in muslimanske zajednice v prvi vrsti vse srbske radikale, da bi se odpravil spor med njimi. Stranka bo delala še naprej, da se izpolnijo vse točke radikalskega programa, da se namreč država preuredi v demokratskem smislu in vrnejo ljudstvu vse politične svoboščine. — (davni odbor zemljoradnikov pa je objavil za javnost sporočilo, v katerem pozdravlja brez obotavljanja doseženi sporazum s Hrvati in odobrava dejstvo, da je vstopil njihov zastopnik dr. čubrilovič y vlado narodnega sporazuma. Mestna občina zagrebška je pospešila vsa dela za zaščito prebivalstva pred morebitnimi letalskimi napadi. Urad, ki pripravlja vse potrebno, so razširili in dodelili nove ljudi. Naloga urada je, da preskrbi za vsakega posameznega meščana vse potrebno, zlasti pa bo pripravil navodila, da se bo znal vsak meščan v primeru potrebe vesti in ravnati, kakor je treba. In pri nas? Zmedo v naše gospodarstvo so začeli vnašati nestrpni industrije} in prodajalci blaga na debelo, ki zahtevajo od svojih kupcev, da plačajo blago takoj po prejemu ali celo vnaprej. Tako ravnanje ustvarja v javnosti vtis, da gre vse narobe in da se ie bati še večjih zapletov, ki bi onemogočili vsako redno delo v naših pridobitnih podjetjih. Če banke niso izdajale denarja, niso temu krivi potrošniki, ki prav tako !?‘®° dobiti svojega denarja iz denarnih kakor pridobitniki. Pričakovati je tre-"0,ylada ustregla potrebi in dovolila, da trebne "krep^^rotf r ^dpro > .izda P°* trebno vznemirjenje iKmedo!" ^ neP°' nri Daruvar"iue*fvVe priPe,lila včeraj na lovu v Zagrebu? so * prlpe{ fa J j" g «pik' • Cešk? b"»£ svoje sinove. Med njimi L hn°J* **Ur Dezdiček s sinom Mirkom. Ko s*očelje^dšH na kosilo, so šli sinovi streliat ftr j lezovanjem pa se. je Mirff VtaknH * je puška sprožila in mu je strel pretrgd glav? no žilo na nogi. Dečka so takoj prepeljali v bolnišnico, toda med potjo je zaradi veliko i* gube krvi izdihnil v težkih mukah. * Z nožem je zabodel svojega starega nasprotnika Milanovič iz okolice Djakova. Obvezniki so se peljali v tovornem vagonu. V vagonu pa sta se nenadoma znašla Milanovič in Brkič. Med njima je vladalo staro sovraštvo, kajti Brkič je bil pred leti z nožem oklal Mi-lanoviča. Ker sta bila to pot oba nekoliko vinjena, sta se spet spoprijela. Brkič je potegnil nož, toda Milanovič mu ga je izvil iz roke in ga sam sunil z njim. Ker je J11. .7 * mrak, se ni nihče zmenil za Brkiča. Ko pa izstopili v Daruvarju, so železničarji našli U kiča mrtvega. Milanovič ga je bil z n(’ZR™ del naravnost v srce, da se je Brkič brez sede sesedel in izdihnil. Splašen konj je povzročil nesrečo na Cesti med Ribnico in Čatežem blizu Brežic, lesar Martin Novosel iz Obrežja se je peljal proti Brežicam na vozu, poleg njega pa je sedela trgovka Marija Bratanič. Ko sta se pripeljala do ostrega ovinka, jima je privozil nasproti avtomobil- Kočijaž in avtomobilist sta vozili zavrla in se drug drugemu ognila na desno stran, ko se je pa konj nenadoma splašil in skočil pred avtomobil. Tedaj je bila nesreča že tu. Avtomobil je zmel konja. Novosel pa je tako nesrečno padel z voza, da se je pri priči ubil. Tudi Bratanueva se je močno pobila, vendar pa ni v nevarnosti njeno življenje. Na podlagi o gradnji in opremi sodnih poslopij ter o ureditvi zemljiških knjig z dne 10. julija t. 1. pridejo 15. septembra v pro»et sodne znamke po 0.90, .1, 2, 5? 10 in 25 din. Od navedenega dne dalje bodo te znamke naprodaj pri pooblaščenih prodajalcih na diobno, ti prodajajo pristojbjnske ^vrednote, y V finalu za Davisov pokal je zmagala Avstralija Včeraj popoldne po ameriškem času so se v Forest Hillu nadaljevale finalne tekme za Davisov pokal med Avstralijo in Ameriko. Po prvih dveh posamičnih igrah in po igri v dvoje so Američani vodili z 2:1 in so s gotovostjo računali s svojo zmago. V obeh včerajšnjih posamičnih igrah sta v zadnjih dveh igrah nastopila Riggs in Parker. V prvi igri sta nastopila Avstralec Quist proti Kiggsu. Po silno napeti in dramatični borbi je zmagal v 'petih setih Avstralec Quist z re-jultatom 6:1, 6:4, 3:6, 3:6 in 6:4. S tem je bilo stanje točk v dvoje med Ameriko in Avstralijo izenačeno na 2:2. V zadnji igri, ki naj bi odločila, komu pripade za letošnje leto uajdragocenejša teniška trofeja, sta nastopila neuradni svetovni teniški prvak Avstralec Bronivich proti Arneri-kancu Parkerju. Amerikanec Parker se sijajno razpoloženemu Bromvichu ni mogel upirati. Broni-vich je že v prvem setu zaigral tako silovito, da je bilo takoj jasno, da Parker sploh ne more računati na kak uspeh. Bronivich je z rezultatom 6:0 Parkerja čisto pregazil. Pa tudi v nadaljevanju igre se Anierikanec ni mnogo upiral. Bromvich je tudi drugi in tretji set dobil z lahkoto. V obeh ostalih setih je zmagal z 6:1, 6:3. S to zmago je bilo stanje točk 3:2 za Avstralijo. V Ameriki je zmaga Avstralije v finalu vzbudila velikansko presenečenje, čeprav so vsi vedeli, da sta oba avstralska igralca Quist in Bromvich v odlični formi. Kljub temu pa so Amerikanci računali na zmago svojih igralcev. Z zmago Avstralije se bo dragocena teniška trofeja Davisov pokal po treh Mh spet preselila nazaj v Avstralijo. Avstralija je v borbi za Davisov pokal igrala od vsega početka zelo važno in odločilno vlogo. Zadnji so Avstralci zmagali leta 1914 tik pred svetovno vojno in so takrat branili Davisov pokal vse štiri leta, ko sploh ni bilo tekem. Po svetovni vojni so si Davisov pokal 1. 1921 priborili ponovno Amerikanci, ki so ga branili do leta 1924. Nato je prišla slavna doba štirih francoskih mušketirjev, ki so visoko dvignili sloves francoskega tenisa. Za Francozi so prišli odlični Angleži, ki 60 pa pred tremi leti morali kloniti pred Amerikanci. Letošnje leto bodo Avstralci z velikim triumfom prenesli domov Davisov pokal. Kakšna bo usoda tega teniškega darila, ki roma že več ko 40 let po vsem svetu, prihodnje leto, zaenkrat še ni znano. Upajmo pa, da Davisov pokal ne bodo spet štiri leta branili Avstralci pod takimi okoliščinami kakor leta 1914. Na Jesenicah bodo regulirali trg pred pokopališčem Jesenice, 5. septembra. Domačinu kakor tujcu se oko ozre nehote po prostoru, ki leži ob državni cesti, katera se vije mimo pokopališča. Razvaline predzidka starega gasilskega doma, neurejena tla prav do zidu, ki meji pokopališče in prostor pred pokopališčem kličejo po regulaciji in končni ureditvi, pred katero že hvala Bogu stojimo. Osnutek za regulacijo trga je že izdelan. Izdelal ga je inž. arh. .lože Platner iz Ljubljane. Osnutek oziroma načrt obr-sega prav dobro rešitev iz arhitektonskih pa tudi iz praktičnih vidikov. Z regulacijo se je delno že pričelo. Vstop na trg pred pokopališčem je takoj z državne ceste Ljubljana—Kranjska gora. Ta cesta bo predstavljala za svojo širino po regulacijskem načrtu Jesenic ter bo s tem odrezan ovinek od župnišča do Cuferja. Arhitekt ei je omislil regulacijo trga prav na svojevrsten način: Prostor je razdeljen v tri glavne dele: 1. Postajni prostor, 2. Glavni prostor s stanovanjskim in mrliškim objektom in 3. Večji prostor, ki obsega park. Prvi del tvori razširek segmentnega loka. Vstop na ta prostor je neposredno iz državne ceste. Prostor bo tlakovan. Določen je za postajanje mrliškega voza, avtomobilov in drugih vozil, ki imajo opravka na pokopališču. Drugi del, t. J. odsek' segmentnega loka, je razdeljen na tri dele. Srednji obstoja iz aleje 22 stebrov. Ta aleja stebrov tvori slikovit vhod, ki je združen b tlakovano potjo preko parka na po- kopališki prostor. Levo in desno teh' stebrov stoji zidan objekt. Desni zidani objekt vsebuje 4 mrliške veže, prostor za obdukcijo in prostor za orodje. Levi zidani objekt pa vsebuje stanovanjske prostore za grobarja. Skrajni stranici levega kakor tudi desnega objekta sta zvezani z belo posutimi stezami parka. Preko obeh objektov kakor tudi alej stebrov bo položena ravna streha. Tretji del trga in največji prostor je park. Park sam je deljen s tlakovano potjo, ki veže pokopališki prostor v dva dela; Omejen je z vrsto topolov ob pokopališkem zidu, ki nekako delijo pokopališki prostor s parkom. Na desno in levo ga zaključujejo zidovi, katerih desni že obstoja. Park sam je zelenica, v katero bodo ob poteh postavljene klopce, katerih bo v vsakem delu parka po osem. Novo pokopališče, na katerem se že vrši pokopavanje rajnih po želji svojcev, se bo od sedaj naprej pričelo uporabljati splošno. Staro pokopališče se opusti popolnoma. Sveta občina ne bo odstopila proti odkupnini, pač pa ga bo prihranila še nadalje za pokopališče, na katerem bodo pokopavali mrliče le po že določenem regulacijskem načrtu. Stara mrtvašnica, ki je že odslužila in eploh več ne odgovarja današnjim higijenskim potrebam, bo odstranjena. Aleje stebrov pri Slavinem vhodu bodo učinkovale zelo monumentalno. Pravo slikovitost pa bo nudil v ozadju Že zasajeni vrstni red topolov. Posebnost pri tem je pester I pogled skozi alejo stebrov preko parka novega pokopališča h kapeli. Objave ljubljanskega velesejma Ljubljanski velesejem se vrši nemoteno naprej. Krasne razstave na Ljubljanskem velesejma vzbujajo vse »plašno občudovanje. Nedeljeno je mnenje ogledovalcev, da tako lepih jesenskih razstav v Ljubljani *e dolgo ni bilo. Čeprav jo razstavljeno ogromno skrbno zbranega gradiva, je vse urejeno tako pregledno in mično, da ne utruja, temveč poživlja. Spričo prikaza tega mirnega intenzivnega dela, katerega sad so te razstave, postane vsakemu jasno, da ia Jugoslavijo ne obstoji nlkaka nevarnost in ljudje pomirjenih živcev odhajajo. Velesejem se vrš nemoteno naprej “® vključno 11. t. m. Vsakomur priporočamo, da si ga ogleda. Golobarji naj goje tiste pasme gololiov, od kateTih imajo tudi gospodarske koristi Med številnimi pasmami je namreč le omejeno število gospodarsko važnih. Sem spadajo: golobi pismo-nošii, nojevoi, risovci in koburški škrjanci. To so zaupljivi, odporni, krepki in živahni golobi, ki se večji del sami hranijo ter redno vale in mladiče skrbno odgajajo. Poleg omenjeniih golobjih pasem je treba omeniti še 9ledeče: malteške golobe, florentince, babnače, golšače, Srakarje in še nekaj drugih. Vse te navedene pasme gololiov so razstavljene na I. banovinski razstavi malih živali, na jesenskem velesejmu do 11. septembra tl. ,i , • i , Tabor ZZD v Predosljah i Ljubljana, 5. septembra 1939. Preteklo nedeljo je organizirala mlada in delavna podružnica ZZD v Predosljah svoj prvi tabor. Za tabor so se res marljivo pripravljali in je bilo tako pričakovati, da bo tabor v Predosljah prava manifestacija zavednega slovenskega katoliškega delastva za stan in narod. Zaradi posebnih zunanjepolitičnih razmer pa je bila prireditev v zmanjšanem obsegu. Predsednik podružnice je tabor otvoril, pozdravil zbrano delavstvo, predvsem pa g. ministra dr. Kreka, gg. botrico in botra nove zastave, predsednika centrale ZZD tov. Prezlja, predsednika Delavske zbornice g. Viktorja Kozamernika, poslanca za radovljiški okraj g. Albina fttiiajda ter domačega župnika g. svetn. Zupanca. Krepko I)OZ(Y.«7lie" -’e nato prv* spregovoril g. minister or. Miha Krek, ki je zaradi važnosti sedanjega a p mirovno politiko naše države v aj.em govoru. (Govor objavljamo na 1. strani.) v- 0 sovoru g. ministra je spregovoril navzo-cim predsednik centrale ZZD tov. Preželi France finm3^7 j V7,ralnemu delu za zmago pro-nrafv zdniženih delavcev ter za zmago pravice v Človeški družbi. .J&&° .ie ^»Pregovoril bivši poslanec za radovljiški okraj, dr. Albin Šmajd. Nato je pred- zabava rovanje vključil, nakar je bila prosta V ljubljansko bolnlinlco po pomoč Ljubljana, 6. septembra. V ljubljansko bolnišnico so spet morali prepeljati nekaj ponesrečencev, oziroma žrtev napada. Med njimi so: Ferdinand Vrankar, žagar fz Podhujšce. V prepiru, katerega vzrok je neznan, ga je Avsenec Jakob* ki sluzi za hlapca pri g. Cerarju, eunil z nožem v desno sl ran ter mu prizadejal težke poškodbe. Njegovo stanje je zelo reeno. Toni Andrej, delavec iz Ljubljane. Na Tržaški cesti ga je podrl na tla neznan avtomobilist. Pohar Ivan, snazilec vozov na ljubljanskem kolodvoru. Pri premikanju vlakov je fr-iSei med odbijače, ki so ga tako stisnili, da je dobil pri Jem precej težke potranje poškodbe, Žagar Janez, delavec v tovarni »KaoJin« pri Kamniku. Nekdo ga je z nožem oklal in 'j« bila potrebna nujna zdravniška pomoč, ker eo se bali, da bo izkrvavel. ; ,i v w > ■W novice Slavnostno akademijo priredi drevi Fantovski odsek s sodelovanjem Dekliškega krožka v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja re-tra II. ob pol 9 v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu: fanfara, državna himna, deklamacija za kraljev dan, proste vaje naraščaja, gimnastika članov in članic, vaje mladenk z žogami, konj, proste vaje gojenk, poljubna prosta vaja Slavka Kokota, Sanje, dvogovor, slavnostni govor, odmor, ritmične vaje članic, bradlja, proste vaje mladcev, rajanje z obroči gojenk, »Tržaškim bratom*, simbolična vaja članov, vaje z medicinkami, mladci, drog, člani, rajanje (članicc), Fantovska himna. Za članstvo in podporne člane je udeležba obvezna. Vabimo pa tudi vso drugo teljsko javnost, da se proslave rojstnega dne našega kralja vsi udeležel Brivnice bodo jutri ves dan zaprte. Velik požar v Sv. Petru na Medvedjem selu. V nedeljo ob pol 9 zvečer je začelo goreti pri trgovcu Sovnšku v Sv, Petru na Medvedjem selu. Ogenj je zajel velik obseg in je bil viden daleč na okoli. Na kraj požara so prihiteli gasilci, ki so takoj stopili v akcijo in preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Skoda je precejšnja, vendar še m točno ugotovljena. Lep uspeh celjskih orožnikov. Včeraj sta orožnika podnarednik Meden Janez in Lenart Alojz aretirala v gostilni Jezernik Terezije v Lokrovcu 25 letnega delavca Kovačiča Ivana iz Kresnic pri Litiji. Ivan je bil ves razcapan in je bil dvakrat ranjen. Pri aretaciji sta ugotovila, da je zaboden v prsi in desno roko. Pri zasliševanju se je dognalo, da je Ivan nevaren vlomilec in tat, ki ima že marsikaj na vesti. Ugotovljeno je, da je Kovačič vlomil v Šmartnem v Rožni dolini pri Tacej Ivanu in mu odnesel lovsko puško, 80 din gotovine in še druge malenkosti. Vlomil ie tudi pri Grobelnikovih, pri katerih je razDil na oknih šipo in se vtihotapil v hišo. Tu pa ni našel kaj posebnega in se je zadovoljil le s sadjem, katerega je precej použil. Pripeljali so ga v Celje in izročili sodišču. Težka motociklistična nesreča. Na mostu čez Savinjo pri Grižah se je pripetila včeraj težka motociklistična nesreča, ki je zahtevala precej težko žrtev. 30 letni sodar Cančar Luka iz St. Jurja ob Taboru se je peljal s svojim motornim kolesom proti Grižam. Blizu Griž pa se je zaletel v ograjo mostu in tako nesrečno padel, da si je močno poškodoval glavo in obe roki. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. Neznan kolesar je podrl na tla v Štorah 29 letnega delavca Gaberja Franceta in mu zlomil desno nogo v gležnju. Zaradi gradnje palače OUZD v Celjn sta se mudila včeraj dopoldne ravnatelj Suzorja g. dr. Korča iz Zagreba in ravnatelj OUZD iz Ljubljane g. dr. Bohinc. Kolikor smo zvedeli, so pogajanja med g. Dolžanom in Suzorjem že nekoliko uspela, da je bilo že tudi govora o odkupu in primerni odškodnini 50.000 din. Tako je upati, da bomo v Celju vendar gradili palačo OUZD in ; tem bodo odpravljene vse kritike. Težka prometna nesreča. Pri Braslovčah se je težko ponesrečil 76 letni posestnik Brinove Anton. Pri padcu si je prebil lobanjo. Pripeljali so ca v celjsko bolnišnico, kjer ie umrl. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-1 sko stanjel Tsmpe- ratnra T 0° , ts I , «cr 0 * 1 S 0 ► le * « M OB O a Veter Pada. vine («oer, 1 »ko.t; m/m 2 m k Ljubljana 7610 25-o|l7-e 81 1 SWi 0-2 del) Maribor 762-3 24-9 13*0 90 5 0 — Zagreb 762 6 27-014 0 90 3 NE, — *— Belgrad 763 1 26-0160 90 6 NNWj — — Sarajevo 762 2 27*0 130 90 7 0 — — Vis 759-8 26-OjlS-O 70 5 SSW, — — Split 7594 31-021-0 50 4 SW, — —1T Kumbor 758-5 29-019-0 60 5 K, — tmm Rab 759-6 270 19-0 60 7 0 — Daliroiiiili 7586 280|20-0 70 3 SSW, — — Vremenska napoved: menljivo vreme. Ponekod Deloma oblačno, spre-bo nekoliko deževalo. Koledar Danes, torek', 5. sepfembra: Lavrencij. Sreda, 6. septembra: Kraljev rojstni dan, Obvestila Nočno slnibo imajo lekarne: mr. BakaT&č, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva eeata 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Posiv. Italijanski in nemški državljani, Slovenci, Srbi in Hrvati, rojeni v letih 1879 do 1921, moški in ženske, ki bivajo na ozemlju dravske banovine, se nujno naprošajo, da v lastnem interesu javijo podpisanemu društvu točen naslov. — Tisti, ki bivajo v mestu Ljubljana in v neposredni okolici, naj se zglasijo osebno v društveni pisarni, Ljubljana, Tyrševa cesta la-IV, med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. Vsi ostali naj javijo svoje naslove pismeno. Stvar je nujna in važna! >Bran-i-bor<, osrednji odbor Ljubljana, Tyrševa cesta la-IV. Javijo naj se izključno le tisti, ki si še niso pridobili jugoslovanskega državljanstva. Pevski *bor Glasbene Matiee ljubljanske bo imel drevi ob 8. v Hubadovi pevski dvorani prvo vajo v novi koncertni sezoni in prvi sestanek celokupnega mešanega zbora. Pevski odbor prosi vse člane, da se sigurno udeleže vaje ozir. sestanka. Ravnateljstvo šole Glasbene Matiee poziva vse gojence, ki so se vpisali v glasbeno šolo, da pridejo danes popoldne k dodelitvi k posameznim strokovnim učiteljem in določitvi urnika. Sestanek bo v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici, in sicer naj pridejo gojenci za klavir točno ob 15., gojenci za violino točno ob 16. in gojenci vseh ostalih predmetov i ^ }^' ^rmk za splošno glasbeno teorijo in mladinsko petje bo nabit v veži poslopja Glasbene Matice. Prijave novih gojencev se še vedno sprejemajo v pisarni Glasbene Matice v običajnih uradnih urah. Novi gojenci, ki se nameravajo vpisati na srednjo glasbeno šolo (državni konservatorij) v Ljubljani, se opozarjajo, da je danes zadnji dan vpisa. Od 7. do 10. bodo sprejemni izpiti in red sprejemnih izpitov bo nabit v veži zavoda. Stari gojenci se sprejemajo do 15. t. m. Redni pouk se začne 18. t. m. Vpisovanje na visoko šolo — akademijo bo prve dni meseca oktobra. Razpis mariborskega gledališkega abonmaja. tprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1939/40 abonma na 22 pred-dramskih, 7 glasbenih ter en koncert). Abonenti uživajo v razmerju proti dnevnim cenam velik popust ter plačujejo svoj abonma v osmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene abonmaju: osem obrokov po din 47, 33, 27, 17 (za uradnike 39, 28, 24, 12) za lozne sedeže; po din 42, 33, 27 (36, 28, 25) za parterne sedeže; pod din 42, 33, 25, 20 (36, 28, 21, 16) za balkonske sedeže; po din 21, 17, 12, (17, 12, 8) za galerijske sedeže. Na razpolago pa so tudi bloki, ki so nekoliko dražji od navadnega abonmaja, pa zato omogočajo obisk poljubnih 15 dramskih in 7 glasbenih večerov. Le za predstave, ki so na lepakih označene z »izven«, ne veljajo bloki. Abonma je veljaven le za imenovano osebo in se med sezono ne more odpovedati. Prijave sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9 do pol 13 ter od 15 do 17 (ob nedeljah in praznikih od 10 do pol 13) do sobote, 16. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži samo do sobote, 9. septembra. Llublfansko gledališče 11 Drama — Začetek ob 20. 4., 5., 6. septembra zaprto. Četrtek, 7. septembra: Velika ekulnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Petek, 8. septembra: Uprtki, na plani Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sobota, 9. septembra: zaprto. * Opera — Začetek ob M. Torek, 5. septembra: Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Izven, Znižane cene od 30 din navzdol. Sreda, 6. septembra: zaprto. , Četrtek, 7. septembra: Plesni večer na izvirno slovensko glasbo. Izven. Znižan« cene od 30 din navzdoL Velik požar v Slov. goricah Sv. Ana v Slov. goricah, 1 sept. , Nad Rošengrundom pri Sv. Ani v Slov. gor. je dne 31. avgusta zvečer okrog pol 11 nenadoma zažarelo nebo v krvavo žarečem siju. Pri posestniku Urbanicu Antonu je švignil ogenj iz gospodarskega poslopja. Ogenj je v hipu zajel ves ogromen objekt lesenega, s slamo kritega poslopja, da ni bilo mogoče več rešiti živine iz gorečega po-slopja, ki je po nekajčasnem mukanju v strašni vročini pogrnila. Zgorelo je 6 glav goveje živine, 2 velika težka vola, 2 kravi in 2 telici. Okoličani, ki so prihiteli na pomoč, so z velika težavo obvarovali pred ognjem sosednje stavbe, ki so bile v veliki nevarnosti. Požar je uničil vse poslopje, v katerem se je nahajal hlev, shramba in stiskalnica. Nadalje je zgorelo mnogo kmetijskega orodja, letošnji pridelek tena itd. Prizadeti posestnik trpi škode nad 30.000 din. Zavarovalnina bo le malenkostna. Požar je gotovo podtaknila zlobna roka. Polkovnik Beck govori svojemu narodu Varšava, 4. sept. AA. Pat. Zunanji minister Beck je imel snoči preko radia govor, v katerem je iziavil sledeče: V trenutku, ko se naša vojska bori za celotnost in nedotakljivost poljske države, ni umestno dajati dolgih pojasnil. Dogodki, ki so se razvijali neposredno pred vojno, bodo pozneje popolnoma razjasnjeni, to pa, kar danes ne verno, zadostuje za razlog, da se naša država bori proti napadu in da uživa simpatije omikanega sveta. Znano je, in nihče, kdor pošteno misli, nam ne more očitati, da se nismo borili za mir. Globoko smo prepričani, da nobena država ne more živeti brez moralnih načel in da tvarno blagostanje ne izraža pravega smisla človečnosti. Odkrito izjavljamo, da bomo branili ta načela do kraja. Naš namen je bil ta, da z miroljubnim sporazumom rešimo vsa sporna vprašanja. Toda tudi pri tem sq meje. Te meje in čut za čast in dolžnost do vsega, kar smo sprejeli 'v dediščino, bodo ostale naprej in njihov smisel bomo izročili bodočim poljskim rodovom. V boju, ki je ideološkega pomena, smo se znašli na isti črti z onimi velikimi narodi, ki kakor mi cenijo moralna načela. Za nami stoji. Francija, naša stara zaveznica, in Velika Britanija. V kolikor bolj se je kazala nevarnost ne samo za našo domovino, temveč za ves svet, v toliko bolj so se krepile zveze, ki jih imamo s tema velikima narodoma, tako da je oblika našega sodelovanja z njima postala stvarna. Upali smo, da bodo držane obveznosti, ki smo jih- sprejeli in ki so nam bile dane. Verujemo, da bomo prebrodili'težke preizkušnje. Imenovana velika naroda sta prepričana, da mi načel ne vžame-mo na lahko, temveč da smo odjoeeni panjih ravnati. Poslanik britanskega veličanstva je obvestil nemško vlado, da bo angleška vlada izpolnila svoie obveznosti do Poljske, ako Nemčija ne umakne do 11 dopoldne svojin čet. , _ '.... ....... Anglija je tako tudi ravnala. Ob 0.30 je zastopnik Francije v Berlinu izročil nemški vladi spomenico ter zahteval odgovor do 17 zvečer. Ker je Francija dobila odklonilen odgovor, bo izpolnila obveznosti do Poljske. V tem zgodovinskem trenutku se spominjam razgovora, ki sem ga imel z maršalom Pilsudskim. V njem je izrazil nekaj globokih misli glede politike, ki jo moramo zasledovati in stališča, ki ga moramo zavzeti v hudih trenutkih. Te njegove misli lahko povem takole: Voditi je treba odkritosrčno politiko z ljudmi in narodi, za katere čast ni prazna beseda. Po tem načelu se je Poljska vedno izogibala nevarnosti, ki bi ogrožale mir vsega sveta. Toda na tej politiki nismo bili razočarani in niso bili razočarani naši zavezniki in razočarani tudi ne bomo, ako stojijo naši vojaki pod poveljstvom maršala Rydz-Smiglega hrabro pred našim sovražnikom, vedoč, da je za njimi ves narod, izpostavljen bombardiranju, ki nasprotuje vsem načelom humanosti. Navzlic temu poljski narod ni omajan v svojem stališču in svoji hrabrosti ter se ne boji bodočnosti, ker se zaveda, da brani načela pravice. Mi Poljaki, ki smo v svoji zgodovini popisali slavne strani naših zmag in našega trpljenja, smo zapisali v svojem spominu-tudi vse pridobljene skušnje posebno pa bridke. V tmenu poljske vlade sem obiskal danes veleposlanika Anglije in Francije, jim stisnil roke in rekel to, kar govorim sedai vam, ki me poslušate. Naj mi bo dovoljeno, da na koncu v tem nudem trenutku omenim, da so uradniki zunanjega ministrstva vsi na svojih mestih in to za ceno svojega življenja in da bodo na njih ostali do konca, obžalujoč, da se jim ne more izpolnili želja, biti na bojišču ter z orožjem v roki braniti načela, na katerih sloni obstoj Poljske. Njihove najtoplejše želje, pošiljam vsem poljskim vojakom. vložile protest zarad torpediranja ladje »Athe- nica. so uradno sporočili, da v zunanjem ministrstvu zdaj spremljajo z veliko pozornostjo dogodke in da bo treba še nekaj časa počakati, da zberejo vse podatke o tem primeru. V ameriških uradnih krogih pravijo, da bo vlada Združenih ameriških držav dala izjavo, s katero bo obsodila kršitev konvencije o pod-morniški vojni, konvencije, ki je bfa podpisana 19"56. leta, ter kršitev mednarodnega prava, če se dokaže, da je nemška podmornica torpedirala ladjo »Atlienio«. Različna poročila o torpediranju angleške potniške ladje ,.Athenia" Angleži opozarjalo na kršitev mednarodnih pravil - Nemci zavračalo vsako krivdo - Amerikanci se še niso pritožili London, 4. sept. AA. Reuter: Ministrstvo za informacije poroča, da je bil parnik Athenia torpediran 200 milj zapadno od Hebridov. Na parniku je bilo 1.400 potnikov. Parnik je bil vpisan v registru v Glasgowu ter je pripadal »Atlantic Liniic. London, 4. s?pt. AA. Reuter: Rešilni čolni parnika »Athenia* so sprejeli in rešili 1830 potnikov in posadke. Rešene potnike in posadko je prevzel parnik »Balkan*, ki je registriran v liverpoolski luki. Potniki so bili v glavnem ameriški, državljani. Washington, 4. sept. AA. Tajnik predsednika Roosevelt Stephen Early je izjavil, da so potniki na parniku »Athenia* po vesteh, ki so prispele v \Vashington, večinoma kanadski in ameriški državljani. Roosevelt je dobil uradno brzojavko o tem torpediranju. London, 4. sept. AA. Havas: Ameriški poslanik Kennedy je sporočil ameriškemu ministrstvu, da je bilo na ladji »Athenia* 200 ameriških državljanov v času. ko je parnik pristal v Belfastu in da so vsi potniki i ladje »Athenia« zdravi, razen tistih, ki jih je ranila eksplozija. Stockholm, 4. septembra. AA. Havas: Švedska jahta »Southern Cross« poroča, da je rešila okoli 200 potnikov s parnika »Athenia*. Norveški parnik »Knut Nelson« je pa rešil okoli $00. ljudi. London, 4. sept. AA. Reuter: Paroplovna družba, ki je lastnica »Athenie« poroča, da je ladjo zadel torpedo 25 milj zahodno od Ini-strahela. Vsi potniki in vse moštvo razen tistih, ki jih je ranila eksplozija, so se rešili z rešilnimi čolni na vojne ladje. Anglija pripisuje krivdo Nemčiji London, 4. sept. A A. Reuter: Informacijsko ministrstvo izjavlja, da je po dosedanjih poročilih ugotovljeno, da so ladjo Athenia torpedirali brez poprejšnjega opozorila. Ladja je plula kakšnih 200 milj od kopnega. V tukajšnjih krogih izjavljajo, da pomeni ta napad neposredno kršitev pravil podmorniške vojne in da to kršitev pripisujejo Nemčiji. Na ta pravila je Nemčija pristala, a pravila določajo, da ne sme nihče potopiti nobene trgovske ladje poprej, dokler niso potniki in posadka na varnem. Ta pravila določajo tudi to, da ladje ne veljajo kot varnostno zavetišče vse dotlej, dokler niso za pol ure vožnje oddaljene od obale, in sicer ob ugodnih okoliščinah. London, 4. sept. AA. Reuter: V svoji izjavi o potopitvi ladje »Athenia« je minister Chur- chill tudi naglasil, da je ministrstvo za vojno mornarico nocoj ob 2.23 ujelo po radiu signal, da je bila ta ladja napadena v oddaljenosti približno 200 milj od severnovzhodne obale Irske ob 21. Rušilcu je bil takoj izdan ukaz, naj hiti na pomoč. Churchill je ob dolgotrajnem odobravanje parlamenta potrdil, da so vsi potniki in vsi člani posadke izvzemši tistih, ki so pomrli zaradi eksplozije, rešeni. Nato pa je pripomnil: Ta srečni izid nikakor ne vpliva na to, da se spremeni dejstvo, da se nezavarovane ladje, oddaljene 200 milj od obale, morejo smatrati kot varne. V odgovor bivšemu ministru za vojno mornarico Aleksandru, ki je v imenu vseh' ljudskih slojev izrazil globoko sožalje o priliki tega novega dejanja, naperjenega proti angleški trgovski mornarici, ie Churchil dejal, da je to de* janje neodpustljiv greh, nato pa zagotovil, da se bodo v najkrajšem času varnostne odredbe izpopolnile. Nemci: »Izključeno, da bi Jo torpedirala naia podmornica1? Berlin, 4. sept. 'k'A. DPjlB: Ko so prispele vesti iz angleškega vira o torpediranju parnika »Athenia«, s katerim se je vozilo 1400 ljudi, je nemška vlada uvedla preiskavo in ugotovila, da je popolnoma izključeno, da bi bila katerakoli nemška podmornica parnik torpedirala. Vse nemške vojne ladje so bile dobile nalog, da se drže točpo in strogo mednarodnih določil o zaplembi tujih vojnih ladij. Samo po sebi se razume, da se vse nemške vojne ladje drže tega naloga. Če je ladjo »Athenia« res zadel torpedo, gre po sodbi nemških strokovnjakov samo za zmoto katere britanske podmornice, ki bi bila v tem primeru nastopila proti mednarodnim določilom. Toda nemški strokovnjaki mislijo, da parnika sploh ni zadel tor- Eedo, temveč, da je trčil ob kakšno plavajočo ritansko mino. Berlin, 4. sept. A A. DNB: Iz dobro pouče nega vira se je zvedelo, da je državni tajnik zunanjega ministrstva • v. VVeizsacker sprejel danes ameriškega odpravnika in mu sporočil, da nemška vojna mornarica nikakor ni zapletena v napad na parnik »Athenio«. Weizsacker je dodal, da so nemške pomorske enote dobile kar najstrozji nalog, da se morajo absolutno ravnati po mednarodnih določilih. Ali se bo Amerika pritožila Washington, 4. septembra. A A. Reuter: Na vprašanje, če bodo Združene ameriške države Da se pospeši izseljevanje Amerikancev iz Evrope ... Ameriški pomorski odbor je izjavil, da se bo brez odloga jmmnožil promet v severnem delu Atlantika in da bo krenilo v Evropo več ladij, da se pospeši izselitev ameriških državljanov iz Evrope. Kaj Je z »Bremenom" London. 4. sept. A A. Stefani: Admiraliteta izjavlja, da nima še nobenega potrdila glasov, ki so se širili preteklo noč, da bi bila neka britanska vojna ladja zaplenila nemški oceanski parnik »Bremen«. Berlin, 4. sept. A A. Stefani: Doslej ni še nobenih poročil o velikem nemškem oceanskem parniku »Bremenu«. Mislijo, da je »Bremen« vsidran v kaki nevtralni luki. Kaj pišejo francoski in angleški listi Včerajšnji »Petit Parisien« piše o včerajšnjih dogodkih in pravi med drugim, da zdaj ves svet ve, koliko je ura. »Journal« pravi med drugim, da gre sedanja pot v smer končnega miru preko nove vojne, ker se je jiokazalo, da je edino ta pot odprta. List na koncu poudarja prepričanje o nepremagljivi moči francoskega orožja. »Excelsior« pa citira besede iz Daladierovega govora, kjer je predsednik vlade poudaril, da je ta vojna Franciji vsiljena. »Ordre« podčrtava, da so vse francoske vlade od konca svetovne vojne pa do danes vodile miroljubno politiko. ' * Pisanje včerajšnjih londonskih jutranjikov kaže popolno enodušnost. Listi pravijo med drugim, da je bil cilj britanske diplomacije zmerom utrditev miru, zdaj je pa prav tako cilj britanskega orožja, da izvojuje končno zmago miru. »Daily Mail« pravi med drugim, da britanski. narod ne čuti sovraštva do nemškega naroda. »Daily Telegraph«: Velika Britanija je . šla v vojno samo zato, ker se je prepričala, da sta v sedanjih razmerah v nevarnosti svoboda in obstanek manjših narodov. Podobno piše tudi >Daily Heraldc Velika Britanija se bori za svobodo in neodvisnost majih narodov in za zmago pravice v razmerju med narodi. Radio Ponedeljek, 4. septembra: 12 Diip4 oarpdnih pw-mi ob spremljevanju harmonike (grgr. V. Janko, S. Banovec. A. Stanko) — 1*2.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Eksotični zvoki (plošče) r 18 Zdravstvena ura: Obratna in obrtna zastrupljanja (ff. dr. Joža • He*--fort) — 18.20 A. Dvorak: Rusalka fantazija (plošče) , — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (k. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura — 20 Lahka glasba. Sodelujeta g. Edvard Kovač (harmonika) in Radi jaki > orkestor 28 Napovedi, poročila — 22.15 Cimermanov kvartet. Torek, ®. septembra: 12 Operetni napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanaki koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — IB Dvospevi: gdč. Poldka Zupanova in ga. Vila Kalin-Ve-dralova, pri klavirju g. prf. M. Lipovšek — 18t40 Organizacijsko, prosvetno in kulturno delo ptl na« (g. dr. Vilko Brumen) — 19 Napovedi, poročila — -19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura — 20 Citnaški trio «Vesna« — 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 2*2 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe z velesejma. Sreda, ti. septembra: 10 Prenos službe božje iz stolnice — 11 Šolska proslava: Kralju Petru II. za rojstni dan (brezpos. nčit. nbLt) — 12 Orkestralni koncert (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel «Štirje fantje« — 18 Mladinska ura: Dedinje, Miločer. Bled, 7» njih mladi naš kralj stolpa v svet (g. Viktor Pirnat) ' 18.20 Reproduc. končert godbe kraljeve garde — 18.40 Šola v služi?! narodne vzgoje (g. prof. E i Bojc) 19 Napovedi, poročila — 19.30 Poročila o naših izseljencih (g. Jože Promrou) — 19.40 Nac. ura — 21) Koncert, pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« — 21 Prenos i7» Belgrada — 22 Napovedi, poro-i Čila — 22.15 Za oddih (plošče). r 4». 5 < • » ) 1 1 » » ■ x------------------------------------------------------------------------------------.. « *4jp •tir 'J: . v Z letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma. — Zgoraj: Vinarska razstava, spodaj: razstava rib. ■ Lojze Pajtler: .26 BEG IZ IUDSKE LEGIGE Upam, da se nisem preveč zlagal, če sem ji dal tako ime. Bal sem se premočno sesti nanjo, ker se je postelja začela tako nevarno žugati, da bi člOvek kmalu dobil morsko bolezen. V šotoru je bilo vse polno jam in kotanj in ni nobena postelja trdno 6tala, tako da te je res »zazibala« v sladko spanje, posebno, če si bil že sam po sebi kaj nemiren in »valovit«. Popravil sem jo, kolikor sem jo mogel, nato pa se začel zanimati za posteljnino. Tukaj sem bil še bolj razočaran kakor prej. Odeje so bile vse rjave od drobnega puščavskega peska, rjuha pa je bila tako umazana, da sem dolgo časa premišljeval, ali je rjava, ali črna. Tedaj so mi povedali, da je bila svoje čase bela . . . Vprašal sem starešino šotora, koliko ljudi se je že valjalo po tej cunji, odkar so jo zadnjič oprali. Skomignil je z rameni in mi zabrusil na kratko: »Se boš že privadil.« Zabrundal sem mu nekaj nazaj, naj se privaja na to svinjarijo on sam. To ga je raztogotilo, da je začel vpiti name: »Kaj misliš, da si prišel v hoteli Se boš že odvadil takih svinjskih misli. Vesel boš lahko, če te ne bo dotetelo v Legiji nič hujšega kakor umazana rjuha.« V tem je mož imel prav in mu ni bilo kaj oporekati. Zato sem umolknil ter začel gledati, kako bi ležišče naredil čim znosnejše. Na umazanijo in prah se v začetku nisem mogel jjrivaditi, zato sem rjuho vrgel pod posteljo in odeje sprašil. Sostanovalci so se mi začeli smejati. Nekdo je celo prij»omnil, da moram biti vsaj častnik, če mislim tukaj igrati gospoda, kajti celo podčastniki niso v Legiji in v Ksar-es-Souku mnogo na boljšem. Med tem je legionar, ki je bil ta dan določen, prinesel večerjo in mi jo je stresel v posodo, kjer je bilo še peska na jjretek. Drugi so jed otepavali z veseljem, zame pa je bila stvar neprebavljiva. Zato sem si kupil pol litra vina, kruh sem pa sam imel. To je bila moja prva večerja v Ksar-es-Souku, na robu puščave. Novi tovariši v šotoru so se tej moji občutljivosti na moč krohotali ter ves večer zbijali šale na moj račun, Da niao bile ravno žametaste in salonske, ni treba praviti, saj smo bili vendar v Legiji in v. Afriki... Po večerji, pri kateri sem otepal trdi kruh in mlačno vino, sem se začel spoznavati s sostanovalci, ki so zdaj bili bolj človeku podobni. Trije med njimi so bili bradati, brade so imeli dolge, plave kakor kaki Tirolci s slik. Prvi od njih me je vprašal, kakšen rojak sem. »Jugoslovan«, sem odgovoril in pričakoval, da mu bom moral na dolgo in široko tolmačiti, kaj je to- Toda v Legiji — čeprav je francoska — zemljepis ni tako tuja reč, zato so bile razlage nepotrebne. Saj ni čuda: sem so se natepli ljudje z vseh vetrov, kako bi potem le-gionarji ne j>oznali te znanstvene panoge vsaj toliko, kolikor je potrebno za vsakdanje življenje. Bradači so mi- potem zaupali, da so Nemci, čeprav ne Tirolci. Več me za ta večer tudi ni zanimalo. Za druga dva sem kar^ sam uganil, da sta Francoza, govorica ju je izdajala. Njune francoščine ni bilo mogoče Zamenjati. Tretja narodnost v mojem šotoru je bil Španec, ki je bil precej visokonos in zapet. Molčal je in se držal sam za6e, kakor da žaluje za izgubljeno častjo. Zadnji je bil pa Poljak, dobra, poštena in odkrita slovanska duša. Takoj sem videl, da se bom z njim lahko kaj poštenega pomenil. Še tisti večer sva postala dobra prijatelja. Poljak je imel posteljo zraven moje. Tako sva se lahko pogovarjala. Prvi večer pogovor ni bil dolg. Za čel sem ga jaz z vprašanjem, kakšni so vsi ti ljudje, ki so z nama. Ni me dobro razumel in je menil, da ga sprašujem po njihovi narodnosti. Odgovoril je: »Zveza narodov.« In začel mi je naštevati, kaj je ta, kaj oni po narodnosti. Potem sem spraševal naprej: »In drugače, kakšni eo?« Zdaj je razumel in dejal: »Saj si lahko misliš. Taki, ki so morali bežati pred postavo.« »Vsi?« »Vsi, kakor razumem. Razen Španca, ki ga je prignali v Legijo kdovekaj.« »Ljubezen«, sem vprašal, zakaj zdelo se mi je, da bi to bil zanj še najverjetnejši razlog. Tovariš je odgovoril samo: »Ne vem. Nikdar ne pove ničesar. Lahko bi bilo tako, kakor praviš. Jaz ga ne maram spraševati. Tudi ti boš storil pametneje, če ga ne boš.« Potem eva umolknila Noč je bila že trda in utrujen sem navzlic vsem neprijetnostim v šotoru zaspal trdo kakor otrok... Drugi dan so že ob pol sedmih zatrobili budnico, a vendar se še ni nihče zvlekel iz postel je. Samo jaz sein skočil pokoncu, navajen reda v naint, in se hitro oblekel. Drugi so se leno preobrnili v jmstelji. Začuden nad tem sem vprašal soseda Poljaka, kako to, da ne vstanejo, ko je trobentač vendar že odtrobil. Tovariš se leno pretegne in mi med zevanjem razloži, da tu nismo v vojašnici, ampak v taboru in da ni treba obuvati čevljev in nog ovijati z ovijačkami, ampak da kar oblečeš dolge hlače,, natakneš cokle, de-neš kajx» na glavo in oblečeš suknjič, pa si gotov. Tedaj šele sem opazil, da imajo vsi nizke cokle, ki jih brez zamudnega Obujanja nataknejo na noge. Med tem časom je prinesel tovariš, ki ga je za ta dan določil starešina šotora, kavo, ki so jo drugi popili kar v posteljah. Šele ko so zatrobili k zboru, se je vsakdo hitro dvignil, vrgel nase obleko, odeje jih položil na kraj postelje in je bil v dobri minuti gotov. • Vprašal sem, kje imajo vodo za umivanje. a so mi povedali, da si moram prej vsak večer prinesti v bidonu vode od črpalke blizu šotorišča, če se hočem zjutraj umiti. Ko smo se zbrali na dvorišču, so nas nove klicali po imenu, nakar so nas pri-delili posameznim skupinam za delo. Največ jih je šlo na drugi konec mafta, kjer so iz ilovice delali opeko, nekatere pa so razdelili nekaj v kuhinjo, nekaj drugam. Mene in nekega Francoza e® P* P®-slali snažit dvorišče. V dobri uri s.va.bjla gotova in sva se vrnila vsak v svoj šotor, ker sva se bala, da tiaju ne bi opazil podčastnik in nama naložil se kako drugo opravilo. Zdaj sem si utegnil, dobro ogledati šotor, ki je bil takle: ... .•« ».. Meter visoko od tal je -bil v krogu narejenen zid iz ilovnate opeke. Krog je imel premer štirih metrov.