Ljubno ob Savinji Elektrika še do zadnje domačije Država napoveduje strožja merila za brezposelne Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti bo doživel precejšnje spremembe. Vlada in parlament naj bi o njem razpravljala že to jesen. Ce bo sprejet, bo država z njim »zategnila« mnoge pravice brez-poslenim. Najpomembnejše nakazane spremembe posegajo v pravice in obveznosti brezposelnih oseb, za katere zavodi za zaposlovanje iščejo primerno zaposlitev. Sprejeti bi bili prisiljeni delo, ki je za stopnjo ali celo dve nižje od tistega, ki so ga opravljali preden so izgubil delo. Za zavrnitev bo »kazen« huda: za polovico nižje nadomestilo ali denarna pomoč. Zavrnitev ustrezne zaposlitve, opredeljene kot enakovredne delu, ki jo je brezposleni pred izgubo dela opravljal, pa naj bi pomenila celo izgubo pravice do teh prejemkov. Predlog znižuje tudi čas prejemanja denarnega nadomestila. To pravico lahko uveljavljajo samo tisti, ki so delali, pa jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi. Če so tisti, ki so imeli zgledno delovno dobo, denimo 20 in več let, doslej prejemali in bili upravičeni do prejemanja nadomestila 24 mesecev, bodo, če bo zakon sprejet, do njega samo še največ 12 mesecev. Pravico do prejemanja denarne pomoči, ki je zdaj trajala 6 mesecev, pa predlog podaljšuje na 12 mesecev. To je samo nekaj predlogov, na katere pa so že odzivi. Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov je v začetku septembra v posebni izjavi za javnost izrazilo odločenost, da bo vztrajalo pri zavračanju vladnega predloga o zmanjševanju časa za prejemanje nadomestila. Ocenilo je, da bi to močno prizadelo starejše katergorije brez-poslenih. Ne strinjajo se tudi s predlogom vlade, da se postavi zgornja starostna meja za posebno zaščito delavk in delavcev 55 let, ampak vztrajajo pri svojem predlogu, to je 50 let. Glede na posledice, ki jih bo ta zakon prinesel, pa odločno zavračajo hitri postopek sprejemanja zakona in poudarjajo, da se bodo za dosego svojih predlogov borili z vsemi sredstvi sindikalnega boja. ■ Milena krstič - Planine (■Slovenska trgovina s tradicijo Spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. številka 36 četrtek, 11. septembra 1997 160 tolarjev Minulo soboto so v krajevni skupnosti Plešivec pripravili prvi krajevni praznik, zaznamovali pa so ga z zanje še kako pomembno pridobitvijo. Svojemu namenu so namreč uradno predali 2 km posodobljene ceste Sopota - Kima. Naložba je bila kar velik zalogaj. Poleg mestne občine Velenje in šoštanjskih termoelektrarn so se izkazali tudi koristniki ceste, saj so poleg udarniškega dela prispevali še od 500.000 do 1.000.000 tolaijev stran 10 Termoelektrarna Šoštanj Obsežna obnovitvena dela na prvem in drugem bloku Prvi in drugi blok Termoelektrarne Šoštanj že dober mesec ne obratujeta, tako pa bo vse do konca oktobra. Lotili so se namreč obsežnih vzdrževalnih in obnovitvenih del, s katerimi bodo podaljšali življenjsko dobo obeh blokov na 55 let. Računajo, da bosta tako nemoteno obratovala do leta 2011. Za obnovitvena in vzdrževalna dela bodo porabili okoli 20 milijonov nemških mark. Kot je povedal vodja tehničnega področja Boris Dejanovič bodo zamenjali glavne parovode, kot-lovske regulacije, sistem notranjega odpepeljevanja, sistem vodenja bloka ter sistem vzbu- janja generatorja. Vzporedno s tem bodo opravili vsa z rednimi remonti predvidena dela. Doslej so potekala dela v skladu s terminskim planom. Upajo, da bo tako tudi v prihodnje in da bo z mesecem novembrom, ko se bodo potrebe po termoenergiji gotovo povečale, vse pripravljeno za nemoteno obratovanje. U(mz) ISSN 0350-5561 VLmdlliViMlL ECmSuSO: ulkiMi ^JTJLIVJJ J2!J Ui'jjij im Ij2 tfi) Uteft •j-r jjjyjjj£D/ TREND d.0.0. DOM UČENCEV, Efenkova 61, VELENJE Tel.: 063/151-110, Fu.: 063/ 856 794 ®wmQ P©EnQ0DS ©©©Ga Mladinski center Velenje Pri založniški hiši Pozoj Velenje je letos poleti izšla nova slikanica. Sodi v zbirko Slovenska dediščina, njen naslov je O treh netopirjih. Na svojih straneh predstavlja drobce iz zgodovine cerkva v Šaleški dolini, veliko pa še o čem drugem. Avtor slikanice je Rok Poles, ilustrirala jo je Urška Stropnik. Širšemu krogu jo bosta predstavila jutri (v petek) ob 19.30 v prostorih Mladinskega centra v Velenju. Torej v prostorih, za katere je Rok pod mentorskim vodstvom arhitekta Nandeta Korpnika zrisal načrte. Tudi za Urško velja zapisati podatek, da bo svoje ilustracije zbrala in postavila na ogled v galeriji velenjskega Mladinskega centra. Utp V soboto popoldne so se veselili na Škrubejevi domačiji v zaselku Savina, visoko nad Ljubnim in dobrih deset kilometrov vožnje po gozdni cesti. Morda se sliši malo čudno, ampak prve žarnice na tej domačiji je lastnik prižgal šele sedaj, prvič je prižgal radio in dve gluhonemi sorodnici sta prvič videli televizijo. Bila je to tudi ena izmed predvolilnih obljub ljubenske županje Anke Rakun, ki je Škrubejevim obljubila še obnovo vodovoda in nakup pralnega stro- več razumevanja pa so pokazali pri Elektru Celje. Končno elektrika tudi na Škrubejevi domačiji Celotno akcijo je vodil domačin iz Savine in ljubenski občinski svetnik Vinko Jeraj, ki je v pozdravnem nagovoru opisal vsa prizadevanja, za tem pa vsem prisotnim veselo zaigral na frajtonarico. Ujp ja. Predračunska vrednost napeljave elektrike do te odročne domačije je bila 4,5 milijona tolarjev, končna vsota je 1,5 milijona, cele tri milijone so torej vredni prispevki in delo sosedov, ki so se ob napornem delu resnično potili. Pri vsem tem je malo nerazumljivo, da ljubenski občinski svet akcije ni podprl in je prispeval le simbolično vsoto, veliko 9770350556014 DOGODKI 11. septembra 1997 Prometna varnost v prvih dneh šole Kljub temu, da so policisti in drugi, ki skrbijo za prometno varnost, že pred pričetkoni šolskega leta s pomočjo sredstev javnega obveščanja in na druge načine opozarjali na previdnost in upoštevanje cestno - prometnih predpisov, s stanjem v prvem tednu novega šolskega leta niso zadovoljni. Na celjskem so zaznali dve prometni nesreči z udeležbo otrok in tri z udeležbo mladoletnikov. Štiri osebe so v teh nesrečah utrpele lahke telesne poškodbe, eden od poškodovanih je bil na poti iz šole. Policisti so v poostrenem nadzoru prometa ugotovili veliko različnih prekrškov. 296 kršiteljev se bo moralo zagovarjati pri sodniku za prekrške, 1517 so jih kaznovali na kraju prekrška, 807 je bilo opozorjenih. Samo zaradi prekoračitve hitrosti bo sodniku predlaganih v postopek 40 voznikov, več kot 700 voznikom pa so izrekli mandatno kazen. ■ mkp Občina Luče ob Savinji Nova cesta v Krnico Pred dnevi je izvajalec, to je ljubljanski SCT, pričel polagati asfalt na štirih kilometrih ceste v zaselek Krnica. Ena večjih letošnjih naložb v občini Luče bo vredna okrog 50 milijonov tolarjev. Pri spodnjem ustroju so veliko pomagali domačini, precej sredstev je prispevala lučka občina, preostali del pa naj bi pridobili iz sredstev za demografsko ogrožena področja, ki jih (razumljivo) še nimajo, imajo pa trdna zagotovila. Novi prostori v osnovni šoli Med počitnicami so izvajalci na lučki osnovni šoli prekrili dotrajano streho, obenem pa v zgornjem nadstropju izvedli groba gradbena dela, s katerimi bodo pridobili dve novi učilnici in kabinet, s tem pa zagotovili prostorske pogoje za devetletko. Notranja dela bodo opravili v jesenskem času in seveda poskrbeli za opremo. ■ jp Občina Šmartno ob Paki Dragi pločniki Zahteve krajanov v občini Šmartno ob Paki po večji varnosti udeležencev v cestnem prometu so med drugim narekovale izgradnjo pločnikov v prvi fazi iz Gorenja do Paške vasi in iz Rečice ob Paki do Šmartnega ob Paki. Projekte naj bi pridobili v teh dneh, naložba pa bo za občino velik zalogaj. Po predračunu naj bi izgradnja omenjenih pločnikov veljala približno 40 milijonov tolarjev. Toliko denarja seveda v občini letos ni na voljo za te namene, zato bodo uresničili le del predvidene naložbe, preostalo prihodnje leto. Kot načrtujejo, naj bi v prihodnjih dneh pristopili k nekaterim pripravljalnim delom. Med drugim naj bi letošnjo jesen v občini posodobili še nekaj krajših cestnih odsekov. Upajo tudi, da se bodo lahko ustrezno za vse dogovorili glede ceste v Podgori. Letos naj bi posodobili omenjeno cesto za znesek, za katerega naj bi se dogovorili z Gradisom, celjsko Cestno podjetje pa jim je tudi obljubilo zamik pri plačilu. ■ tp Mestna občina Velenje Obisk poslanske skupine ZLSD Minuli petek je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov na pobudo šaleškega poslanca Bojana Kontiča obiskala Velenje. Na sprejemu pri županu mestne občine Velenje Srečku Mehu so se seznanili s težavami in uspehi mestne občine. Spregovorili so o bodoči regionalizaciji Slovenije in o vlogi Velenja pri širšem povezovanju občin s tega prostora. Politika pri odločanju o novih regijah nikakor ne sme ponovno mimo volje ljudi, kot se je to dogajalo pri reformi lokalne samouprave. Delovni obisk so nadaljevali v Premogovniku Velenje. Po ogledu proizvodnje v premogovniku je direktor dr. Franc Žerdin prisotnim pojasnil načrte podjetja vključno z načinom lastninjenja. Poslance je seznanil tudi z željami in zahtevami, ki jih zaposleni naslavljajo na vlado. V imenu poslanske skupine je predsednik stranke Borut Pahor obljubil pomoč in obenem prosil za sodelovanje pri sprejemanju nacionalnega energetskega programa, ki bo za daljši čas določil mesto Premogovnika Velenje v slovenski energetski politiki. ■ Poslanska skupina ZLSD na obisku v Premogovniku Velenje. Šolski center Velenje Na jesenskem maturitetnem roku 52 kandidatov Z izpitom iz slovenskega jezika in književnosti se je prejšnji torek začel jesenski rok mature, na katerega seje v Sloveniji prijavilo 1921 kandidatov iz 124 srednjih šol. Na Šolskem centru Velenje se je zanj prijavilo 52 kandidatov. Največ je bilo gimnazijcev - 34. Od tega jih je 11 opravljalo maturo prvič, 4 kandidati pa v celoti drugič. 8 jih je popravljalo eno negativno oceno, prav toliko pa tudi dva negativno ocenjena predmeta iz prejšnjega matu-ritetnega roka. Med tokrat prijavljenimi kandidati so tudi 3 taki, ki so izboljševali matu-ritetno oceno, en kandidat pa je imel 2 »popravca«. Na Srednji elektro ter računalniški šoli je maturo v jesenskem roku opravljalo 13 kandidatov, od tega 5 celotno maturo, 3 so popravljali po en, 5 pa po dva negativno ocenjena predmeta iz prejšnjega ma-turitetnega roka. Na Srednji strojni šoli so imeli 5 jesenskih maturitetnih kandidatov, od tega sta 2 opravljala maturo v celoti, 1 je popravljal eno, 2 pa dve negativni oceni mature iz meseca junija. Do prejšnjega petka so pisali maturitetne pole v prostorih sejne sobe velenjskega zdravstvenega doma, dan kasneje pa v prostorih velenjskega šolskega centra. Hkrati s pisnimi so potekali tudi ustni izpiti, te pa so končali včeraj (v sredo). Državni izpitni center bo po opravljenem zunanjem ocenjevanju obdelal podatke in natisnil maturitetna spričevala ter obvestila o uspehu. Dijaki jih bodo prejeli na svojih šolah v ponedelejek, 22. septembra. Kandidati, ki bodo uspešno opravili maturo v jesenskem roku, se bodo lahko najkasneje do 25. septembra z drugo prijavo za vpis prijavili za prosta vpisna mesta na obeh slovenskih univerzah. To drugo prijavo, v kateri bodo navedli en študijski program, za katerega izpolnjujejo zahteve, morajo skupaj z dokazili poslati neposredno fakulteti, akademiji ali visoki strokovni šoli. ■ tp Občina Nazarje Telekom hiti Največja naloga nazarske občeine v letošnjem letu je gotovo bistvena razširitev telefonskega omrežja. Izvajalci so v preteklih dneh sklenili polaganje kabla in hkratni razvod za sistem kabelske televizije v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, v tem času pa bodo enaka dela pričeli še v Nazarjah. Novih naročnikov za telefonske priključke je v občinskem središču dovolj, malo pa se je doslej zatikalo zanimanje za kabelsko televizijo, vendar v Nazarjah računajo, da bodo tudi tu pravočasno zagotovili zadostno število naročnikov. ■ Ob prazniku novi prostori za najmlajše ŠOŠTANJ - 30. september je praznik občine Šoštanj. Ob tej priložnosti bodo pripravili bogat program prireditev, ki bodo trajale vsaj dva tedna, z njimi pa bodo pričeli že 20. septembra. Nove pridobitve, namenu jo bodo predali ob prazniku, pa se bodo razveselili tako otroci kot starši in zaposleni v Vrtcu Šoštanj, saj bodo postali bogatejši za okoli 140 kvadratnih metrov prenovljenih in lepo urejenih prostorov. Urejajo jih v »stari banki« (nasproti šole Karla Destovnika - Kajuha) s pomočjo Premogovnika Velenje. Tako bodo v Šoštanju vsaj malo sprostili nemogočo prostorsko stisko s katero se srečujejo že dlje časa. Posebej huda pa je letos, ko je bilo v Šoštanju za vpis v vrtec, izjemno zanimanje. ■ mkp Celjski sejem od 12. do 21. septembra Ogledalo slovenske uspešnosti Jutri (v petek) bo v Celju, tokrat že tridesetič, odprla svoja vrata največja sejemska prireditev v Sloveniji. Geslo sejma je: »Ogledalo slovenske uspešnosti«. Na njem bo na 55 tisoč m2 površin razstavljalo 1765 razstavljalcev iz 29 držav. Organizatorja - podjetje Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije - obljubljata sejemsko prireditev, kot je v Sloveniji še ni bilo. V 10 dneh naj bi si jo ogledalo četrt milijona obiskovalcev. Sejem bo odprl predsednik države Milan Kučan. Te osnovne podatke so na novinarski konferenci prejšnji petek povedali direktor Celjskega sejma Franc Pangerl, predsednik poslovnega odbora MOŠ Stanislav Kramberger, na konferenci pa sta sodelovala še sekretar poslovnega odbora MOS Slavko Pukl, Breda Obrez Preskar, vodja službe za razstavljalce ter predstavnica generalnega pokrovitelja sejma - celjske Kovinotehne. Obiskovalci sejma in tudi razstavljalci bodo - po besedah sogovornikov - na tokratni jubilejni prireditvi lahko opazili nekaj novosti. Med drugim prenovljeno dvorano E, novo konferenčno dvorano, novo Intalovo vzorčno hišo ter nekaj tehničnih izboljšav na samem sejmišču. Sogovorniki so povedali, da sicer še ne bo vse tako, kot bi moralo biti, a bodo to dogradili in spremenili v prihodnje. Mnenje, da bo obiskalo letošnjo prireditev vsaj toliko, če ne še več obiskovalcev kot lani, so gradili na osnovi rezultata prve raziskave javnega mnenja. Ker se ideja o hkratni otvoritvi avtoceste ni izšla, pričakujejo največ kritike zaradi gneče na cestah in iskanja parkirnega prostora. Letos se bojijo prometnih zamaškov bolj z mariborske smeri kot ljubljanske, saj so na poti iz Maribora v Celje kar tri prometne točke, kjer se promet med sejmom izjemno zgosti. Obiskovalcem svetujejo in jih prosijo, da ohranijo mirno kri in naj bodo sploh v konicah še posebej previdni. Obiskovalcem sejma bo na voljo 4300 parkirnih mest, 1100 pa jih bo za razstavljalce. Tradicionalno bogata bo tudi letošnja obsejemska dejavnost, saj naj bi se zvrstilo kar 94 dogodkov: od strokovnih srečanj, seminarjev, posvetov, predstavitev in predavanj v šestih tematskih sklopih. Najzanimivejši letošnji posveti bodo o delovni zakonodaji, malem gospodarstvu, finančnih spodbudah ter razvoju obrti in podjetništva. Stanislav Kramberger je med drugim poudaril, da imajo obrtniki in podjetniki izjemno potrpljenje pri reševanju nakazanih vprašanj in daje celjski poligon vedno začetek aktualnih vprašanj z njihove področja (letos bo to plačilni red), po dosedanjih izkušnjah pa realizacija teh traja do treh let. Omenimo naj še, da bo Obrtna zbornica Slovenije na letošnjem sejmu pripravila razstavo poslovnih daril, to bo stalna razstava, sveže dnevne novice in podatke o mednarodnem obrtnem sejmu v Celju pa bo letos prvič mogoče spremljati tudi na internetu. ■ tp Bogastvo ima V teh dneh, ko predvsem po Savinjski dolini trgajo kobule zelenega zlata, se po naši ožji in širši okolici razširjajo govorice o drugačnem zlatu in drugih dragocenostih. Kost, ki jo že nekaj časa glodajo nekateri časopisi, je vrgel nekdanji domobranski častnik s Hrvaške. Zatrjuje namreč, da v Prožinski vasi, nedaleč od Štor, med zadnjo svetovno vojno niso zleteli v zrak le vagoni, ki so bili naloženi z orožjem in eksplozivom, ampak naj bi bilo na njih tudi domobransko bogastvo. V zemlji, kamor je štorska železarna pred leti navozila veliko odpadne žlindre, naj bi bilo tako kar nekaj zabojev s Paveličevimi cekini. Okoliški prebivalci o tem ne vedo nič. Deležni so bili veliko različnih nabojev in drugega razstreliva, ampak nikakršnih cekinov. V zadnjem času pri nas govorimo še o drugačnih zakladih. Čudnih omamnih zakladov v slovenskih tovornjakih ne najdejo le tujci, tudi našim carinikom se od časa do časa posreči kakšna taka bera. Vse to pa dokazuje, da s(m)o Slovenci pravi mojstri na tem področju. Pa ne le, kar zadeva mamil. Tudi ko kdo omenja preprodajo orožja, se na seznamih pojavljajo državljani dežele na južni strani Alp. Pred dnevi smo si kar oddahnili, ko so Nemci demantirali vest "naše nekdanje" tiskovne agencije, da so v Nemčiji Ob dveh domačinih priprli še tri Slovence. V resnici (vsaj tokrat) v stvar niso bili vpleteni naše gore listi, ampak sosedje. So se pa naši ljudje znašli v avstrijsko-slovenski verigi tatvin in preprodaje dragocenih kamnov. Skoraj vedno kdo različno barvo od naših poskrbi, da se o Sloveniji po tujini govori in piše. Saj veste, da dober glas seže v deveto vas - slab pa mnogo dlje! Te dni smo bili spet enkrat deležni veliko hvale. Evropski komisar za promet nas ni mogel prehvaliti, kako uspešni smo pri gradnji cest in kako dober sistem zbiranja denarja za to gradnjo in vzdrževanje smo si izmislili. Ob tem mu nihče od naših sogovornikov ni priznal, da smo tak sistem podedovali še od rajnke države. Saj nam hvala vedno dobro dene. Pa čeprav se včasih izkaže, da imajo pohvalne besede pogosto slab učinek. Tudi ob sprejemanju v prvi krog širitve Nata so nas vsi samo hvalili, pa smo videli, kaj se je zgodilo. S cestami je povezan tudi pretok ljudi. Tudi preko meje. S tem, ko lahko tudi v Italijo gremo le z osebno izkaznico, seje še enkrat potrdilo, da je to ena najbolj odprtih državnih meja. A bo taka odprtost menda le kratkotrajna, kajti tudi nad to mejo visi "schengenski" meč. Tudi tu se bodo začele delitve na "naše", s čimer se bo mislilo na tiste prave Evropejce, in druge. No, morda nas bodo le potisnili na tretji tir, ki pa bi v tem primeru pomenil za nas ugodnost. Pomenil bi namreč, da nam ne bi bilo treba čakati v vrsti z drugimi "neevropskimi" državljani. Če se to ne bo zgodilo, nam tudi to, da lahko mejo prečkamo le z osebno izkaznico, ne bo veliko koristilo. In spet bomo ostali na obrobju Evrope. m (k) 11. septembra 1997 AKTUALNO NilŠ VAS 3 Bo Velenje na območju TRC Jezero dobilo nov bazen? V sedanjem bazenu utopi preveč denarja V dneh, ko se poletna kopalna sezona počasi zaključuje, spet postaja aktualen velenjski bazen. Tisti, o katerem smo na začetku sezone zapisali, da v njem denar, nemenjen obnovi, takoj potone na dno. Tega sedanji upravljalec Športno- rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje in z njim direktor Marjan Klepec sploh ne skriva. Posledice hitre gradnje izpred 26-ih let Velenjčani plačujejo še danes. Mimogrede pa je to malenkost z ostalimi stroški, ki jih povzroča, iz njega dnevno zaradi poroznega korita »uide« desetina vode, kar pomeni, tla se ta v desetih dneh v njem, če to hočejo ali ne, nujno zamenja. Če obnovimo zapis iz maja letos, ko smo se o tem, kako bazen pripraviti za novo sezono, pogovarjali z Marjanom Klepcem, se lahko spomnimo njegovih besed, ko je rekel,da je to, kar delamo z njim vsako leto, le krpanje, ki dolgoročno za Velenje ne prinaša rešitve in da bi bilo treba razmišljati bolj dolgoročno. »Osebno sem prepričan, da je bazen v takem stanju, da ga je nesmiselno parcialno popravljati, ampak bi bilo treba obstoječe objekte odstraniti in zgraditi popolnoma nov, sodoben objekt,« je rekel takrat. Danes je v to še bolj prepričan in uspel je k takemu razmišljanju pritegniti tudi tiste, ki jim ni vseeno, kaj se s tem poletnim »nadstandarom« v Velenju dogaja. Grič vse bolj rine v bazen Pri tem je imela nekaj tudi stroka, ki je opozarjala, da bi bilo nujno treba pred temeljitim posegom v sedanji bazen sanirati grič, ki ga kopališče očitno privablja in zato iz leta v leto bolj drsi vanj oziroma proti njemu. Stroški pleksa (brez zimskega bazena) na območje Turistično-rekreacijskega centra Jezero dejansko so. »Danes, ko sanacija ugrezninskega območja in ekološka sanacija jezer že kaže prave rezultate in TRC Jezero dobiva pravo podobo, menimo, da bi v ta vodni kompleks lahko sodil tudi odprti bazen. Urbanisti so takih posegov pa bi bili zelo hitro blizu tistim, ki bi jih predstavljala novogradnja. Lokacija, zelo primerna za novo letno kopališče, če bi o njem v Velenju razmišljali, pa bi bila na območju Turistično-rekreacijskega centra Jezero. Bazen med Belo dvorano in avtokampom? Dr. Milan Medved iz Premogovnika Velenje, ki nad tem centrom bdi, nam je potrdil, da razmišljanja in ideje o selitvi kopalnega kom- idejo že preverili in našli primerno lokacijo med Belo dvorano in avtokampom.« Lokacija bi bila zelo primerna Lokacija ni izbrana naključno, okolica za kaj takega nudi veliko pogojev, med drugim je tam mimo speljan toplovod, urejena so parkirišča, do tja bodo kmalu vodile iz centra mesta najmanj tri peš poti, blizu je železniška postaja v Pesju, kar omogoča, da bi bazen lahko postal tudi regijsko zanimiv, nenazadnje pa bi z letnim bazenom na tem območju dobil novo priložnost in privlačnost tudi avtokamp, center mesta pa z umaknitvi-jo letnega kopališča nov in dragocen mestni prostor. Nov PUP za TRC je v izdelavi Pri tem v Premogovniku Velenje poudarjajo, da je to zamisel, ki ji do uresničitve manjka še veliko, med drugim tudi dogovor o načinu financiranja, če se bo lokalna skupnost ogrela za idejo (»da ne bi zdaj kdo mislil, da bo bazen gradil in financiral Premogovnik«), Da pa bo beseda meso postala, bo preteklo še nekaj časa, predvsem pa se bo treba o marsičem pogovoriti in idejo sploh sprejeti. Zaenkrat, kolikor vemo, je za območje RTC Jezero naročena izdelava novih prostorsko-ureditvenih pogojev, dokumenta, ki opredeljuje podobo tega prostora. »Pred leti je bil že izdelan ureditveni načrt za to območje, ker pa se zadeve spreminjajo, prepletajo se sedanja in pretekla spoznanja s prihodnjimi idejami in načrti, je prav, da se to uredi s prostorskim dokumentom,« je rekel dr. Medved. Naslednji korak pri uresničitvi ideje naj bi prevzel mestni svet z obravnavo takega dokumenta (ko bo izdelan), potem pa bo že lahko dobil krila tudi podjetniški interes. ■ Milena Krstič - Planine , foto: -rik V EKO Velenje sklenili lastninjenje Odslej delniška družba EKO Velenje je danes delniška družba z okoli 250 delničarji. Lastninjenje so s prvo skupščino delničarjev v avgustu sklenili. Dvakrat po 10 odstotkov v družbi imajo skladi, 13 odstotkov so prodali s certifikati, 8 odstotkov je notranjih lastnikov, Sklad za razvoj oziroma zdaj novi lastnik Trdnjava Velenje ima 27 odstotkov, 32 odstotkov pa je rezerviranih za notranji odkup. Z zadovoljstvom, pravijo, se ozirajo nazaj, saj jim dosedanji uspehi kažejo, daje bila pot, ki so jo pred petimi leti izbrali, prava. V tem času so uresničili devet desetin tistega, kar so si začrtali, v poslovanju pa kaže celo bolje, kot so sprva menili, da bo. Še vedno so tesno navezani na enega samega kupca, to je je Renaultov Revoz iz Novega mesta, za clia izdelujejo kabelske sete. EKO je pridobil certifikat B-grupe EAQF po ocenjevanju dobaviteljev. Lani so ustvarili za 1, 4 milijarde tolarjev prihodka (letos v sedmih mesccih milijardo), v pod- Andrej Glušič pravi, da so v EKO Velenje z rezultati zadovoljni. Sodelovanje z novomeškim Revozom je zgledno. jetju pa je zaposlenih 143 ljudi. Ozirajo se že v naslednje petletno obdobje. V njem bo imel osrednje mesto spet Revoz, čeprav ni izključeno sodelovanje še z drugimi, kolikor smo lahko razbrali iz pogovora z direktorjem delniške družbe EKO Andrejem Glušičem, ki pa o tem pred decembrom, ko bodo usmeritve jasne, ni želel povedati več. Nakazal je le, da se spogledujejo tudi z drugimi kupci, ker razmišljajo, da bi se v izdelek še poglobili. »Danes se ukvarjamo z dodelavo, v naslednjem obdobju pa načrtujemo lastni razrez in oskrbo od evropskih dobaviteljev,« pa je nakazal razmišljanja za naslednje petletno obdobje. I Milena Krstič - Planine Urejeno parkiranje in dovoz Podjetje je del sredstev za naložbe namenilo v ureditev proizvodnih prostorov, ureditev okolice ter parkirnih prostorov in dovoza do njih. Po Štr-benkovi dnevno pripelje poprečno 30 tovornih vozil, ne samo v EKO, ampak tudi v Elektroniko in Notranjo opremo, zato se jim je zdelo ta problem nujno ustrezno urediti. Občini Luče in Ljubno Mozirsko Okolje ali velenjski PUP? Pred tednom dni so se v Lučah na skupni seji sestali svetniki občin Luče in Ljubno. Obravnavali so eno samo točko, pa najbrž toliko bolj pomembno. Izbrali naj bi namreč skupnega izvajalca za zbiranje in odvoz odpadkov, pri čemer so se odločali med mozirskim Javnim komunalnim podjetjem Okolje in velenjskim PUP-om. Končne odločitve po nekajmesečnem odločanju tudi tokrat niso sprejeli. Nobena od ponudb namreč ni prepričala prav vseh svetnikov, preglasovanju pa so se odrekli. Na koncu so imenovali posebno komisijo, ki jo sestavljajo člani obeh občinskih svetov. Zadolžili so jo, da se mora v septembru še enkrat sestati z obema možnima izvajalcema, šele na podlagi tega naj bi se občinska sveta odločila, znano pa je, da PUP Velenje še odvaža smeti v občinah Nazarje in Gornji Grad, občina Mozirje pa je ustanovila novo podjetje Okolje. ■ jp IO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Cenjene stranke obveščamo, da ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE serije G po UGODNIH CENAH. Vnovčite lahko delnice Gorenja, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Save Kranj, Cinkarne Celje, Color Medvode... Za odkupljene delnice nudimo TAKOJŠNJE PLAČILO. Kapitalski dobički prvih prodaj privatizacijskih delnic NISO OBDAVČENI. Posredujemo pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pokličite nas na telefon 855-964 ali 854-254, int. 285. Prepričani smo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja. Kraje v M clubu niso tako nedolžne, kot so videti na prvi pogled Neznancisovedeli7 po kaj so prišli Z mize in iz predalov direktorja M cluba Velenje Marjana Gaberška so neznanci ali neznanec najbrž že dan po tistem, ko so zaposleni odšli na kolektivni dopust, odnesli najnovejšo serijo skic modelov, ki jih je M club nameraval izdelovati za sezono pomlad-poletje 1998, izginili pa so tudi že narejeni izdelki, vzorčni modeli, za isto sezono ter nekaj originalnih izdelkov slovitih kreatorjev Vesaceja in Armanija. Z zadevo se seveda ukvarjajo kriminalisti. V M clubu so po vrnitvi s kolektivnega dopusta posledice te kraje še ugotavljali in pri tem jim je postajalo iz dneva v dan bolj jasno, da v njihovem primeru najbrž ni šlo za klasično krajo, tatvino, odtujitev, ko nekdo nekaj ukrade zato, da ima, ampak da se za tem skriva najbrž kaj več. »V zvezi s to krajo bi želel omeniti tri razsežnosti, čisto osebno, s katero se je neznanec Direktor M cluba Marjan okoristil, drugo, kjer gre lahko Gaberšek poudarja, daje za preprodajo izdelkov, mseve-pri tej kraji šlo za skrbno da tisto> ki nas Je naJbolj izbiranje izdelkov. Z nez- prizadela, krajo idej in krajo v nancem ni odšlo vse po vzorčni sobi, kjer smo imeli vrsti, kot se zgodi pri shranjeno kolekcijo za naše klasičnih krajah, kupce, da jim pokažemo, ponudimo in prodamo izdelke za naslednjo sezono. Samo iz vzorčne sobe pa je bilo ukradenih več kot 70 izdelkov,« je povedal Marjan Gaberšek. Direktor M cluba je razmišljal, ali ne gre nemara v tgm primeru za industrijsko vohunjenje, ki naj bi bilo pri nas kar pogosto. »Dejstvo je, da izdelkov, ki jih imamo, ne moremo patentno zaščititi in da je kolekcija uresničitev idej, zamisli, ki jih pripravlja cela ekipa kreatorjev M cluba. Vznemirja tudi dejstvo, da so bili izbrani najboljši modeli, tudi iz omare v moji pisarni in z moje pisalne mize, od koder je izginilo praktično vse, od osebnih stvari do idejnih skic, s katerimi načrtujemo sezone vnaprej, ne samo za prihodnjo pomlad, ampak delno tudi že za sezono 99. Tudi mi smo najprej pomislili na to, da se je s tem pač nekdo okoristil, da gre za klasično krajo. Ampak, če nekdo pride krast, zgrabi izdelke, ki so na obešalniku, tu pa je šlo za skrbno izbiranje zadev, ki so zelo aktualne.« Kriminalisti zadevo raziskujejo, v M clubu pa gre delo naprej, zaradi tega dogodka ni nič moteno. Takoj so poskrbeli za proizvodnjo nadomestnih izdelkov, tako da bodo njihove stranke lahko normalno zaključevale in si ogledale kolekcijo za naslednjo pomlad in poletje, povezali so se z vsemi zunanjimi partnerji in jih obvestili o kraji, ker je bilo ukradenih tudi nekaj teh izdelkov. ■ Milena Krstič - Planine Na Ljudski univerzi Velenje že načeli novo šolsko leto Pestro ponudbo so še obogatili Prvega septembra so tudi na Andragoškem zavodu Ljudske univerze v Velenju načeli novo šolsko leto. Direktorica Mirjam Šibanc zagotavlja, da z mnogimi novostmi. Vse možnosti in pestrost izobraževanj, ki jih nudijo v novem šolskem letu, so prikazali v katalogu. Prejela so ga vsa gospodinjstva v mestni občini Velenje z okolico in odziv nanj je že v začetku presenetljiv, z zadovoljstvom ugotavljajo na Ljudski univerzi. Obeta se jim še eno bogato izobraževalno leto. Na prvi in drugi stopnji strokovne izobrazbe sta novosti dve: skrajšani program za kuharskega in natakarskega pomočnika ter za pomožno šiviljo. Na četrti stopnji so z matično šolo v Celju dogovorili dva nova programa, in sicer za voznika motornih vozil - avtomehanika (vpisujejo v prvi letnik) in prekvalifikacijo za voznika, kamor vpisujejo tiste, ki že imajo IV. stopnjo zahtevnosti, želijo pa se prekvalificirati v ta poklic. Na V. stopnji je novi program gostinski poslovodja, po V stopnji, za tiste, ki so to stopnjo že pridobili, pa vpisujejo oziroma dajejo možnost vpisa v program poslovni sekretar in turistični vodnik. »Med najpomembnejšimi novostmi pa je vez s Fakulteto za organizacijske vede Kranj za program organizacija in management. O tem se še dogovarjamo, saj za to, da prenesejo oddelek v Velenje, postavljajo nekatere posebne pogoje, med drugim prenos pogojujejo s številom vpisanih,« pravi Mirjam Šibanc. Na področju jezikovnega izobraževanja vpisujejo v programe od prve do pete stopnje v 100-ure programe. »Ena od prednosti naše ustanove pri tem je ta, da so skupine majhne, da je v njih največ 10 udeležencev in Mirjam Šibanc: »Več kot 10.500 udeležencev v 635 izobraževalnih oblikah, ki jih je petčlanski kolektiv Ljudske univerze Velenje ob pomoči več kot 100 zunanjih sodelavcev izvedel v zadnjih petih letih, je podatek, ki nekaj šteje.« da so predavatelji zelo dobro usposobljeni. Nudimo možnost prilagajanja popoldanskim in večernim terminom, v popolnosti pa upoštevamo tudi želje udeležencev.« Sicer pa, kot že rečeno, vse podrobnosti najdete v katalogu, ki mu je dodana tudi prijavnica. Iz nje je razvidno, da bodo tisti, ki bodo prijavnice oddali do 25. septembra, imeli možnost sodelovati v nagradnem žrebanju. Trem udeležencem bodo omogočili brezplačno udeležbo v izobraževalni obliki, tisti pač, za katero se bodo prijavili. Imena nagrajencev pa bo objavil Naš čas. ■ Milena Krstič - Planine Osnovna šola za odrasle Na »novo« (po prekinitvi) so na Andragoškem zavodu Ljudske univerze v Velenju uvedli spet osnovno šolo za odrasle. Vabijo tiste, ki jim manjka 6., 7. ali 8. razred osnovne šole, da pridejo. Šolanje bo brezplačno. Zadruga Mozirje Le povprečna letina v kmetijski dejavnosti Polletna ocena kmetijske proizvodnje na Zadrugi Mozirje kaže, da bo letošnja letina v tej dejavnosti le povprečna, razlogov za takšne dosežke in predvidevanja pa je seveda več. Osnovna dejavnost je seveda odkup mleka, pri čemer so za lanskim polletnim dosežkom zaostali le za 3 desetinke odstotka in letni načrt uresničili 46-odstotno, vendar glede na izkušnje zadnjih let to ni zaskrbljujoče. Zadovoljstvo vzbuja dejstvo, da kar tri četrtine odkupljenega mleka dosega ekstra kakovostni razred, pa tudi vsebnost tolšče in beljakovin je nad normalno za rjavo pasmo. Pri tem pa vendarle skrbi podatek, da ena četrtina vseh količin pridelanega mleka ne dosega določene suhe snovi, zaradi česar rejci pri odkupni ccni izgubljajo do deset odstotkov, dodatni odbitki pa nastajajo tudi zaradi pogostih obolenj vimen, katerih zdravljenje je zahtevno in še drago povrh. S pridelavo mleka se na tem področju ukvarja še 420 rejcev, leta 1992 jih je bilo še okrog 600, tržna pridelava na kravo pa v povprečju dosega 3500 litrov letno. Pri odkupu klavne živine so krepko presegli lansko polletno količino, ta porast pa gre na račun tistih rejcev, ki so opustili prirejo mleka in se usmerili v pitanje. Dober podatek je tudi, da kar 80 odstotkov odkupljene živine predstavlja mlado pitano govedo, v skupni količini pa ovce in jagnjeta predstavljajo le en odstotek, vendar je ob tem treba povedati, daje Zadruga Mozirje edina na širšem celjskem področju, ki odkupuje jagnjeta. Precej nezadovoljni so na zadrugi zaradi tega, ker živinorejci niso uspeli v prizadevanjih za sprejetje odloka o prepovedi klanja telet. Prepoved namreč še velja, zanimanja za nadaljnje pitanje pa ni, saj klavnice za takšno živino niso zainteresirane. Pri rastlinski pridelavi niso preveč zadovoljni z doseženim. Odkupili so namreč le 12 ton pšenice, kar je le polovica odkupa glede na prejšnja leta. Pridelava krušnih žit za trg se ne povečuje, raste pa pridelava žit za domačo uporabo in za živinsko krmo. Neugodno vreme s pogostimi padavinami in premalo toplote je razlog, daje letošnja kakovost hmelja pod povprečjem. Poleg tega cena hmelju na svetovnem trgu pada, pa tudi doma oblikovana cena bo zaradi slabše kakovosti nižja. Torej pri hmelju na mozirs-ki zadrugi letos pričakujejo rahlo izgubo. ■ jp Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina Občinski prazniki tako in drugače Nekdanja občina Mozirje, ki je povezovala celotno področje Zgornje Savinjske in zadrečke doline, je slavila občinski praznik 12. septembra, v spomin na pomembne dogodke v letu 1944. Ta datum je bil močno sporen že za takratno občinsko skupščino, po osamosvojitvi Slovenije seveda, nesoglasij in nasprotovanj pa je bilo konec z uveljavitvijo nove lokalne samouprav in oblikovanjem petih novih občin. Te so se »iskanja« lastnih občinskih praznikov lotile vsaka po svoje, dve praznik že slavita, ostale tri pa se še vedno odločajo, tudi vsaka na svoj način. Značilno je, da se večinoma opirajo na narodopisno izročilo in velike vsakoletne prireditve v posameznih krajih, zanimivo pa je tudi, da štiri občine že imajo občinske zastave in grbe. Kdaj in kako torej v posameznih občinah že praznujejo in kako šc bodo? Občina Luče: Najbolj v »zaostanku« so v občini Luče ob Savinji, temeljni razlog pa je prav lokalna samouprava, oziroma njene predvidene spremembe. Na podlagi teh naj bi nova občina postala tudi krajevna skupnost Solčava, seveda sestavni del občine Luče. Ta problem je star točno toliko kot nova lokalna samouprava, »zato smo na občinskem svetu skleniti, da bomo pač počakali na končni razplet. Gotovo ni smiselno, da v občinski praznik, zastavo in grb vključujemo tudi Solčavo, ki hoče svojo občino in nato zahteven postopek pričenjamo znova samo za občino Luče. Ko bo Solčava uspela v svojih težnjah po lastni občini, bomo v Lučah občinski praznik slavili vsako drugo nedeljo v avgustu. To je dan lučkega zavetnika sv. Lovrenca, na katerega se navezuje tudi naša vsakoletna turistična in narodopisna prireditev,« pravi župan Mirko Zamernik. Občina Ljubno: V ljubenski občini so imeli med vsemi petimi še najmanj težav glede občinskih simbolov. »Občinski praznik smo brez oklevanja povezali z gozdarjenjem, spravilom lesa in zlasti splavar-jenjem, kije opredeljevalo delo in življenje prebivalcev našega področja v polpretekli zgodovini. Temu izročilu namenjamo tudi vsakoletni flosarski bal vsako prvo soboto in nedeljo v avgustu, letošnji je bil že 37. po vrsti, v zadovoljstvo prav vseh prebivalcev naše občine praznik slavimo 31. julija, ponosni pa smo tudi na zelo lep občinski grb in zastavo,« je zadovoljna županja Anka Rakun. Občina Gornji Grad: FKS1 Gornjegrajska ob- fBigJ čina je ob ljubenski ed- Bj^^Kjfl ina, ki občinski praznik, grb in zastavo že ima. Grb in zastava I_I sta lepa in neločljivo povezana z izjemno bogato zgodovino tega kraja, z datumom občinskega praznika pa niso posebej zadovoljni. »Tudi v naši občini smo praznik povezali z vsakoletno turistično in narodopisno prireditvijo. Prej je bil to čebelarski, danes pa gom jegrajski praznik, vendar smo vse bolj prepričani, da smo se prenaglili. Vsak tretji vikend v juliju gotovo ni najbolj posrečen in primeren datum, poleg tega pa skoraj ničesar ne pon-azaija. Ob tako bogati zgodovini Gornjega Grada seveda razmišljamo o bolj pomembnem in primernem dogodku, torej bomo najbrž določili nov praznik naše občline,« pravi župan Toni Rifelj. Občina Nazarje: V nazarski občini grb in zastavo že imajo in oba simbola z zadovoljstvom uporabljajo, občinskega praznika pa še nimajo, čeprav so se zanj že opredelili. V industrijskem središču obeh dolin bodo praznik posvetili začetku delovanja prve industrijske žage v Nazarjah. »To je bilo leta 1901, žal pa kljub vsem prizadevanjem točnega datuma še nismo uspeli ugotoviti. Morda se to sliši nekoliko nenavadno, celo smešno, vendar je pravi datum »skrit« edino v arhivih ljubljanske nadškofije, dostop do njih pa je na našo smolo dokaj zapletena zadeva. Sicer pa smo se na občinskem svetu dogovorili, da naglica ni posebej nujna, saj bomo prihodnje leto slavili 750 -letnico prve omembe grada Vrbovec, do takrat pa bomo že poskrbeli, da bomo veliko slavje dopolnili tudi z občinskim praznikom. Obenem bomo tudi uradno in svečano predstavili občinski grb in razvili zastavo, čeprav oba simbola že uporabljamo,« pojasnjuje župan Ivan Purnat. Občina Mozirje: Z grbom in zastavo se v občini Mozirje že ponašajo, z datumom občinskega praznika pa se doslej niso posebej obremenjevali, vsaj uradno o tem občinski svet še ni razpravljal ali odločal. »O občinskem prazniku sicer že razmišljamo, različna mišljenja in predloge pa bomo skušali uskladiti in se odločiti v jesenskem času,« je pojasnil župan Jakob Presečnik. mjp Poslovne novice Euro kotiček 1. del piše: Nina Ošlak Vsak dan nas mediji preplavijo z množico pojmov, člankov, kritik in najnovejših podatkov o korakih, po katerih stopa Slovenija v Evropo. In prav je tako. Radi smo obveščeni o tako pomembni stvari, kot je priključevanje Slovenije Evropski uniji. Pa vendar je veliko člankov zelo strokovno usmerjenih, uporabljajo izraze, ki so nam sicer znani, vendar nič več kot to. Velikokrat se ravno zaradi podobnih ovir članka sploh ne lotimo, v večini primerov pa na pol prebranega pustimo in se prepričamo, da se nima smisla obremenjevati s tem, da so za to zadolženi drugi, ki bodo že storili tako, da bo prav. Po drugi strani pa nas pekli, da ne premoremo niti toliko pismenosti, da bi lahko sodelovali. 60 do 70 odstotkov Slovencev je naklonjenih vključevanju v EU. Proti se jih izreka 15 odstotkov. Večinoma zato, ker nimajo dovolj informacij. Ponujamo vam torej novo rubriko, ki smo jo poimeno- vali EURO KOTIČEK. Namenjena je vsem, ki si želijo ustvariti osnovno predstavo o tako aktualni temi, kot je EU. Osebna izkaznica EU Ustanovitev: Najprej znana kot EGS (Evropska gospodarska skupnost); ustanovljena z Rimskimi protokoli 1.1. 1958; od odobritve maas-trichtskega sporazuma decembra 1991 je Evropska skupnost na splošno znana kot Evropska unija. Namen: Vzpostaviti "skupni trg" s svobodnim pretokom blaga, ljudi, kapitala, zagotoviti skupno politiko iz ekonomskih in zunanjetrgovinskih razlogov. Sedež: Bruselj (Belgija). Ustanove: Evropska komisija, Svet ministrov, Evropski parlament, Evropsko sodišče (v naslednjih kotičkih bodo podrobneje predstavljene). Članice: Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Velika Britanija, Portugalska, Španija, Grčija, Švedska, Finska, Irska, Avstrija. Zastava: Zastava je skupna, naddržavna zastava EU, ki s svojimi 12 zvezdami ponazarja sklenjenost zveze ne glede na število njenih članic. Himna: Naddržavna himna je vzeta iz Beethovnove devete simfonije - Oda radosti. Praznik: Skupni evropski praznik je 9. maj, dan, ko je vojna med zdajšnjimi članicami Unije postala le še mora iz preteklosti. Odločitev za ta dan so sprejeli leta 1985. (Dalje prihodnjič) GZS OMS organizira v času mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju poslovno srečanje s podjetji iz avstrijske Štajerske. Srečanje bo v soboto, 13. septembra, na Celjskem sejmu ob 10. uri. Jesenski EUROPARTENARIAT bo to leto v Franciji, pokrajina Massif Central, 16. in 17. oktobra. Francija je kot gostiteljica izbrala 431 podjetij iz 12 dejavnosti, pričakuje pa udeležbo preko 2000 podjetij iz 83 držav. Organizator tega srečanja v Franciji so državna institucija za industrijski razvoj (DATAR), sedem regionalnih občin, gospodarska zbornica, agencije za razvoj in malo gospodarstvo ter Eurolnfor center regije Auvergne. Organizator je za to prireditev izbral industrijsko močno mesto Clermont-Ferrand. Tudi to pot bomo organizirali udeležbo za slovenska podjetja. Katalogi francoskih podjetij so na razpolago v angleškem in nemškem jeziku. Podjetje IDC Avstrija organizira mednarodno konferenco: INTERNET INTRANET, TELECOM, NETWORKS, ki bo 2. in 3. oktobra na Dunaju. ICC (International Chamber of Commerce) organizira 30. in 31. oktobra v Budimpešti mednarodno konferenco oziroma delavnico na temo: DAVČNA PRAKSA IN BANČNE PREVARE. GZS - služba INFOLINK nam je poslala nov izpis poslovnih ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij. GZS, Območna zbornica Maribor vabi podjetja, da se udeležijo 1. poslovnega srečanja s podjetji iz Črne Gore, ki bo v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 uri na terasi Hotela Slavija v Mariboru. Prvič po letu 1991 bo Maribor in Ruše obiskala delegacija gospodarstvenikov iz Črne Gore. Kljub nekaterim gospodarskim tokovom, ki že potekajo med Slovenijo in Črno Goro, je naša blagovna menjava še vedno neznatna. Prav to srečanje lahko da nove možnosti za vzpostavitev novih in obnovitev nekdanjih stikov. Kotizacije ni. Predhodna prijava je obvezna. Vse podrobnejše informacije so na voljo na GZS, Savinjsko-šaleški Območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920, faks: 063/855-645. ■ Konkurenta na bližnjih predsedniških volitvah, Velenjčana Adolf Štorman in Matjaž Gerlanc Odlična kiima za rast predsedniških kandidatov Mrzlica okoli letošnjih predsedniških volitev in volitev v državni svet se stopnjuje, predsednik državnega zbora Marjan Podobnik naj bi v teh dneh volitve že razpisal in ko jih bo, bo tudi znano, kdaj bodo. V javnosti se že pojavljajo imena predsedniških kandidatov, ob dosedanjem predsedniku Milanu Kučanu in drugih sta svojo kandidaturo napovedala tudi Velenjčana: prvak Republikancev Adolf Štorman in Matjaž Gerlanc, predsednik Nacional socialne zveze Slovenije. To dejstvo na nek način kaže, da je v Velenju odlična klima za rast in zorenje predsedniških kandidiatov. Kako si zadevo predstavljata, je bilo temeljno vprašanje, ki si ga marsikdo postavlja sam pri sebi. O tem smo ju za vas povprašali mi. Navsezadnje nas predsedniški kandidati že zanimajo, ne? Kronisti pa bodo kdaj kasneje gotovo kje pri-beležili, da sta tistega in tistega leta napovedala kandidaturo za položaj predsednika države tudi dva iz te doline in iz te občine. Če bo kdo od njiju postal predsednik, pa naj sama že zdaj, da ne bo treba kdaj kasneje morda odgovarjati na taka vprašanja, povem, kje sem imela prvi uradni intervju z njima, preden sta se podala v tekmo: z Gerlancem na stopnicah Tomšičeve 17 v Velenju, kjer živi, jaz sem na njih sedela, predsedniški kandidat, in, kdo ve, morda celo predsednik, pa je čepel; s Štormanom pa v Kofetarci, kjer sva se pogovarjala ob prijetni glasbi. Zunaj je deževalo, a kaj bi to. Vprašanja so bila za oba približno enaka, tako da najbrž ne bo nič narobe, če njune odgovore beremo skupaj. NČ: Zakaj kandidirate? Adolf Štorman: »Kandidram zato, ker si želim, da bi Slovenija postala pravna, socialna in demokratična država. To še ni in to ljudje pogrešajo.« Matjaž Gerlanc: »To sem jasno povedal že ob napovedi kandidature: zato, da se lahko vloži pobuda na Ustavno sodišče, da se Kučanu ne prizna tretje kandidature.« NČ: Kako se boste zadeve lotili? Koliko podpisov morate zbrati, da dejansko postanete predsedniški kandidat? Adolf Štorman: »Kot strankarski kandidat moram zbrati 3.000podpisov volivcev. Čaka nas precej obširno delo, saj morajo biti zbrani podpisi overjeni pred pristojnim organom. To ni preprosta stvar, vseeno pa mislim, da bomo v tem uspeli.« Matjaž Gerlanc: »Kot nestrankarski kandidat skupine volivcev moram zbrati 5.000 podpisov.« NČ: Česa se nadejate? Adolf Štroman - stranka mora zanj zbrati 3.000 podpisov volivcev. Prepričan je, da bodo uspeli. Matjaž Gerlanc: »Ničesar. V bistvu gre samo zato, da se Kučanu prepreči še ena kandidatura. Po zdravi pameti pa je menda jasno, da bo zmagal slučajno, ne?Ha, ha, ha ...« Adolf Štorman: »Vsekakor dobrega volilnega rezultata. V tej državi je toliko stvari narobe, toliko ljudi je prizadetih, toliko bi se lahko spremenilo, vsi bi lahko bolje živeli. Mislim, da imajo ljudje počasi tega dovolj.« NČ: Kakšno izobrazbo imate? Matjaž Gerlanc: »Srednjo.« Adolf Štorman: »Po poklicu sem rudar, ampak to ni ovira. So ljudje, ki Matjaž Gerlanc - 5.000 podpisov. Bo šlo? so doktorji, magistri, pa so to državo za-vozili do konca. Ne obremenjujem se s tem, kakšna je izobrazba, za poštenost ni potrebna nobena.« Kje ste zaposleni? Adolf Štorman: »Nisem zaposlen, v glavnem se ukvarjam s stranko.« Matjaž Gerlanc: »Sam pri sebi.« NČ: Kakšne možnosti si pripisujete? Matjaž Gerlanc: »Saj pravim. Zmage kar ne. No, okoli 5 odstotkov, ker bi bil jaz edini, kije proti vstopanju v Evropsko unijo in tako naprej. Če . bo pa Podobnik kandidiral, pa bi lahko dobil 5 do 8 odstotkov. Tu nekje.« Adolf Štorman: »Lepe. Priznati moram, da na volitvah ne pričakujem poloma, mislim, da bom imel dober volilni rezultat glede na odmeve po Sloveniji.« NČ: Kaj menita drug o drugem? Matjaž Gerlanc: »To je njegova stvar, če kandidira. O njem si ne mislim nič.« Adolf Štorman: »Z njim se ne bi ukvarjal, vsak ima pravico kandidirati v skladu z zakonom. On mora glede na to, da nima podpore stranke, zbrati 5.000 podpisov. Vprašanje je, ali mu bo uspelo ali ne. Ima pravico, če pa je z njim kaj spornega, naj se s tem ukvarjajo organi pregona. Osebno nebi izkoriščal tega trenutka za to, da bi ga blatil ali za kaj drugega.« NČ: Za vas, gospod Gerlanc, še eno vprašanje - kandidirali bi, navkljub temu da ste tudi v tem času, kot beremo po časpisih, menda precej navzkriž z zakoni? Matjaž Gerlanc: »To berete v časopisih? Aha. Veste kaj, mislim, da od teh kandidatov, ki so bili predstavljeni, samo dva lahko prineseva potrdilo, da nisva bila kaznovana in nisva v kazenskem postopku.« I Milena Krstič - Planine ZPIZ, izpostava Velenje Zakaj ni bilo varstvenega dodatka? Zaposleni na izpostavi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Velenju so morali v zadnjih mesecih zelo pogosto odgovarjati na vprašanja razburjenih upokojencev, zakaj niso prejeli varstvenega dodatka. Ko smo to vprašali tudi mi vodjo velenjske izpostave Zdenko Jakopanec, nam je povedala, da zato, ker niso pravočasno predložili potrebne dokumentacije. Nato pa so pričakovali, da bodo dobili varstveni dodatek takoj. »Dokumentacijo, predvsem potrdilo o premoženjskem stanju, o vseh dohodkih družine za preteklo leto bi morali predložiti upravičenci varstvenega dodatka do konca letošnjega marca. Če tega niso storilijim je zavod ukinil dodatek z mesecem majem. Na rešitev zadeve pa je potrebno počakati do 60 dni od dneva predložitve ustreznih dokazil. Posamezni upokojenci, ki so predložili dokazilo o dohodkih, pa so lahko pravico do varstvenega dodatka tudi izgubili, če so dohodki presegali mejo, ki jo vsako leto določijo na novo.« Po podatkih je avgusta letos prejemalo varstveni dodatek v občini Velenje 483, v občini Šoštanj 246 in v občini Šmartno ob Paki 101 upokojenec. Varstveni dodatek je pravica k pokojnini, ki jo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine, z njim pa si rešujejo socialno varnost. Prvi pogoj za pridobitev dodatka je, da pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki od letošnjega 1. avgusta znaša 47.958,18 SIT Če ima torej upokojenec na pokojninski izkaznici pod šifro 01 naveden manjši znesek, lahko vloži zahtevo za priznanje varstvenega dodatka. K zahtevi mora predložiti vsa dokazila o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov, kamor poleg zakonca oziroma partnerja sodijo še otroci, ki jih preživlja. Izročevalec kmečkega gospodarstva pa mora predložiti tudi podatek o dohodkih prevzemnika. Drugi pogoj za priznanje varstvenega dodatka je, da upokojenec, skupaj z družinskimi člani, ne dosega dohodka, ki bi zadoščal za preživljanje. V tem letu znaša meja 42.879,71 SIT na mesec ali 514.556,55 SIT (bruto) na leto, količnik za preračun katastrskega dohodka pa je 1,8. Med dohodke upokojenca in njegove družine se šteje vse, razen dodatka za pomoč in postrežbo (plače, dohodki iz samostojne dejavnosti, od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini, preživnine, vojaške invalidnine in priznavalnine, invalidnina zaradi telesne okvare, štipendije in otroški dodatki). Varstveni dodatek se odmeri v ustreznem odstotku od osnove za odmero, osnova za odmero pa je razlika med pokojnino, ki je bila upokojencu odmerjena, in najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo, torej 47.958,18 SIT. mtp Mednarodna šola za trobila Več zanimanja kot lani Med štirimi tradicionalnimi mednarodnimi poletnimi glasbenimi šolami, katerih organizatorica je glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, sije utrdila svoje mesto in veljavo tudi šola za trobila. Za letošnjo, tretjo po vrsti, je bilo največ zanimanja doslej. Udeležilo se je je 35 mladih nadarjenih glasbenikov, od tega 16 pozavnis-tov, 12 trobentačev in 7 igralcev na fagot ter en trobilni sestav. Prišli pa so iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Španije, Švice in Slovenije. Tudi letos so bili njihovi mentorji priznani strokovnjaki, profesorji: Branimir Slokar, Stanko Arnold in Radovan Vlatkovič. Izpopolnjevali so se od ponedeljka do pet- ka prejšnji teden. Kaj so se naučili, pa so širšemu občinstvu pokazali na zaključnem koncertu v dvorani velenjske glasbene šole minuli petek zvečer. tp Čudovita razstava, (pre)malo obiskovalcev Od petka do torka je bila v Savinjskem gaju v Mozirju na ogled letošnja mednarodna jesenska razstava »Cvetje Evrope.« Park cvetja ob Savinji je enkratno urejen, saj se v njem v tem času bohoti preko 200.000 sadik jesenskega cvetja, ob tem seveda ni treba poudarjati velike skrbi za objekte narodopisnega izročila, seveda pa to niso »posebnosti« mednarodne razstave. Zanjo je na 2000 kvadratnih metrih pokritih površin poskrbelo preko 60 floristov iz številnih evropskih držav in mojstri so navdušili vsakogar. Raznovrstna ponudba je bila na primerni ravni, tudi na velikem sejemskem prostoru pred gajem, kljub vsem naporom in lepoti pa organizatorji in domačini nekako ne morejo razumeti obiska, ki je bil precej manjši kot običajno. Obiskovalci so posebej »zata- Minister Pavle Gantar med ogledom razstave jili« na lep sobotni dan, nedelja je izpolnila pričakovanja, ponedeljkovo praznično dopoldne je delno pokvarilo vreme, popoldne in v torek ves dan pa je bilo lepo in prijetno. Razstavo je sicer v petek popoldne uradno odprl minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ki je v svojem nagovoru posebej poudaril, da mora biti Savinjski gaj pri urejanju in oblikovanju lepe narave vzor vsem v Sloveniji. Po njegovih besedah se moramo vsi in v celoti zavedati, da je prav narava največje bogastvo Slovenije, zato mora v naši državi nastati še več takšnih parkov cvetja. Izrekel je posebno priznanje slovenskim vrtnarjem in mozirskim upravl-jalcem gaja, to je Ekološko-hortikul-turno društvo Savinjski gaj in obenem poudaril, da je zanj osebno odpiranje tako čudovite razstave posebna čast. Po ogledu razstave in Savinjskega gaja je svoje navdušenje le še podkrepil. mjp Šentilj Kadar je v ljudeh svetloba, žarči iz njih. (Albert Schvveitzer) Koprenaste meglice tistega zlatega, sobotnega jutra, 30. avgusta, so se razblinile kot milni mehurčki in že je prišel čas odhoda. Cesta pred nami se je rahlo vzpenjala. Med senožetmi in pašniki je že bilo čutiti zgodnjo jesen. V robeh so nas pozdravljali ciklamno-vijoličasti cvetovi jesenskega podleska. Tam nekje v leščevju pa ni bilo več zaznati žuborenja studenca... Kmalu zatem se je prikazalo razširjeno pobočje vasi Plešivec - z gručo hiš, cerkvijo ter častitljivo sto let staro šolo. Prišli smo z vseh strani Slovenije, nekateri tudi iz tujine. Čas mineva, a je edini, ki ostane. Vas Plešivec - domača vas je kot čarobna preproga povabila več generacij nekdanjih šolarjev na veselo srečanje. To je velik godqdek, to je praznik našega detinstva, najstniških let in naše mladosti, ki je poklonila domačemu kraju toliko topline, toliko lepih in iskrivih misli. Tako kot poje pesem: "Kako lepa je plešivska fara." V tistih letih pred več kot petdesetimi leti je v vsaki hiši, v vseh zaselkih tekla zibelka. Vsako življenje ima svoj namen. Morda ne moremo vsi doseči pomembnih odkritij, ustvariti nesmrtnih umetnin, lahko pa dosežemo čudovite reči s prijazno besedo in prijateljskim nasmehom. Ljudska modrost pravi: "Vesel človek je kakor sonce, koder hodi, sveti." Tako so svetili rožnato rdeči nageljni v gumnicah nekdanjih plešivskih šolarjev, v prijazni Volkovi bostilni. Koliko smeha je bilo, koliko solza in sreče seje utrnilo, ko so se vse: Cilke, Ivanke, Tončke, Anke, Fanike, Mare, Edoti, Ivani, Toneti, Jožeti in Franci spoznali... To nepozabno veselo druženje so idejno zbezle: ga. Marija Pogorelčnik, ga. Anka Pečečnik in ga. Marjana Hribar. Za vse dobrote, ki so se šibile na polnih mizah, pa so poskrbele: gospa Mara Škor-janc, učiteljica Francka Klančnik, učiteljica gospodinjstva Marjana Novak in gospa Marta Dobnik. V imenu vseh iskrena in prisrčna hvala. ■ Anica Tamše 50 let mešanega pevskega zbora Lahko bi rekli, da skoraj ni Soštanjčana, ki ne bi poznal gospe Zinke Kostanjšek. Poznajo jo tudi planinci širom Slovenije. Njeno ime je trdno povezano s Sedmerimi jezeri, kjer že 25 let vzorno skrbi za kočo. je na zgodnje ponedeljkovo jutro odpravila na pot. Vreme je bilo lepo in edina skrb, ki so jo imeli na poti, je bila vrečka zelene solate. Bali so se, da ne bi preveč ovenela (solata seveda). Solate tako visoko namreč ni mogoče gojiti in je dekleta iz kuhinje (med njimi je še nekaj Soštanjčank) in seveda gospod Zinko. Slavljenka je bila presenečena in vesela lepe pesmi, svojih prijateljev in darila, ki so ga sami napravili in ji ga ob tej priložnosti izročili. Nekaj manj ljudi pa jo pozna kot neutrudno delavko v šoštanjskem odboru Društva invalidov. Da bi se ji za njeno delo primerno zahvalili, so se člani DI Šoštanj odločili, da jo obiščejo na Sedmerih jezerih in ji čestitajo ob njenem lepem jubileju. Skupina sedmih članov se zato posebna dragocenost. Po nekaj urah hoje so se ustavili pri Dvojnem jezeru, da naredijo "bojni načrt". Presenečenje bo gotovo popolno, saj se niso prej nič najavili. Ko so prispeli do koče, so pred vrati zapeli lepo slovensko pesem, ki je hitro priklicala vse planince, pa tudi Zinka in prijatelji. Ko so se naslednji dan poslavljali, so ji zaželeli, da bi še naprej tako neutrudno delala v društvu invalidov. Njihovim željam se pridružujemo tudi mi. Razveseljiv je podatek, da deluje v Šaleški dolini okrog 40 pevskih zborov. Med kraje, kjer je zborovsko petje še posebej močno, spada tudi Šentilj, saj delujejo tukaj kar štirje pevski zbori. Otroški, dekliški, mladinski in mešani pevski zbor. Prav slednji je pred kratkim praznoval lep jubilej - 50. letnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnosti so na svečanem koncertu podelili tistim članom, ki v zboru prepevajo že več let oziroma desetletij priznanja in Gallusove značke. Ker je bil zbor ustanovljen kot cerkveni pevski zbor, je komisija za liturgijo in glasbo podelila posebno priznanje Francu Sredenšku, Sonji Iršič in Zinki Rajh. Podeljenih je bilo tudi 28 Gallusovih značk, od tega kar 17 zlatih. Tlikaj je potrebno povedati, da je za pridobitev zlate Gallusove značke potrebno peti 25 in več let. Pomen zborovskega petja so vsak na svojem področju orisali slavnostni govorniki: g. Jože Kužnik, g. Vinko Šmajs in g. Srečko Meh. Prav je, da se ozremo na prehojeno pot tega pevskega zbora, ki je preživel marsikateri vihar. Prav je tudi, da se vsaj z nekaj stavki omeni človeka, ki ga je pred pol stoletja ustanovil in ga tudi dolga leta uspešno vodil. Danes 83-letni Martin Jelen -Tinček izhaja iz znane Klemšetove družine. Vrtičkarji in sadjarji poznajo drevesnico Jelen v Šentilju. Leta 1933 je dokončal Martin v Celju glasbeno šolo in se vrnil v domači Martin Jelen - Tinček kraj kot organist. Dobro leto zatem smo ga že našli v Gornjem Gradu, kjer je poleg organista opravljal tudi službo občinskega tajnika. Kmalu po izbruhu druge svetovne vojne se je zameril novim gospodarjem, ki so ga za kazen poslali za nekaj mesecev v zloglasni Stari pisker v Celju. Po odsluženi kazni se ni vrnil na delovno mesto, temveč ostal doma, pričel vaditi petje in krmaril med partizani, ki so zahtevali petje v slovenskem jeziku in drugimi, ki so hoteli slišati nemško. Po končani vojni se je resno lotil dela. Sad njegovih prizadevanj je sedanji mešani pevski zbor, ki je pričel delovati 1947. leta. Kot zelo dober organist in pevovodja je veliko delal tudi po okoliških krajih. Z leti se je poročil in si ustvaril družino ter z veliko napora zgradil lasten dom. Veliko let je bil tudi pravi "furman". Nihče od treh njegovih otrok ni podedoval njegovih sposobnos- ti. So se pa mnogo let kasneje pokazale pri vnukinji Simoni, ki ji je bil prvi učitelj. Ko seje čez nekaj let odločil, da bo "izpregel", je prav njej zaupal orgle in vodenje zbora. Simoni je bilo takrat komaj 14 let. Ni ji bilo lahko prevzeti tako odgovorne naloge. Toda poleg pevsko-glasbenih sposobnosti je podedovala tudi odločnost in vztrajnost. Verjetno je tudi to precej pripomoglo, da je iz nekoč sramežljive osnovnošolke Simona postala odlična organ-istka in pevovodkinja, ki vztrajno in ponosno stopa po poti svojega dela. Spada med tiste domačine, ki so s svojim delom veliko prispevali za kulturni utrip domačega kraja. ■ M. Hrusti Plešivec Srečanje sošolcev Srebrni jubilej gospe Zinke Šembric Cerkev bodo obnovili Na ramenih mežnarja Alojza Jelena ter ključarja Antona Brešarja, Ivana Vošnaka in Ervina Zajca so vsa organizacijska in tudi fizična dela obnove fasade na 366 let stari cerkvi v Šem-bricu nad Velenjem. Dela bodo končana do 30. septembra, ko se izteče praznovanje velenjskega občinskega praznika. Cerkev se prvič pisno omenja leta 1631 in je posvečena svetemu Bricu. Že leta 1840 je bila nekoliko povečana in 8 let pozneje dvignjena za dva metra, obokana in vzidana so bila večja okna in dodana dva stranska oltarja. Leta 1976 je bila na zvoniku popolnoma obnovljenaa streha (bakrena), leta 1993 pa so obnovili taborsko obzidje in notranjost cerkve, ki sedaj sprejme 150 do 170 ljudi. Omenjena cerkev spada pod šmarško faro v Velenju. Celotna obnovitvena dela od leta 1993 naprej bodo veljala 4,2 milijona tolarjev, od tega je država prispevala milijon in pol, ostalo so darovali farani, sponzorji in mestna občina Velenje. Obnovo fasade so zaupali podjetju Ming, d. o. o., iz Smartnega ob Paki, za nadzor pa skrbijo delavci s spomeniškega varstva v Celju. Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika mestne občine Velenje bodo izročili namenu obnovljeno cerkev v soboto, 4. oktobra, z velikim shodom in kulturnim programom. ■ Lojze Ojsteršek "Šentiljski teden" je uspešno minil V tednu od 24. do 31. avgusta so se v Šentilju dogajale številne športne in kulturne prireditve, ki so bile posvečene krajevnemu in farnemu prazniku. O nekaterih je Naš čas že pisal. Praznovanje se je začelo na šaljiv način v nedeljo, 24. avgusta, popoldne, ko seje 130 Šen-tiljčanov iz 7 zaselkov pomerilo v 9 šaljivih igrah. Kljub deževnemu krstu na začetku je 500 gledalcev vztrajalo do konca iger in navdušeno zaploskalo zmagovalcem iz Kot. Tekmovalne ekipe se pripravljajo na naslednje Sentiljske igre. Med športnimi prireditvami je bil soboto, 30. avgusta, turnir v malem nogometu med zaselki. Še zdaj ne vemo, ali je okrog 100 navijačev prišlo zaradi resne igre ali morda zaradi uvodne tekme med poročenimi in "ledik" ženskami. Šentiljski teden je zaključil domači pevski zbor, ki je pripravil koncert ob 50. obletnici obstoja. ■ Alenka Felicijan tajnica KPD F. Schreiner Šentilj Najprej francoski, nato španski in angleški, sedaj še Kulturni atlas Slovenije Založba Klett-Perthes iz Stuttgarta v Nemčiji seje pred časom odločila za izdajo kulturnega atlasa za države Evropske unije. Ta informacija najbrž ne bi bila za nas toliko zanimiva, če se ne bi pred nedavnim že izdanemu francoskemu, angleškemu ter španskemu pridružil še Kulturni atlas Slovenije. Med imeni avtorjev in svetovalcev celotnega dela pa sta zapisana tudi ravnatelj velenjske glasbene šole Ivan Marin in njegov pomočnik Ciril Vertačnik. Oba sta bila svetovalca glasbenemu uredniku projekta Klausu Wolfu, ki je najbolj zaslužen za to, da se je omenjena nemška založniška hiša odločila tudi za izdajo Kulturnega atlasa Slovenije, in to kljub temu da naša država še ni članica Evropske unije. Kot nam je povedal Ivan Marin, je Klaus Wolf v Nemčiji dovolj poznano in ugledno ime, zelo dobro pozna tudi Slovenijo in Velenje. Zato ne preseneča, da je rudarsko mesto kot peto največje slovensko mesto prav tako predstavljeno na straneh Kulturnega atlasa. Sodelovanje z Wolfom je izgledalo tako, da sta oba predstavnika velenjske glasbene šole na osnovi ideje glasbenega urednika izbrala 97 najbolj poznanih slovenskih avtorjev, skladateljev umetne glasbe, nato pa so opravili skupen izbor. Ta je bil v precejšnji meri odvisen tudi od razpoložljivih posnetkov narodne glasbe, pesmi in plesov, zabavne in klasično koncertne glasbe. Precej jih je imel Marin v lastni zbirki, nekaj so jih našli na velenjski glasbeni šoli, nekaj tudi na Radiu Slovenija. Kulturni atlas so založniki namenili tistim, ki hočejo deželo, kamor gredo, spoznati čim bolje. Na zanimiv način (prosojnice, teksti in zemljevidi) predstavlja to delo evropski način življenja in dosežke kulture. Z obširnim opisovanjem se navezuje na že poznano, odkriva neznano in želi spodbujati radovednost. Pri tem ne predstavlja le bogastva kulturnih svojskosti evropskih narodov, ampak želi pomagati tudi pri odpravljanju notranjih meja. Na njegovih straneh so torej predstavljeni vsi najzanimivejši podatki o deželi in značilnostih njegovega naroda. Lepa promocija Slovenije in nadvse dobrodošel učni pripomoček.. Za Slovenijo je distribucijo Kulturnega atlasa prevzelo podjetje Učila iz Tržiča. Zlatoporočenca Marija in Polde Hohnec zmagovalca v tenisu: Uroš Meža, Velenje in Danilo Jakoš, Radlje ■ foto: leši Občina Žalec Praznovali v Gotovljah Svoj praznik občina Žalec praznuje v spomin na II. slovenski tabor, ki je bil leta 1868 v Žalcu. Praznovanje letošnjega občinskega praznika pa je potekalo v Krajevni skupnosti Gotovlje in se je v nedeljo zaključilo z dnevom gasilcev občine Žalec. Letošnji nagrajenci. Osrednja slovesnost ob praznovanju je bila v soboto. Dopoldne so namenu predali popolnoma obnovljeno podružnično osnovno šolo in praznovali 70-letnico športno-rekreativnega društva Borut Gotovlje ter najzaslužnejšim članom društva podelili priznanja. Sledila je slavnostna seja občinskega sveta občine Žalec, na kateri je najprej govoril predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc, nato pa še župan prof. Milan Dobnik. Podelili pa so tudi občinska priznanja. Najvišje, zlati grb občine Žalec, je prejel Zvone Štorman, plaketi občine Henrik Kranjc in Anton Rozman, nagrado in priznanje Inovator 96 pa kmet Konrad Kos iz Marije Reke za inovacijo dvobrazdnega gorskega pluga. Slovesne seje so se med drugim udeležili tudi župani sosednjih občin Velenje, Celje in Šmartno ob Paki ter delegat v državnem zboru Tone Delak. Sicer pa so v petek popoldne v okviru praznovanja občinskega praznika odprli prenovljene prostore žalske enote Slovenske investicijske banke in v Kasazah pri Petrovčah posodobljeno osrednjo čistilno napravo. V okviru praznovanja so pripravili še več drugih prireditev. ■ -er Logarska dolina Umirili bodo motorni promet! Bilo je lepo, lepše kot prvič Velenje Prve športne igre LDS V soboto so se v Turistično rekreacijskem centru Jezero odvijale prve športne igre LDS. Udeleženci iz vse Slovenije so se pomerili v tenisu, košarki, metanju trojk, odbojki, pikadu, otroci pa so ustvarjali v vrtcu na prostem. Poseben čar igram so dodali člani konjeniškega kluba Velenje, ki so najmlajše popeljali na ježo. Lep sončen dan, ki je bil kot nalašč za medsebojna spoznavanja, odlično urejena okolica TRC Jezero in navdušenje udeležencev nad pjo, so organizatorja, LDS Velenje, prepričale, da s podobnimi akcijami velja poskusiti še kdaj. Skladno s prejšnjimi leti seje tudi letos precej povečal obisk v Logarski dolini. Za dobro desetino več obiskovalcev so našteli v minulih mesecih, posebej razveseljivo pa je, daje tako ugodna rast značilna za celotno področje Solčavskega. S poletjem so torej več kot zadovoljni, pa zaradi tega ne sedijo križem rok, saj so že sedaj pospešili priprave na zimsko sezono, saj se zavedajo, daje zima glede na izredne možnosti še vedno premalo izkoriščena. Kopica letošnjih privlačnih novosti torej ne bo naključna. V podjetju Logarska d.o.o., ki upravlja s tem krajinskim parkom, z veseljem poudarjajo, da je odnos vse številnejših obiskovalcev do naravnega okolja zelo primeren, da večina rada upošteva navodila in tudi s plačevanjem pristojbine ni prevelikih zapletov, čeprav manjši del obiskovalcev še vedno nerga. Posebej so v Logarski dolini in okolici zadovoljni z občutnim porastom nočitvenih zmogljivosti, ki so jih seveda omogočili novi in prenovljeni objekti, večinoma višje kategorije in z bogato notranjo ponudbo, sem pa je treba prišteti še številne in lepo urejene turistične kmetije na Solčavskem, planinske postojanke in kamp v Logarski dolini. Vse to zagotavlja pogoje za uresničitev želje domačinov, da bi na to področje privabili čim več gosto, ki bi preživljali dopust ali aktivni oddih, saj so zagotovili številne nove in privlačne možnosti, torej Logarska ni več le izhodišče za izlete v planine in zahtevne ture na okoliške dvatisočake. Zlasti pestra je ponudba rekreativnih dejavnosti, za kar je seveda na voljo vsa potrebna oprema, po želji tudi vodiči in strokovno vodenje. Razvojne načrte so usmerili pretežno v nadaljnjo ureditev krajinske parka. V ta sklop na prvem mestu sodi umiritev izletniškega motornega prometa v dolini , saj je dva tisoč vozil v enem samem dnevu za dolino vendarle preveč. Ta načrt bodo izvedli postopno v naslednjih letih. Pričeli bodo že naslednje leto, to pa pomeni ureditev parkirišč pred vstopom v Logarsko dolino in zagotovitev drugih oblik prevozov po krajinskem parku. Ob tem želijo turizem povezati s tradicionalnima dejavnostima tega področja, to sta kmetijstvo in gozdarstvo. Načrtujejo namreč, da bi kmetije domače izdelke prodajale neposredno gostom in gostinskim ter turističnim objektom na Solčavskem, že prvi začetki pa so spodbudni. Vsa zadnja leta so največ časa in dela namenjali varovanju naravne dediščine, v prihodnje pa želijo več prispevati še k ureditvi objektov kulturne dediščine in njihovi predstavitvi. Vse to so seveda zahtevne naloge, z njihovo postopno uresničitvijo pa bodo krepko in celovito obogatili ponudbo. UJP bi bila še enkrat mlada, bi najbrž mojega Polda še enkrat vzela za moža." Polde "Jaz? Ja, najbrž bi jo še enkrat popeljal pred matičarja." Saj jo bo imel priložnost. Čez 10 let, ob praznovanju biserne poroke. »Če bova vsaj tako zdrava, kot sva danes. Ampak veste, 10 let je le 10 let. Čeprav se odpraviva še na kakšen izlet, v toplice, se let ne da odštevati." Njuni otroci Stanka. Erna, Brane ter Poldetova hči Irena so veseli, da njuna ljubezen in predanost plemenitita vse. Zato so jima ob praznovanju zlate poroke zaželeli, da bi bila še naprej srečna, zdrava, v veselje sebi, njim in vsem naokrog. Čestitkam in lepim željam se pridružuje tudi naše uredništvo! ■ tp Zlatoporočenca Marija in Polde v družbi svojih: Irene, Erne, Braneta in Stanke na praznovanju zlate poroke. njunim otrokom Ireni, Stanki, Erni in Branetu vedno toplo, domače, prijetno, prežeto z ljubeznijo. Polde ni garal le pri kopanju premoga v jami, ampak tudi na udarniških akcijah in si tako prigaral točke za stanovanje. Upokojil se je pred 21-imi leti. Marija je penzijo dočakala kot delavka v računovodstvu v velenjskem zdravstvenem domu. 17 let je sedaj še gospodinja in ljubeča babica 7 vnukom in 4 pravnukom. Polde pa poleg vloge dedka namenja svoje moči še čebelam. Skupaj oba seveda pridno vrtnarita in rada s svojimi povasujeta."Ce le imajo čas, pridejo domov. Redkokdaj sva sama in to naju razveseljuje." Stisk in težav, ki sta se jih poskušala kar najbolje izogniti oziroma rešiti z ljubeznijo in razumevanjem, danes nimata več. So pa druge, ki jih poskušata odpravljati po enakem receptu. Iskrena sta bila, ko sta dejala: Marija: "Če Spoznala sta se v Pesju. Marija je delala kot prodajalka v trgovini. T\i jo je našel 23-letni mladenič Polde, kije prišel iz rodnega Rogatca služit kruh v velenjski rudnik. Ljubezen seje vnela, njuni srci pa sta se odločili za skupno življenjsko pot. Konec letošnjega avgusta je od slovesne zaobljube pred matičarjem minilo 50 let. Marija in Polde Hohnec iz Velenja sta ta zavidanja vreden jubilej zaznamovala, kot se spodobi - z vnovično izpovedjo ljubezni in zvestobe do groba pred matičarjem, nato pa seveda ob obloženi mizi ter dobri kapljici v krogu svojih dragih. "Saj nisva hotela. A so otroci tako želeli. Bilo je lepo, skoraj lepše kot prvič. Če bi bilo še toliko energije, kot je je bilo pred 50 leti, bi bilo sploh super," je pripovedovala bolj zgovorna zlato-poročenka. Kar je pred pol stoletja odločilo njuno srce, drži še danes. Ljubezen, predano sprejemanje vsega, kar prinaša življenje, obilo obojestranskega potrpljenja, prilagajanja drug drugemu. "Veste, ni bilo lahko in enostavno. Je pa dobro, če to zmoreš, da je mir v hiši," sta dejala malo zares, malo za šalo. Njune pridne roke so poskrbele, da je bilo domače zavetje 107,8 MHz 11. septembra 1997 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Vejice se na radiju slisi-jo, v časopisu pa vidijo Če poslušate Radio Velenje, potem veste vse. Tako nekako se glasi tudi eden od samore-klamnih spotov, ki ga tu in tam zavrtimo v programu. Eni pravijo, in to včasih ugotavljamo tudi sami, da v nekaterih primerih veste celo več kot ste slišali in več kot bi bilo potrebno. Včasih kdo tudi kaj takega, o čemer sploh nismo govorili. Hecno, ne? Ne pa tudi čudno, saj je na območju, kije prekrit z valovi Radia Velenje, zadnje čase neznanska gneča. Radio tam, radio tu in včasih je potem res kar težko razločiti, kje je bilo objavljeno kaj. Veliko bolj preprosto je to pri časopisu. Če radijski program odnese (v)eter, časopisna stran ostane. Vedno se da preveriti in potrditi ali zanikati. Na žalost pa ostane tudi tisto, kar ne bi bilo treba, da bi in za kar bi si želeli, da bi odnesel veter. Se pa zadnje čase v uredništvu časopisa srečujemo z zanimivo zadevo, zdi se, kot bi nam kdo »podtikal« članke, ki so nastali kdovekje. V eni od zadnjih številk seje pojavil čla- nek v »surovem« stanju. Tako imenujemo tiste, v katerih nizamo misli, ne gledamo pa na to, kako se zapisujejo. V takih je običajno polno napak. Včasih nam je kar nerodno. Kako je do takega članka, ki je bil objavljen v zadnji številki prišlo, še preiskujemo, preden pa preiskava ne bo končana, v javnosti o izsledkih ne moremo govoriti. Je pa res, da ima Klara Pavšer - Stropnik z nami včasih veliko dela. Še posebej, če novinar članek piše tik pred zdajci in že vsi, ki časopis »delajo« čakajo, da pride do njega. Stane Vovk, urednik, ki članek prvi preleti, se že potrudi in tiste najbolj »očigledne« napake popravi, včasih pa se zgodi, da kakšen članek bereš in bereš tudi po desetkrat, pa ne opaziš, da bi bilo z njim kaj narobe. Tisti hip, ko je objavljen, pa vidiš v trenutku vse. Čudno, kaj? Kar se Stanetovega popravljanje tiče pa zanimivost, ki je še iz tistih časov, ko smo pisali na pisalne stroje. »Takoj oddam, takoj oddam,« se je slišalo po uredništvo in malo tiše: »Samo za Staneta, ker ima članek 30 tipkanih, vstavim še 11 vejic.« Stane je na vejice občutljiv še danes in skoraj ni članka, ki ga dobi v roke, pri katerem ne bi ugotovil, da še vedno manjka kakšna. Če bi bil slavist, pa hvala bogu ni, bi za vsako drugo besedo v stavku morala sta- ti vejica. Tisti, ki jih ne maramo preveč, si včasih mislimo, da pretirava, ampak bolje, da mu to ne omenimo, ker da na mizo takoj en meter pravil, slovarjev, slovnic in podobnih pripomočkov. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... MTV VIDEO-AVVARDS iii teden so v Londonu podelili letošnja priznanja za največje dosežke na področju glasbene vi-deo produkcije, ki jih podeljuje zna- Janet uporabila tudi delček (sam-ple) uspešne skladbe "Big Yellow Taxi" pevke Joni Mitcheil. COOLIO Ameriški raper Coolio, ki si je utrl pot med zvezde pred dobrima dvema letoma s skladbo "Gangsta's Paradise", je nato v maniri dobrega profesionalca vsake toliko ča- v Velenju skupaj s skupino Šukar (spomnite se, nastopil je na Velenjskem gradu), bo Zorana Predina spet moč videti že jutri zvečer, ko bo nastopil v klubu Blah Blah. Tokrat bo Zoran nastopil sam, svoje skladbe pa bo predstavil v akustični izvedbi, tokrat brez ciganskega melosa. Kljub temu pa bo seveda, poleg starih hitov, mogoče slišati tudi nove skladbe z albuma "Mentol bonbon". menita televizijska hiša MTV. Nagrade so podeljevali v številnih različnih kategorijah. Za video leta je bil izbran spot skladbe "Virtual in-sanity" (Jamiroquai), ki gaje reži-ral Jonathan Glazer, v ostalih pomembnejših kategroijah pa so bili zmagovalci naslednji: "Devils Hair-cut" (Beck - najboljši "moški" video), "You were meant for me" (Yewell - najboljši "ženski video"), "Don't speak" (No Doubt - najboljši video skupine), Hypnotize (Notorious B.I.G. - najboljši rap video), "VVannabe" (Spice Girls -najboljši dance video) in "Falling in love" (Aerosmith - najboljši ročk video). ZORAN PREDIN V BLAH BLAH Potem, ko je pred kratkim nastopil ELTON JOHN Pričakovati je, da bo to skladbo v prihodnosti mogoče še zelo pogosto slišati, če bodo seveda dovolili njeno izdajo na kakšnem od nosilcev zvoka. JANET JACKSON Po dolgem času lahko v kratkem spet pričakujemo izid novega albuma ameriške pevke Janet Jack-son, poleg slovitega Michaela ver- Elton John se je v soboto od svoje prijateljice, pokojne princese Diane poslovil z eno svojih najlepših pesmi, skladbo "Candle In The Wind". Skladbo sta pred leti skupaj z Berniem Taupinom, s katerim tudi sicer skupaj komponirata, napisala v spomin na tragično umrlo filmsko divo Marylin Monroe. Za to priložnost sta napisala popolnoma novo besedilo, ki se je le v nekaterih delih ujemalo z originalnim, bilo pa je na moč ganljivo in je ob Eltonovi enkratni izvedbi seglo globoko v srca številnih žalujočih za umrlo princeso po vsem svetu. Besedilo pesmi je že dan pred pogrebom uradno objavila tudi Buckunghamska palača, ki je nanj seveda morala dati svoj pristanek. sa opozarjal nase s kakšno novo skladbo, ki se je po nekaj tednov obešala po glasbenih lestvicha, predvsem tistih z oznako "black music". Svoj posel očitno dobro obvlada, saj je številnim uspešnicam, kot so "Too hot", "Ali the way live" in "1,2,3,4", dodal še eno. To je skladba z naslovom " C u when you get there", ki je trenutno velik hit predvsem v ZDA. ■ MiČ jetno najbolj slavne članice družine Jackson. Njen novi album z naslovom "The Velvet Rope" naj bi namereč izšel že čez slab mesec dni, točneje 6. oktobra. Še prej (22. septembra) pa bo luč sveta ugledal prvi singe s prihajajočega novega izdalka lepe Janet. To bo skladba" 'Till It's gone", v kateri je PETER LOVŠIN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD Čeprav je prepoznaven že po prvih treh taktih, je nepoboljšljivi pan-ker Pero Lovšin na svojem zadnjem albumu "Zadnji križarski pohod" kljub vsemu drugačen. Predvsem drugačen kot smo ga bili vajeni z izdelkov zadnjega obdobja, ki jih je ustvaril skupaj z Vitezi okrogle mize. Tokrat je Pero za razliko od prejšnjih nekaj plošč, ko je pomoč iskal pri mladi krvi slovenskega ročka, zbral okrog sebe izredno preizkušeno ekipo glasbenikov. Jani Hace, Magnifico, Franci Zabukovec, Ser-gej Radželovič, Ivan Bekčič in legendarni član prve postave Pankr- tov, kitarist Dušan Zibnerna, so glavne akterji, ki so sodelovali pri rojevanju tega zadnjega Lovšinovega izdelka. Poleg njih pa sta bili zraven še Barbara Pešut in Deja Mušič. Predvsem vrnitev Dušana Ži-berne pomeni nekakšno re-osvežitev Lovšinovega ročka, ki ja v zadnjih letih postajal ženekoliko dolgočasen. Z Žiberno se je nekdanji Pero Gnus vrnil k zvoku, ki zelo spominja na tistega iz obdobja delovaja legendarnih Pankrtov. Tudi sicer nas cela plošča nekako nostalgično vrača v obdobje panka. Ne le zaradi skladbe "Še pomnite pankerji", pri kateri ima prste vmes nekdanji glavni tekstopisec in ideolog Pankrtov, Grega Tome in v kateri se oba avtorja vračata v preteklost, ko je še živela slovenska pankov-ska scena ter hkrati ugotavljata, da se v družbi ni kaj dosti spremenilo, da pa žal podobne scene ni več. Tudi v drugih skladbah je zaslediti močan vpliv poznih sedemdesetih na Lovšinovo glasbo. "Polna luna" je že ena tistih, ki izdaja, da so britanski The Clash nekoč (pa verjetno še danes) bili na vrhu kupa Lovšinovih najbolj obrabljenih plošč. Podobno lahko zapišemo še za nekaj skladb ("Začni še enkrat"), čeprav med njimi najdemo tudi take, ki se od opisanega vzorca precej razlikujejo. To nedvomno velja za balade: "Angel iz nekje vmes", "Oglasi se še kdaj" in "Na koncu mi je rekla". Pri vseh treh (pa tudi pri nekaterih hitrejših skladbah) gre spet za svojevrstno in značilno Lovšinovo ljubezensko liriko, katere razvoj lahko spremljamo že od začetka njegovega glasbenega ustvarjanja (morda z izjemo najzgodnejšega obdobja Pankrtov). Sicer pa so besedila vedno bila ena glavnih kvalitet Perotovega glasbenega ustvarjanja. Tokrat pa mu je ponovno uspelo narediti dober ročk album tudi v samem glasbenem smislu. Vrnitev k lastnim glasbenim koreninam in ponovna animacija Dušana Žiberne sta bili dobri odločitvi, ki sta botrovali še enemu vrednemu izdelku slovenskega rockovskega prostora. I MiC fsjFHP m\ ms LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 7. septembra: 1.G. AVSENIK: 2. A. NIPIČ: 3. GAŠPERJI: 4. IGOR & ZL.ZVOKI: 5. M 4 M: Dejmo Jožko Hej prijatelji Ljubezen sama zagori Slovenska Micka Lolypop baby 8 glasov 7 glasov 6 glasov 5 glasov 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 14. septembra: 1. BRAJKO: Primorsko dekle 2. PETRIČ: Pohorje 3. SLAPOVI: Včeraj sem vince pil 4. VITA: Gorenjka 5. ZUPAN: Vinski brat Vili Grabner .......s-^sS. . fiSBl mmmmamismmmm MNMMMna 11. septembra 1997 KULTURA, PORTRET ms VAS 9 Zlata harmonika v Ljubečni Bernarda je znova navdušila Dobra, stara frajtonarica, učeno rečeno dia-tonična harmonika, postaja vse bolj priljubljen instrument, ki ne navdušuje in zapeljuje le starejših godcev, njej se priklanja vse več mladih, tudi najmlajših. Najlepši dokaz za to je vsakoletno tekmovanje za zlato harmoniko v Ljubečni, kjer se zberejo najboljši godci iz vse Slovenije, udeležbo na sklepnem delu pa si seveda morajo zagotoviti na številnih izbirnih predtek-movanjih. V spletu letošnjih prireditev so se znova odlično odrezali zgornjesavinjski godci. Že izbirno tekmovanje v Nazarjah je bilo po oceni strokovnjakov zelo kakovostno, kar potrjujejo kasnejši lepi dosežki. Pri tem velja omeniti oba najstarejša godca med veterani nad 60 let Cirila Podkrižnika iz Varpolij in Jožeta Kranjca z Rečice, ki sta se z izbirnega tekmovanja neposredno uvrstila na finalno srečanje na Babni gori nad Polhovim Gradcem. Izvrstni so bili tudi mlajši harmonikarji, ki so se po izbirnem tekmovanju v Nazarjah srečali še na polfinalu v Velenju. S tega tekmovanja so se na sklepni del v Ljubečni uvrstili Uroš Točaj iz Lepe Njive med mlajšimi tekmovalci, Bernarda Podlesnik z Ljubnega v mladinski konkurenci in Zdravko Detmar med starejšimi godci, prav tako iz vrst priljubljenih Ijubenskih ljudskih godcev. Vsi trije so imeli stotnije glasnih navijačev, kar je bila dodatna draž tekmovanja v Ljubečni. In spodbujanje ni bilo zaman, saj so se sijajno odrezali. Bernarda in Uroš sta prejela zlati plaketi, Zdravko srebrno, vihar navdušenja pa je povzročilo najlepše priznanje, ki ga je prejela Bernarda Podlesnik. To je plaketa Avgusta Stanka, ki jo podeljuje Radio Slovenija. Vsako leto jo prejme le en izvajalec na finalnem delu, ki je najbolj spreten v igranju izvirne slovenske narodne melodije. Za Bernardo to vsekakor ni prvo lepo odličje, je pa gotovo najslajše od vseh dosedanjih. mjp The Daggers Škateboard party To soboto se bo v Velenju zgodilo nekaj velikega. Dogodek, ki ga v Velenju še ni bilo. To bo "škateboard con-test", ki ga organizira Skateclub Daggers Velenje. Poleg velikega nagradnega sklada in seveda dobrih nagrad bomo lahko uživali na pikniku in ob dobri glasbi DJ Saša. Tisti, ki imajo srečo, jo bodo lahko preizkusili na srečelovu. Ta manifestacija bo na kotalk- ališču, kjer bodo postavljeni vsi potrebni objekti. Tekmovanje bo sestavljeno iz treh delov. Dopoldne bodo skaterji lahko še malo povadili, popoldne pa bo že šlo zares, kjer bodo na kvalifikacijah pokazali kaj znajo. 20. ura pa je rezervirana za najboljše, za tiste, ki se bodo uvrstili v "finale pod žarometi". Po tekmovanju se bomo s kotalkališča odpravili na jezero v Blah blah Club, kjer bo potekal "skate party" do poznih nočnih ur. Za tiste, ki jim od utrujenosti ne bo do žura (upajmo, da jih ne bo, ha), pa bodo lahko šli počivat v MKC Velenje. Torej se vidimo v soboto. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 063/858-308. ■ Edo • •• Zgodila se je 11. kimavca Leta 1879 Naša prva današnja novica je bila objavljena v Slovenskem gospodarju: "Od sv. Janža pri Velenji. (Umorstvo). Nit človeškega življenja je zelo slaba; lahko se pretrga vsak trenotek; ali kje in kako, tega ne ve nikdo. Razne dogodbe nam glasno pravijo: spomni se smrti. To nam spričuje tudi v naših krajih nenavaden prigodek, o katerem smo zvedeli na angeljsko nedeljo. Ko so ljudje šli zjutraj od službe božje, našli so nepoznanega mrliča. Na poti od cerkve proti "Mostnarju" v okolici črnjava vodi steza skozi gozd, Loka imenovan. Nek neprijeten duh je pri ljudeh vzbudil pozornost ter so začeli iskati po vzroku. Nekoliko sežnjev od pota za grmom zasledijo že jako razgnjito možko truplo. Kakor je spoznala preiskovalna komisija, je nesrečnik ležal že blizu dva mesenca na nepovoljnej postelji. Ker je bil s praprot-jem pokrit je to znamenje, da se ni sam usmrtil. Dušo je iz-dahnil bržčas na poti, ker se dozdeva, da je bil na svoje ležišče privlečen. Bilo mu je okoli 35 let. Lubanja je cela, lasi rujavi in malo kodrasti, lice razpadlo. Prsa vidijo se zbita. Roka je (menda vsled brambe) prelomljena. Trup je precej strohnen. Mrlič imel je oblečeno belo srajco, za-kapčeno s kostenimi gumbi, na kterih je podoba bršljanovega lista. Prsnik je bel, hlače termnorujave, čizmice lepe. Suknje, klobuka, denarja, papirjev, vsploh ni ničesar, po čem bi mogli zvedeti, kdo daje. Po oblačilu sodeč moral je biti srednjega stana, morda je potoval, pak prišel v družbo nevarnih sopotnikov, ki so mu življenje prikrajšali spoznavši njegove ugodne okoliščine. Dne 1. septembra izročen je materi - zemlji pri sv. Janžu." črna kronika vedno je in tudi vedno bo polnila časopisne stolpce in povečevala naklado številnih časopisov širom po svetu. Leta 1932 "Sokolstvo. Sokolsko delo v Velenju." so naslovili članek v celjski Novi dobi: "V nedeljo 29. avgusta nas je brat Zelen prijetno iznenadil. Sam vnet plavač, je poiskal med člani, članicami in naraščajem sebi podobne in priredil po kratkem treningu v rudniškem ribniku društveno tekmovalno plavanje. Kot propagandna tekma je ta skromno zamišljena prireditev uspela popolnoma, saj je z zanimanjem sledilo tekmi vsaj 200 gledalcev in letošnje skromno število 25 tekmovalcev se bo drugič najmanj podvojilo. Seme za smotreno delo v mokrem elementu je vzklilo,' bo rastlo in upamo, da bodo velenjski sokolski plavači prihodnje leto zastopali častno domače društvo pri župnih plavalnih tekmah. Tekmovalo je 25 plavačev in plavalk vseh oddelkov razen dece. Dolžina proge je znašala 25 za naraščaj, 50 m z obratom za člane in članice. Plavalo se je prsno, hrbtno in v prostem stilu. Lep čas so dosegli pri moškem naraščaju Steinbah, Ograjenšek, čepelnik in Podpečan. Se boljšega naraščajnici Prodnikova in Kurandova. Med članicami sta se izkazali Kurandova in Šte-fančičeva, med člani Zelen in Edo Hudovernik. Ob prihodu iz toplega poletja, ki nam je omogočilo smotreno plavanje, v belo zimo, kjer nas bo zopet krepilo plavanju sorodno smučanje, smo pokazali v nedeljo 4. t. m. na javnem nastopu telovadno stran našega dela. Brez telovadnice smo izročeni muham vremena, ki nam večkrat nagaja, da kljub lepemu letnemu telovadišču ne moremo doseči v telovednem pogledu vsega, kar bi radi. Vendar skušamo slediti smerem, ki jih predvideva ustroj sokolske telovadbe, in izrabljamo vsak ugoden čas, da telovadimo kolikor mogoče redno." Torej se tudi velenjski plavalci lahko ponašajo že s pet-inšestdesetletno tradicijo plavalnih nastopov, pa čeprav so bili ti začetki kar v rudniškem "tajhtu". ■ Damijan Kljajič Za malega Iva bi se rojstvo lahko kaj klavrno končalo, saj je fanta, ki je prišel staro mamo prosit za pomoč pri porodu, stari oče nagnal s palico, češ naj se ne dela norca iz poštenih ljudi. Šele soseda mu je potem dopovedala, da je sicer res 1 .april, ampak, da se ima mali čisto resen namen roditi. To se je zgodilo torej 1.aprila 1939. Bil je že peti Ivan v Rakunovem rodu. Njegov oče Ivan je petnajst hektarjev veliko kmetijo v Rečici pri Šmartnem ob Paki in skrb za mlajšega brata in sestro prevzel že pri štirinajstih letih, potem ko mu je 1 .svetovna vojna vzela očeta in španska gripa kmalu po tistem še mamo. Ženo Tilčko /Podgorškovo/ je spoznal kar v soseščini in poleg Ivana sta na svoji kmetiji leta 1941 pridelala še Marjano, ter pet let za njo tudi Vero. Zgodnja otroška leta so minila v vojni in igri. Prvega partizana je Ivo videl pri vinogradu, ostal je spomin na ^Pin strica partizana Aloza Podgorška, ki je nekega dne na vsak način hotel videti svojega malega nečaka in so ga dan po tistem, ko se mu je želja uresničila, Nemci zajeli in ustrelili... Prvo leto svobode, prvi razred v stari šmarški šoli. Bil je živahen in glasen otrok, navajen gmajne in svobode. Vsak učitelj mu je dal nekaj svojega, a najbolj je bil navdušen nad zgodovino, kjer je po znanju tudi blestel. Kljub temu, da je moral doma na kmetiji krepko poprijeti, pa je imel še energije, da se je ukvarjal s številnimi športi. Takrat je Šmartno že znorelo za nogometom, bil je vratar, med najboljšimi je bil v pinpon-gu, rad je smučal in že takrat tudi igral tenis... Da je pri teh športih in fantovskem ravsanju vedno kaj staknil, je seveda jasno. Nekoč si je tako zlomil roko in je štirinajst dni nalašč zamujal h kosilu, da domači ne bi opazili, da ne more jesti z desnico, ker ima zlomljeno... Kolikor ni energije pobralo delo, šola in šport, jo je ostalo še za gasilce, mednje se je hodeč po očetovih stopinjah vpisal že z desetimi leti. Le četrtina otrok, ki so skupaj začeli osnovno šolo, je uspešno končala šest razredov, zato so jih v zadnji razred osnovne šole poslali na Polzelo. Od tam je Iva vodila pot v Žalec, na hmeljarsko šolo. Že prej ni bil nikoli slab učenec, zdaj pa je naravnost izstopal. Od devetnajstih predmetov na zaključnem izpitu jih je kar sedemnajst opravil z odliko, le dva sta bila prav dobra. Kljub temu, da je stanoval v internatu in kljub temu, da je med obveznimi učnimi urami raje šahiral, kot pa se učil. Hmeljarstvo mu je pač bilo pisano na kožo /še posebej zaščita pred boleznimi/, ljubezni do zelenega zlata celo nobena deklica ni mogla zasenčiti... Nad fantom so bili v šoli navdušeni, hoteli so, da bi se še šolal, a oče je potreboval moč na kmetiji, pa tudi denarja za študij ni bilo... Tako je Ivo ostal na kmetiji, ki mu je pomenila veliko, ne pa vsega. Že iz osnovne šole je imel kup konjičkov , ki jih je med šolanjem v Žalcu še razvil, dodal pa je še vrsto drugih aktivnosti, bil je predsednik šmarš-ke mladine, mladih zadružnikov, zadružne zveze..., skratka, pred odhodom v vojsko pri dvajsetih letih je bil član kar osemnajstih odborov, pododborov in drugih organov v društvih in zvezah! Domovini in neuvrščenim je Ivan podaril dve leti in dva dneva. V avtoenofi na Trsatu pri Reki je postal inštruktor za vzgojo mladih šoferjev, bil je poslušen in glasen vojak/ko se je po vojaško zadri, je menda letel prah s podstrešja/, in so ga kljub temu, da ni obiskoval podoficirske šole, poslali v mednarodne mirovne sile Združenih narodov v Egipt za inštruktorja. To so bili lepi meseci. Zeblo ga ni nikoli, jesti je imel dovolj /še krofe so pekli sredi sinajske puščave!/, ukvarjal se je s športom, za jugoslovansko reprezentanco je celo igral pinpong in šah na igrah Združenih narodov, na dveh do- pustih pa si je ogledal Kairo in Beirut, ladjo Galeb in tovariša Tita, ki jih je obiskal na eni svojih poti po neuvrščenih zamorskih deželah. In kjer je vojska, so tudi dekleta: za pol funta na barki, za funt in kilometre v taksiju, za funt in pol na njenem domu... Fantje so zaslužili po dvajset funtov mesečno... Iz vojske se je vrnil leta 1961, dve leti še ostal na kmetiji, se spet vrgel v družbeno in družabno življenje Rečice, Šmartnega in Velenja, potem pa so mu ponudili službo na zadrugi v Šmartnem ob Paki. Postal je vodja hmeljarske proizvodnje, leta 1965 delovodja na obratu kmetijske proizvodnje, ter tri leta kasneje obra-tovodja lastne proizvodnje, kar je ostal vse do 1 .aprila 1996, ko je šel v pokoj. V svojem delu je užival, še posebno pri delu s hmeljem, in ker je vedel, da lahko preživiš samo z novimi znanji in opremo, so z ostalimi vaščani v strojni skupnosti med prvimi kupili obiralni stroj za hmelj, obnovili sušilnico, hlev, nakupili sodobno kmetijsko mehanizacijo. Ker je dober hmeljarski strokovnjak, je bil leta 1993 celo izbran za starešino vseh slovenskih hmeljarjev! V zadrugi je vodil trideset ljudi, v času sezonskega dela pa celo preko dvesto. Do sodelavcev je vedno skušal biti tovariški in prijateljski, čeprav se je kdaj zgodilo, da je to kateri od njih izkoriščal... Včasih so na sezonsko delo radi prihajali delavci iz drugih delov Slovenije in tako je nekega dne prišlo tudi ljubko, šestnajstletno dekletce, Štefka Novak iz Juršincev v Slovenskih goricah. Kaj hitro je opazil, kako spretne in pridne roke ima, no pa bila je tudi čedna in mlada... Ko je naslednje leto spet prišla, se je ljubezen vnela in nekaj mesecev zatem sta pohitela s poroko /21.1.1967/, saj je bil sin Janko že na poti, rodil se je 6.7.1967. Rakuna sta bila navajena na socialistične petletne plane, pa se je drugi sin Bojan rodil 23.2.1973, naslednjo petletko pa sta izpolnila že 21 .februarja 1976, ko se je rodila hčerka Sonja. Štefka je ostala na kmetiji in prevzela večji del bremen, zlasti še potem, ko sta kmetijo prevzela od staršev in je imel Ivan veliko dela v službi. Rakuni so kmetijo dodobra posodobili, obnovili hlev, opremo, kupili traktorje, sezidali novo hišo in na Malem Vrhu blizu Rečice še obnovili staro zidanico... Ivan je bil vzgojen v krščanskem duhu, nikoli ni bil v nobeni stranki, čeprav je bil aktiven vsepovsod, od mladine do gasilcev/tako kot nekoč njegov oče šestnajst let, je bil tudi sam predsednik gasilcev dvajset let/, delal je pri rdečem križu, szdlju, bil je delegat v občinski skupščini, ves čas pri zadružni zvezi, pri Partiza-nu...ves čas se je ukvarjal z organizacijo, ves čas je bil med ljudmi, devet let je bil tudi predsednik krajevne skupnosti - zato niti ni čudno, da je bil izbran za prvega župana nove občine Šmartno ob Paki. Dobro leto je bil še v službi in amatersko opravljal delo župana, potem pa se je raje odločil, da gre v pokoj. Delo župana še vedno opravlja amatersko, a zdaj mu posveča veliko več časa. Ko zjutraj postori svoje delo v hlevu, se odpravi v pisarno. Svojega župana poznajo vsi, ko se pojavi, ga vsak trenutek kdo potegne za rokav in ga pobara o tem in onem, doma se kar vrstijo obiski, redkokdaj je sam tudi v svoji zidanici. Če se le da, v svoje politčne obveznosti vključuje svojo Štefko, a kaj, ko se žena le redkokdaj uspe odtrgati od dela na kmetiji. Tako kot župana, poznajo tudi njegovega prijaznega in zvestega volčjaka Nika. Če se gospodar kdaj predolgo zadrži, ga bo poiskal ali v pisarni, ali v gostilni pri Malus ali......pogledal bo, če je njegov gospodar tam, legel pred vhod in čakal... Župan Ivan je po duši kmet, zato z veseljem zajaše petinštiridesetkonjskega torpedo deutza in zaorje, poskrbi za živino, in še vedno ima tudi vsaj za "majčkeno atovo veselje" hmelja. Najrajši pa se umakne v svoj vinograd, skrbno obdela vsak trs, da lahko na koncu iztisne več kot tisoč litrov vina, ki mu ga v naslednjih mesecih prijazno pomagajo popiti številni prijatelji. Pred izvolitvijo za župana je dal volilcem kar nekaj obljub in zdaj se trudi, da bi jih izpolnil, zato o kakšni daljni prihodnosti ne razmišlja. Politika je kot polje: potruditi se moraš, da ga obdelaš po najboljših močeh, četudi bodo morda nekoč drugi pobirali plodove... Ko bo županovanje končal, in ko bosta s Štefko kmetijo predala nasledniku, se bosta preselila v obnovljeno zidanico in zaživela mirno, upokojensko/!?/življenje. Vnukoma Žanu /že sedmi Ivan v Rakunovi rodbini!/ in Mateji se bo pridružil še kakšen in zidanica bo vedno polna. Ivan bo skrbel za vinograd, vabil prijatelje, Štefka pa bo negovala svoje čudovito cvetje - in končno imela svojega župana vedno na očeh... ■ U. H rast 10 KAS VAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 11. septembra 1997 Za 66 učencev štiriletne podružnične šole v Pes-ju in zagotovo tudi za njihove starše je bil prvi šolski dan nekaj posebnega. Po poletnih počitnicah so sedli v prenovljene, predvsem pa varne učilnice. Pred približno tremi meseci seje namreč vdrl strop v sanitarijah, zaradi česar so starši zahtevali takojšnjo sanacijo. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili takoj po krajši slovesnosti ob otvoritvi prenovljenih prostorov, so predstavili potek sanacije in nadaljnje aktivnosti. Tako je direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin predstavil razloge, zaradi katerih se je Premogovnik vključil v obnovo s 55 % deležem pokritja stroškov (preostali delež bo prispevala mestna občina Velenje). Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, ki sicer redno spremlja, kaj se dogaja z objekti in terenom na eks-ploatacijskem območju, je po udoru stropa v sanitarijah šole spomladi letos ocenil, da je res potrebna takojšnja sanacija. V prvem delu obnove, ki je veljal 25 milijonov tolaijev, so opravili hidroizolacijo, in-jektiranje počenih zidov in nosilcev ter izdelali nosilno ploščo nad objektom. Po prvih ocenah naj bi zamenjali le tretjino strešne kritine, vendar so kasneje ugotovili, da jo je potrebno zamenjati v celoti. Hkrati so temeljito popravili še ostrešje. Tako so za drugi del obnove odšteli še 10 milijonov tolarjev, k temu pa bo potrebno prišteti še stroške pleskanja in podobnih del (v vrednosti približno 2 milijona SIT). Po Žerdino-vem mnenju so nastala dodatna dela tudi zato, ker je bil objekt zelo slabo vzdrževan. Njegovo opozorilo, da bodo šolniki in ustanoviteljica zavodov morali v prihodnje več pozornosti nameniti tudi zaposlitvi dobrih hišnikov, je ob tem najbrž povsem na mestu. Med drugim je pohvalil izvajalce, delavce Gradisa, ki so končali vsa za to poletje pred- videna dela v komaj dveh mesecih, ter menil, da bo tudi v prihodnje prava pot za reševanje podobnih težav strpen dialog in tvorno sodelovanje vseh. Župan mestne občine Velenje Srečko Meh je poudaril, da pri obnovi podružnice v Pesju ni bilo nikogar, ki bi iskal težave, ampak vsi so iskali rešitve. Velikokrat seje bilo potrebno odločiti takoj. Hkrati z obnovo so izvajali tudi projekt za izgradnjo štirih stanovanj, vanje pa bodo naselili pri- Sedaj bo pouk tudi zanje potekal \ min učili licah merne stanovalce. »Vsega, kar bi si želeli, še nismo postorili. To smo preložili na kasnejši čas. Poskrbeli pa smo zarjalnega duha. Vaši uspehi in uspehih tistih pred vami, Slovenijo navdajajo z optimizmom in dobrimi obeti, da ne bo ostala na obrobju svetovnih dogajanj. Globalni trendi ne govorijo o brezobzirnem tekmovanju držav, idelogij, sistemov, govorijo o tekmi informacij in znanja za 21. stoletje. Slovenija je mlada država, kar pa pri zavarovanju blaginje človeka in matere Zemlje ni ovira. Ali bo znala izkoristiti priložnosti in kaj si bo izbrala za svojo priložnost ostaja vprašanje, na katerega Slovenija v šestih letih samostojnosti še ni jasno odgovorila." Ob koncu je izrazil prepričanje, da bodo kmalu s svojim znanjem pri oblikovanju tega odgovora sodelovali tudi najboljši maturanti, ki bodo v podobo Slovenije vnesli poleg znanja in svojega duha tudi svoj optimizem, prizadevnost, samozavest, svojo zavest in pripravljenost za tveganje. Nekaj ur kasneje so nato v Križankah v Ljubljani na slavnostni proslavi najboljšim slovenskim maturan- . tom svečano podelili spričevala s posebno pohvalo. Z Dnevom košarke, ki so ga pripravili v tem mestu pretekli petek ob 50-letnici prvih začetkov igre s košarkarsko žogo, so resnično potrdili, daje Šoštanj postal, kot so poudarili mnogi na slovesnosti, kije sledila športnemu delu, mesto košarke. Po dopoldanskih srečanjih med ekipami petih, šestih in osmih razredov osnovnih šol Velenja in Šoštanja, so popoldne po mnogih letih spet oblekli Elektrin dres igralci, ki so razveseljevali ljubitelje košarke v obdobju od 1950 do 1990. Gledalci so jim seveda za to, kar so pokazali med košema, prisrčno ploskali. Veliko število gledalcev na večerni tekmi med "novo" Elektro in drugo najboljšo ekipo v državi Kovinotehno Savinjsko s Polzele je bil najboljši dokaz, da ljubitelji košarke v Šoštanju in tudi v celotni Dolini veliko pričakujejo od Elektre v novem prvenstvu. Seveda so bili v Šoštanju veseli, da so jim Polzelani polepšali njihovega Abrahama, kot tudi lepe umetniške slike, ki so jim jo podelili v spomin na to praznovanje. Sliko so košarkarjem podelili tudi odbojkaiji Šoštanja Topolšice. Za grenak priokus njihovega slavja pa je "poskrbela" košarkarska Na prireditvi so spregovorili trije košarkarji, ki so igrali v različnih obdobjih. Marjan Kristan je predstavil srednji rod, Dušan Maličevič sedanji. Beno Lukman pa najstarejši rod. S sprejema na Brdu pri Kranju. Med 146 najboljšimi slovenskimi maturanti so bili tudi štirje maturanti velenjske gimnazije, (foto: bobo) zveza, saj se ji ni zdelo vredno, da bi se kdo izmed njih udeležil tega visokoge jubileja niti da bi jim poslal vsaj čestitko. Pred začetkom tekme se je vodstvo kluba s praktičnimi darili poslovilo od Nika Bogataja, Bojana Brešarja, Borisa Plešeja in Marka Mrzela. Kljub premoči gostov je bilo srečanja vseeno zanimivo in mladi Elektrini igralci so tudi na tej tekmi spoznali, da se lahko od izkušenih Darka Mirta, pa tudi Vlada Rizmana veliko naučijo. Praznovanje so nato nekdanji in sedanji igralci Elektrini ingralci in njeni funkcionarji ter gostje nadaljevali v prostorih šoštanjske termoelektrarne, kjer so zanje pripravili kratek kulturni, v katerem so nastopili "Strašna Jožeta" in pevka Agata Šumnik Zgonec. Vsi so prejeli tudi knjigo Matjaža Natka Mojih, naših ju jubilejnega večera podelila zlati plaketi Matjažu Natku za aktivno delo v klubu od njegove ustanovitve do zlatega, Termoelektrarni Šoštanj za 35-let-no pokroviteljstvo in pomoč klubu, Osnovni šoli Biba Roecka za dolgoletno gostoljubje pri uporabi v njihove telovadnice za vadbo in tekme, bronasto plaketo pa so podelili prav tako domačinu Toniju Reharja za dolgoletno promocijo kluba. ■ Stane Vovk 50 let košarke v Šoštanju in hkrati z zanimanjem prisluhnili njegovi razlagi, kako je nastajala. Močan aplavz mu je bil gotovo najlepše priznaja in zahvala za trud, ki ga je vložil v to, da bo zanimivih pol stoletja košarke ohranjenih tudi naslednjim rodovom. Predsednik Elektre Boris Dejanovič in podpredsednik Drago Skornšek sta v nadaljevan-