Ljubno ob Savinji
Elektrika še do zadnje domačije
Država napoveduje strožja merila za brezposelne
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti bo doživel precejšnje spremembe. Vlada in parlament naj bi o njem razpravljala že to jesen. Ce bo sprejet, bo država z njim »zategnila« mnoge pravice brez-poslenim.
Najpomembnejše nakazane spremembe posegajo v pravice in obveznosti brezposelnih oseb, za katere zavodi za zaposlovanje iščejo primerno zaposlitev. Sprejeti bi bili prisiljeni delo, ki je za stopnjo ali celo dve nižje od tistega, ki so ga opravljali preden so izgubil delo. Za zavrnitev bo »kazen« huda: za polovico nižje nadomestilo ali denarna pomoč. Zavrnitev ustrezne zaposlitve, opredeljene kot enakovredne delu, ki jo je brezposleni pred izgubo dela opravljal, pa naj bi pomenila celo izgubo pravice do teh prejemkov. Predlog znižuje tudi čas prejemanja denarnega nadomestila. To pravico lahko uveljavljajo samo tisti, ki so delali, pa jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi. Če so tisti, ki so imeli zgledno delovno dobo, denimo 20 in več let, doslej prejemali in
bili upravičeni do prejemanja nadomestila 24 mesecev, bodo, če bo zakon sprejet, do njega samo še največ 12 mesecev. Pravico do prejemanja denarne pomoči, ki je zdaj trajala 6 mesecev, pa predlog podaljšuje na 12 mesecev. To je samo nekaj predlogov, na katere pa so že odzivi.
Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov je v začetku septembra v posebni izjavi za javnost izrazilo odločenost, da bo vztrajalo pri zavračanju vladnega predloga o zmanjševanju časa za prejemanje nadomestila. Ocenilo je, da bi to močno prizadelo starejše katergorije brez-poslenih. Ne strinjajo se tudi s predlogom vlade, da se postavi zgornja starostna meja za posebno zaščito delavk in delavcev 55 let, ampak vztrajajo pri svojem predlogu, to je 50 let. Glede na posledice, ki jih bo ta zakon prinesel, pa odločno zavračajo hitri postopek sprejemanja zakona in poudarjajo, da se bodo za dosego svojih predlogov borili z vsemi sredstvi sindikalnega boja.
■ Milena krstič - Planine

(■Slovenska trgovina s tradicijo
Spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.
številka 36 četrtek, 11. septembra 1997 160 tolarjev
Minulo soboto so v krajevni skupnosti Plešivec pripravili prvi krajevni praznik, zaznamovali pa so ga z zanje še kako pomembno pridobitvijo. Svojemu namenu so namreč uradno predali 2 km posodobljene ceste Sopota - Kima. Naložba je
bila kar velik zalogaj. Poleg mestne občine Velenje in šoštanjskih termoelektrarn so se izkazali tudi koristniki ceste, saj so poleg udarniškega dela prispevali še od 500.000 do 1.000.000 tolaijev
stran 10
Termoelektrarna Šoštanj
Obsežna obnovitvena dela na prvem in drugem bloku
Prvi in drugi blok Termoelektrarne Šoštanj že dober mesec ne obratujeta, tako pa bo vse do konca oktobra. Lotili so se namreč obsežnih vzdrževalnih in obnovitvenih del, s katerimi bodo podaljšali življenjsko dobo obeh blokov na 55 let. Računajo, da bosta tako nemoteno obratovala do leta 2011.
Za obnovitvena in vzdrževalna dela bodo porabili okoli 20 milijonov nemških mark. Kot je povedal vodja tehničnega področja Boris Dejanovič bodo zamenjali glavne parovode, kot-lovske regulacije, sistem notranjega odpepeljevanja, sistem vodenja bloka ter sistem vzbu-
janja generatorja. Vzporedno s tem bodo opravili vsa z rednimi remonti predvidena dela.
Doslej so potekala dela v skladu s terminskim planom. Upajo, da bo tako tudi v prihodnje in da bo z mesecem novembrom, ko se bodo potrebe po termoenergiji gotovo povečale, vse pripravljeno za nemoteno obratovanje.
U(mz)
ISSN 0350-5561
VLmdlliViMlL
ECmSuSO: ulkiMi
^JTJLIVJJ J2!J
Ui'jjij im Ij2 tfi) Uteft •j-r jjjyjjj£D/
TREND d.0.0. DOM UČENCEV, Efenkova 61, VELENJE Tel.: 063/151-110, Fu.: 063/ 856 794
®wmQ
P©EnQ0DS ©©©Ga
Mladinski center Velenje
Pri založniški hiši Pozoj Velenje je letos poleti izšla nova slikanica. Sodi v zbirko Slovenska dediščina, njen naslov je O treh netopirjih. Na svojih straneh predstavlja drobce iz zgodovine cerkva v Šaleški dolini, veliko pa še o čem drugem.
Avtor slikanice je Rok Poles, ilustrirala jo je Urška Stropnik. Širšemu krogu jo bosta predstavila jutri (v petek) ob 19.30 v prostorih Mladinskega centra v Velenju.
Torej v prostorih, za katere je Rok pod mentorskim vodstvom arhitekta Nandeta Korpnika zrisal načrte. Tudi za Urško velja zapisati podatek, da bo svoje ilustracije zbrala in postavila na ogled v galeriji velenjskega Mladinskega centra.
Utp
V soboto popoldne so se veselili na Škrubejevi domačiji v zaselku Savina, visoko nad Ljubnim in dobrih deset kilometrov vožnje po gozdni cesti. Morda se sliši malo čudno, ampak prve žarnice na tej domačiji je lastnik prižgal šele sedaj, prvič je prižgal radio in dve gluhonemi sorodnici sta prvič videli televizijo. Bila je to tudi ena izmed predvolilnih obljub ljubenske županje Anke Rakun, ki je Škrubejevim obljubila še obnovo vodovoda in nakup pralnega stro-
več razumevanja pa so pokazali pri Elektru Celje.
Končno elektrika tudi na Škrubejevi domačiji
Celotno akcijo je vodil domačin iz Savine in ljubenski občinski svetnik Vinko Jeraj, ki je v pozdravnem nagovoru opisal vsa prizadevanja, za tem pa vsem prisotnim veselo zaigral na frajtonarico.
Ujp
ja.
Predračunska vrednost
napeljave elektrike do te odročne domačije je bila 4,5 milijona tolarjev, končna vsota je 1,5 milijona, cele tri milijone so torej vredni prispevki in delo sosedov, ki so se ob napornem delu resnično potili. Pri vsem tem je malo nerazumljivo, da ljubenski občinski svet akcije ni podprl in je prispeval le simbolično vsoto, veliko
9770350556014
DOGODKI
11. septembra 1997
Prometna varnost v prvih dneh šole
Kljub temu, da so policisti in drugi, ki skrbijo za prometno varnost, že pred pričetkoni šolskega leta s pomočjo sredstev javnega obveščanja in na druge načine opozarjali na previdnost in upoštevanje cestno - prometnih predpisov, s stanjem v prvem tednu novega šolskega leta niso zadovoljni. Na celjskem so zaznali dve prometni nesreči z udeležbo otrok in tri z udeležbo mladoletnikov. Štiri osebe so v teh nesrečah utrpele lahke telesne poškodbe, eden od poškodovanih je bil na poti iz šole.
Policisti so v poostrenem nadzoru prometa ugotovili veliko različnih prekrškov. 296 kršiteljev se bo moralo zagovarjati pri sodniku za prekrške, 1517 so jih kaznovali na kraju prekrška, 807 je bilo opozorjenih. Samo zaradi prekoračitve hitrosti bo sodniku predlaganih v postopek 40 voznikov, več kot 700 voznikom pa so izrekli mandatno kazen.
■ mkp
Občina Luče ob Savinji
Nova cesta v Krnico
Pred dnevi je izvajalec, to je ljubljanski SCT, pričel polagati asfalt na štirih kilometrih ceste v zaselek Krnica. Ena večjih letošnjih naložb v občini Luče bo vredna okrog 50 milijonov tolarjev. Pri spodnjem ustroju so veliko pomagali domačini, precej sredstev je prispevala lučka občina, preostali del pa naj bi pridobili iz sredstev za demografsko ogrožena področja, ki jih (razumljivo) še nimajo, imajo pa trdna zagotovila.
Novi prostori v osnovni šoli
Med počitnicami so izvajalci na lučki osnovni šoli prekrili dotrajano streho, obenem pa v zgornjem nadstropju izvedli groba gradbena dela, s katerimi bodo pridobili dve novi učilnici in kabinet, s tem pa zagotovili prostorske pogoje za devetletko. Notranja dela bodo opravili v jesenskem času in seveda poskrbeli za opremo.	■ jp
Občina Šmartno ob Paki
Dragi pločniki
Zahteve krajanov v občini Šmartno ob Paki po večji varnosti udeležencev v cestnem prometu so med drugim narekovale izgradnjo pločnikov v prvi fazi iz Gorenja do Paške vasi in iz Rečice ob Paki do Šmartnega ob Paki. Projekte naj bi pridobili v teh dneh, naložba pa bo za občino velik zalogaj. Po predračunu naj bi izgradnja omenjenih pločnikov veljala približno 40 milijonov tolarjev.
Toliko denarja seveda v občini letos ni na voljo za te namene, zato bodo uresničili le del predvidene naložbe, preostalo prihodnje leto. Kot načrtujejo, naj bi v prihodnjih dneh pristopili k nekaterim pripravljalnim delom.
Med drugim naj bi letošnjo jesen v občini posodobili še nekaj krajših cestnih odsekov. Upajo tudi, da se bodo lahko ustrezno za vse dogovorili glede ceste v Podgori. Letos naj bi posodobili omenjeno cesto za znesek, za katerega naj bi se dogovorili z Gradisom, celjsko Cestno podjetje pa jim je tudi obljubilo zamik pri plačilu.	■ tp
Mestna občina Velenje
Obisk poslanske skupine ZLSD
Minuli petek je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov na pobudo šaleškega poslanca Bojana Kontiča obiskala Velenje.
Na sprejemu pri županu mestne občine Velenje Srečku Mehu so se seznanili s težavami in uspehi mestne občine. Spregovorili so o bodoči regionalizaciji Slovenije in o vlogi Velenja pri širšem povezovanju občin s tega prostora. Politika pri odločanju o novih regijah nikakor ne sme ponovno mimo volje ljudi, kot se je to dogajalo pri reformi lokalne samouprave.
Delovni obisk so nadaljevali v Premogovniku Velenje. Po ogledu proizvodnje v premogovniku je direktor dr. Franc Žerdin prisotnim pojasnil načrte podjetja vključno z načinom lastninjenja. Poslance je seznanil tudi z željami in zahtevami, ki jih zaposleni naslavljajo na vlado.
V imenu poslanske skupine je predsednik stranke Borut Pahor obljubil pomoč in obenem prosil za sodelovanje pri sprejemanju nacionalnega energetskega programa, ki bo za daljši čas določil mesto Premogovnika Velenje v slovenski energetski politiki. ■
Poslanska skupina ZLSD na obisku v Premogovniku Velenje.
Šolski center Velenje
Na jesenskem maturitetnem roku 52 kandidatov
Z izpitom iz slovenskega jezika in književnosti se je prejšnji torek začel jesenski rok mature, na katerega seje v Sloveniji prijavilo 1921 kandidatov iz 124 srednjih šol.
Na Šolskem centru Velenje se je zanj prijavilo 52 kandidatov. Največ je bilo gimnazijcev - 34. Od tega jih je 11 opravljalo maturo prvič, 4 kandidati pa v celoti drugič. 8 jih je popravljalo eno negativno oceno, prav toliko pa tudi dva negativno ocenjena predmeta iz prejšnjega matu-ritetnega roka. Med tokrat
prijavljenimi kandidati so tudi 3 taki, ki so izboljševali matu-ritetno oceno, en kandidat pa je imel 2 »popravca«.
Na Srednji elektro ter računalniški šoli je maturo v jesenskem roku opravljalo 13 kandidatov, od tega 5 celotno maturo, 3 so popravljali po en, 5 pa po dva negativno ocenjena predmeta iz prejšnjega ma-turitetnega roka.
Na Srednji strojni šoli so imeli 5 jesenskih maturitetnih kandidatov, od tega sta 2 opravljala maturo v celoti, 1 je popravljal eno, 2 pa dve
negativni oceni mature iz meseca junija.
Do prejšnjega petka so pisali maturitetne pole v prostorih sejne sobe velenjskega zdravstvenega doma, dan kasneje pa v prostorih velenjskega šolskega centra. Hkrati s pisnimi so potekali tudi ustni izpiti, te pa so končali včeraj (v sredo).
Državni izpitni center bo po opravljenem zunanjem ocenjevanju obdelal podatke in natisnil maturitetna spričevala ter obvestila o uspehu. Dijaki jih bodo prejeli
na svojih šolah v ponedelejek, 22. septembra.
Kandidati, ki bodo uspešno opravili maturo v jesenskem roku, se bodo lahko najkasneje do 25. septembra z drugo prijavo za vpis prijavili za prosta vpisna mesta na obeh slovenskih univerzah. To drugo prijavo, v kateri bodo navedli en študijski program, za katerega izpolnjujejo zahteve, morajo skupaj z dokazili poslati neposredno fakulteti, akademiji ali visoki strokovni šoli.
■ tp
Občina Nazarje
Telekom hiti
Največja naloga nazarske občeine v letošnjem letu je gotovo bistvena razširitev telefonskega omrežja. Izvajalci so v preteklih dneh sklenili polaganje kabla in hkratni razvod za sistem kabelske televizije v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, v tem času pa bodo enaka dela pričeli še v Nazarjah. Novih naročnikov za telefonske priključke je v občinskem središču dovolj, malo pa se je doslej zatikalo zanimanje za kabelsko televizijo, vendar v Nazarjah računajo, da bodo tudi tu pravočasno zagotovili zadostno število naročnikov.	■
Ob prazniku novi prostori za najmlajše
ŠOŠTANJ - 30. september je praznik občine Šoštanj. Ob tej priložnosti bodo pripravili bogat program prireditev, ki bodo trajale vsaj dva tedna, z njimi pa bodo pričeli že 20. septembra.
Nove pridobitve, namenu jo bodo predali ob prazniku, pa se bodo razveselili tako otroci kot starši in zaposleni v Vrtcu Šoštanj, saj bodo postali bogatejši za okoli 140 kvadratnih metrov prenovljenih in lepo urejenih prostorov. Urejajo jih v »stari banki« (nasproti šole Karla Destovnika - Kajuha) s pomočjo Premogovnika Velenje. Tako bodo v Šoštanju vsaj malo sprostili nemogočo prostorsko stisko s katero se srečujejo že dlje časa. Posebej huda pa je letos, ko je bilo v Šoštanju za vpis v vrtec, izjemno zanimanje.	■ mkp
Celjski sejem od 12. do 21. septembra
Ogledalo slovenske uspešnosti
Jutri (v petek) bo v Celju, tokrat že tridesetič, odprla svoja vrata največja sejemska prireditev v Sloveniji. Geslo sejma je: »Ogledalo slovenske uspešnosti«. Na njem bo na 55 tisoč m2 površin razstavljalo 1765 razstavljalcev iz 29 držav. Organizatorja - podjetje Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije - obljubljata sejemsko prireditev, kot je v Sloveniji še ni bilo. V 10 dneh naj bi si jo ogledalo četrt milijona obiskovalcev. Sejem bo odprl predsednik države Milan Kučan.
Te osnovne podatke so na novinarski konferenci prejšnji petek povedali direktor Celjskega sejma Franc Pangerl, predsednik poslovnega odbora MOŠ Stanislav Kramberger, na konferenci pa sta sodelovala še sekretar poslovnega odbora MOS Slavko Pukl, Breda Obrez Preskar, vodja službe za razstavljalce ter predstavnica generalnega pokrovitelja sejma - celjske Kovinotehne.
Obiskovalci sejma in tudi razstavljalci bodo - po besedah sogovornikov - na tokratni jubilejni prireditvi lahko opazili nekaj novosti. Med drugim prenovljeno dvorano E, novo konferenčno dvorano, novo Intalovo vzorčno hišo ter nekaj tehničnih izboljšav na samem sejmišču. Sogovorniki so povedali, da sicer še ne bo vse tako, kot bi moralo biti, a bodo to dogradili in spremenili v prihodnje. Mnenje, da bo obiskalo letošnjo prireditev vsaj toliko, če ne še več obiskovalcev kot lani, so gradili na osnovi rezultata prve raziskave javnega mnenja. Ker se
ideja o hkratni otvoritvi avtoceste ni izšla, pričakujejo največ kritike zaradi gneče na cestah in iskanja parkirnega prostora. Letos se bojijo prometnih zamaškov bolj z mariborske smeri kot ljubljanske, saj so na poti iz Maribora v Celje kar tri prometne točke, kjer se promet med sejmom izjemno zgosti. Obiskovalcem svetujejo in jih prosijo, da ohranijo mirno kri in naj bodo sploh v konicah še posebej previdni. Obiskovalcem sejma bo na voljo 4300 parkirnih mest, 1100 pa jih bo za razstavljalce.
Tradicionalno bogata bo tudi letošnja obsejemska dejavnost, saj naj bi se zvrstilo kar 94 dogodkov: od strokovnih srečanj, seminarjev, posvetov, predstavitev in predavanj v šestih tematskih sklopih. Najzanimivejši letošnji posveti bodo o delovni zakonodaji, malem gospodarstvu, finančnih spodbudah ter razvoju obrti in podjetništva. Stanislav Kramberger je med drugim poudaril, da imajo obrtniki in podjetniki izjemno potrpljenje pri reševanju nakazanih vprašanj in daje celjski poligon vedno začetek aktualnih vprašanj z njihove področja (letos bo to plačilni red), po dosedanjih izkušnjah pa realizacija teh traja do treh let.
Omenimo naj še, da bo Obrtna zbornica Slovenije na letošnjem sejmu pripravila razstavo poslovnih daril, to bo stalna razstava, sveže dnevne novice in podatke o mednarodnem obrtnem sejmu v Celju pa bo letos prvič mogoče spremljati tudi na internetu.	■ tp

Bogastvo ima
V	teh dneh, ko predvsem po Savinjski dolini trgajo kobule zelenega zlata, se po naši ožji in širši okolici razširjajo govorice o drugačnem zlatu in drugih dragocenostih. Kost, ki jo že nekaj časa glodajo nekateri časopisi, je vrgel nekdanji domobranski častnik s Hrvaške. Zatrjuje namreč, da v Prožinski vasi, nedaleč od Štor, med zadnjo svetovno vojno niso zleteli v zrak le vagoni, ki so bili naloženi z orožjem in eksplozivom, ampak naj bi bilo na njih tudi domobransko bogastvo. V zemlji, kamor je štorska železarna pred leti navozila veliko odpadne žlindre, naj bi bilo tako kar nekaj zabojev s Paveličevimi cekini. Okoliški prebivalci o tem ne vedo nič. Deležni so bili veliko različnih nabojev in drugega razstreliva, ampak nikakršnih cekinov.
V	zadnjem času pri nas govorimo še o drugačnih zakladih. Čudnih omamnih zakladov v slovenskih tovornjakih ne najdejo le tujci, tudi našim carinikom se od časa do časa posreči kakšna taka bera. Vse to pa dokazuje, da s(m)o Slovenci pravi mojstri na tem področju. Pa ne le, kar zadeva mamil. Tudi ko kdo omenja preprodajo orožja, se na seznamih pojavljajo državljani dežele na južni strani Alp. Pred dnevi smo si kar oddahnili, ko so Nemci demantirali vest "naše nekdanje" tiskovne agencije, da so v Nemčiji Ob dveh domačinih priprli še tri Slovence. V resnici (vsaj tokrat) v stvar niso bili vpleteni naše gore listi, ampak sosedje. So se pa naši ljudje znašli v avstrijsko-slovenski verigi tatvin in preprodaje dragocenih kamnov. Skoraj vedno kdo
različno barvo
od naših poskrbi, da se o Sloveniji po tujini govori in piše. Saj veste, da dober glas seže v deveto vas - slab pa mnogo dlje!
Te dni smo bili spet enkrat deležni veliko hvale. Evropski komisar za promet nas ni mogel prehvaliti, kako uspešni smo pri gradnji cest in kako dober sistem zbiranja denarja za to gradnjo in vzdrževanje smo si izmislili. Ob tem mu nihče od naših sogovornikov ni priznal, da smo tak sistem podedovali še od rajnke države. Saj nam hvala vedno dobro dene. Pa čeprav se včasih izkaže, da imajo pohvalne besede pogosto slab učinek. Tudi ob sprejemanju v prvi krog širitve Nata so nas vsi samo hvalili, pa smo videli, kaj se je zgodilo.
S cestami je povezan tudi pretok ljudi. Tudi preko meje. S tem, ko lahko tudi v Italijo gremo le z osebno izkaznico, seje še enkrat potrdilo, da je to ena najbolj odprtih državnih meja. A bo taka odprtost menda le kratkotrajna, kajti tudi nad to mejo visi "schengenski" meč. Tudi tu se bodo začele delitve na "naše", s čimer se bo mislilo na tiste prave Evropejce, in druge. No, morda nas bodo le potisnili na tretji tir, ki pa bi v tem primeru pomenil za nas ugodnost. Pomenil bi namreč, da nam ne bi bilo treba čakati v vrsti z drugimi "neevropskimi" državljani. Če se to ne bo zgodilo, nam tudi to, da lahko mejo prečkamo le z osebno izkaznico, ne bo veliko koristilo. In spet bomo ostali na obrobju Evrope.
m (k)
11. septembra 1997
AKTUALNO
NilŠ VAS 3
Bo Velenje na območju TRC Jezero dobilo nov bazen?
V sedanjem bazenu utopi preveč denarja
V dneh, ko se poletna kopalna sezona počasi zaključuje, spet postaja aktualen velenjski bazen. Tisti, o katerem smo na začetku sezone zapisali, da v njem denar, nemenjen obnovi, takoj potone na dno. Tega sedanji upravljalec Športno- rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje in z njim direktor Marjan Klepec sploh ne skriva. Posledice hitre gradnje izpred 26-ih let Velenjčani plačujejo še danes. Mimogrede pa je to malenkost z ostalimi stroški, ki jih povzroča, iz njega dnevno zaradi poroznega korita »uide« desetina vode, kar pomeni, tla se ta v desetih dneh v njem, če to hočejo ali ne, nujno zamenja.
Če obnovimo zapis iz maja letos, ko smo se o tem, kako bazen pripraviti za novo sezono, pogovarjali z Marjanom Klepcem, se lahko spomnimo njegovih besed, ko je rekel,da je to, kar delamo z njim vsako leto, le krpanje, ki dolgoročno za Velenje ne prinaša rešitve in da bi bilo treba razmišljati bolj dolgoročno. »Osebno sem prepričan, da je bazen v takem stanju, da ga je nesmiselno parcialno popravljati, ampak bi bilo treba obstoječe objekte odstraniti in zgraditi popolnoma nov, sodoben objekt,« je rekel takrat. Danes je v to še bolj prepričan in uspel je k takemu razmišljanju pritegniti tudi tiste, ki jim ni vseeno, kaj se s tem poletnim »nadstandarom« v Velenju dogaja.
Grič vse bolj rine v bazen
Pri tem je imela nekaj tudi stroka, ki je opozarjala, da bi bilo nujno treba pred temeljitim posegom v sedanji bazen sanirati grič, ki ga kopališče očitno privablja in zato iz leta v leto bolj drsi vanj oziroma proti njemu. Stroški
pleksa (brez zimskega bazena) na območje Turistično-rekreacijskega centra Jezero dejansko so. »Danes, ko sanacija ugrezninskega območja in ekološka sanacija jezer že kaže prave rezultate in TRC Jezero dobiva pravo podobo, menimo, da bi v ta vodni kompleks lahko sodil tudi odprti bazen. Urbanisti so
takih posegov pa bi bili zelo hitro blizu tistim, ki bi jih predstavljala novogradnja. Lokacija, zelo primerna za novo letno kopališče, če bi o njem v Velenju razmišljali, pa bi bila na območju Turistično-rekreacijskega centra Jezero.
Bazen med Belo dvorano in avtokampom?
Dr. Milan Medved iz
Premogovnika Velenje, ki nad tem centrom bdi, nam je potrdil, da razmišljanja in ideje o selitvi kopalnega kom-
idejo že preverili in našli primerno lokacijo med Belo dvorano in avtokampom.«
Lokacija bi bila zelo primerna
Lokacija ni izbrana naključno, okolica za kaj takega nudi veliko pogojev, med drugim je tam mimo speljan toplovod, urejena so parkirišča, do tja bodo kmalu vodile iz centra mesta najmanj tri peš poti, blizu je železniška postaja v Pesju, kar omogoča, da bi bazen lahko postal tudi regijsko zanimiv, nenazadnje pa bi z letnim bazenom na tem
območju dobil novo priložnost in privlačnost tudi avtokamp, center mesta pa z umaknitvi-jo letnega kopališča nov in dragocen mestni prostor.
Nov PUP za TRC je v izdelavi
Pri tem v Premogovniku Velenje poudarjajo, da je to zamisel, ki ji do uresničitve manjka še veliko, med drugim tudi dogovor o načinu financiranja, če se bo lokalna skupnost ogrela za idejo (»da ne bi zdaj kdo mislil, da bo bazen gradil in financiral Premogovnik«), Da pa bo beseda meso postala, bo preteklo še nekaj časa, predvsem pa se bo treba o marsičem pogovoriti in idejo sploh sprejeti. Zaenkrat, kolikor vemo, je za območje RTC Jezero naročena izdelava novih prostorsko-ureditvenih pogojev, dokumenta, ki opredeljuje podobo tega prostora. »Pred leti je bil že izdelan ureditveni načrt za to območje, ker pa se zadeve spreminjajo, prepletajo se sedanja in pretekla spoznanja s prihodnjimi idejami in načrti, je prav, da se to uredi s prostorskim dokumentom,« je rekel dr. Medved.
Naslednji korak pri uresničitvi ideje naj bi prevzel mestni svet z obravnavo takega dokumenta (ko bo izdelan), potem pa bo že lahko dobil krila tudi podjetniški interes. ■ Milena Krstič - Planine , foto: -rik
V EKO Velenje sklenili lastninjenje
Odslej delniška družba
EKO Velenje je danes delniška družba z okoli 250 delničarji. Lastninjenje so s prvo skupščino delničarjev v avgustu sklenili. Dvakrat po 10 odstotkov v družbi imajo skladi, 13 odstotkov so prodali s certifikati, 8 odstotkov je notranjih lastnikov, Sklad za razvoj oziroma zdaj novi lastnik Trdnjava Velenje ima 27 odstotkov, 32 odstotkov pa je rezerviranih za notranji odkup.
Z zadovoljstvom, pravijo, se ozirajo nazaj, saj jim dosedanji uspehi kažejo, daje bila pot, ki so jo pred petimi leti izbrali, prava. V tem času so uresničili devet desetin tistega, kar so si začrtali, v poslovanju pa kaže celo bolje, kot so sprva menili, da bo. Še vedno so tesno navezani na enega samega kupca, to je je Renaultov Revoz iz Novega mesta, za clia izdelujejo kabelske sete. EKO je pridobil certifikat B-grupe EAQF po ocenjevanju dobaviteljev. Lani so ustvarili za 1, 4 milijarde tolarjev prihodka (letos v sedmih mesccih milijardo), v pod-
Andrej Glušič pravi, da so v EKO Velenje z rezultati zadovoljni. Sodelovanje z novomeškim Revozom je zgledno.
jetju pa je zaposlenih 143 ljudi.
Ozirajo se že v naslednje petletno obdobje. V njem bo imel osrednje mesto spet Revoz, čeprav ni izključeno sodelovanje še z drugimi, kolikor smo lahko razbrali iz pogovora z direktorjem delniške družbe EKO Andrejem Glušičem, ki pa o tem pred decembrom, ko bodo usmeritve
jasne, ni želel povedati več. Nakazal je le, da se spogledujejo tudi z drugimi kupci, ker razmišljajo, da bi se v izdelek še poglobili. »Danes se ukvarjamo z dodelavo, v naslednjem obdobju pa načrtujemo lastni razrez in oskrbo od evropskih dobaviteljev,« pa je nakazal razmišljanja za naslednje petletno obdobje.
I Milena Krstič - Planine
Urejeno parkiranje in dovoz
Podjetje je del sredstev za naložbe namenilo v ureditev proizvodnih prostorov, ureditev okolice ter parkirnih prostorov in dovoza do njih. Po Štr-benkovi dnevno pripelje poprečno 30 tovornih vozil, ne samo v EKO, ampak tudi v Elektroniko in Notranjo opremo, zato se jim je zdelo ta problem nujno ustrezno urediti.
Občini Luče in Ljubno Mozirsko Okolje ali velenjski PUP?
Pred tednom dni so se v Lučah na skupni seji sestali svetniki občin Luče in Ljubno. Obravnavali so eno samo točko, pa najbrž toliko bolj pomembno. Izbrali naj bi namreč skupnega izvajalca za zbiranje in odvoz odpadkov, pri čemer so se odločali med mozirskim Javnim komunalnim podjetjem Okolje in velenjskim PUP-om. Končne odločitve po nekajmesečnem odločanju tudi tokrat niso sprejeli. Nobena od ponudb namreč ni prepričala prav vseh svetnikov, preglasovanju pa so se odrekli.
Na koncu so imenovali posebno komisijo, ki jo sestavljajo člani obeh občinskih svetov. Zadolžili so jo, da se mora v septembru še enkrat sestati z obema možnima izvajalcema, šele na podlagi tega naj bi se občinska sveta odločila, znano pa je, da PUP Velenje še odvaža smeti v občinah Nazarje in Gornji Grad, občina Mozirje pa je ustanovila novo podjetje Okolje.	■ jp
IO	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Cenjene stranke obveščamo, da ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE serije G po UGODNIH CENAH.
Vnovčite lahko delnice Gorenja, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Save Kranj, Cinkarne Celje, Color Medvode... Za odkupljene delnice nudimo TAKOJŠNJE PLAČILO. Kapitalski dobički prvih prodaj privatizacijskih delnic NISO OBDAVČENI.
Posredujemo pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pokličite nas na telefon 855-964 ali 854-254, int. 285. Prepričani smo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja.
Kraje v M clubu niso tako nedolžne, kot so videti na prvi pogled
Neznancisovedeli7 po kaj so prišli
Z mize in iz predalov direktorja M cluba Velenje Marjana Gaberška so neznanci ali neznanec najbrž že dan po tistem, ko so zaposleni odšli na kolektivni dopust, odnesli najnovejšo serijo skic modelov, ki jih je M club nameraval izdelovati za sezono pomlad-poletje 1998, izginili pa so tudi že narejeni izdelki, vzorčni modeli, za isto sezono ter nekaj originalnih izdelkov slovitih kreatorjev Vesaceja in Armanija. Z zadevo se seveda ukvarjajo kriminalisti.
V M clubu so po vrnitvi s kolektivnega dopusta posledice te kraje še ugotavljali in pri tem jim je postajalo iz dneva v dan bolj jasno, da v njihovem primeru najbrž ni šlo za klasično krajo, tatvino, odtujitev, ko nekdo nekaj ukrade zato, da ima, ampak da se za tem skriva najbrž kaj več.
»V zvezi s to krajo bi želel omeniti tri razsežnosti, čisto osebno, s katero se je neznanec Direktor M cluba Marjan okoristil, drugo, kjer gre lahko Gaberšek poudarja, daje za preprodajo izdelkov, mseve-pri tej kraji šlo za skrbno da tisto> ki nas Je naJbolj izbiranje izdelkov. Z nez- prizadela, krajo idej in krajo v nancem ni odšlo vse po vzorčni sobi, kjer smo imeli vrsti, kot se zgodi pri shranjeno kolekcijo za naše klasičnih krajah, kupce, da jim pokažemo, ponudimo in prodamo izdelke za naslednjo sezono. Samo iz vzorčne sobe pa je bilo ukradenih več kot 70 izdelkov,« je povedal Marjan Gaberšek.
Direktor M cluba je razmišljal, ali ne gre nemara v tgm primeru za industrijsko vohunjenje, ki naj bi bilo pri nas kar pogosto. »Dejstvo je, da izdelkov, ki jih imamo, ne moremo patentno zaščititi in da je kolekcija uresničitev idej, zamisli, ki jih pripravlja cela ekipa kreatorjev M cluba. Vznemirja tudi dejstvo, da so bili izbrani najboljši modeli, tudi iz omare v moji pisarni in z moje pisalne mize, od koder je izginilo praktično vse, od osebnih stvari do idejnih skic, s katerimi načrtujemo sezone vnaprej, ne samo za prihodnjo pomlad, ampak delno tudi že za sezono 99. Tudi mi smo najprej pomislili na to, da se je s tem pač nekdo okoristil, da gre za klasično krajo. Ampak, če nekdo pride krast, zgrabi izdelke, ki so na obešalniku, tu pa je šlo za skrbno izbiranje zadev, ki so zelo aktualne.«
Kriminalisti zadevo raziskujejo, v M clubu pa gre delo naprej, zaradi tega dogodka ni nič moteno. Takoj so poskrbeli za proizvodnjo nadomestnih izdelkov, tako da bodo njihove stranke lahko normalno zaključevale in si ogledale kolekcijo za naslednjo pomlad in poletje, povezali so se z vsemi zunanjimi partnerji in jih obvestili o kraji, ker je bilo ukradenih tudi nekaj teh izdelkov.
■ Milena Krstič - Planine
Na Ljudski univerzi Velenje že načeli novo šolsko leto
Pestro ponudbo so še obogatili
Prvega septembra so tudi na Andragoškem zavodu Ljudske univerze v Velenju načeli novo šolsko leto. Direktorica Mirjam Šibanc zagotavlja, da z mnogimi novostmi. Vse možnosti in pestrost izobraževanj, ki jih nudijo v novem šolskem letu, so prikazali v katalogu. Prejela so ga vsa gospodinjstva v mestni občini Velenje z okolico in odziv nanj je že v začetku presenetljiv, z zadovoljstvom ugotavljajo na Ljudski univerzi. Obeta se jim še eno bogato izobraževalno leto.
Na prvi in drugi stopnji strokovne izobrazbe sta novosti dve: skrajšani program za kuharskega in natakarskega pomočnika ter za pomožno šiviljo. Na četrti stopnji so z matično šolo v Celju dogovorili dva nova programa, in sicer za voznika motornih vozil - avtomehanika (vpisujejo v prvi letnik) in
prekvalifikacijo za voznika, kamor vpisujejo tiste, ki že imajo IV. stopnjo zahtevnosti, želijo pa se prekvalificirati v ta poklic. Na V. stopnji je novi program gostinski poslovodja, po V stopnji, za tiste, ki so to stopnjo že pridobili, pa vpisujejo oziroma dajejo možnost vpisa v program poslovni sekretar in turistični vodnik. »Med najpomembnejšimi novostmi pa je vez s Fakulteto za organizacijske vede Kranj za program organizacija in management. O tem se še dogovarjamo, saj za to, da prenesejo oddelek v Velenje, postavljajo nekatere posebne pogoje, med drugim prenos pogojujejo s številom vpisanih,« pravi Mirjam Šibanc.
Na področju jezikovnega izobraževanja vpisujejo v programe od prve do pete stopnje v 100-ure programe. »Ena od prednosti naše ustanove pri tem je ta, da so skupine majhne, da je v njih največ 10 udeležencev in
Mirjam Šibanc: »Več kot 10.500 udeležencev v 635 izobraževalnih oblikah, ki jih je petčlanski kolektiv Ljudske univerze Velenje ob pomoči več kot 100 zunanjih sodelavcev izvedel v zadnjih petih letih, je podatek, ki nekaj šteje.«
da so predavatelji zelo dobro usposobljeni. Nudimo možnost prilagajanja popoldanskim in večernim terminom, v popolnosti pa upoštevamo tudi želje udeležencev.«
Sicer pa, kot že rečeno, vse podrobnosti najdete v katalogu, ki mu je dodana tudi prijavnica. Iz nje je razvidno, da bodo tisti, ki bodo prijavnice oddali do 25. septembra, imeli možnost sodelovati v nagradnem žrebanju. Trem udeležencem bodo omogočili brezplačno udeležbo v izobraževalni obliki, tisti pač, za katero se bodo prijavili. Imena nagrajencev pa bo objavil Naš čas.
■ Milena Krstič - Planine
Osnovna šola za odrasle
Na »novo« (po prekinitvi) so na Andragoškem zavodu Ljudske univerze v Velenju uvedli spet osnovno šolo za odrasle. Vabijo tiste, ki jim manjka 6., 7. ali 8. razred osnovne šole, da pridejo. Šolanje bo brezplačno.
Zadruga Mozirje
Le povprečna letina v kmetijski dejavnosti
Polletna ocena kmetijske proizvodnje na Zadrugi Mozirje kaže, da bo letošnja letina v tej dejavnosti le povprečna, razlogov za takšne dosežke in predvidevanja pa je seveda več.
Osnovna dejavnost je seveda odkup mleka, pri čemer so za lanskim polletnim dosežkom zaostali le za 3 desetinke odstotka in letni načrt uresničili 46-odstotno, vendar glede na izkušnje zadnjih let to ni zaskrbljujoče. Zadovoljstvo vzbuja dejstvo, da kar tri četrtine odkupljenega mleka dosega ekstra kakovostni razred, pa tudi vsebnost tolšče in beljakovin je nad normalno za rjavo pasmo. Pri tem pa vendarle skrbi podatek, da ena četrtina vseh količin pridelanega mleka ne dosega določene suhe snovi, zaradi česar rejci pri odkupni ccni izgubljajo do deset odstotkov, dodatni odbitki pa nastajajo tudi zaradi pogostih obolenj vimen, katerih zdravljenje je zahtevno in še drago povrh. S pridelavo mleka se na tem področju ukvarja še 420 rejcev, leta 1992 jih je bilo še okrog 600, tržna pridelava na kravo pa v povprečju dosega 3500 litrov letno.
Pri odkupu klavne živine so krepko presegli lansko polletno količino, ta porast pa gre na račun tistih rejcev, ki so opustili prirejo mleka in se usmerili v pitanje. Dober podatek je tudi, da kar 80 odstotkov odkupljene živine predstavlja mlado pitano govedo, v skupni količini pa ovce in jagnjeta predstavljajo le en odstotek, vendar je ob tem treba povedati, daje Zadruga Mozirje edina na širšem celjskem področju, ki odkupuje jagnjeta. Precej nezadovoljni so na zadrugi zaradi tega, ker živinorejci niso uspeli v prizadevanjih za sprejetje odloka o prepovedi klanja telet. Prepoved namreč še velja, zanimanja za nadaljnje pitanje pa ni, saj klavnice za takšno živino niso zainteresirane.
Pri rastlinski pridelavi niso preveč zadovoljni z doseženim. Odkupili so namreč le 12 ton pšenice, kar je le polovica odkupa glede na prejšnja leta. Pridelava krušnih žit za trg se ne povečuje, raste pa pridelava žit za domačo uporabo in za živinsko krmo. Neugodno vreme s pogostimi padavinami in premalo toplote je razlog, daje letošnja kakovost hmelja pod povprečjem. Poleg tega cena hmelju na svetovnem trgu pada, pa tudi doma oblikovana cena bo zaradi slabše kakovosti nižja. Torej pri hmelju na mozirs-ki zadrugi letos pričakujejo rahlo izgubo.	■ jp
Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina
Občinski prazniki tako in drugače
Nekdanja občina Mozirje, ki je povezovala celotno področje Zgornje Savinjske in zadrečke doline, je slavila občinski praznik 12. septembra, v spomin na pomembne dogodke v letu 1944. Ta datum je bil močno sporen že za takratno občinsko skupščino, po osamosvojitvi Slovenije seveda, nesoglasij in nasprotovanj pa je bilo konec z uveljavitvijo nove lokalne samouprav in oblikovanjem petih novih občin.
Te so se »iskanja« lastnih občinskih praznikov lotile vsaka po svoje, dve praznik že slavita, ostale tri pa se še vedno odločajo, tudi vsaka na svoj način. Značilno je, da se večinoma opirajo na narodopisno izročilo in velike vsakoletne prireditve v posameznih krajih, zanimivo pa je tudi, da štiri občine že imajo občinske zastave in grbe. Kdaj in kako torej v posameznih občinah že praznujejo in kako šc bodo?
Občina Luče:
Najbolj v »zaostanku« so v občini Luče ob Savinji, temeljni razlog pa je prav lokalna samouprava, oziroma njene predvidene spremembe. Na podlagi teh naj bi nova občina postala tudi krajevna skupnost Solčava, seveda sestavni del občine Luče. Ta problem je star točno toliko kot nova lokalna samouprava, »zato smo na občinskem svetu skleniti, da bomo pač počakali na končni razplet. Gotovo ni smiselno, da v občinski praznik, zastavo in grb vključujemo tudi Solčavo, ki hoče svojo občino in nato zahteven postopek pričenjamo znova samo za občino Luče. Ko bo Solčava uspela v svojih težnjah po lastni občini, bomo v Lučah občinski praznik slavili vsako drugo nedeljo v avgustu. To je dan lučkega zavetnika sv. Lovrenca, na katerega se navezuje tudi naša vsakoletna turistična in narodopisna prireditev,« pravi župan Mirko Zamernik.
Občina Ljubno:
V ljubenski občini so imeli med vsemi petimi še najmanj težav glede občinskih simbolov. »Občinski praznik smo brez oklevanja povezali z gozdarjenjem, spravilom lesa in zlasti splavar-jenjem, kije opredeljevalo delo in življenje prebivalcev našega področja v polpretekli zgodovini. Temu izročilu namenjamo tudi vsakoletni flosarski bal vsako prvo soboto in nedeljo v avgustu, letošnji je bil že 37. po vrsti, v zadovoljstvo prav vseh prebivalcev naše občine praznik slavimo 31. julija, ponosni pa smo tudi na zelo lep občinski grb in zastavo,« je zadovoljna županja Anka Rakun.
Občina Gornji
Grad:	FKS1
Gornjegrajska ob-	fBigJ
čina je ob ljubenski ed-	Bj^^Kjfl ina, ki občinski praznik, grb in zastavo
že ima. Grb in zastava I_I
sta lepa in neločljivo povezana z izjemno bogato zgodovino tega kraja, z datumom občinskega praznika pa niso posebej zadovoljni. »Tudi v naši občini smo praznik povezali z vsakoletno turistično in narodopisno prireditvijo. Prej je bil to čebelarski, danes pa gom jegrajski praznik, vendar smo vse bolj prepričani, da smo se prenaglili. Vsak tretji vikend v juliju gotovo ni najbolj posrečen in primeren datum, poleg tega pa skoraj ničesar ne pon-azaija. Ob tako bogati zgodovini Gornjega Grada seveda razmišljamo o bolj pomembnem in primernem dogodku, torej bomo najbrž določili nov praznik naše občline,« pravi župan Toni Rifelj.
Občina Nazarje:
V nazarski občini grb in zastavo že imajo in oba simbola z zadovoljstvom uporabljajo, občinskega praznika pa še nimajo, čeprav so se zanj že opredelili. V industrijskem središču obeh dolin bodo praznik posvetili začetku delovanja prve industrijske žage v Nazarjah. »To je bilo leta 1901, žal pa kljub vsem prizadevanjem točnega datuma še nismo uspeli ugotoviti. Morda se to sliši nekoliko nenavadno, celo smešno,
vendar je pravi datum »skrit« edino v arhivih ljubljanske nadškofije, dostop do njih pa je na našo smolo dokaj zapletena zadeva. Sicer pa smo se na občinskem svetu dogovorili, da naglica ni posebej nujna, saj bomo prihodnje leto slavili 750 -letnico prve omembe grada Vrbovec, do takrat pa bomo že poskrbeli, da bomo veliko slavje dopolnili tudi z občinskim praznikom. Obenem bomo tudi uradno in svečano predstavili občinski grb in razvili zastavo, čeprav oba simbola že uporabljamo,« pojasnjuje župan Ivan Purnat.
Občina Mozirje:
Z grbom in zastavo se v občini Mozirje že ponašajo, z datumom občinskega praznika pa se doslej niso posebej obremenjevali, vsaj uradno o tem občinski svet še ni razpravljal ali odločal. »O občinskem prazniku sicer že razmišljamo, različna mišljenja in predloge pa bomo skušali uskladiti in se odločiti v jesenskem času,« je pojasnil župan Jakob Presečnik.
mjp
Poslovne novice
Euro kotiček
1. del	piše: Nina Ošlak
Vsak dan nas mediji preplavijo z množico pojmov, člankov, kritik in najnovejših podatkov o korakih, po katerih stopa Slovenija v Evropo.
In prav je tako. Radi smo obveščeni o tako pomembni stvari, kot je priključevanje Slovenije Evropski uniji. Pa vendar je veliko člankov zelo strokovno usmerjenih, uporabljajo izraze, ki so nam sicer znani, vendar nič več kot to. Velikokrat se ravno zaradi podobnih ovir članka sploh ne lotimo, v večini primerov pa
na pol prebranega pustimo in se prepričamo, da se nima smisla obremenjevati s tem, da so za to zadolženi drugi, ki bodo že storili tako, da bo prav. Po drugi strani pa nas pekli, da ne premoremo niti toliko pismenosti, da bi lahko sodelovali.
60 do 70 odstotkov Slovencev je naklonjenih vključevanju v EU. Proti se jih izreka 15 odstotkov. Večinoma zato, ker nimajo dovolj informacij.
Ponujamo vam torej novo rubriko, ki smo jo poimeno-
vali EURO KOTIČEK. Namenjena je vsem, ki si želijo ustvariti osnovno predstavo o tako aktualni temi, kot je EU.
Osebna izkaznica EU
Ustanovitev: Najprej znana kot EGS (Evropska gospodarska skupnost); ustanovljena z Rimskimi protokoli 1.1. 1958; od odobritve maas-trichtskega sporazuma decembra 1991 je Evropska skupnost na splošno znana kot Evropska unija.
Namen: Vzpostaviti "skupni trg" s svobodnim pretokom blaga, ljudi, kapitala, zagotoviti skupno politiko iz ekonomskih in zunanjetrgovinskih razlogov.
Sedež: Bruselj (Belgija).
Ustanove: Evropska komisija, Svet ministrov, Evropski parlament, Evropsko
sodišče (v naslednjih kotičkih bodo podrobneje predstavljene).
Članice: Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Velika Britanija, Portugalska, Španija, Grčija, Švedska, Finska, Irska, Avstrija.
Zastava: Zastava je skupna, naddržavna zastava EU, ki s svojimi 12 zvezdami ponazarja sklenjenost zveze ne glede na število njenih članic.
Himna: Naddržavna himna je vzeta iz Beethovnove devete simfonije - Oda radosti.
Praznik: Skupni evropski praznik je 9. maj, dan, ko je vojna med zdajšnjimi članicami
Unije postala le še mora iz preteklosti. Odločitev za ta dan so sprejeli leta 1985.
(Dalje prihodnjič)
GZS OMS organizira v času mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju poslovno srečanje s podjetji iz avstrijske Štajerske. Srečanje bo v soboto, 13. septembra, na Celjskem sejmu ob 10. uri.
Jesenski EUROPARTENARIAT bo to leto v Franciji, pokrajina Massif Central, 16. in 17. oktobra. Francija je kot gostiteljica izbrala 431 podjetij iz 12 dejavnosti, pričakuje pa udeležbo preko 2000 podjetij iz 83 držav. Organizator tega srečanja v Franciji so državna institucija za industrijski razvoj (DATAR), sedem regionalnih občin, gospodarska zbornica, agencije za razvoj in malo gospodarstvo ter Eurolnfor center regije Auvergne. Organizator je za to prireditev izbral industrijsko močno mesto Clermont-Ferrand. Tudi to pot bomo organizirali udeležbo za slovenska podjetja. Katalogi francoskih podjetij so na razpolago v angleškem in nemškem jeziku.
Podjetje IDC Avstrija organizira mednarodno konferenco: INTERNET INTRANET, TELECOM, NETWORKS, ki bo 2. in 3. oktobra na Dunaju.
ICC (International Chamber of Commerce) organizira 30. in 31. oktobra v Budimpešti mednarodno konferenco oziroma delavnico na temo: DAVČNA PRAKSA IN BANČNE PREVARE.
GZS - služba INFOLINK nam je poslala nov izpis poslovnih ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij.
GZS, Območna zbornica Maribor vabi podjetja, da se udeležijo 1. poslovnega srečanja s podjetji iz Črne Gore, ki bo v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 uri na terasi Hotela Slavija v Mariboru. Prvič po letu 1991 bo Maribor in Ruše obiskala delegacija gospodarstvenikov iz Črne Gore. Kljub nekaterim gospodarskim tokovom, ki že potekajo med Slovenijo in Črno Goro, je naša blagovna menjava še vedno neznatna. Prav to srečanje lahko da nove možnosti za vzpostavitev novih in obnovitev nekdanjih stikov. Kotizacije ni. Predhodna prijava je obvezna.
Vse podrobnejše informacije so na voljo na GZS, Savinjsko-šaleški Območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920, faks: 063/855-645. ■
Konkurenta na bližnjih predsedniških volitvah, Velenjčana Adolf Štorman in Matjaž Gerlanc
Odlična kiima za rast predsedniških kandidatov
Mrzlica okoli letošnjih predsedniških volitev in volitev v državni svet se stopnjuje, predsednik državnega zbora Marjan Podobnik naj bi v teh dneh volitve že razpisal in ko jih bo, bo tudi znano, kdaj bodo. V javnosti se že pojavljajo imena predsedniških kandidatov, ob dosedanjem predsedniku Milanu Kučanu in drugih sta svojo kandidaturo napovedala tudi Velenjčana: prvak Republikancev Adolf Štorman in Matjaž Gerlanc, predsednik Nacional socialne zveze Slovenije. To dejstvo na nek način kaže, da je v Velenju odlična klima za rast in zorenje predsedniških kandidiatov.
Kako si zadevo predstavljata, je bilo temeljno vprašanje, ki si ga marsikdo postavlja sam pri sebi. O tem smo ju za vas povprašali mi. Navsezadnje nas predsedniški kandidati že zanimajo, ne? Kronisti pa bodo kdaj kasneje gotovo kje pri-beležili, da sta tistega in tistega leta napovedala kandidaturo za položaj predsednika države tudi dva iz te doline in iz te občine. Če bo kdo od njiju postal predsednik, pa naj sama že zdaj, da ne bo treba kdaj kasneje morda odgovarjati na taka vprašanja, povem, kje sem imela prvi uradni intervju z njima, preden sta se podala v tekmo: z Gerlancem na stopnicah Tomšičeve 17 v Velenju, kjer
živi, jaz sem na njih sedela, predsedniški kandidat, in, kdo ve, morda celo predsednik, pa je čepel; s Štormanom pa v Kofetarci, kjer sva se pogovarjala ob prijetni glasbi. Zunaj je deževalo, a kaj bi to.
Vprašanja so bila za oba približno enaka, tako da najbrž ne bo nič narobe, če njune odgovore beremo skupaj.
NČ: Zakaj kandidirate?
Adolf Štorman: »Kandidram zato, ker si želim, da bi Slovenija postala pravna, socialna in demokratična država. To še ni in to ljudje pogrešajo.«
Matjaž Gerlanc: »To sem jasno povedal že ob napovedi kandidature: zato, da se lahko vloži pobuda na Ustavno sodišče, da se Kučanu ne prizna tretje kandidature.«
NČ: Kako se boste zadeve lotili? Koliko podpisov morate zbrati, da dejansko postanete predsedniški kandidat?
Adolf Štorman: »Kot strankarski kandidat moram zbrati 3.000podpisov volivcev. Čaka nas precej obširno delo, saj morajo biti zbrani podpisi overjeni pred pristojnim organom. To ni preprosta stvar, vseeno pa mislim, da bomo v tem uspeli.«
Matjaž Gerlanc: »Kot nestrankarski kandidat skupine volivcev moram zbrati 5.000 podpisov.«
NČ: Česa se nadejate?
Adolf Štroman - stranka mora zanj
zbrati 3.000 podpisov volivcev.
Prepričan je, da bodo uspeli.
Matjaž Gerlanc: »Ničesar. V bistvu gre samo zato, da se Kučanu prepreči še ena kandidatura. Po zdravi pameti pa je menda jasno, da bo zmagal slučajno, ne?Ha, ha, ha ...«
Adolf Štorman: »Vsekakor dobrega volilnega rezultata. V tej državi je toliko stvari narobe, toliko ljudi je prizadetih, toliko bi se lahko spremenilo, vsi bi lahko bolje živeli. Mislim, da imajo ljudje počasi tega dovolj.«
NČ: Kakšno izobrazbo imate?
Matjaž Gerlanc: »Srednjo.«
Adolf Štorman: »Po poklicu sem rudar, ampak to ni ovira. So ljudje, ki
Matjaž Gerlanc - 5.000 podpisov.
Bo šlo?
so doktorji, magistri, pa so to državo za-vozili do konca. Ne obremenjujem se s tem, kakšna je izobrazba, za poštenost ni potrebna nobena.«
Kje ste zaposleni?
Adolf Štorman: »Nisem zaposlen, v glavnem se ukvarjam s stranko.«
Matjaž Gerlanc: »Sam pri sebi.«
NČ: Kakšne možnosti si pripisujete?
Matjaž Gerlanc: »Saj pravim. Zmage kar ne. No, okoli 5 odstotkov, ker bi bil jaz edini, kije proti vstopanju v Evropsko unijo in tako naprej. Če . bo pa Podobnik kandidiral, pa bi lahko dobil 5 do 8 odstotkov. Tu nekje.«
Adolf Štorman: »Lepe. Priznati moram, da na volitvah ne pričakujem poloma, mislim, da bom imel dober volilni rezultat glede na odmeve po Sloveniji.«
NČ: Kaj menita drug o drugem?
Matjaž Gerlanc: »To je njegova stvar, če kandidira. O njem si ne mislim nič.«
Adolf Štorman: »Z njim se ne bi ukvarjal, vsak ima pravico kandidirati v skladu z zakonom. On mora glede na to, da nima podpore stranke, zbrati 5.000 podpisov. Vprašanje je, ali mu bo uspelo ali ne. Ima pravico, če pa je z njim kaj spornega, naj se s tem ukvarjajo organi pregona. Osebno nebi izkoriščal tega trenutka za to, da bi ga blatil ali za kaj drugega.«
NČ: Za vas, gospod Gerlanc, še eno vprašanje - kandidirali bi, navkljub temu da ste tudi v tem času, kot beremo po časpisih, menda precej navzkriž z zakoni?
Matjaž Gerlanc: »To berete v časopisih? Aha. Veste kaj, mislim, da od teh kandidatov, ki so bili predstavljeni, samo dva lahko prineseva potrdilo, da nisva bila kaznovana in nisva v kazenskem postopku.«
I Milena Krstič - Planine
ZPIZ, izpostava Velenje
Zakaj ni bilo varstvenega dodatka?
Zaposleni na izpostavi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Velenju so morali v zadnjih mesecih zelo pogosto odgovarjati na vprašanja razburjenih upokojencev, zakaj niso prejeli varstvenega dodatka.
Ko smo to vprašali tudi mi vodjo velenjske izpostave Zdenko Jakopanec, nam je povedala, da zato, ker niso pravočasno predložili potrebne dokumentacije. Nato pa so pričakovali, da bodo dobili varstveni dodatek takoj. »Dokumentacijo, predvsem potrdilo o premoženjskem stanju, o vseh dohodkih družine za preteklo leto bi morali predložiti upravičenci varstvenega dodatka do konca letošnjega marca. Če tega niso storilijim je zavod ukinil dodatek z mesecem majem. Na rešitev zadeve pa je potrebno počakati do 60 dni od dneva predložitve ustreznih dokazil. Posamezni upokojenci, ki so predložili dokazilo o dohodkih, pa so lahko pravico do varstvenega dodatka tudi izgubili, če so dohodki
presegali mejo, ki jo vsako leto določijo na novo.« Po podatkih je avgusta letos prejemalo varstveni dodatek v občini Velenje 483, v občini Šoštanj 246 in v občini Šmartno ob Paki 101 upokojenec.
Varstveni dodatek je pravica k pokojnini, ki jo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine, z njim pa si rešujejo socialno varnost. Prvi pogoj za pridobitev dodatka je, da pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki od letošnjega 1. avgusta znaša 47.958,18 SIT Če ima torej upokojenec na pokojninski izkaznici pod šifro 01 naveden manjši znesek, lahko vloži zahtevo za priznanje varstvenega dodatka. K zahtevi mora predložiti vsa dokazila o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov, kamor poleg zakonca oziroma partnerja sodijo še otroci, ki jih preživlja. Izročevalec kmečkega gospodarstva pa mora predložiti tudi podatek o dohodkih prevzemnika.
Drugi pogoj za priznanje varstvenega dodatka je, da upokojenec, skupaj z družinskimi člani, ne dosega dohodka, ki bi zadoščal za preživljanje. V tem letu znaša meja 42.879,71 SIT na mesec ali 514.556,55 SIT (bruto) na leto, količnik za preračun katastrskega dohodka pa je 1,8.
Med dohodke upokojenca in njegove družine se šteje vse, razen dodatka za pomoč in postrežbo (plače, dohodki iz samostojne dejavnosti, od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini, preživnine, vojaške invalidnine in priznavalnine, invalidnina zaradi telesne okvare, štipendije in otroški dodatki).
Varstveni dodatek se odmeri v ustreznem odstotku od osnove za odmero, osnova za odmero pa je razlika med pokojnino, ki je bila upokojencu odmerjena, in najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo, torej 47.958,18 SIT.
mtp
Mednarodna šola za trobila
Več zanimanja kot lani
Med štirimi tradicionalnimi mednarodnimi poletnimi glasbenimi šolami, katerih organizatorica je glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, sije utrdila svoje mesto in veljavo tudi šola za trobila.
Za letošnjo, tretjo po vrsti, je bilo največ zanimanja doslej. Udeležilo se je je 35 mladih nadarjenih glasbenikov, od tega 16 pozavnis-tov, 12 trobentačev in 7 igralcev na fagot ter en trobilni sestav. Prišli pa so iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Španije, Švice in Slovenije. Tudi letos so bili njihovi mentorji priznani strokovnjaki, profesorji: Branimir Slokar, Stanko Arnold in Radovan Vlatkovič.
Izpopolnjevali so se od ponedeljka do pet-
ka prejšnji teden. Kaj so se naučili, pa so širšemu občinstvu pokazali na zaključnem koncertu v dvorani velenjske glasbene šole minuli petek zvečer.
tp
Čudovita razstava, (pre)malo obiskovalcev
Od petka do torka je bila v Savinjskem gaju v Mozirju na ogled letošnja mednarodna jesenska razstava »Cvetje Evrope.« Park cvetja ob Savinji je enkratno urejen, saj se v njem v tem času bohoti preko 200.000 sadik jesenskega cvetja, ob tem seveda ni treba poudarjati velike skrbi za objekte narodopisnega izročila, seveda pa to niso »posebnosti« mednarodne razstave. Zanjo je na 2000 kvadratnih metrih pokritih površin poskrbelo preko 60 floristov iz številnih evropskih držav in mojstri so navdušili vsakogar.
Raznovrstna ponudba je bila na primerni ravni, tudi na velikem sejemskem prostoru pred gajem, kljub vsem naporom in lepoti pa organizatorji in domačini nekako ne morejo razumeti obiska, ki je bil precej manjši kot običajno. Obiskovalci so posebej »zata-
Minister Pavle Gantar med ogledom razstave
jili« na lep sobotni dan, nedelja je izpolnila pričakovanja, ponedeljkovo praznično dopoldne je delno pokvarilo vreme, popoldne in v torek ves dan pa je bilo lepo in prijetno.
Razstavo je sicer v petek popoldne uradno odprl minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ki je v svojem
nagovoru posebej poudaril, da mora biti Savinjski gaj pri urejanju in oblikovanju lepe narave vzor vsem v Sloveniji. Po njegovih besedah se moramo vsi in v celoti zavedati, da je prav narava največje bogastvo Slovenije, zato mora v naši državi nastati še več takšnih parkov cvetja. Izrekel je posebno priznanje slovenskim vrtnarjem in mozirskim upravl-jalcem gaja, to je Ekološko-hortikul-turno	društvo
Savinjski gaj in obenem poudaril, da je zanj osebno odpiranje tako čudovite razstave posebna čast. Po ogledu razstave in Savinjskega gaja je svoje navdušenje le še podkrepil.
mjp
Šentilj
Kadar je v ljudeh svetloba, žarči iz njih. (Albert Schvveitzer)
Koprenaste meglice tistega zlatega, sobotnega jutra, 30. avgusta, so se razblinile kot milni mehurčki in že je prišel čas odhoda.
Cesta pred nami se je rahlo vzpenjala. Med senožetmi in pašniki je že bilo čutiti zgodnjo jesen. V robeh so nas pozdravljali ciklamno-vijoličasti cvetovi jesenskega podleska. Tam nekje v leščevju pa ni bilo več zaznati žuborenja studenca... Kmalu zatem se je prikazalo razširjeno pobočje vasi Plešivec - z gručo hiš, cerkvijo ter častitljivo sto let staro šolo.
Prišli smo z vseh strani Slovenije, nekateri tudi iz tujine.
Čas mineva, a je edini, ki
ostane.
Vas Plešivec - domača vas je kot čarobna preproga povabila več generacij nekdanjih šolarjev na veselo srečanje. To je velik godqdek, to je praznik našega detinstva, najstniških let in naše mladosti, ki je poklonila domačemu kraju toliko topline, toliko lepih in iskrivih misli. Tako kot poje pesem: "Kako lepa je plešivska fara." V tistih letih pred več kot petdesetimi leti je v vsaki hiši, v vseh zaselkih tekla zibelka.
Vsako življenje ima svoj namen. Morda ne moremo vsi doseči pomembnih odkritij, ustvariti nesmrtnih umetnin, lahko pa dosežemo čudovite reči s prijazno besedo in prijateljskim nasmehom. Ljudska modrost pravi: "Vesel človek je kakor sonce, koder hodi, sveti."
Tako so svetili rožnato rdeči nageljni v gumnicah nekdanjih plešivskih šolarjev, v prijazni Volkovi bostilni. Koliko smeha je bilo, koliko solza in sreče seje utrnilo, ko so se vse: Cilke, Ivanke, Tončke, Anke, Fanike, Mare, Edoti, Ivani, Toneti, Jožeti in Franci spoznali...
To nepozabno veselo druženje so idejno zbezle: ga. Marija Pogorelčnik, ga. Anka Pečečnik in ga. Marjana Hribar.
Za vse dobrote, ki so se šibile na polnih mizah, pa so poskrbele: gospa Mara Škor-janc, učiteljica Francka Klančnik, učiteljica gospodinjstva Marjana Novak in gospa Marta Dobnik. V imenu vseh iskrena in prisrčna hvala.
■ Anica Tamše
50 let mešanega pevskega zbora
Lahko bi rekli, da skoraj ni Soštanjčana, ki ne bi poznal gospe Zinke Kostanjšek. Poznajo jo tudi planinci širom Slovenije. Njeno ime je trdno povezano s Sedmerimi jezeri, kjer že 25 let vzorno skrbi za kočo.
je na zgodnje ponedeljkovo jutro odpravila na pot. Vreme je bilo lepo in edina skrb, ki so jo imeli na poti, je bila vrečka zelene solate. Bali so se, da ne bi preveč ovenela (solata seveda). Solate tako visoko namreč ni mogoče gojiti in je
dekleta iz kuhinje (med njimi je še nekaj Soštanjčank) in seveda gospod Zinko. Slavljenka je bila presenečena in vesela lepe pesmi, svojih prijateljev in darila, ki so ga sami napravili in ji ga ob tej priložnosti izročili.
Nekaj manj ljudi pa jo pozna kot neutrudno delavko v šoštanjskem odboru Društva invalidov. Da bi se ji za njeno delo primerno zahvalili, so se člani DI Šoštanj odločili, da jo obiščejo na Sedmerih jezerih in ji čestitajo ob njenem lepem jubileju.
Skupina sedmih članov se
zato posebna dragocenost.
Po nekaj urah hoje so se ustavili pri Dvojnem jezeru, da naredijo "bojni načrt". Presenečenje bo gotovo popolno, saj se niso prej nič najavili. Ko so prispeli do koče, so pred vrati zapeli lepo slovensko pesem, ki je hitro priklicala vse planince, pa tudi
Zinka in prijatelji.
Ko so se naslednji dan poslavljali, so ji zaželeli, da bi še naprej tako neutrudno delala v društvu invalidov. Njihovim željam se pridružujemo tudi mi.
Razveseljiv je podatek, da deluje v Šaleški dolini okrog 40 pevskih zborov. Med kraje, kjer je zborovsko petje še posebej močno, spada tudi Šentilj, saj delujejo tukaj kar štirje pevski zbori. Otroški, dekliški, mladinski in mešani pevski zbor. Prav slednji je pred kratkim praznoval lep jubilej - 50. letnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnosti so na svečanem koncertu podelili tistim članom, ki v zboru prepevajo že več let oziroma desetletij priznanja in Gallusove značke. Ker je bil zbor ustanovljen kot cerkveni pevski zbor, je komisija za liturgijo in glasbo podelila posebno priznanje Francu Sredenšku, Sonji Iršič in Zinki Rajh. Podeljenih je bilo tudi 28 Gallusovih značk, od tega kar 17 zlatih. Tlikaj je potrebno povedati, da je za pridobitev zlate Gallusove značke potrebno peti 25 in več let. Pomen zborovskega petja so vsak na svojem področju orisali slavnostni govorniki: g. Jože Kužnik, g. Vinko Šmajs in g. Srečko Meh.
Prav je, da se ozremo na prehojeno pot tega pevskega zbora, ki je preživel marsikateri vihar. Prav je tudi, da se vsaj z nekaj stavki omeni človeka, ki ga je pred pol stoletja ustanovil in ga tudi dolga leta uspešno vodil. Danes 83-letni Martin Jelen -Tinček izhaja iz znane Klemšetove družine. Vrtičkarji in sadjarji poznajo drevesnico Jelen v Šentilju. Leta 1933 je dokončal Martin v Celju glasbeno šolo in se vrnil v domači
Martin Jelen - Tinček
kraj kot organist. Dobro leto zatem smo ga že našli v Gornjem Gradu, kjer je poleg organista opravljal tudi službo občinskega tajnika. Kmalu po izbruhu
druge svetovne vojne se je zameril novim gospodarjem, ki so ga za kazen poslali za nekaj mesecev v zloglasni Stari pisker v Celju. Po odsluženi kazni se ni vrnil na delovno mesto, temveč ostal doma, pričel vaditi petje in krmaril med partizani, ki so zahtevali petje v slovenskem jeziku in drugimi, ki so hoteli slišati nemško. Po končani vojni se je resno lotil dela. Sad njegovih prizadevanj je sedanji mešani pevski zbor, ki je pričel delovati 1947. leta. Kot zelo dober organist in pevovodja je veliko delal tudi po okoliških krajih. Z leti se je poročil in si ustvaril družino ter z veliko napora zgradil lasten dom. Veliko let je bil tudi pravi "furman". Nihče od treh njegovih otrok ni podedoval njegovih sposobnos-
ti. So se pa mnogo let kasneje pokazale pri vnukinji Simoni, ki ji je bil prvi učitelj. Ko seje čez nekaj let odločil, da bo "izpregel", je prav njej zaupal orgle in vodenje zbora. Simoni je bilo takrat komaj 14 let. Ni ji bilo lahko prevzeti tako odgovorne naloge. Toda poleg pevsko-glasbenih sposobnosti je podedovala tudi odločnost in vztrajnost. Verjetno je tudi to precej pripomoglo, da je iz nekoč sramežljive osnovnošolke Simona postala odlična organ-istka in pevovodkinja, ki vztrajno in ponosno stopa po poti svojega dela. Spada med tiste domačine, ki so s svojim delom veliko prispevali za kulturni utrip domačega kraja.
■ M. Hrusti
Plešivec
Srečanje sošolcev
Srebrni jubilej gospe Zinke
Šembric
Cerkev bodo obnovili
Na ramenih mežnarja Alojza Jelena ter ključarja Antona Brešarja, Ivana Vošnaka in Ervina Zajca so vsa organizacijska in tudi fizična dela obnove fasade na 366 let stari cerkvi v Šem-bricu nad Velenjem. Dela bodo končana do 30. septembra, ko se izteče praznovanje velenjskega občinskega praznika.
Cerkev se prvič pisno omenja leta 1631 in je posvečena svetemu Bricu. Že leta 1840 je bila nekoliko povečana in 8 let pozneje dvignjena za dva metra, obokana in vzidana so bila večja okna in dodana dva stranska oltarja. Leta 1976 je bila na zvoniku popolnoma obnovljenaa streha (bakrena), leta 1993 pa so obnovili taborsko obzidje in notranjost cerkve, ki sedaj sprejme 150 do 170 ljudi.
Omenjena cerkev spada pod šmarško faro v Velenju. Celotna obnovitvena dela od leta 1993 naprej bodo veljala 4,2 milijona tolarjev, od tega je država prispevala milijon in pol, ostalo so darovali farani, sponzorji in mestna občina Velenje. Obnovo fasade so zaupali podjetju Ming, d. o. o., iz Smartnega ob Paki, za nadzor pa skrbijo delavci s spomeniškega varstva v Celju.
Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika mestne občine Velenje bodo izročili namenu obnovljeno cerkev v soboto, 4. oktobra, z velikim shodom in kulturnim programom.
■ Lojze Ojsteršek
"Šentiljski teden" je uspešno minil
V tednu od 24. do 31. avgusta so se v Šentilju dogajale številne športne in kulturne prireditve, ki so bile posvečene krajevnemu in farnemu prazniku. O nekaterih je Naš čas že pisal.
Praznovanje se je začelo na šaljiv način v nedeljo, 24. avgusta, popoldne, ko seje 130 Šen-tiljčanov iz 7 zaselkov pomerilo v 9 šaljivih igrah. Kljub deževnemu krstu na začetku je 500 gledalcev vztrajalo do konca iger in navdušeno zaploskalo zmagovalcem iz Kot. Tekmovalne ekipe se pripravljajo na naslednje Sentiljske igre.
Med športnimi prireditvami je bil soboto, 30. avgusta, turnir v malem nogometu med zaselki. Še zdaj ne vemo, ali je okrog 100 navijačev prišlo zaradi resne igre ali morda zaradi uvodne tekme med poročenimi in "ledik" ženskami.
Šentiljski teden je zaključil domači pevski zbor, ki je pripravil koncert ob 50. obletnici obstoja.
■ Alenka Felicijan tajnica KPD F. Schreiner Šentilj
Najprej francoski, nato španski in angleški, sedaj še
Kulturni atlas Slovenije
Založba Klett-Perthes iz Stuttgarta v Nemčiji seje pred časom odločila za izdajo kulturnega atlasa za države Evropske unije. Ta informacija najbrž ne bi bila za nas toliko zanimiva, če se ne bi pred nedavnim že izdanemu francoskemu, angleškemu ter španskemu pridružil še Kulturni atlas Slovenije. Med imeni avtorjev in svetovalcev celotnega dela pa sta zapisana tudi ravnatelj velenjske glasbene šole Ivan Marin in njegov pomočnik Ciril Vertačnik.
Oba sta bila svetovalca glasbenemu uredniku projekta Klausu Wolfu, ki je najbolj zaslužen za to, da se je omenjena nemška založniška hiša odločila tudi za izdajo
Kulturnega atlasa Slovenije, in to kljub temu da naša država še ni članica Evropske unije. Kot nam je povedal Ivan Marin, je Klaus Wolf v Nemčiji dovolj poznano in ugledno ime, zelo dobro pozna tudi Slovenijo in Velenje. Zato ne preseneča, da je rudarsko mesto kot peto največje slovensko mesto prav tako predstavljeno na straneh Kulturnega atlasa. Sodelovanje z Wolfom je izgledalo tako, da sta oba predstavnika velenjske glasbene šole na osnovi ideje glasbenega urednika izbrala 97 najbolj poznanih slovenskih avtorjev, skladateljev umetne glasbe, nato pa so opravili skupen izbor. Ta je bil v precejšnji meri odvisen tudi od razpoložljivih posnetkov narodne
glasbe, pesmi in plesov, zabavne in klasično koncertne glasbe. Precej jih je imel Marin v lastni zbirki, nekaj so jih našli na velenjski glasbeni šoli, nekaj tudi na Radiu Slovenija.
Kulturni atlas so založniki namenili tistim, ki hočejo deželo, kamor gredo, spoznati čim bolje. Na zanimiv način (prosojnice, teksti in zemljevidi) predstavlja to delo evropski način življenja in dosežke kulture. Z obširnim opisovanjem se navezuje na že poznano, odkriva neznano in želi spodbujati radovednost. Pri tem ne predstavlja le bogastva kulturnih svojskosti evropskih narodov, ampak želi pomagati tudi pri odpravljanju notranjih meja. Na njegovih straneh so
torej predstavljeni vsi najzanimivejši podatki o deželi in značilnostih njegovega naroda. Lepa promocija Slovenije in nadvse dobrodošel učni pripomoček..
Za Slovenijo je distribucijo Kulturnega atlasa prevzelo podjetje Učila iz Tržiča.
Zlatoporočenca Marija in Polde Hohnec
zmagovalca v tenisu: Uroš Meža, Velenje in Danilo Jakoš, Radlje
■ foto: leši
Občina Žalec
Praznovali v Gotovljah
Svoj praznik občina Žalec praznuje v spomin na II. slovenski tabor, ki je bil leta 1868 v Žalcu. Praznovanje letošnjega občinskega praznika pa je potekalo v Krajevni skupnosti Gotovlje in se je v nedeljo zaključilo z dnevom gasilcev občine Žalec.
Letošnji nagrajenci.
Osrednja slovesnost ob praznovanju je bila v soboto. Dopoldne so namenu predali popolnoma obnovljeno podružnično osnovno šolo in praznovali 70-letnico športno-rekreativnega društva Borut Gotovlje ter najzaslužnejšim članom društva podelili priznanja. Sledila je slavnostna seja občinskega sveta občine Žalec, na kateri je najprej govoril predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc, nato pa še župan prof. Milan Dobnik. Podelili pa so tudi občinska priznanja. Najvišje, zlati grb občine Žalec, je prejel Zvone Štorman, plaketi občine Henrik Kranjc in Anton Rozman, nagrado in priznanje Inovator 96 pa kmet Konrad Kos iz Marije Reke za inovacijo dvobrazdnega gorskega pluga. Slovesne seje so se med drugim udeležili tudi župani sosednjih občin Velenje, Celje in Šmartno ob Paki ter delegat v državnem zboru Tone Delak.
Sicer pa so v petek popoldne v okviru praznovanja občinskega praznika odprli prenovljene prostore žalske enote Slovenske investicijske banke in v Kasazah pri Petrovčah posodobljeno osrednjo čistilno napravo. V okviru praznovanja so pripravili še več drugih prireditev.	■ -er
Logarska dolina
Umirili bodo motorni promet!
Bilo je lepo, lepše kot prvič
Velenje
Prve športne igre LDS
V soboto so se v Turistično rekreacijskem centru Jezero odvijale prve športne igre LDS. Udeleženci iz vse Slovenije so se pomerili v tenisu, košarki, metanju trojk, odbojki, pikadu, otroci pa so ustvarjali v vrtcu na prostem. Poseben čar igram so dodali člani konjeniškega kluba Velenje, ki so najmlajše popeljali na ježo. Lep sončen dan, ki je bil kot nalašč za medsebojna spoznavanja, odlično urejena okolica TRC Jezero in navdušenje udeležencev nad pjo, so organizatorja, LDS Velenje, prepričale, da s podobnimi akcijami velja poskusiti še kdaj.
Skladno s prejšnjimi leti seje tudi letos precej povečal obisk v Logarski dolini. Za dobro desetino več obiskovalcev so našteli v minulih mesecih, posebej razveseljivo pa je, daje tako ugodna rast značilna za celotno področje Solčavskega. S poletjem so torej več kot zadovoljni, pa zaradi tega ne sedijo križem rok, saj so že sedaj pospešili priprave na zimsko sezono, saj se zavedajo, daje zima glede na izredne možnosti še vedno premalo izkoriščena. Kopica letošnjih privlačnih novosti torej ne bo naključna.
V podjetju Logarska d.o.o., ki upravlja s tem krajinskim parkom, z veseljem poudarjajo, da je odnos vse številnejših obiskovalcev do naravnega okolja zelo primeren, da večina rada upošteva navodila in tudi s plačevanjem pristojbine ni prevelikih zapletov, čeprav manjši del obiskovalcev še vedno nerga.
Posebej so v Logarski dolini in okolici zadovoljni z občutnim porastom nočitvenih zmogljivosti, ki so jih seveda omogočili novi in prenovljeni objekti, večinoma višje kategorije in z bogato notranjo ponudbo, sem pa je treba prišteti še številne in lepo urejene turistične kmetije na Solčavskem, planinske postojanke in kamp v Logarski dolini.
Vse to zagotavlja pogoje za uresničitev želje domačinov, da bi na to področje privabili čim več gosto, ki bi preživljali dopust ali aktivni
oddih, saj so zagotovili številne nove in privlačne možnosti, torej Logarska ni več le izhodišče za izlete v planine in zahtevne ture na okoliške dvatisočake. Zlasti pestra je ponudba rekreativnih dejavnosti, za kar je seveda na voljo vsa potrebna oprema, po želji tudi vodiči in strokovno vodenje. Razvojne načrte so usmerili pretežno v nadaljnjo ureditev krajinske parka. V ta sklop na prvem mestu sodi umiritev izletniškega motornega prometa v dolini , saj je dva tisoč vozil v enem samem dnevu za dolino vendarle preveč. Ta načrt bodo izvedli postopno v naslednjih letih. Pričeli bodo že naslednje leto, to pa pomeni ureditev parkirišč pred vstopom v Logarsko dolino in zagotovitev drugih oblik prevozov po krajinskem parku.
Ob tem želijo turizem povezati s tradicionalnima dejavnostima tega področja, to sta kmetijstvo in gozdarstvo. Načrtujejo namreč, da bi kmetije domače izdelke prodajale neposredno gostom in gostinskim ter turističnim objektom na Solčavskem, že prvi začetki pa so spodbudni. Vsa zadnja leta so največ časa in dela namenjali varovanju naravne dediščine, v prihodnje pa želijo več prispevati še k ureditvi objektov kulturne dediščine in njihovi predstavitvi. Vse to so seveda zahtevne naloge, z njihovo postopno uresničitvijo pa bodo krepko in celovito obogatili ponudbo.
UJP
bi bila še enkrat mlada, bi najbrž mojega Polda še enkrat vzela za moža." Polde "Jaz? Ja, najbrž bi jo še enkrat popeljal pred matičarja."
Saj jo bo imel priložnost. Čez 10 let, ob praznovanju biserne poroke. »Če bova vsaj tako zdrava, kot sva danes. Ampak veste, 10 let je le 10 let. Čeprav se odpraviva še na kakšen izlet, v toplice, se let ne da odštevati."
Njuni otroci Stanka. Erna, Brane ter Poldetova hči Irena so veseli, da njuna ljubezen in predanost plemenitita vse. Zato so jima ob praznovanju zlate poroke zaželeli, da bi bila še naprej srečna, zdrava, v veselje sebi, njim in vsem naokrog. Čestitkam in lepim željam se pridružuje tudi naše uredništvo!
■ tp
Zlatoporočenca Marija in Polde v družbi svojih: Irene, Erne, Braneta in Stanke na praznovanju zlate poroke.
njunim otrokom Ireni, Stanki, Erni in Branetu vedno toplo, domače, prijetno, prežeto z ljubeznijo. Polde ni garal le pri kopanju premoga v jami, ampak tudi na udarniških akcijah in si tako prigaral točke za stanovanje. Upokojil se je pred 21-imi leti. Marija je penzijo dočakala kot delavka v računovodstvu v velenjskem zdravstvenem domu. 17 let je sedaj še gospodinja in ljubeča babica 7 vnukom in 4 pravnukom. Polde pa poleg vloge dedka namenja svoje moči še čebelam. Skupaj oba seveda pridno vrtnarita in rada s svojimi povasujeta."Ce le imajo čas, pridejo domov. Redkokdaj sva sama in to naju razveseljuje."
Stisk in težav, ki sta se jih poskušala kar najbolje izogniti oziroma rešiti z ljubeznijo in razumevanjem, danes nimata več. So pa druge, ki jih poskušata odpravljati po enakem receptu. Iskrena sta bila, ko sta dejala: Marija: "Če
Spoznala sta se v Pesju. Marija je delala kot prodajalka v trgovini. T\i jo je našel 23-letni mladenič Polde, kije prišel iz rodnega Rogatca služit kruh v velenjski rudnik. Ljubezen seje vnela, njuni srci pa sta se odločili za skupno življenjsko pot. Konec letošnjega avgusta je od slovesne zaobljube pred matičarjem minilo 50 let. Marija in Polde Hohnec iz Velenja sta ta zavidanja vreden jubilej zaznamovala, kot se spodobi - z vnovično izpovedjo ljubezni in zvestobe do groba pred matičarjem, nato pa seveda ob obloženi mizi ter dobri kapljici v krogu svojih dragih.
"Saj nisva hotela. A so otroci tako želeli. Bilo je lepo, skoraj lepše kot prvič. Če bi bilo še toliko energije, kot je je bilo pred 50 leti, bi bilo sploh super," je pripovedovala bolj zgovorna zlato-poročenka.
Kar je pred pol stoletja odločilo njuno srce, drži še danes. Ljubezen, predano sprejemanje vsega, kar prinaša življenje, obilo obojestranskega potrpljenja, prilagajanja drug drugemu. "Veste, ni bilo lahko in enostavno. Je pa dobro, če to zmoreš, da je mir v hiši," sta dejala malo zares, malo za šalo.
Njune pridne roke so poskrbele, da je bilo domače zavetje
107,8 MHz
11. septembra 1997
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Vejice se na radiju slisi-jo, v časopisu pa vidijo
Če poslušate Radio Velenje, potem veste vse. Tako nekako se glasi tudi eden od samore-klamnih spotov, ki ga tu in tam zavrtimo v programu. Eni pravijo, in to včasih ugotavljamo tudi sami, da v nekaterih primerih veste celo več kot ste slišali in več kot bi bilo potrebno. Včasih kdo tudi kaj takega, o čemer sploh nismo govorili. Hecno, ne? Ne pa tudi čudno, saj je na območju, kije prekrit z valovi Radia Velenje, zadnje čase neznanska gneča. Radio tam, radio tu in včasih je potem res kar težko razločiti, kje je bilo objavljeno kaj. Veliko bolj preprosto je to pri časopisu. Če radijski program odnese (v)eter, časopisna stran ostane. Vedno se da preveriti in potrditi ali zanikati. Na žalost pa ostane tudi tisto, kar ne bi bilo treba, da bi in za kar bi si želeli, da bi odnesel veter.
Se pa zadnje čase v uredništvu časopisa srečujemo z zanimivo zadevo, zdi se, kot bi nam kdo »podtikal« članke, ki so nastali kdovekje. V eni od zadnjih številk seje pojavil čla-
nek v »surovem« stanju. Tako imenujemo tiste, v katerih nizamo misli, ne gledamo pa na to, kako se zapisujejo. V takih je običajno polno napak. Včasih nam je kar nerodno. Kako je do takega članka, ki je bil objavljen v zadnji številki prišlo, še preiskujemo, preden pa preiskava ne bo končana, v javnosti o izsledkih ne moremo govoriti. Je pa res, da ima Klara Pavšer - Stropnik z nami včasih veliko dela. Še posebej, če novinar članek piše tik pred zdajci in že vsi, ki časopis »delajo« čakajo, da pride do njega. Stane Vovk, urednik, ki članek prvi preleti, se že potrudi in tiste najbolj »očigledne« napake popravi, včasih pa se zgodi, da kakšen članek bereš in bereš tudi po desetkrat, pa ne opaziš, da bi bilo z njim kaj narobe. Tisti hip, ko je objavljen, pa vidiš v trenutku vse. Čudno, kaj?
Kar se Stanetovega popravljanje tiče pa zanimivost, ki je še iz tistih časov, ko smo pisali na pisalne stroje. »Takoj oddam, takoj oddam,« se je slišalo po uredništvo in malo tiše: »Samo
za Staneta, ker ima članek 30 tipkanih, vstavim še 11 vejic.« Stane je na vejice občutljiv še danes in skoraj ni članka, ki ga dobi v roke, pri katerem ne bi ugotovil, da še vedno manjka kakšna. Če bi bil slavist, pa hvala bogu ni, bi za vsako drugo besedo v stavku morala sta-
ti vejica. Tisti, ki jih ne maramo preveč, si včasih mislimo, da pretirava, ampak bolje, da mu to ne omenimo, ker da na mizo takoj en meter pravil, slovarjev, slovnic in podobnih pripomočkov.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
MTV VIDEO-AVVARDS
iii teden so v Londonu podelili letošnja priznanja za največje dosežke na področju glasbene vi-deo produkcije, ki jih podeljuje zna-
Janet uporabila tudi delček (sam-ple) uspešne skladbe "Big Yellow Taxi" pevke Joni Mitcheil.
COOLIO
Ameriški raper Coolio, ki si je utrl pot med zvezde pred dobrima dvema letoma s skladbo "Gangsta's Paradise", je nato v maniri dobrega profesionalca vsake toliko ča-
v Velenju skupaj s skupino Šukar (spomnite se, nastopil je na Velenjskem gradu), bo Zorana Predina spet moč videti že jutri zvečer, ko bo nastopil v klubu Blah Blah. Tokrat bo Zoran nastopil sam, svoje skladbe pa bo predstavil v akustični izvedbi, tokrat brez ciganskega melosa. Kljub temu pa bo seveda, poleg starih hitov, mogoče slišati tudi nove skladbe z albuma "Mentol bonbon".
menita televizijska hiša MTV. Nagrade so podeljevali v številnih različnih kategorijah. Za video leta je bil izbran spot skladbe "Virtual in-sanity" (Jamiroquai), ki gaje reži-ral Jonathan Glazer, v ostalih pomembnejših kategroijah pa so bili zmagovalci naslednji: "Devils Hair-cut" (Beck - najboljši "moški" video), "You were meant for me" (Yewell - najboljši "ženski video"), "Don't speak" (No Doubt - najboljši video skupine), Hypnotize (Notorious B.I.G. - najboljši rap video), "VVannabe" (Spice Girls -najboljši dance video) in "Falling in love" (Aerosmith - najboljši ročk video).
ZORAN PREDIN V BLAH BLAH
Potem, ko je pred kratkim nastopil
ELTON JOHN
Pričakovati je, da bo to skladbo v prihodnosti mogoče še zelo pogosto slišati, če bodo seveda dovolili njeno izdajo na kakšnem od nosilcev zvoka.
JANET JACKSON
Po dolgem času lahko v kratkem spet pričakujemo izid novega albuma ameriške pevke Janet Jack-son, poleg slovitega Michaela ver-
Elton John se je v soboto od svoje prijateljice, pokojne princese Diane poslovil z eno svojih najlepših pesmi, skladbo "Candle In The Wind". Skladbo sta pred leti skupaj z Berniem Taupinom, s katerim tudi sicer skupaj komponirata, napisala v spomin na tragično umrlo filmsko divo Marylin Monroe. Za to priložnost sta napisala popolnoma novo besedilo, ki se je le v nekaterih delih ujemalo z originalnim, bilo pa je na moč ganljivo in je ob Eltonovi enkratni izvedbi seglo globoko v srca številnih žalujočih za umrlo princeso po vsem svetu. Besedilo pesmi je že dan pred pogrebom uradno objavila tudi Buckunghamska palača, ki je nanj seveda morala dati svoj pristanek.
sa opozarjal nase s kakšno novo skladbo, ki se je po nekaj tednov obešala po glasbenih lestvicha, predvsem tistih z oznako "black music". Svoj posel očitno dobro obvlada, saj je številnim uspešnicam, kot so "Too hot", "Ali the way live" in "1,2,3,4", dodal še eno. To je skladba z naslovom " C u when you get there", ki je trenutno velik hit predvsem v ZDA.
■ MiČ
jetno najbolj slavne članice družine Jackson. Njen novi album z naslovom "The Velvet Rope" naj bi namereč izšel že čez slab mesec dni, točneje 6. oktobra. Še prej (22. septembra) pa bo luč sveta ugledal prvi singe s prihajajočega novega izdalka lepe Janet. To bo skladba" 'Till It's gone", v kateri je
PETER LOVŠIN
ZADNJI KRIŽARSKI POHOD
Čeprav je prepoznaven že po prvih treh taktih, je nepoboljšljivi pan-ker Pero Lovšin na svojem zadnjem albumu "Zadnji križarski pohod" kljub vsemu drugačen. Predvsem drugačen kot smo ga bili vajeni z izdelkov zadnjega obdobja, ki jih je ustvaril skupaj z Vitezi okrogle mize. Tokrat je Pero za razliko od prejšnjih nekaj plošč, ko je pomoč iskal pri mladi krvi slovenskega ročka, zbral okrog sebe izredno preizkušeno ekipo glasbenikov. Jani Hace, Magnifico, Franci Zabukovec, Ser-gej Radželovič, Ivan Bekčič in legendarni član prve postave Pankr-
tov, kitarist Dušan Zibnerna, so glavne akterji, ki so sodelovali pri rojevanju tega zadnjega Lovšinovega izdelka. Poleg njih pa sta bili zraven še Barbara Pešut in Deja Mušič. Predvsem vrnitev Dušana Ži-berne pomeni nekakšno re-osvežitev Lovšinovega ročka, ki ja v zadnjih letih postajal ženekoliko dolgočasen. Z Žiberno se je nekdanji Pero Gnus vrnil k zvoku, ki zelo spominja na tistega iz obdobja delovaja legendarnih Pankrtov. Tudi sicer nas cela plošča nekako nostalgično vrača v obdobje panka. Ne le zaradi skladbe "Še pomnite pankerji", pri kateri ima prste vmes nekdanji glavni tekstopisec in ideolog Pankrtov, Grega Tome in v kateri se oba avtorja vračata v preteklost, ko je še živela slovenska pankov-ska scena ter hkrati ugotavljata, da se v družbi ni kaj dosti spremenilo, da pa žal podobne scene ni več. Tudi v drugih skladbah je zaslediti močan vpliv poznih sedemdesetih na Lovšinovo glasbo. "Polna luna" je že ena tistih, ki izdaja, da so britanski The Clash nekoč (pa verjetno še danes) bili na vrhu kupa Lovšinovih najbolj obrabljenih plošč. Podobno lahko zapišemo še za nekaj skladb ("Začni še enkrat"), čeprav med njimi najdemo tudi take, ki se od opisanega vzorca precej razlikujejo. To nedvomno velja za balade: "Angel iz nekje vmes", "Oglasi se še kdaj" in "Na koncu mi je rekla". Pri vseh treh (pa tudi pri nekaterih hitrejših skladbah) gre spet za svojevrstno in značilno Lovšinovo ljubezensko liriko, katere razvoj lahko spremljamo že od začetka njegovega glasbenega ustvarjanja (morda z izjemo najzgodnejšega obdobja Pankrtov). Sicer pa so besedila vedno bila ena glavnih kvalitet Perotovega glasbenega ustvarjanja. Tokrat pa mu je ponovno uspelo narediti dober ročk album tudi v samem glasbenem smislu. Vrnitev k lastnim glasbenim koreninam in ponovna animacija Dušana Žiberne sta bili dobri odločitvi, ki sta botrovali še enemu vrednemu izdelku slovenskega rockovskega prostora.
I MiC
fsjFHP
m\
ms
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 7. septembra:

1.G.	AVSENIK:
2.	A. NIPIČ:
3.	GAŠPERJI:
4.	IGOR & ZL.ZVOKI:
5.	M 4 M:
Dejmo Jožko Hej prijatelji Ljubezen sama zagori Slovenska Micka Lolypop baby
8 glasov 7 glasov 6 glasov 5 glasov 4 glasovi
Predlogi za nedeljo, 14. septembra:
1.	BRAJKO:	Primorsko dekle
2.	PETRIČ:	Pohorje
3.	SLAPOVI:	Včeraj sem vince pil
4.	VITA:	Gorenjka
5.	ZUPAN:	Vinski brat
Vili Grabner
.......s-^sS. . fiSBl
mmmmamismmmm
MNMMMna
11. septembra 1997
KULTURA, PORTRET
ms VAS 9
Zlata harmonika v Ljubečni
Bernarda je znova navdušila
Dobra, stara frajtonarica, učeno rečeno dia-tonična harmonika, postaja vse bolj priljubljen instrument, ki ne navdušuje in zapeljuje le starejših godcev, njej se priklanja vse več mladih, tudi najmlajših. Najlepši dokaz za to je vsakoletno tekmovanje za zlato harmoniko v Ljubečni, kjer se zberejo najboljši godci iz vse Slovenije, udeležbo na sklepnem delu pa si seveda morajo zagotoviti na številnih izbirnih predtek-movanjih.
V spletu letošnjih prireditev so se znova odlično odrezali zgornjesavinjski godci. Že izbirno tekmovanje v Nazarjah je bilo po oceni strokovnjakov zelo kakovostno, kar potrjujejo kasnejši lepi dosežki. Pri tem velja omeniti oba najstarejša godca med veterani nad 60 let Cirila Podkrižnika iz Varpolij in Jožeta Kranjca z Rečice, ki sta se z izbirnega tekmovanja neposredno uvrstila na finalno srečanje na Babni gori nad Polhovim Gradcem.
Izvrstni so bili tudi mlajši harmonikarji, ki so
se po izbirnem tekmovanju v Nazarjah srečali še na polfinalu v Velenju. S tega tekmovanja so se na sklepni del v Ljubečni uvrstili Uroš Točaj iz Lepe Njive med mlajšimi tekmovalci, Bernarda Podlesnik z Ljubnega v mladinski konkurenci in Zdravko Detmar med starejšimi godci, prav tako iz vrst priljubljenih Ijubenskih ljudskih godcev. Vsi trije so imeli stotnije glasnih navijačev, kar je bila dodatna draž tekmovanja v Ljubečni.
In spodbujanje ni bilo zaman, saj so se sijajno odrezali. Bernarda in Uroš sta prejela zlati plaketi, Zdravko srebrno, vihar navdušenja pa je povzročilo najlepše priznanje, ki ga je prejela Bernarda Podlesnik. To je plaketa Avgusta Stanka, ki jo podeljuje Radio Slovenija. Vsako leto jo prejme le en izvajalec na finalnem delu, ki je najbolj spreten v igranju izvirne slovenske narodne melodije. Za Bernardo to vsekakor ni prvo lepo odličje, je pa gotovo najslajše od vseh dosedanjih.
mjp
The Daggers
Škateboard party
To soboto se bo v Velenju zgodilo nekaj velikega. Dogodek, ki ga v Velenju še ni bilo. To bo "škateboard con-test", ki ga organizira Skateclub Daggers Velenje.
Poleg velikega nagradnega sklada in seveda dobrih nagrad bomo lahko uživali na pikniku in ob dobri glasbi DJ Saša. Tisti, ki imajo srečo, jo bodo lahko preizkusili na srečelovu.
Ta manifestacija bo na kotalk-
ališču, kjer bodo postavljeni vsi potrebni objekti. Tekmovanje bo sestavljeno iz treh delov. Dopoldne bodo skaterji lahko še malo povadili, popoldne pa bo že šlo zares, kjer bodo na kvalifikacijah pokazali kaj znajo. 20. ura pa je rezervirana za najboljše, za tiste, ki se bodo uvrstili v "finale pod žarometi".
Po tekmovanju se bomo s kotalkališča odpravili na jezero v Blah blah Club, kjer bo
potekal "skate party" do poznih nočnih ur. Za tiste, ki jim od utrujenosti ne bo do žura (upajmo, da jih ne bo, ha), pa bodo lahko šli počivat v MKC Velenje. Torej se vidimo v soboto. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 063/858-308.
■ Edo
• ••
Zgodila se je
11. kimavca
Leta 1879
Naša prva današnja novica je bila objavljena v Slovenskem gospodarju:
"Od sv. Janža pri Velenji. (Umorstvo). Nit človeškega življenja je zelo slaba; lahko se pretrga vsak trenotek; ali kje in kako, tega ne ve nikdo. Razne dogodbe nam glasno pravijo: spomni se smrti. To nam spričuje tudi v naših krajih nenavaden prigodek, o katerem smo zvedeli na angeljsko nedeljo. Ko so ljudje šli zjutraj od službe božje, našli so nepoznanega mrliča. Na poti od cerkve proti "Mostnarju" v okolici črnjava vodi steza skozi gozd, Loka imenovan. Nek neprijeten duh je pri ljudeh vzbudil pozornost ter so začeli iskati po vzroku. Nekoliko sežnjev od pota za grmom zasledijo že jako razgnjito možko truplo. Kakor je spoznala preiskovalna komisija, je nesrečnik ležal že blizu dva mesenca na nepovoljnej postelji. Ker je bil s praprot-jem pokrit je to znamenje, da se ni sam usmrtil. Dušo je iz-dahnil bržčas na poti, ker se dozdeva, da je bil na svoje ležišče privlečen. Bilo mu je okoli 35 let. Lubanja je cela, lasi rujavi in malo kodrasti, lice razpadlo. Prsa vidijo se zbita. Roka je (menda vsled brambe) prelomljena. Trup je precej strohnen. Mrlič imel je oblečeno belo srajco, za-kapčeno s kostenimi gumbi, na
kterih je podoba bršljanovega lista. Prsnik je bel, hlače termnorujave, čizmice lepe. Suknje, klobuka, denarja, papirjev, vsploh ni ničesar, po čem bi mogli zvedeti, kdo daje. Po oblačilu sodeč moral je biti srednjega stana, morda je potoval, pak prišel v družbo nevarnih sopotnikov, ki so mu življenje prikrajšali spoznavši njegove ugodne okoliščine. Dne 1. septembra izročen je materi - zemlji pri sv. Janžu."
črna kronika vedno je in tudi vedno bo polnila časopisne stolpce in povečevala naklado številnih časopisov širom po svetu.
Leta 1932
"Sokolstvo. Sokolsko delo v Velenju." so naslovili članek v celjski Novi dobi:
"V nedeljo 29. avgusta nas je brat Zelen prijetno iznenadil. Sam vnet plavač, je poiskal med člani, članicami in naraščajem sebi podobne in priredil po kratkem treningu v rudniškem ribniku društveno tekmovalno plavanje. Kot propagandna tekma je ta skromno zamišljena prireditev uspela popolnoma, saj je z zanimanjem sledilo tekmi vsaj 200 gledalcev in letošnje skromno število 25 tekmovalcev se bo drugič najmanj podvojilo. Seme za smotreno delo v mokrem elementu je vzklilo,' bo rastlo in upamo, da bodo velenjski sokolski plavači prihodnje leto zastopali častno
domače društvo pri župnih plavalnih tekmah.
Tekmovalo je 25 plavačev in plavalk vseh oddelkov razen dece. Dolžina proge je znašala 25 za naraščaj, 50 m z obratom za člane in članice. Plavalo se je prsno, hrbtno in v prostem stilu. Lep čas so dosegli pri moškem naraščaju Steinbah, Ograjenšek, čepelnik in Podpečan. Se boljšega naraščajnici Prodnikova in Kurandova. Med članicami sta se izkazali Kurandova in Šte-fančičeva, med člani Zelen in Edo Hudovernik.
Ob prihodu iz toplega poletja, ki nam je omogočilo smotreno plavanje, v belo zimo, kjer nas bo zopet krepilo plavanju sorodno smučanje, smo pokazali v nedeljo 4. t. m. na javnem nastopu telovadno stran našega dela. Brez telovadnice smo izročeni muham vremena, ki nam večkrat nagaja, da kljub lepemu letnemu telovadišču ne moremo doseči v telovednem pogledu vsega, kar bi radi. Vendar skušamo slediti smerem, ki jih predvideva ustroj sokolske telovadbe, in izrabljamo vsak ugoden čas, da telovadimo kolikor mogoče redno."
Torej se tudi velenjski plavalci lahko ponašajo že s pet-inšestdesetletno tradicijo plavalnih nastopov, pa čeprav so bili ti začetki kar v rudniškem "tajhtu".
■ Damijan Kljajič
Za malega Iva bi se rojstvo lahko kaj klavrno končalo, saj je fanta, ki je prišel staro mamo prosit za pomoč pri porodu, stari oče nagnal s palico, češ naj se ne dela norca iz poštenih ljudi. Šele soseda mu je potem dopovedala, da je sicer res 1 .april, ampak, da se ima mali čisto resen namen roditi. To se je zgodilo torej 1.aprila 1939.
Bil je že peti Ivan v Rakunovem rodu. Njegov oče Ivan je petnajst hektarjev veliko kmetijo v Rečici pri Šmartnem ob Paki in skrb za mlajšega brata in sestro prevzel že pri štirinajstih letih, potem ko mu je 1 .svetovna vojna vzela očeta in španska gripa kmalu po tistem še mamo. Ženo Tilčko /Podgorškovo/ je spoznal kar v soseščini in poleg Ivana sta na svoji kmetiji leta 1941 pridelala še Marjano, ter pet let za njo tudi Vero.
Zgodnja otroška leta so minila v vojni in igri. Prvega partizana je Ivo videl pri vinogradu, ostal je spomin na
^Pin
strica partizana Aloza Podgorška, ki je nekega dne na vsak način hotel videti svojega malega nečaka in so ga dan po tistem, ko se mu je želja uresničila, Nemci zajeli in ustrelili...
Prvo leto svobode, prvi razred v stari šmarški šoli. Bil je živahen in glasen otrok, navajen gmajne in svobode. Vsak učitelj mu je dal nekaj svojega, a najbolj je bil navdušen nad zgodovino, kjer je po znanju tudi blestel. Kljub temu, da je moral doma na kmetiji krepko poprijeti, pa je imel še energije, da se je ukvarjal s številnimi športi. Takrat je Šmartno že znorelo za nogometom, bil je vratar, med najboljšimi je bil v pinpon-gu, rad je smučal in že takrat tudi igral tenis... Da je pri teh športih in fantovskem ravsanju vedno kaj staknil, je seveda jasno. Nekoč si je tako zlomil roko in je štirinajst dni nalašč zamujal h kosilu, da domači ne bi opazili, da ne more jesti z desnico, ker ima zlomljeno...
Kolikor ni energije pobralo delo, šola in šport, jo je ostalo še za gasilce, mednje se je hodeč po očetovih stopinjah vpisal že z desetimi leti.
Le četrtina otrok, ki so skupaj začeli osnovno šolo, je uspešno končala šest razredov, zato so jih v zadnji razred osnovne šole poslali na Polzelo. Od tam je Iva vodila pot v Žalec, na hmeljarsko šolo. Že prej ni bil nikoli slab učenec, zdaj pa je naravnost izstopal. Od devetnajstih predmetov na zaključnem izpitu jih je kar sedemnajst opravil z odliko, le dva sta bila prav dobra. Kljub temu, da je stanoval v internatu in kljub temu, da je med obveznimi učnimi urami raje šahiral, kot pa se učil. Hmeljarstvo mu je pač bilo pisano na kožo /še posebej zaščita pred boleznimi/, ljubezni do zelenega zlata celo nobena deklica ni mogla zasenčiti... Nad fantom so bili v šoli navdušeni, hoteli so, da bi se še šolal, a oče je potreboval moč na kmetiji, pa tudi denarja za študij ni bilo...
Tako je Ivo ostal na kmetiji, ki mu je pomenila veliko, ne pa vsega. Že iz osnovne šole je imel kup konjičkov , ki jih je med šolanjem v Žalcu še razvil, dodal pa je še vrsto drugih aktivnosti, bil je predsednik šmarš-ke mladine, mladih zadružnikov, zadružne zveze..., skratka, pred odhodom v vojsko pri dvajsetih letih je bil član kar osemnajstih odborov, pododborov in drugih organov v društvih in zvezah!
Domovini in neuvrščenim je Ivan podaril dve leti in dva dneva. V avtoenofi na Trsatu pri Reki je postal inštruktor za vzgojo mladih šoferjev, bil je poslušen in glasen vojak/ko se je po vojaško zadri, je menda letel prah s podstrešja/, in so ga kljub temu, da ni obiskoval podoficirske šole, poslali v mednarodne mirovne sile Združenih narodov v Egipt za inštruktorja. To so bili lepi meseci. Zeblo ga ni nikoli, jesti je imel dovolj /še krofe so pekli sredi sinajske puščave!/, ukvarjal se je s športom, za jugoslovansko reprezentanco je celo igral pinpong in šah na igrah Združenih narodov, na dveh do-
pustih pa si je ogledal Kairo in Beirut, ladjo Galeb in tovariša Tita, ki jih je obiskal na eni svojih poti po neuvrščenih zamorskih deželah. In kjer je vojska, so tudi dekleta: za pol funta na barki, za funt in kilometre v taksiju, za funt in pol na njenem domu... Fantje so zaslužili po dvajset funtov mesečno...
Iz vojske se je vrnil leta 1961, dve leti še ostal na kmetiji, se spet vrgel v družbeno in družabno življenje Rečice, Šmartnega in Velenja, potem pa so mu ponudili službo na zadrugi v Šmartnem ob Paki. Postal je vodja hmeljarske proizvodnje, leta 1965 delovodja na obratu kmetijske proizvodnje, ter tri leta kasneje obra-tovodja lastne proizvodnje, kar je ostal vse do 1 .aprila 1996, ko je šel v pokoj.
V svojem delu je užival, še posebno pri delu s hmeljem, in ker je vedel, da lahko preživiš samo z novimi znanji in opremo, so z ostalimi vaščani v strojni skupnosti med prvimi kupili obiralni stroj za hmelj, obnovili sušilnico, hlev, nakupili sodobno kmetijsko mehanizacijo. Ker je dober hmeljarski strokovnjak, je bil leta 1993 celo izbran za starešino vseh slovenskih hmeljarjev! V zadrugi je vodil trideset ljudi, v času sezonskega dela pa celo preko dvesto. Do sodelavcev je vedno skušal biti tovariški in prijateljski, čeprav se je kdaj zgodilo, da je to kateri od njih izkoriščal... Včasih so na sezonsko delo radi prihajali delavci iz drugih delov Slovenije in tako je nekega dne prišlo tudi ljubko, šestnajstletno dekletce, Štefka Novak iz Juršincev v Slovenskih goricah. Kaj hitro je opazil, kako spretne in pridne roke ima, no pa bila je tudi čedna in mlada... Ko je naslednje leto spet prišla, se je ljubezen vnela in nekaj mesecev zatem sta pohitela s poroko /21.1.1967/, saj je bil sin Janko že na poti, rodil se je 6.7.1967. Rakuna sta bila navajena na socialistične petletne plane, pa se je drugi sin Bojan rodil 23.2.1973, naslednjo petletko pa sta izpolnila že 21 .februarja 1976, ko se je rodila hčerka Sonja. Štefka je ostala na kmetiji in prevzela večji del bremen, zlasti še potem, ko sta kmetijo prevzela od staršev in je imel Ivan veliko dela v službi. Rakuni so kmetijo dodobra posodobili, obnovili hlev, opremo, kupili traktorje, sezidali novo hišo in na Malem Vrhu blizu Rečice še obnovili staro zidanico...
Ivan je bil vzgojen v krščanskem duhu, nikoli ni bil v nobeni stranki, čeprav je bil aktiven vsepovsod, od mladine do gasilcev/tako kot nekoč njegov oče šestnajst let, je bil tudi sam predsednik gasilcev dvajset let/, delal je pri rdečem križu, szdlju, bil je delegat v občinski skupščini, ves čas pri zadružni zvezi, pri Partiza-nu...ves čas se je ukvarjal z organizacijo, ves čas je bil med ljudmi, devet let je bil tudi predsednik krajevne skupnosti - zato niti ni čudno, da je bil izbran za prvega župana nove občine Šmartno ob Paki. Dobro leto je bil še v službi in amatersko opravljal delo župana, potem pa se je raje odločil, da gre v pokoj. Delo župana še vedno opravlja amatersko, a zdaj mu posveča veliko več časa. Ko zjutraj postori svoje delo v hlevu, se odpravi v pisarno. Svojega župana poznajo vsi, ko se pojavi, ga vsak trenutek kdo potegne za rokav in ga pobara o tem in onem, doma se kar vrstijo obiski, redkokdaj je sam tudi v svoji zidanici. Če se le da, v svoje politčne obveznosti vključuje svojo Štefko, a kaj, ko se žena le redkokdaj uspe odtrgati od dela na kmetiji. Tako kot župana, poznajo tudi njegovega prijaznega in zvestega volčjaka Nika. Če se gospodar kdaj predolgo zadrži, ga bo poiskal ali v pisarni, ali v gostilni pri Malus ali......pogledal bo, če je njegov gospodar tam, legel pred vhod in čakal...
Župan Ivan je po duši kmet, zato z veseljem zajaše petinštiridesetkonjskega torpedo deutza in zaorje, poskrbi za živino, in še vedno ima tudi vsaj za "majčkeno atovo veselje" hmelja. Najrajši pa se umakne v svoj vinograd, skrbno obdela vsak trs, da lahko na koncu iztisne več kot tisoč litrov vina, ki mu ga v naslednjih mesecih prijazno pomagajo popiti številni prijatelji.
Pred izvolitvijo za župana je dal volilcem kar nekaj obljub in zdaj se trudi, da bi jih izpolnil, zato o kakšni daljni prihodnosti ne razmišlja. Politika je kot polje: potruditi se moraš, da ga obdelaš po najboljših močeh, četudi bodo morda nekoč drugi pobirali plodove...
Ko bo županovanje končal, in ko bosta s Štefko kmetijo predala nasledniku, se bosta preselila v obnovljeno zidanico in zaživela mirno, upokojensko/!?/življenje. Vnukoma Žanu /že sedmi Ivan v Rakunovi rodbini!/ in Mateji se bo pridružil še kakšen in zidanica bo vedno polna. Ivan bo skrbel za vinograd, vabil prijatelje, Štefka pa bo negovala svoje čudovito cvetje - in končno imela svojega župana vedno na očeh...
■ U. H rast
10 KAS VAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
11. septembra 1997
Za 66 učencev štiriletne podružnične šole v Pes-ju in zagotovo tudi za njihove starše je bil prvi šolski dan nekaj posebnega. Po poletnih počitnicah so sedli v prenovljene, predvsem pa varne učilnice. Pred približno tremi meseci seje namreč vdrl strop v sanitarijah, zaradi česar so starši zahtevali takojšnjo sanacijo.
Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili takoj po krajši slovesnosti ob otvoritvi prenovljenih prostorov, so predstavili potek sanacije in nadaljnje aktivnosti. Tako je direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin predstavil razloge, zaradi katerih se je Premogovnik vključil v obnovo s 55 % deležem pokritja stroškov (preostali delež bo prispevala mestna občina Velenje).
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, ki sicer redno spremlja, kaj se dogaja z objekti in terenom na eks-ploatacijskem območju, je po udoru stropa v sanitarijah šole spomladi letos ocenil, da je res potrebna takojšnja sanacija. V prvem delu obnove, ki je veljal 25 milijonov tolaijev, so opravili hidroizolacijo, in-jektiranje počenih zidov in nosilcev ter izdelali nosilno ploščo nad objektom.
Po prvih ocenah naj bi zamenjali le tretjino strešne kritine, vendar so kasneje ugotovili, da jo je potrebno zamenjati v celoti. Hkrati so temeljito popravili še ostrešje. Tako so za drugi del obnove odšteli še 10 milijonov tolarjev, k temu pa bo potrebno prišteti še stroške pleskanja in podobnih del (v vrednosti približno 2 milijona SIT). Po Žerdino-vem mnenju so nastala dodatna dela tudi zato, ker je bil objekt zelo slabo vzdrževan. Njegovo opozorilo, da bodo šolniki in ustanoviteljica zavodov morali v prihodnje več pozornosti nameniti tudi zaposlitvi dobrih hišnikov, je ob tem najbrž povsem na mestu. Med drugim je pohvalil izvajalce, delavce Gradisa, ki so končali vsa za to poletje pred-
videna dela v komaj dveh mesecih, ter menil, da bo tudi v prihodnje prava pot za reševanje podobnih težav strpen dialog in tvorno sodelovanje vseh.
Župan mestne občine Velenje Srečko Meh je
poudaril, da pri obnovi podružnice v Pesju ni bilo nikogar, ki bi iskal težave, ampak vsi so iskali rešitve. Velikokrat seje bilo potrebno odločiti takoj. Hkrati z obnovo so izvajali tudi projekt za izgradnjo štirih stanovanj, vanje pa bodo naselili pri-
Sedaj bo pouk tudi zanje potekal \
min učili
licah
merne stanovalce. »Vsega, kar bi si želeli, še nismo postorili. To smo preložili na kasnejši čas. Poskrbeli pa smo z<u nemoteno izvajanje učnega procesa.«
Tako kot marsikdo drug, tudi Miha Macur, ravnatelj matične šole Antona Aškerca Velenje, kamor sodi podružnica v Pesju, ni pričakoval, da bo obnova tako velik zalogaj. Podružnico obiskuje 66 otrok, lani so dosegli 100% učni uspeh, v prvi razred so letos vpisali 11 otrok, prejšnja leta od 18 do 20.
Predstojnik Urada za negospodarske javne službe Peter Kovač pa je opozoril, da bi morali, če hočejo v prihodnje v občini zagotavljati kakovosten pouk, poskrbeti, da stanovanja dobijo učitelji.
Vaška skupnost Veliki Vrh v občini Šmartno ob Paki
Prvi praznik KS Plešivec
Te ceste ne bi bilo, če ne bi vi tako želeli!
Krajani krajevne skupnosti Plešivec v mestni občini Velenje so se minulo soboto popoldne zbrali pri Pušnikovih. Ne po najključju. Prav tu je namreč začetek ceste Sopota - Kima, katere posodobitve so se krajani lotili pred dvema letoma in jo ob praznovanju prvega krajevnega praznika tudi uradno predali svojemu namenu. Dolga je nekaj manj kot 2 kilometra, povezuje šest domačij, vodi pa tudi v Cirkovce in na Graško Goro.
Naložba naj bi po predračunu veljala vsaj 22 milijonov tolarjev, končni znesek posodobitve pa znaša 15 milijonov SIT. "Toliko zaradi res zavzetega dela krajanov, ki so za cesto prispevali 3 milijone tolarjev, oziroma od 5 do 10 tisoč nemških mark na domačijo, opravili na skalnati in ponekod strmi trasi več kot 600 prostovoljnih ter 385 traktorskih ur. Da ne naštejem še kaj drugega. Brez glavnih pokroviteljev bi bil seveda naš trud zaman, saj posodobitev ni bila skromen zalogaj. Zato bi se radi zahvalili mestni občini Velenje ter Šoštanjskim termoelektrarnam za vso njihovo pomoč," je o izgradnji povedal predsednik gradbenega odbora Milan Lepko pred rezom otvoritvenega traku. Skupaj z njim sta cesto predala svojemu namenu še župan mestne občine Velenje Srečko Meh in predsednik KS Plešivec Franci Dolar. Poleg omenjenih so se slovesnosti udeležili še poslanec v držav-
nem zboru Bojan Kontič, krajani ter udeleženci 2. pohoda po mejah KS Plešivec. Na njem je letos spoznavalo svoj kraj 52 pohodnikov.
vsem, ki so sodelovali pri tem. Pri naštevanju tega, kaj se dogaja in kaj naj bi se tudi v prihodnje dogajalo v njihovi krajevni skupnosti, je omenil izgradnjo
Krajevni praznik, so izkoristili tudi za druženje in načrtovanje
aktivnosti v prihodnje.
Nato so se krajani podali po cesti z novo asfaltno preobleko do domačije Lepkovih, kjer so med drugim izvedeli, zakaj seje vodstvo KS odločilo za 6. september kot dan krajevnega praznika. Pred 123-imi leti seje začelo v tem kraju izobraževanje, 101 leto je od takrat, ko je odprla vrata sedanja podružnična šola v Plešivcu. Ob tem se je porodila še zamisel o družabnem srečanju krajanov, na katerem bi pregledali opravljeno delo, se povese-lili ob dosežkih in se dogovorili o novih akcijah. Prav to je tokrat storil Franci Dolar. Zadovoljen nad njihovo letošnjo največjo pridobitvijo se je zahvalil
vodovoda v Črni Gori, kjer bodo rešili težave pri oskrbi s pitno vodo v 21 gospodinjstvih. Po predračunu bo naložba znašala približno 7 milijonov tolarjev, dela pa so tik pred zaključkom. Delež krajanov bo tudi tokrat precejšen - 1500 nemških mark in opravljenih 300 prostovoljnih ur na gospodinjstvo. Upajo, da bodo še letošnjo jesen lahko uredili avtobusna postajališča in prostore za delovanje KS. Prihodnje leto jih čaka načrtovana razšriitev pokopališča, izgradnja vodovoda Sopota - Velenje -Graška Gora, ureditev kanalizacije, projekt plinifikacije. "Zelja je veliko, denarja premalo. Tudi
v prihodnje se nadejamo pomoči iz doline," je še poudaril Dolar. Srečko Meh je čestital krajanom za praznik ter pohvalil njihovo prizadevnost: "Te ceste gotovo ne bi bilo, če ne bi vi tako želeli, pri tem sodelovali in tudi sicer pomagali. Zato je pomembno delo svetov KS, ki vedo, kaj hočejo in to znajo tudi izpeljati. Vi ste znali." Obljubil je, da bo občina tudi v prihodnje pomagala pri izenačevanju življenjskih pogojev mesta in vasi zlasti pri oskrbi z vodo, pri posodabljanju
cest in podobno. Hkrati je pozval krajane, da se vključijo in sodelujejo pri spremembah planskih dokumentov na ravni občine. Dotaknil pa seje še prijateljskega sodelovanja z občinama Slovenj Gradec in Mislinja, s katerima so skupaj posodobili igrišče na Graški Gori.
Ob koncu prireditve, ki so jo popestrili povezovalec programa Drago Seme, pevke ženskega zbora KUD Plešivec ter otroci tamkajšnje podružnične šole, so najprizadevnejšim krajanom
podelili priznanja sveta KS Plešivec. Po porciji golaža (za to priložnost so jim ga skuhali škal-ski lovci) so se krajani zabavali na družabnih igrah. V teku z lesenimi smučmi, v skakanju z ža-klji, v vožnji s samokolnico, vlečenju vrvi in v igri vrtiljak so se pomerili tekmovalci in tekmovalke šestih zaselkov. Zmagala je ekipa Graške Gore pred Vasjo in Črno Goro. Ostala mesta so si porazdelili Velunja, Pusta Gora ter Sopota.
■ tp
Gasilsko društvo Bočna
Prapo
Člani GD Bočna in vsi kra jani te prijetne vasi so prec nedavnim obeležili 90-letnic( uspešnega delovanja. Obudil so spomine na minula de setletja, za lepo vzdušje st poskrbeli zgornjesavinjsk godbeniki in domači pevci najbolj slovesen trenutek p; je bilo razvitje noveg; društvenega prapora. Slavji so seveda nadaljevali s prijet nim srečanjem gasilcev in kra janov.
Mjp
Podružnična šola Pesje
Najzaslužnejši so na prapor pripeli trakove.
Težave tudi zaradi slabega vzdrževanja
»Prišel je tudi naš veliki dan«
Pred približno štirimi leti so krajani Velikega Vrha v takrat še krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, danes pa v istoimenski občini, izrazili željo po posodobitvi njihove osrednje ceste. Že takrat je vsako gospodinjstvo prispevalo po 20 tisočakov za razširitev, izkope, s katerimi so nekoliko ponižali precejšen klanec, in utrditev te ceste.
Takratni KS Šmartno ob Paki in Gorenje sta jim pri tem priskočili na pomoč še s svojimi sredstvi. Pred nedavnim so pred štirimi leti začeto delo skoraj v celoti uresničili. "Dolgo je trajalo, a nismo se trudili zaman. Prvotno smo predvideli posodobitev 1300 m ceste. Na sestanku z županom občine, predsednikom odbora za gospodarske javne službe ter svetnikom s tega območja pa smo se dogovorili za posodobitev še treh odsekov. Skupaj smo tako pridobili približno 2 kilometra asfaltne ceste," je povedal predsednik vaške skupnosti Veliki Vrh Ivan Ko-lar. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker ima vodstvo občine razumevanje za nerazvita hribovita področja in kmetijstvo. Res je tudi, da bi najbrž, po njegovem mnenju, ne bili upravičeni zahtevati tega, kar so, če ne bi tudi krajani sami pokazali dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje. "Naložba ni majhna, koliko bo posodobitev ceste dejansko stala, v tem trenutku še ne vemo. Po predračunu naj bi za asfaltiranje 1300 m ceste odšteli 13 milijonov tolarjev. Nanjo je vezanih 36 uporabnikov, ki so s podpisom pristopne izjave zagotovili svoj prispevek. Tisti, ki plačujejo dohodnino v drugih ob-
Ivan Kolar: "Veseli smo, da smo naposled našo cesto le posodobili. Svojemu namenu naj bi jo uradno predali ob praznovanju letošnjega praznika občine Šmartno ob Paki."
činah, so dolžni primakniti po 150 tisoč tolarjev, občani po 100 tisočakov oziroma 80 tisoč SIT, če je njihova parcela manjša. Skupaj naj bi torej nabrali nekaj manj kot 4 milijone tolarjev. "Ivan Kolar je prepričan, da so tako kot on sam tudi drugi krajani veseli te pridobitve in da bodo njen pomen uvideli tudi tisti, ki pristopne izjave o prispevku še niso podpisali, in tisti, ki so med samo posodobitvijo izrazili določene pripombe sploh glede večjih poškodb na cesti za Lokovico oziroma Era Vino - Veliki Vrh. Stroške za sanacijo večjih poškodb so predvideli v končni ceni naložbe in nekatere med njimi so delavci Cestnega podjetja Celje že sanirali. Sogovornik nam je v pogovoru tudi zatrdil, da hišnih priključkov niso asfaltirali iz skupne vreče. Krajani, ki so se odločili za to, naj bi stroške poravnali sami.
S tem vseh svojih potreb v vaški skupnosti Veliki Vrh še niso uresničili. Od večjih velja omeniti preplastitev obstoječe cestne povezave Veliki Vrh - Lokovica, na naslednjem sestanku vaške skupnosti pa naj bi se pogovarjali tudi o možnosti ureditve ceste po Gorici. "Se vedno sodimo med demografsko ogrožena območja in če hočemo, da bodo ljudje tu tudi ostali, bodo nadaljnja vlaganja nujno potrebna."
Po mnenju nekaterih sodi k temu tudi izgradnja kabelskega sistema. K tej naložbi, ki jo bodo sicer v celoti plačali naročniki sami, so v tej vaški skupnosti že pristopili. Ponekod so namreč kable zanjo že položili, saj naj bi prav v njihovem okolju stal oddajnik za kabelsko TV.
■ tp
11. septembra 1997
VRTILJAK
NAŠ i AS 11
REZANJE ŠOŠTANJA
OTROCEKI
Ko je bila cela Šaleška dolina v eni občini, so bili zanjo eno večjih finančnih, bremen vzgojno-varstveni zavodi oziroma vrtci. Človek je dobil včasih občutek, da bi imeli zanje premalo denarja, tudi če bi vanje vsuli ves občinski proračun. Potem so se občine delile in so se s težkim srcem delili tudi vrtci. Vsi smo mislili, da bo lahko šoštanjski vrtec na ta način deloval bolj racionalno, a se glede cen ni spremenilo nič. Če smo precizni, so spremembe sicer bile, vendar na slabše!
Vsako kritično motrenje razmer v tem delu družbenih dejavnosti nosi s sabo tveganje za kritika, da bo označen za sovražnika otrok, saj podražitvene razprave o povečanju cen oskrbnin otrok v vrtcu redko minejo brez vzklika: "Za naše otroke bomo pa ja dali!" Zaradi takšnih demagoških. fLoskul pa ne poznamo primera, da želeno povišanje ne bi šlo skozi. Če ne drugače, pa po "bider" sistemu, ko se s predlogom tako dolgo buta ob občinski svet, da ga le-ta končno potrdi.
Nič ne bomo povedali narobe z izjavo, da so naši vrtci eni najbolj zakrknjenih monopolistov. Alternativ praktično ni, tisti pa, ki bi morali skrbeti zanje, raje prepišejo zahtevo vrtca za podražitev in jo preberejo pred svetniki. Ti običajno nimajo majhnih otrok in v skrbi za "svoje" metre asfalta, kijih želijo potegniti iz občinskega proračuna, podražitve ob vljudnostnem negodovanju vedno odobrijo in tako vlečejo zadnje tolarje iz žepov tistih, ki so praviloma na začetku svoje starševske poti. Eni bodo rekli: "Saj so olajšave." Seveda so, toda zanje je treba zaprositi do konca avgusta in zraven priložiti kopijo odločbe o dohodnini. Teh pa do takrat nima niti polovica davkoplačevalcev ...
Morda kdo poreče, da po nepotrebnem dvigujemo prah., a naj damo tistim, ki nimajo otrok v vrtcu, v vednost, da se je cena oskrbnine za otroke dvignila krepko čez uradno obljavljeno rast inflacije v letih, ko je šoštanjska občina samostojna. Če ne verjamete, vprašajte soseda, ki se vsak mesec, ko dobi položnico iz vrtca, počoha za ušesom in hiti plačat dolg, saj ima vendar rad svojega otroka! Uradno gre enkrat za | podražitev, drugič za valorizacijo, potem uvedejo nov sistem cen itd. V takšni državi (in občini) pa je seveda tragikomično, da nekateri nenehno kličejo po ohranitvi slovenske čistosti krvi tako, da bi mlade družine najraje spremenili v proizvodne celice majhnih Slovencev. Otroke pa si danes brez velikih skrbi lahko privoščijo le dobro preskrbljeni in situirani pari, saj je za marsikatero mlado mamo ceneje pustiti službo, kot pa plačevati vrtec za svoje otroke. Če je to cilj, smo bliže bantu-stanom kot Evropi, v katero tako bodemo!
Cinično v Šoštanju pa je, da ob pomanjkanju prostora in nenehnem cenovnem pritisku iz vrtca na občino le-ta odredi sprejeti v občinski vrtec vse otroke, za katere starši prosijo, ne glede na dejstvo, da ima ta vrtec premalo prostora! Tu gre očitno za ekonomsko miselnost: več otrok v vrtcu, več denarja v proračunu. Pa zato hitro poiščejo tudi rešitev za prostorske stiske. Zanimivo, da se po pompoznem predvolilnem blebetanju o spodbujanju zasebne iniciative sedaj nihče ne spomni, da bi za "novopridobljene" prostore razpisali koncesijo. Zanesljivo bi se našla ena ali dve podjetni vzgojiteljici, ki sedaj, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje že tako opravljata to delo, le da na črno in doma. A v takšni zasebni ustanovi bi cena hitro zdrknila pod tisto, ki jo postavlja občinski vrtec, pa se Šoštanju (in Šmartnemu ob Paki) ne bi bilo treba postavljati z višjo ceno oskrbnine, kot je ta v Velenju, in obenem z eno najvišjih oskrbnin v naši državi, ki da tako rabi slovenske otroke ... A zakaj bi se mučili z iskanjem drugačnih in cenejših rešitev. Veliko laže je vsaka dva ali tri mesece z demagoškimi "grožnjami" izposlovati pri dremavih svetnikih podražitev. Saj uporabniki tako ali tako vse plačajo! Še posebej pa za svoje otročeke.
■ Perorez
Zbor Capella Mihail Ivanovič Glinka znova v Sloveniji
Zbor Capella Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Petersburga prihaja po lanskoletni zelo uspeli turneji znova v Slovenijo. Povabilo ga je združenje prijateljev umetnosti Lumen iz Tržišča, sponzor koncerta, ki bo v šoštanjs-
ki cerkvi, pa bo velenjski Vegrad, ki v zadnjem času zelo veliko gradi v tem ruskem mestu. Trenutno so dela, kijih izvajajo v Rusiji vredna okoli 30 milijonov dolarjev.
(mz)
Najprej zadnja vest
Ta teden se za kandidata za predsednika države ni prijavil nihče iz Velenja!
Zakaj čudenje
Nekateri se čudijo, kako da jo je lahko kosmatinec primahal v Šaleško dolino. Le zakaj ne? Če smo bili dobri za mastodonta, bomo še za medveda.
Nujni servis
Gorenje Servis mora na nujni servis!
Brez smradu
Pravijo, da po žalski občini ne bo nič več smrdelo. Zaradi obnovljene centralne čistilne naprave. Vprašanje je le, če bo ta naprava lahko res odstranila ves različen smrad.
Za vsak primer
Stopinje kažejo, da je medved Šaleško dolino le prečkal. Ker je znano, da ta žival živi le v čistem okolju, morda s čistočo le še ni zadovoljen.
Vsaj nekaj
Od vseh besed, kako nam bo pozno jeseni in pozimi vroče, smo veseli le tistih, ki jih izrekajo energetski komu-nalci.
Domače za tuje
Na Cvetju Evrope je bilo spet toliko obiskovalcev, da je bilo med žrtvami veliko domačega cvetja, ki so ga pomen-drali obiskovalci z avtomobili in čevlji. Da se približamo Evropi, so pač potrebne žrtve.
Vztrajnost nad vse
Na maratonskem pohodu od Celja do Logarske doline sta tako pri moških kot pri ženskah zmagala Velenjčana. Morda sta se vztrajnosti navzela od članov velenjskega občinskega sveta.
Nič o Saši
Predstavniki Sveta Evrope so pri nas razpravljali o snovanju naših regij. Pri tem, kot smo zasledili, niso namenili niti besede Saši - Savinjsko-šaleški regiji. Čudno, ko pa so nekateri na tem območju prepričani, da so v središču pozornosti.
Prava zadnja vest
Nogometaši Rudarja so zadnji teden ostali neporaženi. Zaradi reprezentančnega nastopa namreč tekem prve lige ni bilo.
Etnološka paberkovanja 16
O malem šmarnu in lanu
Piše: mag. Jože Hudales
Za nami je mala maša, ki jo pri nas običajno imenujejo mali šmaren (8. kimavca) in zdaj je po starodavnem kmečkem koledarju jesen že nastopila, čeprav je do astronomskega začetka jeseni še cela dva tedna. Vendar "mala maša za suknjo vpraša" in tudi lastovke, ki jih je v deželo pripeljala pomladanska Marija (25. marca) bo jesenska Marija odpeljala v toplejše kraje. T\idi stari čebelaiji so pravili, da čebele donašajo le do malega šmarna, potem pa ne več. Tudo s košnjo je konec, saj pravijo, da "kdor po mali maši kosi, za pečjo suši". Paše pa je zdaj povsod dovolj; "mala maša, za vsakim grmom paša"!
Tudi zdravilnim rožam po malem šmarnu že popušča moč, saj so na malo mašo tudi po Štajerskem še zadnjič blagoslavljali zdravilne rože in semena, tudi žitna, podobno, kot je bil običaj tudi na veliki šma-
Se varnost začne in konča na seji?
Glede na to, da so o varnosti otrok v šolo in iz nje šmarški svetniki na sejah toliko polemizirali, so mnogi pričakovali, da bodo v občini temu primerno poskrbeli tudi za primerna opozorila voznikom v prvih šolskih dneh. Zaman so na vidnih mestih iskali napis »Spet smo tu« ali »Pozor, na cesti so vaši otroci!« in podobno.
So komentarji nekaterih: »Se skrb za varnost v občini Šmartno ob Paki začne in konča na seji tamkajšnjega občinskega sve-• ta?« potemtakem kaj presenetljivega?
Poskrbeli bodo, ampak kako?
Na nedavni novinarski konferenci ob otvoritvi prenovljenih prostorov podružnične šole v Pesju je tekla beseda tudi o tem, da bodo morali tudi v krajevni skupnosti kaj postoriti, da ne bodo učilnice na pol prazne. Predstavnik KS je obljubil, da bodo. Toda, zbrani na novinarski konferenci niso slišali odgovora, kako, kakšne ukrepe bodo sprejeli v zvezi s tem in kako jih bodo izvajali. Bilo bi pa zanimivo.
Paradižnik velikan
Na vrtu Marice Glušuč v Prelski (Vinska Gora) je zrasel paradižnik velikan, tehtnica mu je namerila kar 1,22 kilograma! Bilje pravi orjak med orjaki, saj je na Maričinem vrtu zraslo še nekaj zgledno
težkih paradižnikov. Sadike, je povedala, so vzgojili v PUP Vrtnarstvo. Marice ni bilo treba spraševati, kdo bo paradižnik pojedel, ker je na obisk v naše uredništvo prinesla tudi čebulo, bučno olje in vse tisto, s čemer je paradižnik zelo okusen. Kdo jo je na tako zamisel napeljal, zelo dobro ve tako ona kot mi v uredništvu. Pravilni odgovor se glasi: tisti, kije paradižnik fotografiral.
■ mkp, foto: vos
ren. Iz šaleških "ljudsko-medicin-skih" zapisov, ki segajo predvsem v čas med obema svetovnima vojnama, izvemo sicer največ o različnih "čarovniš-kih zvarkih", vendar pa so skoraj povsod poznali zdravilno moč čajev in drugih pripravkoviz amike, melise, „ poprove mete, rmana in brinja. Iz nekoliko mlajših zapisov (1952) pa so npr. v Šmartnem ob Paki za otekline in tvore uporabljali ob-kladke iz stolčenega korena črnobrina (Scriophularia nodosa), pese, hrena in repnega semena. Na "mrzle otoke" (otekline, ki niso bile vnetja) pa so polagali brezove liste in meto. Za zdravljenje ljudi in živali so v Šmartmem ob Paki uporabljali tudi laneno olje.
In ravno zdaj, ob koncu poletja in v začetku jeseni je bil čas, da so s polj pospravili tudi lan. Nedavni (precej poenostavljeno zapisan) zapis iz Paške vasi postopek takole popisuje: "Kuonc pulitja al pa na za-čitk jisin so ga populi iz zjemle s kureninim urit. Zvizal so ga u mejhne snuope pa ga spraul damu. Latje so mu putrgal, ga shrani na parne, da se je tnal posušu...
Snuope so razdrl, da se je lan glih sušu. S prielcam so ga vječkrat abrnal. Lan se je sušu tri kidne. Ku je gratou siukast, so ga pu-hral s prilcam, nardil so velek snuop, ga zvizal, preka zim so ga pa znosi u pajštve."
O tem, kaj se je z lanom dogajalo "proti zimi", pa smo v tej rubriki že pisali. Zdaj pa o lanu povejmo le še to, da je bila njegova uporaba v Šaleški dolini razširjena tudi še po letu 1945, vendar le za rjuhe in prtiče, v prvi polovici 19. stoletja pa so laneno platno še uporabljali za skorajda vse oblačilne kose, zlasti tiste za vsakdanjo rabo. Zanimiv opis kmečke noše za savinjsko, šaleško in konjiško območje iz tega časa pravi takole: "Poprejpa, pred kakovimi 50 leti (ok. 1834), je bila noša taka: kratek jopič, po nedeljah iz sukna, po delavnikih iz raševine (blago iz volne in lanu) ... Suknja, ktero so nosili pozimi, je bila pri hoji nazaj zapeta ... Srajce z zelo ozkim koler-jem so si napravljali iz domačega platna. Hlače (jirhnice) so segale samo do kolen. Gat niso nosili." Tudi za žensko vsakdanjo nošo zapis pravi, da je bila iz domačega platna, navadno črno ali modro barvane-ga-
Sicer pa si velja zapomniti, kakšno je bilo vreme v ponedeljek; če je namreč na malo mašo lepo, potem bo menda suho še kar dva meseca, medtem ko drugje pravijo: "Kakršno vreme na dan male maše, tako nam trideset dni odteče."
TO IN ONO
11. septembra 1997
Šmartno ob Paki • Jesen na gradu
Prijetno slovo od poletja
Maraton Celje-Logarska dolina
Obe zmagi v Velenje
V soboto so prizadevni celjski organizatorji vzorno izvedli 13.maraton v teku in hoji na 75 kilometrov dolgi progi od Celja do Logarske doline. Ob eni uri po polnoči je izpred celjskega Narodnega doma na dolgo pot krenilo 368 udeležencev iz Češke, bilo jih je kar 37, Hrvaške,
Stanko Barber na cilju kmalu po šesti uri zjutraj
Nemčije, Avstrije in Slovenije. Številni so se na pot podali na vmesnih startih v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah, torej je bilo skupno število vseh tekačev in pohodnikov 706. To je za 100 več kot lani, pa nekaj manj kot v »rekordnih« letih, organizatorji pa računajo, da bo prihodnje leto število veliko večje, k čemur naj bi pripomogla tudi objava na Internetu.
Med pohodniki velja posebej omeniti 64-letnega Franca Smodiša iz Celja, ki se je edini udeležil vseh 13 maratonov, torej je bil med četverico pogumnih in vztrajnih, ki so pred 13 leti začeli to odmevno vztrajnostno prireditev. Najstarejši udeleženec je bil tokrat 82-letni Hubert Ankerst, kije prehodil 15-kilometrsko pot od Luč do cilja, najmlajši pa 7-letni Anže Ivakič, ki je prav tako pričel v Lučah. Prvič se je letos maratona
udeležil na vozičku tudi znani Mirko Lebar. ki je prav tako zmogel progo od Celja do kampa v Logarski dolini.
Daleč najhitrejši med vsemi je bil Velenjčan Stanko Barber. ki je 75 kilometrov pretekel v času 5:24,15. Stanko je na tem maratonu tokrat zmagal že četrtič, njegov je tudi rekordni čas pod petimi urami, ki ga je dosegel pred petimi leti. Zakaj letos »tolikšen« zaostanek za rekordom: »Ja, rekord je star pet let, kar pomeni, da sem tudi jaz pet let starejši,« je dejal ko je še v jutranjem mraku pretekel ciljno črto. Povedal je tudi, da je v Moziiju zgrešil progo in pri vračanju zamudil precej minut; organizatorji so namreč na tem mestu utečeno progo spremenili in to ga je v temi malo zmotilo. Sicer pa je zmagal z lahkoto, zadnjega zasledovalca seje »otresel« že na Ljubnem. Ta zasledovalec je bil njegov kolega Milan Zupane, ki je zaostal 18 minut, za njim pa je v Logarsko pritekel Edo Gregorič iz Kranja. Pri ženskah tudi dvojna zmaga za Velenje. Vnovič je bila najboljša Anka Pugelj pred Lojzko Felicijan, tretja pa je bila Lojzka Bratuša iz Maribora.	■ jp
Mirko Lebar je zahtevno progo zmogel že v prvem poiskusu, malo počitka in okrepčila pa tudi ni škodilo
Za smeh
-	Kako to, da ti je počila zračnica na avtomobilu. Je ja vendar novi?
-	Povozil sem steklenico. -Pa je nisi videl?
-	Neee. Človek jo je Imel v žepu!
-	Moj pivi mož Je bil slikar. Dve leti sem sedela In mu požirala. -In drugi?
-	Je bil bankir. Dve leti je sedel zaradi mene.
V gozdu se pogovarjata medved in zaiček, pa pravi zajček: - Cuj, a veš, kaj se mi je zgodilo
Medved: Daj, povej no! - Zajček: Proti večeru se sprehajam po gozdu, ko pride mimo lisica in me povabi v hišo, kjer se ziekne na posteljo, razširi noge in mi reče: Zajček vzemi si kar si hočeš. Pogledal sem nakoli, zagledal walkman, ga vzel, se zahvalil in
-	Medved se prime za glavo: Jojojoj zajček, kakšen neumnež si
-	Zajček: Ja, saj vem. Ti, ki si močan, bi si lahko vzel televizor.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
MOZIRJE, NA TRGU 20 Tel./fax: 063/831-707
Svet Centra za socialno delo Mozirje razpisuje delovno mesto direktorja.
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o socialnem varstvu, to je:
-	visoka ali višja izobrazba psihološke, socialne, pedagoške, upravne, pravne ali sociološke smeri,
-	opravljen strokovni izpit za področje socialnega varstva,
-	5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela,
-	organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazujejo s svojim minulim delom.
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela, pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Centra za socialno delo Mozirje, Na trgu 20,3330 Mozirje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi Sveta Centra za socialno delo Mozirje.
rmrnnmm
HCM
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva
2380 SLOVENJ GRADEC, Pod gradom 4 telefon 0602/42-051, telefaks 42-153
UGODNE SEJEMSKE CENE
oblazinjenega pohištva, vzmetnic in ležišč v času 30. MOS od 12. do 21. septembra 1997 CELJE - hala H, razstavni prostor 8
CI RUS
0V-1
NOVA L-7
TAROK
VER0NA
BOR
Obiščite nas: v MARIBORU v blagovnici KLAS na Teznu, Ptujska c. 97, telefon 062/422-552, v SLOVENJ GRADCU, Pod gradom 4, telefon 0602/44-185, v NOVEM MESTU, Košenice 65a, telefon 068/321-674, v DIVAČI, Lokev 189b, telefon 067/67-615, 0 v LJUBLJANI, Tbilisijska cesta 83, telefon 061/123-38-45.
JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA
tel.:(064)61 -30,FAX:634-261

na MOS (hala J) v CELJU
od 12. do 21. septembra in na prodajnih mestih JELOVICE v Sloveniji:
CELJE, Mariborska 91, tel.,fax: 063/413-050
NOVA LOKACIJA
Že nekaj let zapored člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki pripravijo v sodelovanju z domačo občino prireditev Jesen na gradu. Z njo se želijo na dostojen način posloviti od poletja in izraziti dobrodošlico tetki Jeseni. Letos so to storili minulo nedeljo popoldne.
Letošnja prireditev je bila tradicionalna, 5. po vrsti, tradicionalno pa so jo namesto na letnem odru ob razvalinah gradu nad podjetjem Era Vino pripravili v dvorani šmarškega kulturnega doma. Za to so bili, po trditvah Strašnih Jožetov, idejnih vodij Jeseni na gradu, krivi vremenoslovci v Ljubljani. Že od sobote dalje so bili z centrom stalno na vezi in tu so jim zatrjevali, da bo do začetka prireditve zagotovo deževalo. Kot že neštetokrat doslej, so se tudi tokrat ušteli. Predsednik KUD Šmartno ob Paki Martin Hrastnik je njihovo zmoto začudenim obiskovalcem poskušal opravičiti s prepričevanjem, da bo vsak čas res deževalo. V uteho mu je lahko dejstvo, daje nekaj dežnih kapljic res padlo dobre pol ure po končani prireditvi.
Tisti, ki so napolnili sedeže v dvorani šmarškega
kulturnega doma, so kljub temu preživeli dve prijetni uri druženja z najboljšimi ansambli glasbene produkcije Zlati zvoki iz Zagorja, ansambli, ki sodijo v sam vrh slovenske narodno-zabavne glasbe. Dlani občinstva so ogreli člani ansamblov Igor in zlati zvoki, Braneta Klavžarja, sploh nekaj posebnega so bili Fraj kinclarji. Marsikdo pa je zagotovo prvič slišal v živo pevske sposobnosti Strašnih Jožetov - Jožeta Robide in Jožeta Krajnca.
Organizatorji so se poslovili: »Na svidenje spet prihodnje leto«, nastopajoči pa: » Z veseljem bomo še prišli, kadar nas boste povabili.«
mtp
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Krepko boste poprijeli za delo in vse težave bodo izginile, kot bi trenil, tisti, s katerim ste v tesnejši zvezi, vas bo prijetno presenetil. Glejte, da ne boste prekršili obljube, ki ste jo dali sami sebi. teza sorodnikov se bo razkadila takoj, ko boste priznali, da ste zagrešili napako. Seveda bo trajalo kar
nekaj časa.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Pretiravali ste, vendar na srečo brez škodljivih posledic. Zamislite se nad tem, kar počenjate in kar govorijo vaši znanci in prijatelji. Ponovno boste v veliki dilemi, vendar boste spet storili tako, kot vam veleva srce. Nekdo vas osvaja na zelo zabaven in izviren način, vi pa ne ostajate ravno ravnodušni. Si boste upali storiti korak naprej? Premislite.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Nekdo, ki od vas pričakuje vsaj pojasnilo, se odpravlja na pot. Poskrbite, da bodo pred tem nesoglasja med vama odpravljena in da boste imeli mirno vest. Ko vas bo nekdo vprašal za nasvet, ne govorite tjavdan, ampak dobro premislite, kaj mu boste svetovali. Lahko se zgodi, da bodo vas krivili za morebitni neuspeh.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Strafi vas je nepredvidljivih dogodkov, ki se lahko končajo tudi slabo. Zaupajte svoje skrbi nekomu, ki vas je pripravljen resnično poslušati, in mu povejte tudi tisto, kar ste dosedanjih obdržali zase. Partner vam je dal na izbiro dovolj jasno pot, vi pa se morate čimprej odločiti. Pri tem vsaj tokrat poslušajte srce, razum pa pustite ob strani, tokrat vas bo zagotovo pravilno
vodilo.
LEV OD ^'doST ~.....
Predolgo ste odlašali z nekim delom, zato vam gre zdaj za nohte. Ne pričakujte pomoči tam, kjer ste jo že enkrat zavrnili. Klical vas bo nekdo, ki bi vas rad pritegnil k sodelovanju, vi pa boste imeli pomisleke. Ne brez razloga. Sprememba je tisto, kar si trenutno najbolj želite, a vam manjka praviti priložnosti. Ce boste le doma in se ne boste odzvali nobenemu
vabilu, še dolgo ne bo drugače.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Ke bodite živčni, saj je najhujše že zdavnaj za vami. Dobro ste se izkazali v odločilnem trenutku, zato ste si pridobili zaupanje in simpatije neke osebe. Partner vas bo odslej še bolj občudoval, vi pa nikar ne počnite vsega, kar vam pride na misel. Saj vam bo razum povedal, kje io prave meje, da se
ustavite.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Zaradi obrekovanja boste imeli nekaj težav, vendar se bo vse kar kmalu uredilo. Stari prijatelji vam bodo povedali nekaj resnic, vendar vas ne bo prizadelo, ker zanje že dolgo veste, pa si jih niste upali priznati. Nekdo, ki ga boste srečali v soboto ali nedeljo, vas bo očaral in le težko ga boste pozabili. 0 njem boste veliko razmišljali tako podnevi kot v nočeh brez spanca.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Prekipevate od dobre volje in želje, da bi bilo tudi drugim tako lepo kot je vam. Z nekom ste bili natančno dogovorjeni, zato boste presenečeni, ker se bodo stvari odvijale čisto drugače, kot ste pričakovali. Imeli boste priložnost, da korenito spremenite svoje življenje, in to si že dolgo želite.
Res pa je, da bodo spremembe prihajale počasi.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Nekdo, ki ste ga namerno črtali iz svojih misli in svojega življenja, bo tako vztrajen, da bo naposled dosegel tudi nemogoče. Nikar ne obljubljajte tistega, česar potem nimate namena izpolniti. Stiskalo vas bo pri srcu, ko boste izvedeli za nek dogodek. Raje se ustavite, premislite in nikar ne reagirajte prehitro, saj ničesar ne boste mogli spremeniti.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Naredili boste vse tako, kot bodo želeli drugi, vendarle pa ne bo nihče zadovoljen. Vi boste imeli občutek, da vas izkoriščajo, drugi pa bodo mislili, da se lahko še bolj potrudite, a se namenoma nočete. Počakajte še dan ali dva, in pokazalo se bo, kdo je vaš resnični prijatelj. Poskusite storiti vse, da to prijateljstvo tudi ohranite.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Nestalni ste, ker poč ne najdete človeka, ob katerem bi se lahko umirili. Prijatelji vam ponujajo dobre nasvete, vi pa ste namenoma gluhi za vse, kar ni natanko po vaši želji. Prijeten dogodek v petek, vendar ne pričakujte preveč. Skrivnost obdržite zase, pa če vas bo še tako srbel jezik. Raje se zaposlite s kakšno dodatno dejavnostjo.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Dobili boste toliko de4narja, da boste v resnični zadregi, kaj storiti. Ne nasedajte vabljivim besedam in obljubam, saj ima neka oseba natančno skovan načrt, ki ni najboljša rešitev za vas. Starejši sorodniki odklanjajo vaš način življenja, vi pa njihovega. Ne sekirajte se zaradi tega, saj je to dokaj običajen pojav. Raje se poskušajte še bolj osamosvojiti, soj boste s tem pridobili
tudi potrebno samozavest.
Wm fjy Mijj tirnih
Nikar se ne bojte strahu!
Mnogi ljudje imajo preglavice, ker jim je pogosto tesno pri srcu. Saj vsi poznamo stavke: Te je morda strah? Fanta pa res ne sme biti strah! S tem neprijetne tesnobe ne preženemo, nasprotno, celo povečamo jo! Ta, ki mu dopovedujemo, naj ga ne bo strah, se še bolj naježi, ker se trudi, da bi skril svojo plašnost, samo da se ne bi osmešil pred drugimi. Čim bolj se trudi, tem bolj se njegov položaj poslabšuje. Telo razodeva strah na različne načine; mrzle noge,gnojne dlani, hlastanje za zrakom, pospešeno bitje srca, ki sega v vrat...Če si kdo skrivaj hlastno otre znojne dlani ob hlače, s tem strahu sploh ne odžene. Njegov organizem se je
namreč že pognal v beg. Razum takšnemu odzivanju nikakor noče potrditi, to pa položaj še malo poslabša. Človek, ki se s svojimi prepotenimi dlanmi noče sprijazniti in ves čas trepeta, da bo kdo to opazil, nevede še povečuje svoj strah. In kaj se zgodi? Roke so še bolj vlažne in srce mu še bolj divje razbija. Kaj pa naj bi storil? Ko se mu oznojijo dlani, naj se najprej vpraša: »Le česa me je strah?« Potem naj prisluškuje, kako se njegovo telo odziva na ta strah. Razbijanje srca, hitra sapa, bolečine v želodcu. Navsezadnje naj si reče: »Zdaj me je strah pred...« Takšen pogovor s samim seboj neverjetno pomaga, ker človeka razbremenjuje.
(MSsm fp® v JI yu J j
Poleti teknejo k jedi, ki dišijo po Sredozemlju; pripravimo jih ali z dodatkom oliv ali pa s kančkom olivnega olja. Njegovo zdravilnost pa ste tako že spoznali, kajne?
In če zraven dodamo še kakšno zelenjavo, ki jo imate v tem času zagotovo dovolj tudi na vašem vrtu, boste pripravili zdravo in okusno jed.
IPm® iMiiJJr
jpiKB
Za 6 oseb potrebujemo: 6 velikih paradižnikov, 3 bučke, 2 stroka česna, šopek peteršilja, olivno olje, sol, poper. Paradižnike operemo. Vsakega zarežemo z vzporednimi rezi in v enakomernih razmikih. V zareze vtaknemo po eno rezino bučke. Solimo in popramo. Sesekljamo česen in peteršilj. Potresemo na paradižnike. Pokapljamo z olivnim oljem. Pečemo v pečici pri 210 stopinjah 40 minut. Dober tek.
feifi
Nekateri so napovedovali, da se bodo vzorci, »ukradeni« iz živalskih krzen, v tej jeseni in zimi umaknili iz modnega sveta. Pa so se zmotili.
Iz zebrastih, risastih, žirafinih, tigrastih... vzorcev so kretaorji izdelali skoraj vse kose garderobe. Obleke ravnih linij vseh dolžin, sakoje, celo hlačne kostime in pa seveda plašče. Kot zapoveduje letošnja moda so ti ali ravni in resnično maksi, ali pa kratki, do kolen. Vmesnih dolžin je zelo malo ali skoraj nič. Pri tako efektnem vzorcu tudi drugih modnih dodatkov ne potrebujemo, zagotovo pa bodo zebre, žirafe, pitoni... krasili vsaj kakšen ovratnik, rokav ali žep.
\Mkms0ii [n®
Nekateri so napovedovali, da se bodo vzorci, »ukradeni« iz živalskih krzen, v tej jeseni in zimi umaknili iz modnega sveta. Pa so se zmotili. Največji modni kreatorji, kot so Dolce&-Gabbana, Genny, Givenchy, Moschino, Trussardi...so v dobršen del svoje kolekcije za ta letni čas ponovno vnesli džunglo, ki bo tako še vedno vidna tudi v mestu.
ČETRTEK, 11. septembra
SLOVENIJA 1
10.25	Hoganova druščina, 8/26
10.50	Steklena menažerija, amer. film
12.35	Divja Avstralija, poljudnoz-
nan. oddaja
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.45	Novice iz sveta razvedrila
15.10	Cadfael, 9. del
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo
17.25	Ouasimodove čarobne
dogodivščine, 21/26
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.05	Forum
21.15	Frasier, 14/24
22.00	Odmevi, vreme
22.35	Šport
22.45	Omizje
00.15	Tednik
SLOVENIJA 2
13.45 Izobraževalna oddaja 14.15 Koncert simfonikov RTVS 15.00 Grace na udaru, 2/25 15.25 Šport
17.10 Pacific drive, 41. del 17.40 Tri krone, 3/13 18.30 Očividec, 3/11 19.00 Računalništvo, izobraž. oddaja
19.30 Pacific drive, 42. del 20.00 Svenova skrivnost, nemški film
21.35 Jag Mandir, nemški dokum. film
22.05 Jazz
23.35 Kolesarska dirka po Španiji,
posnetek 00.05 Zapik
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30
19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.30
09.30
09.55 10.00 11.00 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35
21.35
23.03 23.10 23.15 23.20 23.25
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nad. Nedotakljivi, nan. POP kviz Taksi, nan. Dangerfield, nan. Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan.
Obalna straža na kolesih,
nan.
24 ur
Brez zavod z Jonasom Nikita, nan. Pri nas doma, nan. Taksi, nan. Umori s trikom, nan. 24 ur, pon.
POTVAVONLEA, ponovitev 75. dela
EPP/ Vabimo k ogledu NAJ SPOT, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU SKRBIMO ZA ZDRAVJE, ponovitev
STEELOVA PRAVICA, ameriški film, akcija REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 12. septembra
SLOVENIJA 1
10.40 Tri krone, 3/13 11.30 Svenova skrivnost, nemški film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Omizje 15.05 Koncert študentov
kompozicije akademije za glasbo v Ljubljani 15.35 Med nebom in zemljo,
dokum. oddaja 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Čebelica Maja, 9/24 17.35 Pravljica o carju Saltanu, 6/6
18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Nagrada Evrope 21.40 Meje v vesolju, dokum.
oddaja 22.35 Odmevi, vreme 23.05 Šport
23.15 MurphyBrown, 19/25 23.40 50 čevljev ženska, amer. film
01.05 Izobraževalna oddaja
SLOVENIJA 2
11.20	Mostovi
11.50	Slovenski utrinki
12.20	Izobraževalna oddaja
12.50	Jazz
14.15	Zapik
14.45	Forum
14.55	Zgodbe iz školjke
15.25	Bivši, ang. film
16.50	Frasier, 14/24
17.15	Pacific drive, 42. del
17.45	Saga o Mcgregorjevih,
	24/26
18.35	Kraljičin nos, 1/6
19.00	Izobraževalna oddaja
19.30	Pacific drive, 43. del
20.00	Krokodili, ital.franc. film
21.40	Koncert Big banda EBU
23.10	Kolesarska dirka po Španiji,
	posnetek
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30
19.30 20.00 21.00 22.00
23.45 00.15 00.45 02.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nan. Dangerfield, nan. POP kviz Taksi, nan. Nikita, nan. Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan.
Obalna straža na kolesih,
nan.
24 ur
Smrtonosni mikrobi, 2. del Milenium, nan. Temna noč strašila, amer. film
Seks s... Playboy
Dama 2, erotični film 24 ur, ponovitev
Kanali 27 46
52
09.00	DOBRO JUTRO, informa-
	tivno-razvedrilna oddaja
09.45	SKRBIMO ZA ZDRAVJE,
	ponovitev
10.45	EPP/VABIMO K OGLEDU
10.50	STEELOVA PRAVICA,
	ameriški film, akcija
12.20	TV IZLOŽBA
12.25	VIDEOSTRANI
20.00	TV IZLOŽBA
20.05	NAJ SPOT DNEVA
20.10	REGIONALNE NOVICE
20.15	OTROŠKI PROGRAM
20.30	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.35	POSLANSTVO, dokumen-
	tarni film
21.05	TVEGANA LJUBEZEN,
	ameriški film, drama
22.35	GOST ODDAJE DOBRO
	JUTRO
23.05	NAJ SPOT DNEVA
23.10	REGIONALNE NOVICE
23.15	HOROSKOP
23.20	TV IZLOŽBA
23.25	VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 13. septembra
SLOVENIJA 1
09.00 09.15 09.30 09.45 10.15 10.45
11.35 12.05 13.00 13.05 14.05 15.10 17.00 17.10
18.00 18.25 18.40 19:15 19.30 20.05 21.45 22.00 22.10 22.25 22.40
23.05
Radovedni Taček Taborniki in skavti Sprehodi v naravo Zgodbe iz školjke Naša pesem'97 Saga o McGregorjevih, 24/26
Hugo, tv igrica Tednik Poročila Karaoke
Strela z jasnega, 18/28 Nosorog Otto, danski film Obzornik
Portorož: srečanje predsednikov vlad držav CEFTE, prenos 4x4 Ozare
Hugo, tv igrica Risanka
Dnevnik, vreme, šport
Corrina, Corrina, amer. film
Za tv kamero
Odmevi, vreme
Utrip
Šport
Srečenje predsednikov vlad držav CEFTE, reportaža iz Portoroža Runway one, 2/4
SLOVENIJA 2
12.00	Krokodili, ital.franc. film
13.35	POMP
14.35	Pacific drive, 43. del
15.00	Gimnastika: dvoboj Evropa -
Azija, posnetek
16.30	Finale Grand prix v atletiki,
posnetek
19.30	Pacific drive, 44/39
20.00	Poletni festival Lent
21.10	National geographic, 10/20
22.00	Zlata šestdeseta slovenske
popevke
23.00	V vrtincu
23.30	Sobotna noč POPTV
08.00	Zverinice, ris. serija
08.30	Reboot, ris. serija
09.00	Mož pajek, ris. serija
09.30	Peter Pan, risana serije
10.00	Morska deklica, serija
10.30	Power rangers, nan.
11.00	Proti vetru, nan.
12.00	Grand prix magazin
12.30	Umori s trikom, nan.
14.00	Beverly Hills, nan.
15.00	Melrose plače, nad.
15.45	Hinglander, nan.
16.30	Robocop, nan.
17.45	Herkul, nan.
18.30	Xena, nan.
19.30	24 ur
20.00	Miss Slovenije'97, prenos
finalnega izbora
22.00	Odpadnik, nan.
23.00	Sramota, ang. film
01.00	Playboy special
02.00	24 ur, ponovitev
kanali 27 46
09.30	POSLANSTVO, dokumen-	09.25
	tarni film	09.45
10.00	EPP/ Vabimo k ogledu	10.05 10.25
10.05	TVEGANA LJUBEZEN, film, drama	
11.35	TV IZLOŽBA	10.55
11.40	VIDEOSTRANI	
20.00	TV IZLOŽBA	11.25
20.05	NAJ SPOT DNEVA	11.55
20.10	OTROŠKI PROGRAM	12.30
20.30	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.35	617. VTV MAGAZIN,	
	regionalni informativni	14.00
	program	
21.00	JAKOB 97: IDRIJCA, REKA	14.30
	MOJE MLADOSTI, 1.del;	17.00
	zabavno glasbena oddaja	17.50
22.30	NAJ SPOT DNEVA	
22.35	HOROSKOP	18.50
22.40	TV IZLOŽBA	20.20
22.45	617. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	21.10
22.50	VIDEOSTRANI DO 24.00	21.15
NEDELJA, 14. septembra
SLOVENIJA 1
09.00 09.25 09.40 10.35
11.00
12.10 12.40 13.00 13.05 13.55 15.25 17.00 17.10 17.40 18.35 19.05 19.30 20.05 21.10 22.00 22.10 22.35
Čebelica Maja Med vetrom in vodo, 5/8 Koncerti za mlade Divja Avstralija, dokum. oddaja
50-letnica priključitve
primorske k Sloveniji,
prenos
Obzorja duha
4x4
Poročila
Ljudje in zemlja
Nagrade Evrope
Sings of life, amer. film
Obzornik
Zmenki, 2/16
Po domače
Dokumentarna oddaja
Risanka
Dnevnik, vreme, šport
Zoom
Intervju
Poročila, vreme Zrcalo tedna Obrazi, amer. film
SLOVENIJA 2
V vrtincu
Zlata šestdeseta slovenske popevke
Pacific drive, 44. del Barcelona: motociklizem za VN Španije, prenos Dlan v dlani Baletni triptih Milka Šparembleka DP v košarki: PIVOVAVNA LAŠKO:HELIOS, prenos Pacific drive, 45. del Jakovo otroštvo, 8/8 Alpe Jadran
Prelomni trenutki zgodovine, 5/13
Šport v nedeljo Komorni orkester Mendelssohn Strings, 1. oddaja
Alpe Jadran, ponovitev
10.30 11.00
12.00 12.25
15.00 16.20
17.55
19.30 20.00 20.55 21.25
21.50 22.35
23.30
_ _ ■ ^^
07.30 Kje je Wally, risana serija 08.00 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, risana serija 08.30 Zvezdne steze, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risana serija
09.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 Brez zavod z Jonasom,
ponovitev 12.00 Argument 12.30 Sanjski avto, amer.
komedija 14.00 Miss Slovenije'97,
ponovitev finalnega izbora 16.00 Radijska postaja, nan. 16.30 Samski stan, nan. 17.00 Otroški zdravnik, nan. 18.00 Dvojna kariera, amer. fim 19.20 Vreme 19.30 24 ur
20.00 Beverty Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Športna scena 23.00 Argument 23.45 Mreža, amer. film 01.45 24 ur, pon.
kanali 27 46 52
09.00 MINI 5 otroška glasbena lestvica
616.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: Oddaja TV ZASAVJE GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
617.	VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO JAKOB 97: IDRIJCA, REKA MOJE MLADOSTI, 1.del; zabavno glasbena oddaja GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI POT V AVONLEA, 74. del SKRBIMO ZA ZDRAVJE, ponovitev oddaje STEELOVA PRAVICA, akcijski film
POTVAVONLEA, ponovitev 75. dela nadaljevanke HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK,
15. septembra
SLOVENIJA 1
10.00 10.25 12.30 12.45 13.00 13.05 13.35 14.35 15.05 15.55 16.25 17.00 17.10 17.25 17.40 18.00 18.30 18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 21.00 21.20 22.00 22.50 23.15
00.35 01.05
Zmenki, 2/16 Obrazi, amer. film Utrip
Zrcalo tedna Poročila Hugo, tv igrica Zoom
Ljudje in zemlja Intervju
Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Radovedni Taček Pouka je konec, 3/13 Mejniki, 16/50 Po Sloveniji O naravi in okolju Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme TV konferenca Homo turisticus Osmi dan
Odmevi, vreme, šport Hudsonova ulica, 11/21 Na svidenje, železničarji, finski film Osmi dan Videoring
SLOVENIJA 2
12.00 Na potep po spominu 13.00 Zdravstvena zavarovanja,
izobraž. oddaja 13.20 Šport v nedeljo 14.05 Naša pesem'97 14.35 Meje vesolja, dokum.
oddaja 16.25 Obzorja duha 16.50 Jakovo otroštvo, 8/8 17.40 Pacific drive, 45. del 18.05 Love Joy, 1/13 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, 82/92 20.00 Banan ni, 1/10 21.00 Kri na snegu - vojna v
Rusiji, 3/10 21.55 POMP
22.55 Brane Rončel izza odra
10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 13.45 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00
23.00 00.00 01.00
09.00
Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Morska deklica Športna scena Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur
Rocky 2, amer. film Detektivka Lea Sommer, nan.
Umori s trikom, nan. Teksaški mož postave, nan. 24 ur, pon.
kanali 27 46
52
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPPA/ABIMO K OGLEDU 10.05 617. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI ZAČETEK PREDVAJANJA JESENSKE
PROGRAMSKE SHEME 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM:
Risanke 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 76. del
nadaljevanke 20.55 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE; Oddaja LOKA TV 21.25 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 21.55 NAJ SPOT DNEVA 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 16. septembra
SLOVENIJA 1
09.35	Love Joy, 1/13
10.25	Brubaker, amer. film
12.30	Na kamnu nov gozd,
dokum. oddaja
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
13.55	Po domače
14.50	TV konferenca
15.40	Homo turisticus
15.55	Mostovi
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Med vetrom in vodo. 6/8
17.40	Zlati prah
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Gore in ljudje
21.05	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.45	Kir Royal, 3/6
23.45	Svet poroča
00.15	Studio city
01.00	Videoring
SLOVENIJA 2
10.35 12.35 13.05 13.35 14.00 14.30 15.20 15.50 16.40 17.05 18.00
18.30 18.55
20.40
22.35
Sobotna noč Dlan v dlani
Recept za zdravo življenje Murphy Brovvn, 19/25 Osmi dan Kri na snegu, 3/10 Alpe Jadran Banan ni, 1/10 Simpsonovi, 82/92 Havajski detektiv, 13/25 Dober večer, oddaja za starejše občane Pacific drive 1. krog EP v košarki, PIVOVARNA LAŠKO:WRO-CLAV, prenos Nogomet za pokal UEFA, MARIBOR TEATANIC:AJAX, prenos
Somrak stoletja, Faust -češki film
07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 00.00 01.00
09.30
10.00 10.05
10.55 12.00 18.55 19.00
19.30 19.35 20.00 20.05
20.25
20.45 21.10 21.15 21.20 21.25
21.45
J
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Umori s trikom, nan. POP kviz Beli očnjak, nan. Oblana straža Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur
Smrtni strah, amer. film Sedma nebesa, nan. Obraz tedna Umori s trikom, nan. Teksaški mož postave, nan. 24 ur, ponovitev
IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE; Oddaja LOKA TV EPP/VABIMO K OGLEDU POTVAVONLEA, ponovitev 76. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM: RISANKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 618. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 618. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 17. septembra
SLOVENIJA 1
11.45	Havajski detektiv, 13/25
12.30	Prelomni trenutki zgodovine,
5/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
14.30	Poletni festival Lent
15.30	Slonica Echo, ang.
poljudnoznan. oddaja
17.00	Obzornik
17.10	Erazem in potepuh, 4/5
17.40	Portret
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Cadfael, 10. del
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Šport
22.50	Grace na udaru, 3/25
23.15	Zlatolaska, franc. film
SLOVENIJA 2
11.35 Svet poroča 12.05 Dober večer, oddaja za
starejše občane 12.35 Somrak stoletja 14.05 Hudsonova ulica, 11/21 14.30 National geographic, 10/20 15.20 Studi city 16.10 Kir Royal, 3/6 17.10 Pacific drive 17.40 Hoganova druščina, 9/26 18.05 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Pacific drive 20.00 Nogomet: 1. krog lige prvakov
NEWCASTLE:BARCEL0NA, prenos
23.30 Evropska turneja APZ Tone Tomšič
00.30 Jadranje: posnetk iz Kopra
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Zaliv ljubezni, nan.
12.00	Umori s trikom, nan.
13.00	POPkviz
13.30	Obraz tedna
14.00	Sedma nebesa, nan.
15.00	Beli očnjak, nan.
15.30	Zaliv ljubezni, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	POPkviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Obalna straža, nan.
19.30	24 ur
20.00	Baby boom, amer. komedija
22.00	Pri nas doma, nan.
22.30	Taksi, nan.
23.00	Umori s trikom, nan.
00.00	Teksaški mož postave, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanali
lil 27 46 52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 618. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 ŠPORTNI GOST 11.10 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 77. del
nadaljevanke 20.55 VIDEO TOP rack glasba 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o„ Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, tnmesečna naročnina 1.760 SIT. polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Milena Krstič-Planinc (pomočnica odgovornega urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel
(novinarji), Mira Zakošek (urednica radija). Peter Rihtarič
(tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO.MREŽA
Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek................
11. septembra 1997	MODRO ©[1	m KRONIKA	NAS i AS 15
			
Varnostni pas ■ vez z življenjem
V Velenje prihaja
»
V sklopu akcije »Varnostni pas - vez z življenjem«, ki v Slovenji poteka že od aprila, sklenili pa jo bodo oktobra letos, in s katero spodbujajo in nagrajujejo dosledno pripenjanje z varnostnim pasom vseh potnikov v vozilu, prihaja jutri, v petek, v Velenje »zaletavček«. Namestili ga bodo pred Nakupnim centrom, preizkusiti pa ga bo moč med 9. in 18. uro. Da bo to možno tudi v Velenje je poskrbel Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ZSAM, služba občinskega nadzora in Policijska postaja Velenje.
Gre za posebno napravo, na kateri boste lahko preizkusili učinek delovanja varnostnih pasov pri trku s hitrostjo 11 kilometrov na uro. Tisti, ki bodo delovanje varnostnega pasu preizkusili, bodo prejeli zloženko z nagradnim kuponom. Prejeli jo bodo tudi tisti, ki se bodo pred center pripeljali privezani, študentje pa bodo zloženke delili tudi na vseh bencinskih servisih. Med
«
udeleženci, ki bodo pravilno izpolnili nagradni kupon in ga pravočasno poslali (vse podrobnosti pa so razložene v zloženki), bodo na zaključnem žrebanju razdelili bogate nagrade, ena izmed njih bo osebni avto honda - civic 1.4 i bin-
go-
Zaletavček je naprava, s katero pri sorazmerno majhni hitrosti preizkusimo učinkovitost oziroma delovanje varnostnega pasu. Ponazarja dogajanja pri prometni nesreči, v kateri potniki in voznik uporabljajo varnostni pas. Ker se vse zgodi le pri hitrosti 11 kilometrov na uro, so sile še zadosti majhne, da ni posledic, vsak pa si potem lahko predstavlja, kakšne sile delujejo pri resničnem trku z običajnimi, pa vednar mnogo večjimi hitrostmi, denimo pri 50 ali 60 kilometrih na uro.
■ mkp
ASTRA
Tehnična trgovina d.d:
Prodajalna CELJE, Miklošičeva
Trgovina, kjer se nakup IZPi
-	plastične posode (za vinogradništvo, sadjarstvo, gospodinji j
-	voščena platna (prti)
-	cevi (guma in PVC)
-	klinasti jermeni
-	delovna zaščitna oblačila
-	folije (vseh vrst)
-	talne obloge
TA HIP SUPER UGODNO:
-	Sympa Tex (kopalniške talne obloge) 1.380,00 SIT/m ■ pralni prašek Rubel in Mixal 333,00 SIT/3kg
ISillllO
VI31 ^1392*112
Odločitev staršev ni bila lahka, bila pa je razumljiva:
Helena in Rok - morje ostaja njun grob
Akcija dvigovanja trupel 17-letne Helene Ur-leb in 25-letnega Roka Kodreta, potapljačev članov Društva za podvodne dejavnosti Jezero iz Velenja, ki sta 15. avgusta izginila pri potapljanju v bližini trajektnega postajališča Merag na Cresu, je sklenjena. Njuni trupli, ki so ju v nedeljo, 31. avgusta, s pomočjo podovodnega robota z vgrajeno video kamero odkrili v globini 84 metrov in samo 300 metrov stran od kraja, kjer sta pred potopom pustila čoln, bosta ostali tam, kjer sta.
Tako odločitev, ki gotovo ni bila lahka, so staši obeh preminulih potapljačev sprejeli v sredo, 3. septembra, potem ko so se temeljito seznanili s potekom dotedanjega reševanja, iskanja in dviganja njunih trupel.
»Rok in Helena sta neizmerno ljubila morje. Krivično bi bilo, če bi ju morju odvzeli, zato naj ostaneta tam, kamor sta si tako želela ...«
Ker se je morda komu takšna odločitev staršev zdela čudna, po mnenju mnogih pa najbolj razumna, so ob koncu akcije svojo odločitev dodatno razložili. Iz obširnega posjasnila izdvaja-
mo stavek, ki pove vse:
»Družini sta ves čas želeli in upali, da bosta lahko pospremili otroka k zadnjemu počitku v Velenju. Ko pa smo se soočili z dejstvi (med drugim so se posvetovali tudi z vodstom reševalne akcije v Ljubljani), smo skupaj izbrali najboljšo izmed slabih variant.«
Ves trud je bil zaman
V doslej največji iskalni akciji zunaj slovenskih teritorialnih voda je sodelovalo 50 potapljačev, od tega 27 iz kluba, katerega člana sta bila Rok in Helena. V veliko pomoč jim je bila tudi reška policija in kapetanija. Žal je bil trud vseh, ki so nesebično pomagali v tej žalostni akciji, zaman. Velenjski potapljači so se domov vrnili brez Roka in Helene.
Obe družini sta izrazili iskreno zahvalo vsem, ki so sodelovali v akciji reševanja, iskanja in dviganja trupel, v prepričanju, da so vsi storili veliko več, kot je bilo pričakovati, in veliko veliko več, kot jim je nalagala dolžnost.
■ Milena Krstič - Planine
Velenje - 19. in 20. september 1997
z najboljšimi slovenskimi vozniki ■
70 prijavljenih rally posadk iz / držav
■
19 hitrostnih preizkušenj v petek in soboto

atraktivna nočna hitrostna preizkušnja ob jezeru

rc»w
ffl
PETROL PROTON Racing Team . . . v boju za prvaka
PRIDITE !
Hudobija ne pozna meja
Da človeška nevoščljivost, hudobija ali maščevalnost včasih res ne poznajo meja, je več ali manj znano. Če človek še skuša razumeti nekoga, ki stori kaznivo dejanje z namenom, da si pridobi premoženjsko korist, pa nikakor ne more razumeti tistega, ki nekaj stori samo zato, da drugemu povzroči škodo. Med taka dejanja sodijo požigi in poškodovanja tujih stvari.
Tako je neznanec, v sredo, 3. septembra, nekaj pred 21. uro, med late na gospodarskem poslopju last Fanike K. v Florjanu vtaknil kos gume in jo zažgal. Sreča v nesreči je bila, da je ogenj pravočasno opazila soseda in o tem obvestila domače. Ti so požar pogasili preden se jc uspel razširiti na objekt.
Plešivec je obiskal zbiratelj starin
Od torka, 2. septembra popoldan, so velenjski policisti vneto iskali zbiratelja ali preprodajalca starin, ki je tega dne vlomil v nenaseljeno starejšo stanovanjski hišo Danijela P. v Plešivcu. Vlomilec je celotno hišo temeljito preiskal in si na dvorišče že nanosil več sakralnih in drugih starin. Preden je predmete uspel naložiti v osebni avtomobil, ga je pregnala lastnica, ki si jc zapomnila, kakšen je bil zbiratelj, zapisala pa tudi registrsko številko avtomobila. Policisti so na osnovi podatkov kaj hitro ugotovili, kdo bi bil lahko storilec in kaznivega dejanja osumili 36-letnega R. K. iz Velenja.
Cigareti in sladoled
V	noči na petek, 5. septembra, je neznanec vlomil v Erino trgovino z živilskimi in neživilskimi izdelki na Selu v Velenju. Odnesel je veliko količino različnih cigaret in dva zavitka sladoleda ter trgovino oškodoval za okoli 190.000 tolarjev.
Zaspal na železniških tirih
V	ponedeljek, 8. septembra, je na železniških tirih v bližni Šoštanja omagal Celjan J.G. Vzrok, da je omagal, je bil potem ko se je vse dobro končalo, več ali manj znan in tudi vi lahko mirno pomislite na to, na kar mislite. Imel pa je neznansko srečo, da ga jc opazil strojevodja vlaka, ki je tistikrat vozil po savinjski železni-
ci in uspelo mu je, zadnji trenutek, tik pred njim, ustaviti vlak. »Zaspanca« so prebudili in ga odpeljali v zdravstveni dom.
POLICIJSKA POSTAJA
mmmsklMm

HH9IHHHHhHHHHH

Padec s strehe je bil usoden
V	soboto, 6. septembra, so zjutraj v Preboldu prekrivali stanovanjsko hišo Marjana H. Med delavci jc bil tudi 31-letni Sergerj G. iz Prebolda. Okoli 7.30 je ta iz podstrešja hiše stopil na lesen opaž, s katerim jc bil obit nadstrešek nad teraso in stopniščem. Pod silo teže se je opaž vdrl in Sergej G. je padel več kot 5 metrov globoko na betonske stopnice, od tam pa še meter nižje na tlakovano dvorišče. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, vendar pa so bile njegove poškodbe tako hude, da mu niso mogli pomagati. Zaradi posledic padca je umrl.
Požara na gospodarskih poslopjih
V	torek, 2. septembra, je okoli 18.24 ure prišlo do požara na gospodarskih poslopjih last Frida K. in Martina G. iz Orle vasi.
Požar je popolnoma uničil dve gospodarski poslopji skupaj z različnimi stroji in orodji. Pri gašenju, v katerem je sodelovalo 50 gasilcev, se je eden od njih lažje poškodoval. Skupna gmotna škoda, ki je nastala znaša okoli 11.000.000 tolarjev, vzrok požara pa policisti in kriminalisti še raziskujejo.
Iz avtomobila se je pokadilo
V	nedeljo, 7. septembra, okoli 8.30 je Ivan R. iz Kaple vasi prestavil osebni avto Cimos.BX iz garaže na prostor pred njo in pustil motor v teku. Po nekaj minutah je opazil, da se iz motorja kadi. Takoj je pričel z gašenjem in ogenj tudi pogasil. Kljub temu pa je na vozilu nastalo za okoli 200.000 tolarjev škode.
Napad v dvigalu
V	četrtek, 4. septembra, sta okoli 13.10 neznana ženska in moški v dvigalu stanovanjskega bloka na Čopovi 2 v Žalcu napadla Dorotejo L. iz Celja. Posprejala sta jo po obrazu in ji iz rok iztrgala ročno torbo, v kateri je imela osebne dokumente, očala in denar ter zbežala v neznano. Oškodovala stajo za okoli 30.000 tolarjev.
KOVINOTEHNA
Prodajni center v Velenju
Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413
V	m
nemogoče je mogoče
Lestenci-
3 žarnice
mzmzMSsm
Nastavljivi senzor ALU lestev AŽ - 3D, 500 W	5 stopnic
SUPER CENA
AKCIJSKA CENA!			
g	* ^DslD	©	
3.990,
Halogeni zunanji reflektor z žarnico
E AKCIJSKA CENAi			
/21		S	idP
AKCIJE SUPER CENE-*GOTOVINSKI POPUSTI * UGODNI KREDITNI POGOJI


16 W VAS
ŠPORT IN REKREACIJA
11. septembra 1997
RK Gorenje o minulem dveletnem delu
Ž domačimi igralci do vrhunske ekipe
Velenjski rokometaši so prejšnji petek na seji skupščine skupaj s svojimi navijači Šaleškimi graščaki in drugimi ljubitelji rokometa pregledali dveletno delo in vsi tisti, ki spremljajo delo tega kluba, so imeli že vnaprej odgovor: Bili so uspešni tako v domačem prvenstvu kot tudi v domačem pokalnem tekmovanja, dobre igre na teh dveh področjih pa so jim omogočile tudi nastope v Evropi, kjer se nam bodo znova predstavili že v petek, 3. in v nedeljo, 5. oktobra, ko bodo v prvem krogu pokala pokalnih zmagovalcev v Rdeči dvorani v Velenju gostili litvanskega predstavnika.
Gorenje je vsekakor najuspešnejši klub v dolini. Letos bo že četrtič sodelovalo v Evropi, pa čeprav ne gradi svojega moštva na dragih kupljenih igralcih, ampak zaupa svojemu strokovnemu kadru in doma vz-
kakovost naše igre in omogočili načrtovanje še višjih ciljev. Hkrati moramo zagotoviti takšno finaciranje, da bodo vrhunski igralci, ki jih bomo vzgojili v klubu, tudi ostali v njem. Ob stalno dobrih igrah v domačem pr-vestvu in pokalnem tekmovanju je naš največji pomen doma v tem, da v naše delo vključujemo veliko število otrok, z njimi zelo dobro strokovno delamo in jim s tem na najkoristnejši način zapolnjujemo njihov prosti čas, z nastopi v Evropi pa z našo igro dostojno predstavljamo tudi našega pokrovitelja in občino."
Na zboru so še posebej izrekli zadovoljstvo, da jih bo glavni pokrovitelj Gorenje skupaj z ostalimi podpiral še naprej. Posebej se je Franc Plaskan zahvalil tudi Šaleškim graščakom, ki spremljajo ekipo na vseh tekmah ter vsem, ki so - kot je dejal - karkoli dobrega storili za klub.O ciljih je spre-
gojenim rokometašem. Teh je vsako leto več. Tako bo po besedah predsednika Franca Plaskana tudi v bodoče: "Naš glavni cilj in strategija sta ta, da čez nekaj let ustvarimo oziroma vzgojimo vrhunske domače igralce, ki bodo še dvignili
Najmanj ponovitev lanske sezone
Rokometaši velenjskega Gorenja so dobro nabrušeni za novo prvenstveno sezono. Če so dovolj, pa bodo morali pokazati že v soboto, ko bodo v prvi tekmi novega prvenstva gostili Dobovo (ob 19.00), in teden dni pozneje v hali Golovec proti državnim prvakom Pivovarni Laško. O možnostih v novem prvenstvu so nekateri igralci takole razmišljali:
Borut Plaskan, kapetan: "Sprihodom Romuna Softescuja smo dobili dobro zamenjavo za Semerdjijeva, tudi za vratarja Senico sem prepričan, da se bo dobro vživel v novo okolje, Roza (Iztok Rozman - op. p.) pa je tako že naš igralec od prej in se bo tudi gotovo brez težav prilagodil novemu načinu dela. Menim, da bomo še močnejši, kot smo bili lani. Ukinitevplay ojfa je voda na mlin Celjanov. So vendarle toliko močnejši od drugih ekip, da če že bodo imeli kakšen spodrsljaj v prvenstvu, ta vendarle ne bo vplival na njihovo prevlado. Lažje bi jih bilo presenetiti v končnici, je pa priložnost v pokalu; tu se da kaj narediti, v prvenstvu pa težko. Konkurenca za mesta pod vrhom bo tudi letos zelo močna - predvsem so tu Prevent, Prule, mi, potem pa bo tu še cel kup ekip, ki lahko tudi resno kandidirajo za mesta, ki bodo vodila v Evropo."
Aleš Anžič, vratar: "Že po tradiciji je razpored prvih tekem za nas zelo težak Ukinitev končnice za nas ni dobra, saj smo znali presenetiti, mislim na Pivovarno, prav v njej. To hkrati tudi pomeni, da v rednem delu prvenstva ne bo smelo biti velikih spodrsljajev, ker tega ne boš mogel nato popraviti. Zato bo treba toliko več zbranosti in moči že od vsega začetka. Vemo pa, da je to zelo težko, kajti če igraš še v evropskih pokalih in domačem pokalnem tekmovanju, imaš res veliko tekem in moraš imeti tudi nekaj sreče, da ni poškodb, in da dosežeš rezultate, ki sijih sicer sposoben dosegati. Kdo bo novi prvak!? Celjani se bodo morali zelo potruditi, če bodo želeli znova osvojiti prvenstvo."
Sandi Krejan: "Pričakujem uvrstitev med prve tri. Če sodim po naši pripravljenosti in igralski zasedbi, nam mora uspeti. Močnejši bomo kot lani, saj imamo za vsako mesto zamenjave, kar je zelo dobro v primeru morebitnih poškodb. S temi pa imamo že težave.
Znani smo po tem, da se nikoli ne vdamo vnaprej. Celjanom smo doslej prav mi največkrat prekrižali račune, zato se bodo morali tudi letos zelo potruditi, če bodo želi osvojiti novi naslov. V evropskem žrebu smo si najmanj želeli kakšnega nasprotnika iz Rusije ali bivših držav nekdanje SZ, to predvsem zaradi daljave. Ker pa bosta obe tekmi v Velenju, gremo naprejV'
Med skupščino
govoril trener Tone Tiselj. O njih smo pisali že v predprejšnji številki, zato naj ponovimo le to, da so že nekaj let znani: še naprej biti v vrhu slovenskega
rokometa. V novi sezoni pa se tudi zaradi prihajajoče 40-let-nice delovanja kluba želijo predstaviti na vseh področjih gledalcem s čimboljšo igro.
V novi upravni odbor so
izvolili: Franca Plaskan Boruta Meha, Bruna Zagodeta. Iztoka Hudomalja, Jožeta Silovška, Darko Bujan, Dimeta Rangelova, Milana Tepeja in Srečka Dobelška. vos
Prvoligaši spet za točke
težave Miloša
S tekmami 7. prvenstvenega kroga bodo prvoligaši konec tedna nadaljevali prvenstvo. Nogometaši velenjskega Rudarja bodo v nedeljo gostovali v Novi Gorici.
Gotovo je kar vsem ekipam koristil nedeljski počitek, saj so trenerji imeli znova nekaj časa za odpravo slabosti. Velenjčani že od prvega letošnjega kroga (podobno je bilo lani) boluje-jo zaradi neučinkovitosti, zato jim tudi umiranje v lepi igri, če nekoliko jezikovno pretiravamo, ne bo nič pomagalo. Seštevajo se le točke, zanje pa je treba zmagovati, vendar v prvih dosedanjih krogih doma še niso zmagali.
Rudarjev trener Miloš Soškič v tem odmoru ni imel normalnih treningov, saj zaradi reprezentančnih nastopov ne treningih ni bilo Jerneja Javornika, ki ga je selektor, Drago Kostanjšek,
Soškiča
spet poklical v mlado reprezentanco, Danijela Breziča in Samirja Balagiča. Poleg tega pa tudi Vlado Kokol in Živojin Vidojevič še nista povsem okrevala po poškodbah.
Rudarji imajo do konca prve četrtine prvenstva dokaj težak razpored. Dvakrat bodo gostovali. Najprej v nedeljo proti HIT Gorici, nato bodo gostili Primorje, za tem pa šli v goste Protonavtu Publikumu. V minulih dneh so glavno pozornost na treningih namenjali zboljšanju učinkovitosti. Je (bo) Milošu Soškiču to uspelo s sedanjimi igralci, ali pa bo treba pripeljati, kot je slišati, še enega ali dva igralca. Ne skriva želje, da bi se zelo razveselil prostega Sandija Valentinčiča, med tem pa smo v Velenju videli tudi že prav tako prostega Alfreda Jermaniša, ki pa je menda zelo drag.
vos
ŽRKVegrad
Z domačimi igralkami
Rokometašice Vegrada bodo v prvem krogu novega prvenstva v soboto, 13. septembra, gostovale v Kočevju, v drugem pa bodo v Velenju njihove nasprotnice državne prvakinje Krima Electe. To srečanje pa bodo morale preložiti ali odigrati drugje, ker bo Rdeča dvorana tega dne zasedena zaradi Pikinega festivala.
Ekipa Vegrada bo gotovo med najmlajšimi v ligi in brez tujk, saj je sestavljena iz igralk, ki so bile rokometno vzgojene v domačem klubu. Ekipo je zapustilo kar nekaj igralk.
V žalski Juteks sta odšli Tanja Raukovič in Tadeja Kralj , tja so posodili tudi vratarko in kapetanko Lidijo Lakič, Barbara Hudej rokometno pot nadaljuje v Italiji v prvoligašu v mestu Rimini, Mirela Vujovič, v minulem prvenstvu najbolj izkušena igralka, seje vrnila v Bosno, ker pač zanjo v klubu ni bilo denarja. Tako sta najstarejši Arnesa Draganovič (22), ki se je znova vrnila na igrišče, in vratarka Maja Grudnik (20), vse druge pa so letnik 78 in mlajše. Tako bo za večino deklet novo prvenstvo nabiranje prvoligaških izkušenj. Vse pa kaže, da jim ne bo treba trepetati za prvoligaško usodo. V ligi bo le deset ekip in zato najverjetneje iz nje ne bo izpadla nobena.
Trener Milan Ramšak ima na voljo 19 igralk, najmanj v prvem krogu pa ne bo mogla igrati Helena Notersberg, ki si je na prijateljski tekmi prejšnji teden s Sevnico izpahnila ramo.
Iz naslednjih igralk bo trener izbral dvanajst najboljših: Maja Grudnik (77), Vesna Oprešnik (79), Gabrijela Tadič (78), Andreja Stropnik (82), Lidija Krajnc (78), Snežana Lekič (80), Helena Notersberg (79), Snežana Rodič (79), Adela Ibralič (78), Urša Dešman (80), Katja Stevanovič (81), Snežana Kneževič (80), Jasmina Madjarič (79), Alma Osmanovič (79), Danica Jukič (82), Marjeta Nojinovič (78), Polona Zlodej (79), Melita Koren (79), Arnesa Draganovič (74).
Klub finančno še ni splaval na zeleno vejo, vendar upajo, da se jim ob podpori Vegrada, mestne občine Velenje in Gorenja ne bo treba več toliko beliti glave s tem vprašanjem. V minuli sezoni je bila prihodnost prve ekipe že tako meglena, da so celo razmišljali o izstopu iz lige, vendar so le vzdržali do konca in osvojili zelo solidno šesto mesto. Morebiten izstop bi gotovo pomenil, da v Velenju dolgo ne bi bilo več ženskega rokometa v najvišji ligi.	vos
Usnjar - Pohorje 0 : 2 (O : 2)
Gostje pač boljši
Tudi v svojem drugem nastopu pred domačimi gledalci usnjarji niso zmagali. Igrali so preslabo, da bi osvojili vsaj točko, gostje pa so igrali pač toliko, kot jim je bilo treba. Kar se tiče tresenja mreže, bi bilo lahko tekme konec že v sedemnajsti minuti, kajti v tem delu igre so gostje dosegli oba zadetka.
V 7. minuti je z žogo pohitel po desni strani gostujoči igralec Dobaj in jo poslal na prvo vratnico. Tam so se domači igralci preveč obirali, na tej tekme zelo nevarni igralec Pohorja Majcen je spretno izkoristil njihovo neodločnost in neodločnost vratarja Čaniča ter spretno poslal žogo v mrežo. Samo deset minut pozneje so se usnjarji najverjetneje ustrašili priimka Korenjak, gostujočega igralca. Ta je prejel žogo nekaj metrov pred Čaničem, imel toliko časa, da jo je umiril, in neubranljivo zabil v domačo mrežo.
Očitno so Šoštanjčani pozabili, da se je za zmago, če si jo želijo, in verjamemo, da si jo, treba boriti, tako kot so se najverjetneje v drugem krogu, ko so v gosteh premagali Palomo. Zgled o požrtvovalnosti lahko dobijo kar pri svojem kapetanu Bojanu Gabriču, ki je bil v nedeljo kljub temu, da je že krepko zakorakal v četro desetletje, najbolj (edini) požrtvovalen v domači vrsti.
Kljub slabi igri je Usnjar vendarle imel nekaj priložnosti vsaj za zadetek. Najbliže zadetku je bil Kovačevič, vendar je v 49. minuti namesto mreže zadel vratnico.	vos
Rokometni turnir v spomin Milogoja Jarnoviča
Najlepši pokal Preventu
KARTICA
BALA
VELENJSKA KARTICA POPUSTOV
akustika - 2 %, Trgovina MATVEL, Trg mladosti 6; biro oprema in servis - 5-20 % (osebni računalniki in dodatna oprema, tiskalniki, faksi, idr.), TREND d. o. o., Efenkova 61; fotokopiranje, plastificiranje, reklamne table - 5 %, RLV, Rudarska 6; glasbeni instrumenti in oprema - 3-5 %, trg. BASS CENTER - Center Spar; igrače - 5 %, trg. DIRENDAJ, Cankarjeva 1; izleti, potovanja - 3-5 %, Turistična agencija PALMA v podhodu Mastodont; jahalni tečaji, rekreativna ježa -10-20 %, Konjeniški klub Velenje; jedača, pijača -10 %, pizzeria SALOON; kemično čiščenje -10 %, Kemična čistilnica P0LAK, Koroška 44; mesnine in druga živila - 5 %, mesarstvo P0ZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj; rastline in sredstva za nego rastlin - 5-10 %, Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1; sladice -10-20 %, slaščičarna METKA, Kersnikova 13; smučarske karte -10 %, RTC GOLTE nad Mozirjem; striženje, pedikura -10 %, FIGAR0 d. o. o., saloni Lidija, Maja, Narta (Velenje) in Eva, Vesna (Šoštanj); športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga - do 30 %, Mirbra d. o. o. - NK Rudar; športno-medicinski pripomočki Mueller - 20-30 %, M&M d. o. o. - NK Rudar; televizorji -12%, Elektronika Velenje, Štrbenkova; tenis in fitness -10%, TRC JEZERO; ure, zlatnina, popravila - 5 %, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7; varovanje, alarmne naprave idr. -10-15 %, SAMO d. o. o. - NK Rudar; video storitve -15%, STUDIO B2, Arja vas; fotoaparati in foto storitve - 5-10 %, Foto ZOOM - Center Spar; sadje in zelenjava -10 %, Sadje in zelenjava pri pošti.
LEGENDA: blago, storitev - višina popusta, tokaI oziroma podjetje, naslov
KARTICO BALA LAHKO NAROČITE NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH (063) 856-656, 861-111, 853-312 int. 1917 AL! 1612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV. CENA JE 3.000 SIT. DOBAVA: OSEBNI DVIG ALI PO POVZETJU.
Milogoja Jarnoviča, pedagoga, kije bil začetnik rokometa v Šoštanju, od tam se je klub nato preselil v Velenje, se RK Gorenja že nekaj let spominja s turnirjem. Letos so na njem poleg gostitelja nastopili še Prevent iz Slovenj Gradca, dru-goligaš TKI Dol Hrastnik in hrvaški prvoligaš Zamet z Reke.
Prvo mesto so si priigrali Slovenjgradčani v finalni tekmi z Velenjčani. Tekma je bila dokaj zanimiva. Domači rokometaši so bili bojši ves prvi polčas in še nekaj minut nadaljevanja. Še v 34. minuti so imeli prednost treh zadetkov, nato pa v obrambi niso igrali več tako dobro, kot so do tedaj, in nasprotnik je kljub dobrim obrambam novega vratarja Senice (Anžič zaradi poškodbe ni mogel braniti v finalu), po dveh izenačenjih na začetku tekme v 37. minuti tretjič izenačil (18 : 18). V zadnjih desetih minutah so si gostje kar dvakrat priigrali štiri zadetke prednosti, vseeno pa so zadnje sekunde že spominjale na prave prvenstvene tekme. Pol minute pred koncem se jim je Gorenje približalo na zadetek (29 : 30). Zaradi prekrška v napadu so Slovenjgradčani nato izgubili žogo, petnajst sekund, kolikor jih je še ostalo do konca, pa je bilo za rokometaše Gorenja premalo, da bi izenačili.
Oba trenerja, takoTone Tiselj, trener Gorenja, kot Slavko Ivezič, trener Preventa, nista mogla nastopiti z najmočnejšima postavama, saj so pri domačih zaradi poškod sedeli med gledalci kapetan Plaskan, Khimtchenko, Cvetko in Bedekovič, ki bo najbrž moral na operacijo desnega ramena, v gostujoči ekipi pa so zaradi enakega razloga manjkali Aleš Leve, Strašek in Franc.
Zena pokojnega Milogoja Jarnovič Milica Jarnovič je skupaj s predsednikom RK Gorenje Francem Plaskanom podelila pokale in priznanja. Turnir pa je spremljal tudi najstarejši sin Milogoj.
Na tej tekmi so zadetke za Gorenje dosegli: Krejan
6 (2), Sovič 1, M. Oštir 4, Ojstršek 5, Tome 1, Saftescu 4, Roznam 8 (5); za Prevent pa: B. Leve 1, Soržak3, Hendler 1, Jeršič 5 (2), Leskovšek 9, Maksič 6 (2), Konečnik 3 in Belšak 2.
Za najboljšega igralca so trenerji izbrali Leskovška (Prevent), za najboljšega vratarja Senico (Gorenje), Maksič (Prevent) pa je bil s 15. zadetki njajboljši strelec turnirja.
Sodila sta Melanšek (Velenje) in Povalej (Celje). Rezultati: Prevent - Zamet 32 : 25 (2 : 25, Gorenje - TKI Dol Hrastnik 34 : .17 (18 :9). Za 1. mesto Gorenje - Prevent 29 : 30 (15 :13), za 3. mesto Zamet : TKI Dol Hrastnik 39 : 19 (16 : 6).	vos
Namizni tenis
Damijan Vodušek odličen
Novo namiznotenško tekmovalno sezono so pričeli mladinci na 1. odprtem turnirju v Skofji Loki, med 95 igralci pa sta bila tudi igralca velenjske ERE. Damijan Vodušek je bil odličen, saj je moral šele v finalu priznati premoč Bojanu Tokiču iz Maximarketa Olimpije, kije bil že pred turnirjem absolutni favorit. Uspešno je v mladinski kategoriji pričel tudi Luka Sever, ki je osvojil sedem točk za jakostno lestvico.
Enak turnir za mladinke so izvedli v Novi Gorici. Izkazala se je Velenjčanka Karmen Steblovnik, ki bo v novi sezoni nastopala za novega prvoligaša Fužinar Interdiskont. Zelo je namreč presenetila, saj jo je šele v finalu premagala Luknerjeva (Petovia).Za Karmen je to največji uspeh doslej v posamični konkurenci.
Turnir za člane bo to soboto v Novem Mestu, kadeti pa se bodo pomerili čez dva tedna v telovadnici OŠ Šalek v Velenju. A. V.
Konjeniški šport
Konjeniški klub Celje je na hipodromu v Škofji vasi priredil četrto tekmo za Pokal Slovenije v preskakovanju ovir za mladince in člane. Najzanimivejša tekma za nas je Pokal za člane, kjer tekmuje večina naših tekmovalcev in to zelo uspešno. V nedeljo je na tej tekmi nastopilo 14 tekmovalcev, od tega kar šest iz našega kluba. Videli smo zagotovo najtežji parkur višine 130 cm v sezoni, saj je tekmo brez napake odjahal le en tekmovalec. Zmagal je naš član Uroš Štraus s Faraonom pred Sandijem Smolnikarjem (Krumperk), do sedmega mesta pa so sledili naši: Aleš Pevec (Felis Kenboy), Valerija Pirinanšek (Moreš), Primož Rifelj (Proti), Matjaž Čik (Delano II) in Lovro Blatnik (Saturn) in tako ponovno opravili z vso slovensko konkurenco. Tekmovanja za Pokal se približujejo koncu. Na sporedu bosta še dve tekmi, in sicer v Mariboru ter zadnja, finalna, v Ljubljani.
Kot ponavadi smo poleg tekem za Pokal videli v dveh dneh še šest drugih tekem. V parkurju kat. A0 (80 cm) je tekmovalo 12 tekmovalcev, brez napake je odjahala tudi naša članica Monika Rasinger (Riko-Rikolto). V kat. Al je štartalo 46 tekmovalcev, brez napake so opravili tudi štirje naši: Sedminekova, Blatnik, Pevec in Skalicky. V kat. A2 je dvojno zmagal naš Aleš Pevec s Felis Pacom in Felis Senno, peti pa je bil Blatnik z mladim La Faetom.
Aleš Pevec je bil po dvodnevnem turnirju tudi proglašen za najboljšega jahača turnirja, kar smo vsi navijači velenjskega kluba pospremili z gromkim aplavzom.	Konjeniški klub Velenje
Špela Menih
Balinanje
Različno uspešni
Balinarji ekipe Velenje Premogovnik niso uspeli v gosteh proti drugouvrščenim Hujam, vendar so še vedno na šestem mestu, čeprav se jim je z enakim številom točk nevarno približal Jadran so si praktično že zagotovili mesto v elitni l.državni ligi tudi v naslednji sezoni.
Rešuje se tudi Megrad iz Rogaške Slatine v 2.državni ligi -vzhod. V tem krogu so s 13:3 premagali Tržič, a so še vedno »trmasto« na devetem mestu. Enako število točk imata tudi Tržič in Fužine, vendar ima Megrad zaradi boljšega količnika realne možnosti za obstanek.
V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v 2.državno ligo-vzhod je predstavnik šaleške območne zveze Partizan iz Trbovelj kar s 16:0 premagal balinarje iz Krškega. V drugi tekmi so Trboveljčani z 12:4 premagali še prvaka Maribora Gonilo TAM, obe zmagi pa sta dobra zaloga pred povratnima tekmama. Boris Knavs
r
»Pepsi poletje ko noro«
Liga Skale 97
Vodita Texas in Zlatorog
Izidi 12.kroga v l.ligi malega nogometa Škale 97: Saloon Mins-Mušketirji-Cigrad-Kajuh 0:1, Mušketirji-Cigler-Avtoprevozništvo Sovič 6:1, TTG-Sportklub-Mister X 1:9, KMN Fori Škale-ŠD Škaler Zlatorog 2:2, Vigo-Kamnoseštvo Kozjak -prestavljena; na prvih petih mestih so po tem krogu SD Škale Zlatorog 27, KMN Fori Škale 25, Sportklub-Mister X 22, Vigo 18 (tekma manj), Mušketirji Cigler 17.
V drugi ligi so odigrali 14.krog: Vigo Teves-Okrepčevalnica Mastig 1:7, Kremenčkovi-HTZ 2:2, S Team-Tempo Florjan 2:1, Zavodnje-ŠK Cirkovce 1:7, Texas KK Zbičajnik-Kalimero 1:0, Club Duo prost; najboljših pet: Texas-KK Zbičajnik 31, ŠK Cirkovce 30, Okrepčevalnica Mastig 23, Kalimero 23 (tekma manj), Zavodnje 21.
Kava bar Čuk & Fun Šport prvi ks škale-Hrastovec
Ekipa Kava bar Čuk&Fun Šport je nastopila na sklepnem delu vseslovenske akcije »poletje ko noro« iv Kopru in med 18 ekipami v malem nogometu na ograjo po odličnih igrah osvojila prvo mesto.
V predtekmovanju je premagala WD Maribor s 3:0, v polfinalu močno ekipo Iskra Emaco iz Ljubljane s 3:2 in se uvrstila v finale. Tu so najprej premagali ekipo Tilen iz Ljubljane s 5:2, z ekipo Pizzeria Napoli iz Maribora pa so Velenjčani igrali 3:3, kar je bilo dovolj za odmevno zmago. Poleg ostalih nagrad si je ekipa prislužila še 7-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju.
Igrali so: Boštjan Breznikar - najboljši vratar, Denis Delameja - najboljši igralec, Matjaž Turnšek - najboljši strelec, Igor Jelen, Simon Ravnikar, David Korošec in Matjaž Vrhovnik.
Silvo Koželjnik in Angela Skela
V Šaleški dolini se vrstijo tekmovanja invalidov v različnih športih za določitev najboljših v letu 1997. Prvi so tekmovanje sklenili ribiči, kijih uspešno vodi Jože Hribernik. Pri moških so za letošnje leto najboljši Silvo Koželjnik. Martin Pliberšek in Milan Ježovnik, med ' ženskami pa Angela Skela.	-trih
Sedmi tradicionalni turnir
KMN Fori Škale bo ob prazniku Mestne občine Velenje izvedel 7.tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS Škale -Hrastovec. Turnir bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. septembra, na igrišču pri OŠ Škale. Prijavnino 6000 tolarjev je treba poravnati do žreba, ki bo v četrtek, 18.9., ob 20.uri v prostorih GD Škale. Informacije in prijave: (063) 893-762 (Božidar Repnik).
Liga Šmartno 97
Zdaj sklepni del
V občinski ligi v malem nogometu Šmartno 97 so sklenili prvi del, najboljših osem ekip pa bo v drugem delu od sobote dalje odločilo o prvaku.
Rezultati 17.kroga: Lajše-Klub 81 0:3 b.b., Little Boys-RBM Commercc 1:10, Grossenberg-Avto Maurer 1:0, Adriatic-Podgora 11:2, Roje-Keramičarstvo Kemo 3:0 b.b., Saloon Mins Nol-Gostišče Pri orehu 1:1, Adsalute_Krokodilčki 2:1; vrstni red prvih osmih: 1. Adsalute 37,2. Adriatic 37,3. RBM Commerce 35,4. Klub 81 29, 5. Saloon Mins Nol 29, 6. Keramičarstvo Kemo 28, 7. Gostišče Pri orehu 27, 8. Krokodilčki 22.
L. P.
107,8 MHz
kaiiio vi<:li:k.ii:
Smučarski skoki
Zorko zmagal z rekordom
Minulo soboto je bila v avstrijskem Eisenertzu pov ratna tekma 8.turneje Alpe - Jadran, na kateri je v treh starostnih kategorijah nastopilo 72 skakalcev iz Madžarske, Avstrije in Slovenije. Pri mladincih do 18 let je bil odličen Marko Zorko z zmago in novim rekordom skakalnice.
Pri dečkih do 15 let je v Avstriji zmagal Tomazin iz Tržiča, ki je obenem tudi skupni zmagovalec letošnje turneje. Na sobotni tekmi so bili 16. Marko Perše, 17. Marcel Klemenčič, 19. Andrej Podlipnik, 21. Marko Šteharnik, 27. Mario Lamešič in 31. Grega Kotnik.
Pri mladincih do 16 let je bil Uroš Kočnik v soboto drugi in je hkrati tudi skupni zmagovalec, drugi v skupni uvrstitvi pa je bil Luka Ajnik (BTC Ljubno), ki je bil v soboto šesti.
Med mladinci do 18 let so se v soboto Velenjčani uvrstili takole: 1. Marko Zorko, 3. Bojan Hriberšek, 9. Luka Ograjenšek in 20. Dejan Tovornik. Tudi skupno je zmagal Zorko, tretji je Hriberšek in četrti Ograjenšek.
J. O.
Rafting
•••••••••••••
Drugi Davidov memorial
Šaleški rafting klub bo v soboto, 13. septembra, izvedel drugo tekmovanje v spomin na Davida Čelofigo. Vsi udeleženci se bodo zbrali ob 10.00 pred gostiščem Struge 3 kilometre pred Lučami, v spustu s skatom pa se bodo pomerili v dveh vožnjah. Proga bo dolga približno 10 minut, za končno uvrstitev pa bo štela boljša vožnja.
Udeleženci morajo imeti kopalke, brisačo in plavutke, za ostalo opremo bo poskrbel organizator, za najboljše pripravljajo nagrade, startnina pa bo 500 tolarjev.
Vinska Gora
Spominski turnir Klatežem
Sekcija veteranov pri NK Vigo Vinska Gora je izvedla dnevno - nočni turnir v malem nogometu v spomin na Milana Usarja. Sodelovalo je 11 ekip savinjsko-šaleškega področja, po kakovosti pa je bil to eden najmočnejših turniijev na prostem v letošnjem letu.
Vrstni red prvih štirih ekip: 1. Klateži Modea Celje, 2. Fori Škale, 3. Vigo Vinska Gora, 4. ŠK Cirkovce. Najboljši vratar je bil Podpečan (Vigo), najboljši strelec Vrhovnik (Fori) in najboljši igralec Lazič (Klateži). Turnir z denarnimi nagradami in pokali so omogočili sponzorji in posamezniki, ki se jim organizatorji zahvaljujejo za pomoč pri izvedbi, , .
Državno prvenstvo v polmaratonu
! v-------------------------------------------
Sele dobro sem začela
Ker je bilo v minulih dneh slišati, da se bo Jolanda Čeplak poslovila od atletike, smo jo seveda želeli presenetiti s tem vprašanjem. Pa nas je samo debelo pogledala in odgovorila: "Sele dobro sem začela tekmovati (gotovo je mislila kot članica), in še ne mislim nehati."
Te govorice naj bi bil (raz)širil njen trener Tomislav Popetrov in menda s tem želel malce (raz)dražiti slovensko atletsko javnost, predvsem predstavnike AZS.
Zupanceva z Raven na Koroškem. Med veterankami nad 35 let je tekla samo Slavica Poznič (prav tako Velenje), vendar njen nastop ne bo veljal za državni naslov.
ker bi morala teči vsaj še ena atletinja.
Med moškimi do 40 let (11 atletov), je zmagal Roman Kejžar iz Ljubljane, četrti je bil komaj 17-letni član velenjskega atletskega kluba Boštjan Buč, sedmi pa Izudin Hrapič, prav tako domačin, ki je po letu dni napovedal vrnitev na atletsko stezo. Vendar pa to klubsko vodstvo ni nič vznemirilo. "Podpirali bomo mlajše nadarjene tekmovalce," smo slišali besede, ko se je Hrapič pojavil na startu. Med veterani nad 40 let, nastopili so štirje, sta si prvo in drugo mesto pritekla Velenjčana Peter Anič in Jože Uranjek.
vos
Ni vse v
V senci maratonskega pohoda od Celja do Logarske doline je bilo v nedeljo v Velenju s startom na mestnem stadionu državno prvenstvo v polmaratonu (21,98 metra).
Domači atletski delavci in slučajni gledalci so bili nadvse presenečeni nad udeležbo, saj je v Velenje prišlo le 20 atletinj in atletov, ki so bili razdeljeni v štiri starostne skupine.
"Kaj narediti, ali tekmovanje sploh izvesti, smo se vprašali, ko smo dobili tako malo prijav;" je dejal pred začetkom prvenstva predsednik AK Velenje mag. Marjan Hudej. " Razlog za skromno udeležbo je menda znan: V Ptuju je bil mali maraton za pokal tega mesta, v noči od petka na soboto pa maratonski pohod od Celja do Logarske doline. Velenjčani, ki so vselej znani kot dobri organizatorji, so tudi to tekmovanje seveda izvedli, vsekakor pa se morajo v AZS zamisliti nad takšno neudeležbo. Na dlani je, da datum ni bil primeren, pa čeprav so ga sprejeli na skupščini, ali pa bo treba razmisliti o tolarskih nagradah. Kot smo slišali, na omenjenih tekih menda najboljše nagrajujejo, na
denarju
državnem prvenstvu pa ne. Toda tudi državno prvenstvo je zanimivo, kot je dejal zmagovalec do 40 let Roman Kejžar, ko smo ga vprašali, zakaj je sodeloval: "Ni vedno pomemeben denar, kajti naslov je le naslov." Tako pa so gotovo mislili tudi drugi.
Zanimivo, med ženskami do 35 let sta bili med štirimi tekmovalkami kar dve Velenjčanki, in to Jolanda Čeplak, ki ji je prvenstvo služilo za trening, kot je povedala, ter Kristina
Obronek. V tej skupini je zmagala Anica Živko iz Kladivarja pred Čeplakovo in Obronkovo (obe AK Velenje), četrta pa je bila
18 W VAS
OBVESCEVALEC
11. septembra 1997
BODITE ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI!
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. septembra in 30.decembra!
T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE V TERMAfl ČATEŽ T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH T LETNA KARTA ZA TENIS
.. IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN
•—M
g K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
\ |	T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, \ M čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
; §	T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, \ S pijače, gospodinjski pripomočki
\ §	▼ TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, \ g elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela \ s tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ; § ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA...
j s	▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in \ s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/
: j§	T TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje l ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/
l §	T TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont = 2 pijač, papirna galanterija, pisala/
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU
MOKA T 500 25/1 KG	59,90	VVEISSER RIESE 6 KG + VEDRO 1.399,00	
SLADKOR 50/1 KG	115,90	JERUZALEMČAN 12/1 L	419,90
TESTENINE 500 G	89,90	TOAL. PAPIR 10 ROL	259,90
Č0K0LIN0 200 G	189,90	KRMNI JEČMEN	29,90
RIŽ SPLENDOR 1 KG	119,90	KRMNA KORUZA	30,90
KOMPOT BRESKEV 850 G	179,90	ČRPALKA ROVER 20	9.900,00
OLJE ZVEZDA 12/1 L	179,00	SOD ZA VINO IN0X 100 L	12.990,00
KAVA BAR 100 G	169,90	MLIN ZA GROZDJE IN0X	24.990,00
SIRUP SADNI 3 L	599,00	KAD PVC 500 L	5.790,00
KROMPIR ZA OZIMNICO	27,90	KAD PVC 50 L S POKR.	1.399,00
NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA IN TEKSTILA. MOŽNOST PLAČILA TUDI Z ACTIVO, VISO, IN EUROCARD-OM.
***
KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! ***
T R
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Efenkova 61,3320 VELENJE

Če se želite dokazati na področju napredne informacijske tehnologije, vas vabimo, da se nam pridružite. Iščemo ambicioznega, kreativnega SODELAVCA za naslednje področje dela:
prodaja računalniške opreme
/v našem razstavno prodajnem salonu/
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na sedež
podjetja!
popust
do 10%
od 12.9. do 21.9.
iesaa
PRODAJALNA PAMEČE
Telefon (0602) 41-481, 41-240, 41-497 Fax (0602) 42-164
Poiščite nasvet strokovnjakov Lesne za:
TCL: KOZ /41-481
hala J MOS '97
stavbno pohištvo izdelke po naročilu zamenjavo 1 in vrat
# montažo
inženiring brezplač dostavo servis svetovanje in izmero na objektu
p= zavarovalnica triglav d.d.
OBMOČNA ENOTA CELJE
OBVESTILO
Zaradi prenove poslovnih prostorov bo PREDSTAVNIŠTVO ZAVAROVALNICE TRIGLAV v VELENJU od 15. septembra pa do predvidoma 15. novembra 1997 začasno poslovalo v prostorih Gorenja Servisa na Foitovi 8 v Velenju (tel.: 864-323, faks: 864-302).
Predstavništvo je odprto od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 16.30 ure.
■


KOMUNALNO
PODJETJE
""m
VELENJE p o.
3320 Velenje, Koroška 37/b, tel.: 063/856-251
ir
Obveščamo vse uporabnike komunalnih storitev in dobrin, da bomo prekinili dolžnikom dobavo komunalnih dobrin in storitev zaradi neplačil.
Kljub večkratnim opominom nekateri dolžniki ne poravnavajo obveznosti. Neplačilo porabljenih komunalnih dobrin in storitev močno ovira kvalitetno zagotavljanje komunalnih dejavnosti rednim plačnikom. Zato smo prisiljeni ukrepati tako, da vsem neplačnikom prekinemo dobavo komunalnih dobrin.
Vse dolžnike komunalnih dobrin pozivamo preko javnih občil, da v roku 3 dni od objave tega obvestila poravnajo svoje obveznosti. Po poteku tega roka bomo neplačnikom ustavili dobavo.
STROŠKE PREKINITVE OZIROMA ODKLOPA TER STROŠKE PONOVNE PRIKLJUČITVE PLAČA DOLŽNIK PRED PONOVNO PRIKLJUČITVIJO NA OMREŽJE.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p. o.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 1. septembra do 7. septembra 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 1. septembra do 7.septembra 1997
° ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G.
■ 1.9. D2.9. ■ 3.9. ■ 4.9. Q5.9. ■ 6.9. B7.9.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje Poroki:
Mirand Kadrič, Velenje, Koželjskega ul. št. 3 in Bahrija Joldič, Velenje, Zidanškova c. št. 5; Beno Stvarnik, Laze št. 9/a in Mihaela Žerjav, Laze št. 9/a.
Smrti:
Marjana Pere, roj. 1958, Liboje št. 106; Martina Glušič, roj. 1928, Velenje, Jurčičeva c. št. 1; Ivana Ulčnik, roj. 1933, Hrastje ob Bistrici št. 4; Jožef Ježovnik, roj. 1911, Šoštanj, C. Heroja Rozmana št. 6; Marija Grobelnik, roj. 1921, Velenje, Kersnikova c. št. 15.
Upravna enota Žalec Poroke:
Robert Rakun, Založe in Marija Zbičajnik, Rakovlje.
Smrti:
Marija Panič, stara 75 let, upokojenka, Prebold, Na zelenici 12; Karolina Špacapan, stara 73 let, druž. upok., Polzela 157; Anton Uršič, star .48 let, kmet, Dolenja vas št. 11; Silva Zupane, stara 49 let, knjigovodja, Ločica ob Savinji 51; Frančiška Kandorfer, stara 83 let, upokojenka, Gornji grad, Attemsov trg; Rudolf Pustinek, star 54 let, upokojenec, Podvin pri Polzeli št. 1/a.
Premogovnik Velenje
Razstavlja Nataša Tajnik
V razstavišču Premogovnika Velenje, v njegovi upravni zgradbi v Prelogah, bodo do 19. septembra na ogled slike domačinke Nataše Tajnik.
Nataša Tajnik je mlada slikarka iz Podkraja pri Velenju, rojena leta 1974, ki je po končani velenjski gimnaziji nadaljevala šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, in sicer slikarstvo pri profesorju Gustavu Gnamušu.
Že od leta 1994 razstavlja svoja dela na skupinskih razstavah, letos pa je imela na Metelkovi v Ljubljani samostojno predstavitev likovnih del. Leta 1995 je prejela 1. nagrado na Bienalu mladih slovenskih likovnih ustvarjalcev v Hočah pri Mariboru, lani pa 3. nagrado na ex-temporu, ki ga je v okviru prireditev ob 3. juliju organiziral Premogovnik Velenje.
Avto Celje
PRODAJA: Celje, Ipavčeva 21 - 063/31-919; Velenje - 063/851-060 /rj NADOMESTNI DELI - 063/411-591; SERVIS - 063/33-521, 31-919 3
NIŽJI CARINSKI STOPNJI PRILAGOJENIH
11. septembra 1997
OBVEŠČEVALEC
KAS i AS 19
mali OGLASI
STANOVANJE, 79 m2, v centru Velenja, prodam. S 855-378, po 20. uri.
JAGNJE, od 25 do 30 kg težko, in
mlado kozo, dobro molznico, prodam. S 893-280.
NUDIMO TRGATEV kvalitetnega, žlahtnega belega in rdečega grozdja. Čas trgatve in cena po dogovoru. Milan Čretnik, Slatina 15, Ponikva pri Grobelnem, a 792-181, od 8. do 10. in od 20. do 22. ure.
V	CENTRU VELENJA zamenjam stanovanje, 80 m2, za manjše. a 864-800.
MARUTI, letnik 94, prodam. S 861-834.
STARO, PODKLETENO BRUNARICO,
blizu žel. in avtob. postaje v Paški vasi prodam. a 885-533. OPREMLJENO GARSONJERO NAJAMEM v Velenju ali Šoštanju. Telefon v uredništvu.
V	MOZIRJU PRODAM HIŠO IN PARCELO, a 832-756
V	CENTRU VELENJA KUPIM manjše trosobno stanovanje. a 861-027.
DVE BREJI, kmečki, mladi kobili, prodam ali menjam za živino. a 778-748.
DVOSOBNO STANOVANJE, 53 m2, v
Puli, s pogledom na morje, opremljeno, prodam. S 00385-52-216-384.
ZAPOSLIM DEKLE ZA DELO V
BISTROJU. a 893-793.
ZELO OHRANJENE MOŠKE OBLEKE
št. 54,56 prodam po minimalni ceni. a 857-705.
POD UGODNIMI POGOJI najamem dvo oz. trosobno stanovanje ali hišo v Velenju. Telefon 862-059, po 19. uri. 30 m3 UMETNEGA KAMNA za
oblaganje, ugodno prodam. a 881-010.
ODKUPUJEMO DELNICE:
Gorenje, Kompas 3, Aktiva, Krona, Probanka, po najvišjih cenah. S 062-631-164 od, 9. do 16. ure.
ZA GOTOVINO ODKUPUJEMO VSE VRSTE DELNIC. Posebno ugoden je odkup delnic Gorenja. Denar za delnice vam prinesemo kar na dom. S 0602-41-466 ali 041-668-207.
TRAJNOGORECO PEC in šivalni stroj,
prodam. a 851-339.
R-4 GTL, letnik 85, dobro ohranjeno,
prodam. Cena po dogovoru. a
851-176.
GOZDNO PARCELO v izmeri 1 ha, na območju Podvina, prodam. Prodam tudi gorsko kolo Rog, staro 1 leto, srednje veliko. a 886-090.
STANOVANJSKO HISO z gospodarskim poslopjem in 7500 m2 zemlje, prodam. a 881-711, dopoldan ali 854-788, zvečer. POUČUJEM SYNTHESIZER in kitaro,(klasično ali ročk stil),® 852-913.
CITROEN AX ALLURE, let. 92, prev. 84.000 km, črne barve, cena po dogovoru, prodam. s 893-268 popoldne.
DOBRO OHRANJENO ZASTAVO
126 R letnik 87, reg. do 98/7, prodam. a 895-128. IŠČEM ZIDARJA ZA POLAGANJE TLAKOV. S 063-861-717. VW TRANSPORTER PRODAM, letnik 95/5. S 882-544, zvečer. KUPIM PARCELO, VIKEND ALI
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, ki jih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju: 855-492, v otroškem dispanzerju 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo!
Zdravniki:
""" ' »
Četrtek, 11. septembra - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Urbane, nočni dežurni dr. 0. Renko in dr. Lovrec-Veternik
Petek, 12. septembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. D. Vrabič in dr. Grošelj Sobota, 13. septembra In nedeljo, 14. septembra - dežurni dr. Stravnik in dr. V. Renko
Ponedeljek, 15. septembra -
dnevni dežurni dr. D. Vrabič in dr. Stravnik, nočni dr. Žuber in dr. Urbane
Torek, 16. septembra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Mijin in dr. Slavič
Sreda, 17. septembra - dnevni dežurni dr. V. Renko, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo: V nedeljo, 14. septembra - dr.
Miroslav Pavlovič v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj: Od 12. septembra do 19. septembra - Ivo Zagožen, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-677.
HISO na mirni lokaciji. S 855-244 ali mobitel 0609-654-088. VEČ SIVORJAVIH TELIČK, prodam. S 893-578.
MOLZNI STROJ VESTFALIJA in
hladilni bazen za mleko 1001, prodam. a 0602-58-352.
60 basno, prodam. S 881 -846. ŽENSKO KOLO, navadno, 26 eol, s prestavami, kupim. a 063-893-326. V CENTRU VELENJA ODDAMO DVOSOBNO, opremljeno stanovanje, za dobo enega leta, s predplačilom. a 063-853-998, v dopoldanskem času.
NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC GORENJA "G", vsak dan od 14. do 16. ure v prostorih AMD Velenje. a 0602-41-466,041-668-207.
SERVIS IN MONTAŽA ROLO ROLET, žaluzij, lamelnih zaves ter izdelava in montaža harmonika vrat. S 882-216.
VIKEND, z vinogradom, 500 m2
zemlje, blizu Polzele, prodamo. a 852-303.
FIAT 126 P, letnik 1987, reg. 98/5, 48.000 km, prodam za 750 DEM. a 841-341.
STANOVANJE, 79 m2, v centru Velenja, prodam. S 855-378, po 20. uri.
VISOKOTLAČNI REZERVOAR ZA ZRAK, 1100 litrov, ugodno prodam. S 857-459.
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE s
trdimi gorivi Feroterm 32 KW, rabljeno 6 sezon, prodam. S 882-941. HLADILNO-GRELNO NAPRAVO LTH,
še v garanciji, prodam. Telefon 882-442
MLADO KRAVO ZA ZAKOL, prodam. S 831-683.
SUZUKI MARUTI, letnik 12/93,
srebrne barve, prva lastnica, ugodno prodam. s 863-234. KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA,
BIKCA, teden dni starega, prodam a 893-345.
STANOVANJE V VELENJU NAJAMEM.
® 852-899.
STANOVANJE V VELENJU PRODAM.
a 853-189.
ODDAM TROSOBNO STANOVANJE IN LOKAL cca 50 m2. B 855-464.
					K
					
V	d ds d o.	k<		Jgrosist	
VSE NA ENEM MESTU -00 PRODAJE DO IZVI					EDBE!
programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF					
svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821
Nagrajenci nagradne križanke VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE,
objavljene v tedniku Naš čas 28. avgusta.
Pravilna rešitev: MODNO OBLEČENI V NOVO ŠOLSKO LETO.
1.	nagrada - otroško trenirko - prejme: Marija PRAPROTNIK, H. Šercerja 2, 3325 Šoštanj;
2.	nagrada - otroško trenirko - prejme: Marija ŠMID, Stantetova 5, 3320 Velenje;
3.	nagrada - otroško trenirko - prejme: Karel HUDOURNIK, Cesta talcev 3,3325 Šoštanj;
Nagrade prejmete z osebno izkaznico na Kreditnem oddelku Veleblagovnice Nama v Velenju!
Čestitamo!
POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA IN KAMNOSEŠTVO NOVO, NAJNOVEJŠE, NAJKVALITETNEJŠE IN NAJCENEJŠE	Iz Pariželj pri Braslovčah
MORANA
V pogrebni službi MORANA smo se odločili, da osnovni - klasični in žarni pogreb odslej pri nas ne staneta popolnoma nič! Prav ste slišali - ne nasedajte govoricam -za osnovni pokop pri nas ne boste odšteli niti tolarja.
POGREBNA SLUŽBA MORANA
Tel.: 063/720 - 660, 720 - 662,720 - 003
30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI
w
^Pk
kovinOtehna
d.o.o., Celje
CELjSiCA BORZNO • POSREDNIŠKA HIŠA Prešernova 18, 3000 Celje
Pravi naslov za storitve z vrednostnimi papirji:
•	posredujemo pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev,
•	upravljamo finančno premoženje strank,
•	odkupujemo privatizacijske delnice.
Odslej tudi v VELENJU, v Prešernovi 8
Tel: 063 40 200, fax: 063 441 491
http://www.cbh.si
ČETRTEK, 11. septembra: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 12. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13. septembra: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje
NEDELJA, 14. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 15. septembra: 6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. septembra: 6 0o Dobro, jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
		
■ ■ ■ ■ ■ ■	: KINO	
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 12.9., ob 19. uri Sobota, 13.9., ob 21. uri Nedelja, 14. 9., ob 17. uri Ponedeljek, 15. 9., ob 20. uri IZGUBLJENI SVET (Jurassic Park) - avanturistični spektakel Režija: Steven Spielberg Vlogi: Jeff Goldblum, Juliane Moore Dolžina: 125 minut Veliki, nevarni dinozavri so kljub načrtnemu uničenju Jurskega parka pred leti preživeli. Nekaj znanstvenikov je na otok odšlo nadzorovat situacijo, toda eden izmed njih ima v načrtu nekaj drugega, nekaj strašnega. Naredil bo posel stoletja in dinozavre preselil v poseben živalski park sredi civilizacije. Vsi ti ljudje, ki so prišli na ta otok, so skalili mir dinozavrov in ti so se začeli braniti z uničenjem
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 14. 9., ob 10. url
IZGUBLJENI SVET - avanturistični spektakel
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 13.9., ob 18. uri
IZGUBLJENI SVET - avanturistični spektakel
Filmi v septembru: Pikini filmi (20. 9. - Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja Polža, Babica gre na jug, 21. 9. - Trnuljčica, Babe, Alaska), Relikvija (26. 9.j, Možje v črnem (28. in 28. 9.).
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 (Kino Velenje) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
UJEMITE SE POLETNE CENE!
Ugodna ponudba kurilnega olja po izvensezonskih cenah velja tudi v mesecu septembru!
Gotovinsko plačilo:
pri nakupu nad lOOO litrov pri nakupu nad 3000 litrov
Plačilo s kartico Magna: pri nakupu nad lOOO litrov
Obročno plačilo na 5 obrokov:
pri nakupu nad lOOO litrov
Brezplačen prevoz!
Za naročilo kurilnega olja pokličite:
skladišče Celje 063/31-796 skladišče Dravograd 0602/83-033 BS Slovenske Konjice 063/497-5080 BS Podčetrtek 063/497-4180 BS Mozirje 063/497-3060
46,10 SIT/liter 45,60 SIT/liter
46,60 SIT/liter
47,60 SIT/liter
PETROL
I-------------------------1
Najlepša Slovenka se je vrnila s tekmovanja za miss
Evrope v Kijevu
Nataša Smirnov med dvanajst finalistkami
V ponedeljek seje iz Kijeva, kjer je bilo v soboto tekmovanje za Miss Evrope, vrnila slovenska lepotica, Velenjčanka, 17-letna gimnazijka Nataša Smirnov. Za najlepšo Slovenko so jo izbrali v Portorožu, s tem pa si je priborila tudi pravico zastopati lepoto Slovenije na evropskem tekmovanju. O njem je bilo slišati in brati marsikaj, med drugim tudi to, da so nekatere lepotice zapustile Kijev že pred tekmovanjem, menda, kot so izjavljale, zaradi slabih higienskih razmer. Nataša je prepričana, da so pretiravale.
Tako je v zaključnem delu namesto 40 lepotic, sodelovalo le 29, med njimi tudi Nataša Smirnov, ki sojo zaradi njenega priimka mnogi spraševali, od kje pravzaprav izvira. Čeprav sama s potekom in uvrstitvijo ni najbolj zadovoljna, pa izbor in uvrstitev med 12 finalistk, ne bi smelo biti razočaranje. Zmagala je Grkinja. Spoznala pa je, pravi, da imata na takih tekmovanjih vsaj malo prste vmes tudi politika in denar. Najbolj vesela je bila, ko so se ji po 14 dneh (Nataša je bila v Kijevu od 24. avgusta) pridružili starši, sestra, bratranec, pa kreatorka Urška Drofenik in Miran Rotner iz agencije Nota.
Zdaj, tako je odločena zdaj
(mogoče pa si bo do naslednjih lepotnih tekmovanj še premislila), se v tovrstna tekmovanja ne bo več podajala. »Končno sem spet normalno zaživela. Čakata me šola in taborniki, občasno pa se bom ukvarjala z manekenstvom. To bo čisto dovolj,« je rekla simpatična Nataša, najlepša Slovenka. Ker pa se zarečenega kruha največ poje ... Kdo ve, kdaj nas utegne spet presenetiti? ■ mkp
Nataša Smirnov iz Velenja je kot najlepša Slovenka predstavljala deželo na sončni strani Alp na prestrižnem tekmovanju za miss Evrope v Kijevu.
Predsednik države Milan Kučan sprejel najboljše maturante
Ob 50-letnici košarke v Šoštanju
Šoštanj mesto košarke
Znanje - najboljši obet in zagotovilo za prihodnost
Matjažu Natku (prvi z desne) zlata plaketa in umetniška slika
Jubilejna tekma
Elektra - Kovinotehna S. Polzela 70:86 (27:49)
Šoštanj, Športna dvorana, gledalcen 500, sodnika Lindič (Ljubljana), Hudournik (Velenje)
Elektra: Brinovšek 4 (3 :2), Kovačevič 4 (4:4), Rupreht, Rizman 5 (4:1), Mirt 19 (5 : 5), Ručigaj 4 (8:0), Goltnik 2 (4:0), Crtešnik 7 (4:3), Maličevič Klepec, Medvešek 13 (6:5), Nikolič 2, trener: Drago Vezjak.
Kovinotehna S. Polzela: Zaletel 2, Kobale 2 (2 : 2), Udrih, Jeklin 12, Milčič8(2 : 2), Kadič 2, Rituper 12 (2: 2), Rovšnik 6 (4 : 3), Jagodnik 12 (2 : 0), Čmer 2 (2 : 2), Šamanič 15 (4 : 4), Cizej 13 (4 : 3)-, trener: I Zrinski.
Prosti meti - Elektra 38: 20, Kovinotehna S. Polzela 22 : 18. Osebne napake Elektra 24, Kovinotehna S. P. 38.
Na Brdu pri Kranju je minulo soboto popoldne predsednik države Milan Kučan sprejel najboljše slovenske maturante in maturantke. Med 146 maturanti iz vse Slovenije, ki so na zrelostnem izpitu zbrali 30 točk in več, so bili tudi 4 sedaj že bivši dijaki Gimnazije Šolskega centra Velenje: Matija Žerdin, - mimogrede -eden od dveh maturantov v Sloveniji, ki je zbral pri izpitu iz matematike na višji ravni vse možne točke, Nika Lendero, Tina Močilnik in Urška Trebičnik (Urška je dosegla med vsemi slovenskimi maturanti največ točk pri biologiji).
V nagovoru je Milan Kučan poudaril, da srečanje z sred-
nješolci, ki so dosegli boljši uspeh od drugih njihovih sošolcev, ni priložnost za veliko besed. Kajti, »Vaš maturitetni uspeh zgovorno govori o tem, da ste že precej pred maturo dokopali do spoznanja, da je znanje najboljši obet in zagotovilo za prihodnost. Tako za vašo lastno kot za prihodnost skupnosti, katere del ste ali boste postali.« Med drugim je ocenil, da naša šola ni slaba in tudi ne naš šolski sistem. Ni pa brez slabosti, ki jih bo potrebno odpraviti in tega se minister Gaber najbolje zaveda. Pri znanju ni razlik med veliki in malimi, kajti znanje je univerzalno in tu lahko postane Slovenija svetovna sila. Če se seveda za to odloči in se kot družba temu primerno tudi organizira. "Vi, mladi prijatelji, najbolje veste, da ta pot ni lahka, terja precej truda in prizadevanj, tudi nemirnega in ust\>arjalnega duha.
Vaši uspehi in uspehih tistih pred vami, Slovenijo navdajajo z optimizmom in dobrimi obeti, da ne bo ostala na obrobju svetovnih dogajanj. Globalni trendi ne govorijo o brezobzirnem tekmovanju držav, idelogij, sistemov, govorijo o tekmi informacij in znanja za 21. stoletje. Slovenija je mlada država, kar pa pri zavarovanju blaginje človeka in matere Zemlje ni ovira. Ali bo znala izkoristiti priložnosti in kaj si bo izbrala za svojo priložnost ostaja vprašanje, na katerega Slovenija v šestih letih samostojnosti še ni jasno odgovorila." Ob koncu je izrazil prepričanje, da bodo kmalu s svojim znanjem pri oblikovanju tega odgovora sodelovali tudi najboljši maturanti, ki bodo v podobo Slovenije vnesli poleg znanja in svojega duha tudi svoj optimizem, prizadevnost, samozavest, svojo zavest in pripravljenost za tveganje.
Nekaj ur kasneje so nato v Križankah v Ljubljani na slavnostni proslavi najboljšim slovenskim maturan- . tom svečano podelili spričevala s posebno pohvalo.
Z Dnevom košarke, ki so ga pripravili v tem mestu pretekli petek ob 50-letnici prvih začetkov igre s košarkarsko žogo, so resnično potrdili, daje Šoštanj postal, kot so poudarili mnogi na slovesnosti, kije sledila športnemu delu, mesto košarke. Po dopoldanskih srečanjih med ekipami petih, šestih in osmih razredov osnovnih šol Velenja in Šoštanja, so popoldne po mnogih letih spet oblekli Elektrin dres igralci, ki so razveseljevali ljubitelje košarke v obdobju od 1950 do 1990. Gledalci so jim seveda za to, kar so pokazali med košema, prisrčno ploskali.
Veliko število gledalcev na večerni tekmi med "novo" Elektro in drugo najboljšo ekipo v državi Kovinotehno Savinjsko s Polzele je bil najboljši dokaz, da ljubitelji košarke v Šoštanju in tudi v celotni Dolini veliko pričakujejo od Elektre v novem prvenstvu. Seveda so bili v Šoštanju veseli, da so jim Polzelani polepšali njihovega Abrahama, kot tudi lepe umetniške slike, ki so jim jo podelili v spomin na to praznovanje. Sliko so košarkarjem podelili tudi odbojkaiji Šoštanja Topolšice. Za grenak priokus njihovega slavja pa je "poskrbela" košarkarska
Na prireditvi so spregovorili trije košarkarji, ki so igrali v različnih obdobjih. Marjan Kristan je predstavil srednji rod, Dušan Maličevič sedanji. Beno Lukman pa najstarejši rod.
S sprejema na Brdu pri Kranju. Med 146
najboljšimi slovenskimi maturanti so bili tudi štirje maturanti velenjske gimnazije, (foto: bobo)
zveza, saj se ji ni zdelo vredno, da bi se kdo izmed njih udeležil tega visokoge jubileja niti da bi jim poslal vsaj čestitko. Pred začetkom tekme se je vodstvo kluba s praktičnimi darili poslovilo od Nika Bogataja, Bojana Brešarja, Borisa Plešeja in Marka Mrzela.
Kljub premoči gostov je bilo srečanja vseeno zanimivo in mladi Elektrini igralci so tudi na tej tekmi spoznali, da se lahko od izkušenih Darka Mirta, pa tudi Vlada Rizmana veliko naučijo.
Praznovanje so nato nekdanji in sedanji igralci Elektrini ingralci in njeni
funkcionarji ter gostje nadaljevali v prostorih šoštanjske termoelektrarne, kjer so zanje pripravili kratek kulturni, v katerem so nastopili "Strašna Jožeta" in pevka Agata Šumnik Zgonec.
Vsi so prejeli tudi knjigo Matjaža Natka Mojih, naših
ju jubilejnega večera podelila zlati plaketi Matjažu Natku za aktivno delo v klubu od njegove ustanovitve do zlatega, Termoelektrarni Šoštanj za 35-let-no pokroviteljstvo in pomoč klubu, Osnovni šoli Biba Roecka za dolgoletno gostoljubje pri uporabi v njihove telovadnice za vadbo in tekme, bronasto plaketo pa so podelili prav tako domačinu Toniju Reharja za dolgoletno promocijo kluba.
■ Stane Vovk
50 let košarke v Šoštanju in hkrati z zanimanjem prisluhnili njegovi razlagi, kako je nastajala. Močan aplavz mu je bil gotovo najlepše priznaja in zahvala za trud, ki ga je vložil v to, da bo zanimivih pol stoletja košarke ohranjenih tudi naslednjim rodovom.
Predsednik Elektre Boris Dejanovič in podpredsednik Drago Skornšek sta v nadaljevan-