I BLED je letoviško mesto ob Blejskem jezeru, središče blejskega kota med Savo Dolinko, Savo Bohinjko in bregovi Pokljuke ter Mežaklje, z lepim razgledom na bližnje Triglavsko pogorje, Karavanke in Kamniške Alpe, ščiteno staro drevje. Blejski otok in grad sta med najbolj obiskovanimi znamenitostmi Slovenije. COL je bil že v starem veku naselje ob rimski cesti čez Hrušico. V abeceda Slovenije eden najslikovitejših in najlepših delov slovenske zemlje, ki ga je Prešeren imenoval podoba raja. Blejsko jezero v hudi zimi zamrzne. Kotanjo je končno izoblikoval bohinjski ledenik. V zahodni polovici jezera leži otok 20 metrov nad gladino, na njem stoji cerkev iz 15. stoletja z „zvonom želja“. V njej so izkopanine ilirskega naselja in staroslovenskega grobišča. Muzejska zbirka nabožne umetnosti je v cerkvi in v bivši proštiji. Blejski grad na hribu se vzdiguje z navpično steno iznad severnega dela jezerskega brega. To je baročna stavba, ki pa kaže značilnosti srednjeveške utrdbe, z dvema dvoriščema in zavarovanim dostopom. V kapeli so baročne freske, v gradu pa muzejske zbirke: izkopanine z Bleda, listine, pohištvo, posoda in orožje. Na sedlu pod gradom je staroslovensko gradbišče in za- srednjem veku je stal tu grad za varstvo prehoda: cesta je šla pod grajskim obokom, kar je dalo vasi ime Podvelb. Sedanje ime pa izvira od pobiranja colnine. Še danes je Col pomembno cestno križišče. Tu teče tudi planinska transverzala. DOMŽALE so industrijski kraj na domžal-sko-kamniški ravnini, ki se je zaradi ugodne prometne lege, bližine Ljubljane in številne delovne moči iz okolice zelo hitro razvil. Zanimivost kraja je zlasti slamnikarstvo: konec 18. stoletja se je razvilo kot domača obrt. Tu stoji tudi oddajnik RTV Ljubljana. KRANJ je staro središče Gorenjske v slikovitem položaju na skalnem pomolu med dolino Save in kanjonom Kokre, s katerega se novi deli širijo na ravno Kranjsko in Sorško polje. Zanimiv je stari del mesta, gotska župna cerkev, cerkev na Pungrtu, Plečnikovo stopnišče, Prešernov spomenik pred gledališčem, novi most čez Kokro, Prešernov in Jenkov nagrobnik v Prešernovem gaju, muzeji, šmartinska cerkev z deli Layerja, Langusa in Stroja, ter šenpetrski grad v Stražišču. LJUBLJANA je zgodovinsko mesto v tako imenovanih ljubljanskih vratih, kjer je starodavni naravni prehod iz Srednje Evrope čez Kras v Sredozemlje in iz Alp po Posavju v Podonavje. To je politično, cerkveno, kulturno in gospodarsko središče Slovenije, glavno mesto Republike Slovenije in prometno križišče. Staremu mestnemu jedru je vtisnila najmočnejši pečat baročna doba. Zanimivosti ima Ljubljana dovolj: tako ostanek starodavne Emone — rimski zid na Mirju in ob univerzitetni knjižnici — srednjeveški del mesta pod gradom, tržnice, portal semenišča z gigantoma, Vodnikov trg, ob Krekovem trgu hiše na nekdanjem obzidju, dvostolpno stolnico s kupolo, škofijsko palačo, rotovž, Robbov vodnjak kranjskih rek, Mestni trg z gosposkimi starinskimi hišami, baročna pročelja in obokana dvorišča, cerkev sv. Florijana, Levstikov trg s šentjakobsko cerkvijo, Trg francoske revolucije, univerzitetno knjižnico, univerzo, grad, s katerega je razgled do Alp in kraških planot, sodno palačo, frančiškansko cerkev, nebotičnik, uršulinsko cerkev, park Zvezdo, Dramo in Opero, Cekinov grad, drsališče in športni park, Narodni muzej, Narodno in Moderno galerijo, pravoslavno cerkev, Tivoli, živalski vrt, botanični vrt in Žale. Slika na naslovni strani: Zasneženi hlev na Vogarju, v fuži-narskih planinah nad Bohinjem. r----------------------------> {/sc pcai/icc! L____________________________J Zadnja škofovska konferenca v Rimu je izdala nov dokument o človeških pravicah. „Hočemo povzdigniti glas,“ so rekli škofje, „ v imenu vseh tistih, ki nimajo glasu in trpijo krivico.“ Listina navaja najbolj ogrožene človeške pravice: ■ pravico do življenja, ki jo kršijo splav, pospešitev smrti iz usmiljenja, in vojne; ■ pravico do prehrane: zaradi podhranjenosti še vedno umira na milijone ljudi; ■ pravico do pravične gospodarske delitve; B pravico do svobode tiska in besede; ■ pravico do pouka; ■ pravico do enakosti med rasami; B pravico do politične svobode: „Nihče, tako posamezniki kot skupine, se ne bi smel nikdar bati, da bi ga iz političnih ali gospodarskih razlogov prijeli, mučili ali zaprli; treba se je odpovedati vsaki obliki zasledovanja in nasilja in jetnike pomilostiti ali osvoboditi.“ H pravico do verske svobode: „To pravico danes odklanjajo ali zatirajo različni politični sistemi, ki ovirajo bogočastje, versko vzgojo in socialno delovanje Cerkve.“ Škofje pozivajo vse vlade, da priznajo versko svobodo v besedi in dejanju in preprečijo, da bi bili verni potisnjeni na stopnjo občanov drugega razreda. Zanimivo je, da so si bili o brezpogojni nujnosti teh zahtev edini vsi škofje, tako tisti iz Južne Amerike kot tisti iz dežel Vzhodnega bloka, tisti iz dežel „tretjega sveta“ kot tisti iz Evrope in Severne Amerike. Razumljivo je, da se mi kot kristjani prizadevno zavzemamo za te zahteve škofov in z vsem srcem soglašamo s slehernim nenasilnim uresničevanjem naštetih pravic kjer koli po svetu. Prav tako je razumljivo, da smo kot slovenski kristjani še posebno zavzeti za to, da bi naš narod vse te pravice čimprej dobil, tako znotraj državnih mejš, kot ob njih zunanjem robu. o Ko se ob koncu leta oziramo nazaj, moramo ugotoviti, da se je v tem letu prostor svobode doma spet zožil, zlasti v dveh smereh: na področju pouka in vzgoje, ko se vsiljuje vsem študirajočim, od osemletke do univerze, marksizem kot edini znanstveni nazor, in na področju odnosov do vere in Cerkve, ko se že vsak korak proglaša za klerikalizem: sem spadajo napadi na Odprto pismo jugoslovanskih škofov v lanski jeseni; prepoved slovenske vlade, da bi v Sloveniji zbirali pomoč za fond Lačni otrok; spotikanje ob cerkvene vrtce in „cerkvene strokovnjake“, ki se ukvarjajo z izleti, športom, mladinskimi klubi in pomočjo ostarelim občanom; in zlasti afera okoli „Družine“ in „Ognjišča“. Poznavalci razmer vidijo v takšnem ravnanju domačih oblasti predvsem poskus, dokazati občanom svojo moč, zlasti ker se trenutek odhoda državnega poglavarja neizprosno bliža. Nikomur ni neznan preplah naših ljudi domä zaradi možne sovjetske zasedbe Jugoslavije po Titovi smrti. Mednarodni strokovnjaki odgovarjajo, da ta strah ni upravičen predvsem zato, ker bi se s sovjetsko zasedbo Jugoslavije porušila vsa povojna gradnja odnosov med Zahodom in Vzhodom, kar pa Je na odru mednarodnega dogajanja malodane nemogoče. naša luč 1974 1 0 mesečnik za slovence na tujem leto 23 december 1974 Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Dr. Janez Hornböck. Založba; Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta. Naročnina: Anglija 2 angl. f. Avstrija 70 šil. Belgija 170 bel. fran. Francija 17 f. fran. Italija 2000 lir Švica 15 š. fran. Nizozemska 11 n. gold. Nemčija 14 n. mark švedska 17 š. kron Avstralija 4,5 av. dol. Kanada 6 kan. dol. ZDA 6 am. dol. Razlika v cenah je po- gojena zaradi neenakih poštnin v posameznih dr- žavah in različnih deviz- nih preračunavanj. Naročnike sprejemajo po- verjeniki in uprava „Naše luči“. Uredništvo in uprava: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Austria. Printed in Austria -tudi doma teče življenje naprej— ANHOVO. — Tovarna „Slonit" je postavila na glavni dimnik za od-praševanje rotacijske peči ogromen filter, ki zajame dnevno od 100 do 150 ton prahu. S starim so uspeli ujeti le okrog 30 ton. Prav tako so montirali filtre na pakirnici cementa in štirih drugih najbolj občutljivih krajih. S tem so izboljšali pogoje dela in zavarovali okolico pred onesnaženjem. ANKARAN. — Gradnja nove slovenske obalne ceste je še vedno daleč pred nami. Položaj pa se je precej zboljšal ob dograditvi „ankaranske deteljice". Promet se s podvozi in nadvozi hitro in nemoteno odvija brez zastojev. Prav to križišče je bilo trd oreh v turistični sezoni, ko je bilo treba v vročini čakati po uro in več. Z rešitvijo tega vozla pa se odpirajo novi v Kopru in Izoli. BELTINCI. — Župnija Beltinci v Prekmurju je gotovo versko ena najbolj močnih v Sloveniji. 70 družin, ki imajo živeče duhovnike, je dokaz njihovega življenja po veri. To se odraža tudi ob nedeljskem obisku sv. maše, obisku verouka in karitativni dejavnosti. Tudi organizacija dela je zelo lepo urejena, ki jo vodi župnijski svet. Sedaj so obnovili velik prezbiterij v smislu nove liturgije. Duhovniki pa pripravljajo božično svetoletno tri-dnevnico. BREŽICE. — Po zgraditvi novega betonskega mostu čez Savo pri Čatežu so obnovili še stari železni most za lokalni promet; saj hitreje povezuje prebivalce Brežic, Krške vasi in Cerkelj. CELJE. — Celjska mestna hranilnica, ki sedaj deluje kot podružnica Ljubljanske banke, slavi 110-letnico svoje ustanovitve. 14. aprila 1864 je bil z odlokom glavarstva potrjen statut. Dvajset let pozneje so zgradili svoje poslopje, ki je veljalo za najlepše v Celju. Leta 1889 so ustanovili „sklad za po-plavljence", leta 1924 pa je bil ustanovljen poseben sklad za omi-Ijenje stanovanjske bede. Hranil- nica je veliko pomagala tudi kmetom, študentom s štipendijami, mladim umetnikom in mnogim posameznikom. Ob tem jubileju je bila pripravljena zanimiva numizmatična razstava. DRAVOGRAD. — Dravograjska občina izdaja svoje glasilo „Naše delo“. Z njim želi obveščati svoje občane. Prva naklada je bila tiskana v 2000 izvodih z željo, da bi prišla v vsako hišo. GORNJA RADGONA. — Ob občinskem prazniku so občani slavili svoj uspeh. Starši in družbene organizacije so svojim otrokom podarili novo šolo, ki so jo zgradili z lastnimi sredstvi. Šolarji so se preselili iz utesnjenih grajskih učilnic v novo šolsko poslopje s 36 učilnicami, kabineti, telovadnico, kuhinjo in uradnimi prostori. Učenci so pripravili kulturni program, ki so ga združeni pevski zbori še popestrili. HALOZE. — Obiranje grozdja se je zavleklo do konca oktobra zaradi slabega vremena. Kmetijskim zadrugam so priskočile na pomoč delovne organizacije in šole. Ker je začelo grozdje gniti, ga je bilo treba hitro obrati. Sadna letina v Halozah je bila letos zelo bogata, tako da so jabolka porumenila sadovnjake. Kmetje pridelka ne morejo prodati, ker ga nihče ne odkupuje razen „fičko-promet", pa še ta si sadje lahko sam nabere za majhno odškodnino. ILIRSKA BISTRICA. — 7. novembra so se ob 25-letnici Zveze slepih zbrale kulturne skupine slepih iz Maribora, Celja in Ljubljane, Instrumentalni trio Marondini iz Kranja ter mladina Zavoda slepih in slabovidnih iz Ljubljane. Skupaj in posamezno so zapeli več pesmi in se tako medsebojno obogatili. Enako srečanje so ponovili v Kulturnem domu v Trstu. Obenem se Dva prizora iz Celovca: zgoraj zmaj na Novem trgu sredi Celovca, spodaj obnovljeni deželni dvorec. Slike od desne na levo: Bohinjsko jezero v snegu; godbeniki in drsalci na poledenelem Blejskem jezeru. dogovarjajo za simpozij slepih v Ljubljani. JESENICE. — Jeseniška železarna ima v samskih domovih prostora za 450 delavcev. Na tem območju primanjkuje moške delovne sile in jih zato vabijo iz južnih republik. Za boljše počutje samskih delavcev železarna preureja samske domove v garsonjerskem stilu. KAMNIK. — Letos mineva že šesto leto, odkar je po kamniški progi peljal zadnji vlak. Tovorni promet je v tem času sicer nekoliko nazadoval, za industrijski razvoj pa kaže na izboljšanje. Zaradi obremenjenosti cest in počasnega odvijanja predvsem v prometnih konicah pripravljajo načrte za obnovitev potniškega prometa, ki bi zelo prav prišel predvsem delavcem, ki se vozijo v Ljubljano na delo. Enake načrte z železnico imajo v Slovenj Gradcu. KOPER. — Za Vse svete je bilo na koprskem pokopališču posebno srečanje, ki ga je pripravila koprska veroučna skupina na temo „Smrt, strah ali upanje“, ter bogoslužje božje besede. Škof Jenko je posvetil oltar v obnovljeni pokopališki kapeli v Kopru. Ta je vrsto let služila kot skladišče. Pred časom pa so jo vrnili koprski župniji. Sedaj bo služila bogoslužnim opravilom za rajne. KOZJANSKO. — V občinah Šmarje pri Jelšah in Št. Jurij ob južni železnici, ki sta bili najbolj prizadeti ob letošnjem potresu, živi še (Dalje na 10. strani) ^--------------cecitna to&u M>!-------------------------- Kadar lisica govori goskam, rada poudarja njihove samoupravne pravice. Zakaj zamerimo drugim, če niso takšni, kakršni bi bili radi mi? Kadar zaslišite glas „Držite tatu!“, primite za vsak primer najprej tistega, ki vpije! Nekatere tovariše moramo čimprej pozabiti, da bi nam lahko ostali v lepem spominu. Šolska kvalifikacija je povsem nepotrebna — posebej, če je sploh nimamo. Plazilci pogosto dosežejo visoke cilje. Marsikdo ima svojo lepšo prihodnost v tujih žepih. Prihodnost je precej negotova za vse tiste, ki več mislijo na preteklost kot na sedanjost. V________________________________________________________ J pogovor tega mesera vsega imam, samo mame ne! Revija „Otrok in družina" je objavila nekaj pisem fantov in deklet sedmega in osmega razreda osnovne šole, katerih starši so odšli na delo v tujino, sami so pa ostali doma. Zdi se nam primerno objaviti sedajle v predbožičnem času to javno izpraševanje vesti, saj bo imelo mogoče tudi temu ali onemu kaj povedati. Največ otrok, ki ostajajo brez mame in očeta, je na tistih področjih Slovenije, kjer je najvišji odstotek v tujini zaposlenih ljudi. To je Pomurje. V Murski Soboti je 21% takšnih otrok, v Lendavi 30%, v Ljutomeru 10%, v Gornji Radgoni 13%, v Sv. Lenartu 18%, v Ptuju 14%, v Ormožu 11% in v Ribnici 15%. Med temi otroki jih je doma brez očeta kar 75%, brez matere 11%, brez obeh staršev 13%. 35% teh staršev piše otrokom le redko, 40% jih obiskuje poredkoma, 6% svojih otrok sploh ne obiskuje. Med starši so tudi taki, ki so se izgubili v svetu, otroci pa so ostali na ramenih občine. Pa poglejmo pisma! Vsega imam na pretek, le mame ne Živim s staro mamo in z bratom. Vsega imam na pretek. Samo tistega ne, kar bi najbolj potrebovala. Mame! Še ko sem bila čisto majhna, sta odšla oče in mati na delo v Nemčijo. Spominjam se, kako sta se starša po štirinajstdnevnem dopustu odpravljala nazaj v tujino. Prišel je čas, ko smo se morali posloviti. Z mamo sva si segli v roko, se poljubili in spregovorili tistih nekaj poslovilnih besed. Obema so solze zalile oči. Potem sva se razšli. Nekaj minut zatem sem odšla v šolo. Tja sem prišla še vsa objokana. Ko sem prišla v razred, me je mnogo sošolcev vprašalo, kaj mi je. Le s težavo sem povedala, da je odšla mama nazaj v Nemčijo. Potem pa so se mi spet ulile solze, saj nisem mogla prenesti tiste lepe besede: mama. prižgimo adventno luč! Večkrat zavidam tistim otrokom, ki imajo mamo doma. Vem, da tisti, ki imajo mamo doma, ne morejo razumeti, koliko pomeni mama. Ampak če jo vidiš trikrat ali štirikrat na leto, ti pomeni veliko več. Vem, da bo zame najsrečnejši dan, ko bom slišala iz maminih ust: „Tako, zdaj bom pa za vedno ostala doma.“ Očka v Švici Nisem se še dovolj zavedala, ko mi je dal očka roko in odšel v Švico na delo. Ravno sem začela hoditi v šolo, ko je odšel v tujino. Vedno pogosteje se ga spominjam. Dostikrat bi mu rada kaj povedala, pa mi ni mogoče. Ko pride domov, ima veliko dela, zato nima nič kaj dosti časa ne zame in ne za najin pogovor. Usedem se k njemu, rada bi mu odprla srce, on pa odhiti za delom. To je res, da mi prinese vse, za kar mu pišem, a to mi ne zadošča. Velikokrat ga vprašam, zakaj ne bi ostal kar doma. Skuša me prepričati, da mora nazaj, ker bi rad še kaj več zaslužil. Silno si želim, da očka ne bi šel več v Švico. V tujino zaradi nove hiše Prvih otroških let se bolj malo spominjam. Danes vem, da je bil tisti čas najlepši. Imela sem očeta in mater. Vsi so me imeli radi. Takrat smo imeli staro, s slamo krito hišico. Kadar je deževalo, je slamnata streha puščala, jaz pa sem jokala, ker je voda kapljala na posteljo. Treba je bilo zgraditi novo hišo. Denarja ni bilo. Oče je moral od doma. Občutila sem prvo bolečino. Rada sem imela očeta, pogrešala sem ga. Kmalu za njim je odšla še mama. Doma sta ostali le stara mama in starejša sestra. Po dveh letih sta se mama in oče vrnila. Bila sem presrečna. Še danes imam nekaj igrač, ki sem jih takrat dobila. (Dalje na str. 8) ADVENT Z vsakim adventom začenjamo novo cerkveno leto, novo leto „božjega usmiljenja". V adventu spet zadoni v naših ušesih in v našem srcu beseda od zgoraj: „Ura je že, da od spanja vstanemo! Noč se je pomaknila in dan se je približal. Odložimo torej dela teme in si nadenimo orožje svetlobe!" Cerkveno leto ima namen nam s svojim bogoslužjem božje življenje dajati in ga razvijati. Življenje, ki je bilo v nas vsejano s krstom, naj se v vsakem nanovo začetem cerkvenem letu razvije z novo močjo! To velja tudi za advent. Sedanji advent je torej čas med „adventom", ki je že bil, in „adventom", ki še bo: to je Gospodov prihod v nas po tem, ko je Gospod že prišel na zemljo, in pred tem, ko bo ponovno prišel. Med obema prihodoma obstaja še nevidni, vedno znova se uresničujoči Gospodov prihod v človekovo srce po milosti. Prihod Boga po milosti v naša srca je glavna vsebina obhajanja adventa. Advent ima za svoje središče sedanjost. Vsi smo kakor v čakalnici večnosti. Ne smeli bi se povsem udomačiti v železniški restavraciji časnosti. Sedaj v adventu bi nas, zemeljske romarje, moralo globlje prešiniti domotožje po naši pravi domovini. Morali bi v noči tega sveta prižgati adventno luč, čeprav smo morda globoko zablodili v temo življenja. BOŽIČ Za Veliko nočjo je praznik Gospodovega rojstva največji praznik krščanstva. Božič Ima za svojo vsebino skrivnost božjega učlovečenja. Praznike cerkvenega leta obhajamo kot sedanjost, kot „danes" in ne le kot spomin na preteklost. Ker je o božiču od mrtvih vstali v evharistiji med nami, je med nami nekaj njega kot otroka. Zato po pravici klečimo pred jaslicami, posebej pa še pred živimi jaslicami Kristusove evharistične navzočnosti. To je pravi krščanski način obhajanja praznikov. Na božič „se spominjamo" in hkrati „imamo" in na sebi doživljamo nekaj odločilnega: da se je z Jezusovim vstopom v zgodovino Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Odkar je Jezus vstopil v zgodovino, je brezbož-nost sveta končana: sveta ni več brez Boga. Božični praznik nam kliče z vso blago močjo: „Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje." To in samo to je pravi, globoki temelj in studenec vsega božičnega veselja. Samo od tukaj navsezadnje priteka ves sijaj božične luči v mnogokrat tako temno noč človeškega življenja. Vsa bleščeča božična drevesca in vsi božični darovi, vsa bajna razsvetljava, v katero se za božič zagrinjajo evropska mesta, vse to bi ne moglo v srcih ljudi prebuditi tistega, kar verujočemu človeku prinaša angelovo oznanilo, izrečeno betlehemskim pastirjem: „Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, veselje za vse ljudstvo: rodil se vam je danes v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod." Anton Strič hei, pastirci, hej, pastirci! V veži je zaropotalo in Samo in Matej sta prišumela z veliko lepo smreko. Ja, stric jima je izbral zares lepo drevo! Ko sta se v kuhinji nekoliko ogrela in popila čaj, so se vsi lotili dela. To je bilo nestrpnega tekanja in šumenja po hiši! Samo je skoraj odvlekel očeta v klet, kjer so imeli spravljen mah. Malči je odšla v kuhinjo, kjer sta z mamo pripravljali sladke obeske za božično drevo. Medtem pa je Matej že pokril tla ob steni s papirjem, vse do televizorja in do peči. Ko sta prinesla očka in Samo iz kleti mah in polena, so pričeli oblikovati pokrajino. Nekaj votlin, pa jezero. Samo in Matej sta skrbno pazila, da bi bila pokrajina videti čimbolj naravna. Naredila sta celo nekaj dre- v šoli evangelista luka tiste dni je izšlo povelje Tiste dni je izšlo od cesarja Avgusta povelje, naj se podpiše ves svet. Po današnjih računih je bilo to najbrž leta 748 od ustanovitve Rima ali šest let pred današnjim štetjem let. Ko je scit-ski menih in kasnejši opat v Rimu Dionizij Mali vpeljal leta 532 krščansko štetje let, se je pri računih zmotil vsaj za šest let. A ta napaka je seveda glede resničnosti Kristusovega rojstva brez vsakega pomena. Glede meseca Jezusovega rojstva ne vemo iz evangelijev ničesar, upravičeno pa domnevamo, da so izbrali Rimljani za štetje prebivalstva tak letni čas, ko ljudje niso imeli dela na polju: v poštev je prihajal skoraj izključno samo december. Cerkev je izbrala za praznovanje Kristusovega rojstva 25. december zato, ker so ta dan pogani obhajali praznik „rojstva nepremagljivega sonca“: na ta način je nadomestila poganski praznik s krščanskim Avgust je bil rimski cesar od leta 31 pred Kristusom do leta 14 po Kristusu. „Ves svet“ pomeni rimsko cesarstvo, ki je obsegalo skoraj ves tedaj znani svet. Popisovanje je skušalo ugotoviti število ljudi in njih premoženje, da so mogli potem odmeriti osebni davek in davek na nepremičnine. Po ohranjenih zgodovinskih virih se je vršilo popisovanje pod Avgustom trikrat: leta 28 in 8 pred Kristusom in leta 14 po Kristusu. To prvo podpisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. V*__________________________________ To popisovanje je bilo prvo v vrsti popisovanj, ki so se vršila samo po vzhodnih provincah rimskega cesarstva vsakih 14 let. Omenjeno popisovanje se je vršilo leta 10/9 pred Kristusom, raztegnilo se je pa čez več let. Vodil ga je rimski vojskovodja Publrj Sulpicij Kvirinij. In hodili so se vsi podpisovat: vsak v svoje mesto. Vsakdo je moral iti v tisti kraj, kjer je imel svojo posest. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, gor v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz Davidove hiše in rodovine — da bi se podpisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. V Betlehemu so imeli potomci Davidovega rodu v tistem času nekaj posesti. Zaradi tega sta morala Jožef in Marija na 15 km dolgo pot v Betlehem. Pot jima je vzela tri do štiri dni pešhoje ali ježe na oslu. Marija je šla z Jožefom v Betlehem, ker so morale pri popisovanju po cesarjeveh predpisih spremljati svoje može tudi žene. Verjetno sta se Jožef in Marija v Betlehemu zadržala več časa. Ko sta bila tam, se je dopolnil čas poroda. Tako se je izpolnila prerokba preroka Miheja iz 8. stoletja pred Kristusom, da bo Odrešenik rojen v Betlehemu. r--------------------—- In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. Beseda „prvorojenec" ne pomeni nujno, da je imela neka žena več otrok: v svetem pismu pomeni ta beseda isto kot „Bogu posvečen“. Ko je ob izhodu Izraelcev iz Egipta (okrog i. 1200 pr. Kr.) pomoril angel po-končevalec vse egipčanske prvorojence, je pustil izraelske pri življenju: s tem so pa ti zadnji postali božja last. Vsaka izraelska družina je morala zato odkupiti svojega prvorojenca od templja. Jasli so bile nepremakljive, bodisi kamnite, bodisi viseče na steni, zato so morale nujno stati v hlevu ali v votlini, v kateri je imela živina v hudem mrazu ali v dolgotrajnem deževju zavetje. Sem so se zatekali tudi ljudje, če je bilo prenočišče že zaprto. Zanesljive zgodovinske priče potrjujejo, da je bila votlina, v kateri je bil Jezus rojen, na vzhodnem pobočju griča, na katerem stoji Betlehem. „Prenočišče", današnji orientalski „kan", je bil velik, štirioglat, ograjen, nepokrit prostor, kjer so dobile zavetje potujoče karavane. Na vzhodni strani je stalo nekaj zaprtih prostorov za premožnejše potnike, ostali so si poiskali prenočišče pod pokritimi, a odprtimi stebreniki ob stenah ali pa na obširnem dvorišču med živino. Zaprti prostori so bili zaradi množice potnikov zasedeni ali pa nista imela Jožef in Marija denarja za najemnino. Skupna ležišča pa za porodnico niso bila primerna. Zato sta se zatekla v votlino. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. V.__________ Poleti, pogosto pa tudi pozimi, je ostajala živina na prostem. Da so jo pastirji varovali pred tatovi in zvermi, pa tudi zato, da so jo imeli skupaj, so jo ponoči segnali v ograde iz kamna, zidu ali trnovih vej. Stražili so jo pastirji v šotorih, kočah iz listja ali celo v trdnih stolpih. In glej, Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je osvetila in so se silno prestrašili. Dvakratna ponovitev besede „Gospodov!" hoče povedati, da gre pri tem za nadnaravno razodetje. Angel jim je rekel: „Ne bojte se! Zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: danes se vam je rodil v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod.“ V tem trenutku se je zgodilo to, po čemer je človeštvo vedno hrepenelo in po čemer bo dokončno ozdravljeno. Trojna oznaka Jezusa (Zveličar, Kristus, Gospod) hoče poudariti važnost dogodka. „In to vam bo znamenje: našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.“ Pastirji bodo spoznali Odrešenika po njegovem uboštvu. V njegovo božanstvo pa morajo verovati. In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!“ Množica angelov razodene v dvovrstičnem spevu zadnji smisel odrešenja: Bogu je bila dana slava, ljudem na zemlji pa prinešen mir. ______________________________) ves \n grmičkov iz drobnih vejic. Nazadnje sta ob steno za hribi prislonila še na velik kos lepenke narisano mesto in stopila v stran, da si ogledata to, kar sta ustvarila. „Poglej, očka, kako je lepo!“ je vzkliknila Marjanca. „Veš, Matej, da so vse tri votline tako lepe, da se spldh ne morem odločiti, v katero bi dala Sveto družino.“ „Kar v sprednjo jo bova dala, da se bo najbolje videla!" mu je odgovoril brat. Zdaj sta prišli v sobo tudi mama in Malči s polnimi skledami dobrot, navezanih na niti. Kar nista še mogli načuditi lepi pokrajini, ki sta jo naredila Samo in Matej. Tudi očka je končal s povezovanjem in skupaj z Matejem sta skrila drobne lučke po votlinah, ob jezeru, sredi jase, ob ognju, soteski in (Dalje na str. 9) V J fofcsft MMn [C cöfeft Sin, O-, Mduitotb te! It nam fe fta t2J t/tSlfo/ veteUmfi te! fidne peUacic btifytfya vtselia I/ foŽ%M u% MH/olettoi &MCf> vam xdz vasi duUtmLUi (Nadaljevanje s str. 5) Mislim, da je bil to nepozaben dan moje mladosti. Oče ima v Nemčiji svojo družino Mnogo otrok je na svetu, ki nimajo staršev ali, ki imajo samo mamo ali očeta. Takšni otroci imajo malokdaj sončno otroštvo. Tudi jaz sem brez očeta. Živi v Nemčiji in ima družino. Medve z mamo živiva pri družini, ki je z nama dobra. Imava sobico brez peči. Pozimi me v njej zebe, zato se učim v kuhinji naše gospodinje. Vedno sem si goreče želela, da bi videla očeta, čeprav naju je zapustil tako sami. Pred dvema letoma se mi je želja uresničila. Bilo mi je že enajst let, ko sem ga prvič srečala. Nisem se ga razveselila. Ne vem zakaj ne. Mogoče zato, ker mi je bil čisto tuj. Mogoče zato, ker ni prišel prej, da bi me videl, spoznal in da bi jaz videla in spoznala njega. Oče je umrl, mama je v tujini Kdorkoli me sreča, se mi nasmehne. Zdi se mi, da me imajo vsi radi. Tudi jaz sem vedno nasmejana, prijazna. V razredu sem priljubljena, sošolke občudujejo moje obleke, moje šolske potrebščine. Najbrž mi jih zavidajo. A ko bi le vedeli, da nosim v srcu bolečino in da me ni treba zavidati. Osamljena sem. Že v prvi mladosti sem slišala med očetom in materjo sam prepir. Mati se ni mogla prilagoditi na očetovem domu, oče pa je pil. Iz prepirov se je rodil pretep. Prepirov ni bilo konca. Oče se je odločil, da gre delat v Maribor. Takrat sem videla, da je žalosten. Povabil me je s seboj, jaz pa sem se stisnila k mami. Domov ni več prišel. Ko smo ga nekoč obiskali, sta se oče in mama spet sprla. Mama je bila brez denarja, midva z bratom pa sva morala v šolo. Mama je sklenila, da gre v tujino. Z bratom sva onemela. Ostala sva brez očeta in brez matere. Da ne bi prehodila vsak dan do šole dvanajst kilometrov, so se naju usmilili mamini starši. Tako je naša družina razpadla. Mama je pisala lepe kartice in pošiljala lepe obleke, oče se nam je le redko oglasil. Nekoč pa je prišlo sporočilo, da je umrl v valovih Drave. Delal je na mostu in padel v motne valove. Bila sem žalostna. Bil je grčb, a upala sem, da bo nekoč nehal piti in da bo še dober oče. Mama je še v tujini. Se vedno sva z bratom pri starih starših. Imava lepe obleke in dovolj hrane, vendar sem žalostna. Ko slišim druge otroke, kako kličejo očeta in mater, me stisne pri srcu. Zakaj se tudi jaz ne morem nasloniti na mamino ramo, se ob njej nasmejati in razjokati? Zakaj moram vsak dan klicati le stare starše, tete in strice? Koliko stvari nosim v srcu, ki bi jih rada zaupala staršem. Saj mi mama piše in jaz njej, a papirju ne morem zaupati. Ko nas mama obišče, je lepo, a skoraj nikoli nisva sami. Včasih se mi zdi tuja. Ko pove, da se bo vrnila v tujino, se ne morem več pogovarjati. Pri sorodnikih sem bila odveč Ko mi je bilo pet let, sem morala zapustiti dom, kajti oče in mati sta odšla v tujino, midva z bratom pa k sorodnikom. Jaz sem šla k mamini sestri, brat pa je ostal pri očetovi sestri. Mamina sestra je bila z mano dobra, da sem včasih na svoje starše kar pozabila. Vendar ne za dolgo. Po petih mesecih sem močno zbolela. Mati se je morala vrniti iz Nemčije in ostala je doma mesec dni. Zaradi velikega domotožja sem se preselila k očetovi sestri, tako da sva bila z bratom skupaj. Vendar je bilo tam vse drugače. Stari oče je pil, vedno so se prepirali, mene pa je vedno zmerjal z grdimi izrazi. Mati in oče sta prišla v letu trikrat domov in prav tega sem se najbolj veselila. Vedno sem jima šla naproti k avtobusni postaji. Doma sta ostala kak teden, nato pa sta se vrnila. Takrat mi je bilo po eni strani težko, po drugi pa sem bila vesela. Oče je rad pil in vedno, kadar je bil pijan, je pretepal mater. Zato sem rajši videla, če ga ni bilo doma, ker nisem mogla prenesti, da je pretepal mater. Pri očetovi sestri sem bila dolga tri leta. Potem se je mati vrnila iz Nemčije in ostala je tako dolgo doma, da smo sezidali hišo. Ko smo sezidali hišo, je mati odšla nazaj v Nemčijo. Preselila sem se k drugi očetovi sestri, vendar sem bila tudi tam odveč. Tudi ta teta je zelo rada pila in, karkoli se je zgodilo, vsega sem bila vedno kriva jaz. Pri očetovi sestri sem preživela leto in pol. Zatem sem preživela spet eno leto pri stari mami in starem očetu. Oče me ni objel Nekaj let očeta nisem poznala. Štiri mesece po materini smrti je prišel bratov in moj oče v Jugoslavijo. Že dolga leta živi v Nemčiji. Tam se je zaposlil takoj po mojem rojstvu. Težko sem čakala, ko bom lahko prvič objela svojega očeta. Vsak večer sem zaspala z mislijo nanj. Želela sem si, da bi me vzel s sabo, da bi živela z njim, saj sem vendar njegov otrok. Toda to so bile samo sanje neizkušene deklice. Tistega dne se je pred našo hišo ustavil lep avto. Vsi smo vedeli, da se je pripeljal bratov in moj oče. Usuli smo se iz sobe. Z bratom sva stekla do avta, iz katerega je pravkar izstopil debel, plešast starejši mož. Objel je brata in ga dolgo stiskal k sebi. Nepremično sem zrla v ta prizor. Želela sem si, da bi tudi mene sprejel tako toplo. Stopila sem k njemu in mu ponudila roko. Hladno me je pogledal in prezrl mojo roko. Mimo mene je pogledal našo sosedo, svojo teto. Sladko se je nasmejal in jo objel. Vame je usekala bolečina. Nihče ni opazil, da sem odšla s solzami v očeh. Skrila sem se in dolgo, dolgo jokala. To so bile zadnje solze, ki sem jih potočila za očetom. Moje iluzije o lepem in srečnem življenju z očetom ni več. Grenka resnica je uničila sladke sanje. Nikoli več jih ne bo. Ostalo je samo sovraštvo do očeta, ki je in ni moj oče. r 1/i/lUil... • Brezbožni razum vam laže. Nesposoben je, da bi dal vašemu življenju smisel. Izdaja vas, zapira vas vase, pohablja vas, uničuje vas. — Stroj vam laže. Pravi, da vam je na uslugo, dejansko pa vas izkorišča in usužnjuje. — Denar vam laže. Domišlja si, da lahko v vsem zadošča in da vas lahko osvobodi, dejansko pa vas uklepa in vas ponižuje. — Obrnite hrbet tem žalostnim čarovnijam! Vrnite svetu zavest o Bogu in veselje, ki ga prinaša ljubezen! V________________________ O Kdor dela dobro, ne bo nikoli vedel za vse dobro, ki ga je storil. 9 Nočete poslušati glasu svoje vesti? Pazite, da ne umolkne v dušah vaših sinov! @ Tiste, vse tiste, ki so potisnjeni na rob vaše družbe sebičnežev in prebrisancev, tiste, vse tiste, ki nič ne proizvajajo in porabijo zelo malo, preveč revne, preveč slabotne, tiste, ki so se rodili pred vrati smrti, ki pa jih Bog najbolj ljubi, ali pobijte ali pa jim pomagajte živeti! r----------------------------------s\ drugod po pokrajini. Največ sta jih dala v mesto. Zdaj so prišle na vrsto figure. Marjanca je podajala iz škatle bratoma ovčke, pastirje in Sveto družino, sama pa je položila v jaslice figurico božjega Deteta. Medtem so ostali trije o-krasili božično drevo, ki se je zdaj kar iskrilo od zlatih kroglic, lampijončkov, pisano zavitih bonbonov in drugih dobrot. Hitro so še pospravili ropotijo, ki jim je ostala od dela. Mama je prinesla potico, ugasili so luč in ob razsvetljenih jaslicah so zapeli: „Hej, pastirci, hej, pastirci...“ in tako veseli pričakali polnoč, ko bo na zemljo prišel Jezus. (Po „Mavrici") tudi doma teče življenje naprej (Nadaljevanje s str. 3) vedno 40 družin pod šotori, 32 družin v avto-prikoticah, preko 300 družin pa živi v hišah, ki so predvidene za rušenje in se lahko vsak trenutek poderejo. KRANJ. — Letošnji sedmi mednarodni sejem obrti in opreme je bil med najboljšimi do sedaj. Pripravili so ga učenci raznih poklicnih šol in podjetja. Obiskovalcev pa je bilo znatno manj kakor v prejšnjih letih. Največ obiska je bilo zabeležiti pri učencih zadnjih razredov osnovnih šol. KRŠKO, — Astaltiranje ceste Celje—Zagreb preko Krškega je končno dovršeno in je cesta v celoti modernizirana. Dela so bila zelo težka na ozkih in kamnitih tleh, kjer je bilo treba traso razširiti. S tem smo dobili še eno važno magistralno povezavo z glavnimi centri. KRŠKO. — Tovarna papirja „Celuloza Krško" je podpisala pogodbo s tujimi tvrdkami za uvoz opreme in strojev. Z njimi bodo proizvajali beljeno in nebeljeno magneti no celulozo z zmogljivostjo 158 tisoč ton. Tako bo tehnologija poenostavljena in bodo dosegli boljši izkoristek lesa. Prav tako gradijo nove zmogljivosti za proizvodnjo papirja ter predelavo papirnih odpadkov. S tem se tovarna uvršča na drugo mesto v Evropi in peto na svetu. SV. LENART v Slov. Goricah. — Tovarna avtomobilov TAM iz Maribora začenja z gradnjo novih proizvodnih objektov pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah. Ta občina je že dodelila gradbeno dovoljenje in ustrezno zemljišče. Katficcurifr domet if% po svetu Z izvlečki iz slovenskih revij in časopisov, ki izhajajo doma in po svetu, skušamo zasledovati dogajanje med Slovenci. Za utemeljenost komentarjev in mnenj ne odgovarjamo. Iz podane snovi naj si bravci sami ustvarijo sodbo o življenju slovenske družbe! Op. uced. NAS TEDNIK HEiMATDIENST JE TREBA PREPOVEDATI! 6000 v koroško-rjave jopiče in krila oblečenih Korošcev in Korošic je sledilo v nedeljo (13. oktobra, op. NL) klicu Kärntner Heimatdiensta in dopoldne ob desetih pohitelo na Novi trg v Celovec na zbor nemške Koroške. Heimatdienst se je očitno zbal internacionalizacije slovenskega problema in je ta zbor organiziral z namenom, da bi se nemška Koroška distancirala od postopanja koroških Slovencev, ki doma v Avstriji ne najdejo več svoje pravice in si jo nameravajo poiskati drugod, pred mednarodnimi forumi. Čeprav je Novi trg po sklepu celovških mestnih očetov namenjen izključno rekreaciji in kulturnim prireditvam in zadevni sklep vsebuje izrecno prepoved političnih manifestacij, se Heimatdienstu očitno ni treba brigati za take odloke. Župan je dal prostor velikodušno na razpolago in prireditev celo požlahtnil s svojo navzočnostjo. Prav tako je bila na prireditvi cela partijska smetana ÖVP (desničarji, op. NL) in FPÖ (liberalci, op. NL), medtem ko ni bilo videti nobenega prominentnega socialista. Po himni „Vom Tal bis an die Gletscherwand klingt deutsches Lied im Kärntnerland“ („Od doline pa do stene ledenika odmeva na Koroškem nemška pesem“, op. NL) je spregovoril predsednik Zveze vindišarjev dr. Valentin Einspieler. Zaganjal se je proti trenutni šolski ureditvi, ki je za Slovence tako že minimalna, in jo označil kot velikodušno darilo in kot sredstvo za slovenizacijo. V svojih izvajanjih je šel celo tako daleč, da je zahteval na šolskem področju posebne šole in razrede za slovenske otroke, v katerih naj bi imeli pouk ločeno od k slovenskemu pouku neprijavljenih. Z drugimi besedami: zagovarjal je rasistično politiko apartheida, kot jo trenutno prakticirajo v Južni Afriki in Rodeziji, ki nasprotuje določilom Združenih narodov in konvenciji o človekovih pravicah! Funkcionar krščansko usmerjene ÖVP Einspieler je ostro napadel duhovščino, češ da uporablja pri veronauku preveč slovenščine in to menda tudi proti volji staršev. Kot podlago za izpolnitev manjšinskih pravic je zahteval diskriminatorično ugotavljanje manjšine. Končno Einspieler ne bi bil Einspieler, če ne bi tudi tokrat pletel tiste čudne teorije o vindišarjih. Očitno je pozabil, da so to njegovo teorijo šele pred nedavnim ugledni slavisti kot prof. Issatschenko prav razcefrali ter ugotovili, da vindišarskega jezika ni. Drugi govornik je bil predsednik Heimatdiensta dr. Josef Feldner sam. Šef Heimatdiensta se je penil predvsem proti tistim slovenskim aktivistom, ki so v zadnjem času napisali na stene šol in javnih poslopij to, kar bi morala Avstrija po državni pogodbi že zdavnaj storiti: namreč prepovedati Heimatdienst. Bombni atentat na nemškonacionalni Haus der Heimat v Miklavčevem je Feldner prav tako porinil v čevlje tako imenovanim „slovenskim ekstremistom“, čeprav medtem celo že ugledni in Slovencem ne ravno naklonjeni kriminalisti po dosedanjih indicijah sklepajo, da so radikalnonemški krogi pognali del tega poslopja v zrak zato, da bi imeli alibi za ščuvanje proti koroškim Slovencem. tootoUma si cisU^a vina! r ČUDNO JE, DA OVCE NAJRAJE IZVOLIJO ZA SVOJEGA DELEGATA VOLKA. „Baje bo treba dati kulturi prihodnje leto še več denarja kot letos!" „Drži, saj so ga v ta namen že letos šolam nekaj vzeli.“ POZNAM NEKOGA, KI NI NA SESTANKU NIKOLI ZASPAL — BIL JE VEDNO ODSOTEN. Govornikom ne dajajte vode, da ne bodo govori še bolj vodeni! ALI DOBI PES, KI PREVEČ LAJA. TUDI ODLOČBO O UKINITVI SVOJEGA DELOVNEGA MESTA? Babica pripoveduje otrokom zgodbo in konča: „In potem je vse tako bogato obrodilo, da so nastopili hudi časi." ČE NE BOMO MISLILI NA ENERGETIKO, BOMO SVETLO PRIHODNOST PREŽIVLJALI V TEMI. „Nič čudnega, da nam bo zmanjkalo papirja! Ali niste slišali, da tiskamo nove bankovce?" KRAMP IN LOPATA POSTAJATA NEPOTREBNA — DRUGEMU LAHKO KOPLJEŠ JAMO TUDI S PERESOM. „Doživeli smo čudež tehnike! Proti vsem pričakovanjem, mimo prizadevanj vseh stanovalcev in brez vsake pomoči je po dveh letih naše dvigalo spet začelo delati." PRVI OBČAN DRUGEMU O TRETJEM, KI NESE ZAVOJ ŠOLSKIH KNJIG IZ KNJIGARNE: „TA JE MORAL KAJ PONEVERITI, KER TAKO BREZ SKRBI KUPUJE ŠOLSKE KNJIGE!" Žena možu: „Imamo fižol na delavski način, to je, brez mesa!" v________________ PSI, KI LAJAJO, NE GRIZEJO. LJUDJE, KI GOVORIJO, NE DELAJO. Ko je bil vsega sit, je pa še umrl od lakote. PAMETNI ODNEHAJO, NEUMNI JIH PA POTEM TIRANIZIRAJO. Gost natakarju: „Takšen račun! Gotovo zaradi kaviarja ...“ Natakar: „Ne, zaradi kruha!" DA Bi REŠILI PROBLEM VEDNO POGOSTEJŠIH PROMETNIH NEZGOD NA SLABIH CESTAH, BOMO V BOLNIŠNICAH POVEČALI POŠKODBENE ODDELKE. Nekdo je protestiral, zakaj pravimo „delovno predsedstvo", ko razen enega nihče ne dela. Odgovorili so mu: „Že, ampak spati pa tudi ne morejo ..." ČUDNO JE, DA SE TAKO ŠTEVILNI LJUDJE, KADAR NIČ NE DELAJO, DELAJO, KOT DA DELAJO. Šef je dejal enemu svojih uslužbencev: „Prav rad bi Vas nagradil za Vaše izjemno dobro delo. Kdaj mi boste dali kakšno priložnost za to?" KO BOM IMEL VODE DO GRLA, ME NE VLECITE ŠE ZA NOS! Med pralnimi praški. Prvi: „Le zakaj nas imajo že toliko časa zaprte v skladiščih? Jaz bi šel že rad v trgovino!" Drugi: „Nikamor ne pojdeš, dokler nam ne priznajo take cene, ki je ne zaslužimo!" ZAKAJ NI V DVIGALIH SEDEŽEV? @ Ker so nam v naslednjih petih letih zagotovljene redukcije toka, bodo v dvigala rajši montirali pograde. Po Pavlihi „Sem se ustrašila, da so spet leteči krožniki. Pa samo nove cene gledajo." -------------------------—J KB Maribor pa je odobrila kredit. Gradili bodo 6000 m2 veliko halo za proizvodnjo bojlerjev in emaj-lirnico. LJUBLJANA. — Orgelski virtuoz Hubert Bergant je začel ciklus petnajst koncertov Bachove glasbe. Igral bo v stolnici, Št. Petru in Trnovem. Že prvi nastop je pokazal vso zbranost in študioznost. Vsakemu stavku je posebej premišljeno dodal svojstveno registracijo in dosegel izredno plastično doživetje. Igraje je obvladal najtežje stavke. Orgelski večeri uživajo izredno zanimanje in so polno obiskani. LJUBLJANA. — RTV Ljubljana bo zvišala radijsko naročnino od dosedanjih 13 na 25 dinarjev na mesec, televizijsko pa od 42 na 75 dinarjev. RTV opravičuje povišanje zaradi finančnih stroškov. Gledalci pogrešajo predvsem domače zabavno-glasbene oddaje, dobre filme in domače pesmi. Za mnoge bo povišanje hud izdatek v družinskem proračunu. LJUBLJANA. — Biro za poštne znamke pri skupnosti PTT podjetij je objavil program za leto 1975, ki zajema 42 priložnostnih znamk. Med najzanimivejšimi bodo „muzejski eksponati“. LJUBLJANA. — Na ljubljanski kliniki za kirurgijo srca so začeli uporabljati novo elektronsko napravo, ki jo uporabljajo pri srčnih operacijah. Z njo vgrajujejo v srce zaklopke in pospeševalce. Naprava pomaga bolniku, da lažje prebrodi krize. Izdelala sta jo ing. Branko Kocbek in medicinski tehnik Martin Hostnik. LJUBLJANA. — Mesec oktober je bil zelo deževen in tako so narasle vse reke. Sava je v okolici Bosanske Gradiške in Srbaca prestopila bregove in poplavila 280 tisoč ha. Na nasipih je delalo noč in dan preko 50 tisoč ljudi, da bi razmehčane nasipe utrdili in obvarovali večjih škod. Mnogi pridelki pese in koruze so ostali nepo-brani. Ovirana je bila tudi jesenska žetev. Vreme je prizadelo (Dalje na 34. strani) Predstavnikom obeh osrednjih organizacij je Feldner očital, da trosijo neresnične vesti o zapostavljanju koroških Slovencev v svet. Očitno se je zbal, da bi svet končno le zvedel preko koroških Slovencev za nacistično rovarjenje na Koroškem. Slovenske aktiviste, ki z dodajanjem slovenskih oznak nemškim napisom opozarjajo na zamudnost Avstrije, je Feldner imenoval „nevarne zločinske elemente“. Kot višek svojega govora je Feldner v zagovor dejavnosti Heimat-diensta razvil tisto teorijo, s katero je skušal Hitler v tisočletnem rajhu utemeljiti svoje vojne pohode: skrb za neomejeni obstoj življenjskega prostora koroških Nemcev! K tej trditvi mu je zbrana množica v rjavih oblekah celo ploskala! Tudi Feldner se je izrekel proti namenom koroških Slovencev, preko internacionalizacije slovenskega vprašanja poiskati primerno rešitev. Feldner je apeliral celo na Slovence(!), naj se odrečejo politiki svojih voditeljev, ki iščejo pravico tudi z zakonito pomočjo Jugoslavije. Da je bila mera nemškonacionalnih izgredov polna, je po Feldnerje-vem govoru množica rjavosuknježev večkrat zatulila: „Heil Kärnten, heil!“ Če smo že pri izgredih: v množici je bilo videti tudi napis, na katerem se je glasilo: „Veliki strup — slovenska gimnazija v Celovcu!“ Čeprav je ta izraz jasna kršitev paragrafa 302 kazenskega zakonika, ki prepoveduje ščuvanje proti narodnim skupnostim, in je bila policija na to tudi opozorjena, ni hotela ukrepati. Ta napis je nosil še ne desetleten otrok ... Prav tako je po prireditvi manjkalo samo za las, da ni naščuvana množica pretepla skupino ljubljanske televizije in skupino koroških slovenskih novinarjev, ki so povpraševali udeležence o nagibu, zaradi katerega so obiskali to prireditev. Duhovitega odgovora seveda ni mogel dati nihče... Naš tednik, Celovec, 17. okt. 1974, str. 1. D E L O rliiiii ZAGREBŠKI ŠKOF O ZAPOSTAVLJENOSTI VERNIH Kot je razvidno iz 3. številke biltena o sinodi, se je položaja Cerkve v socialistični državi na sinodi dotaknil tudi zagrebški pomožni škof Škvorc. Ko je govoril, in sicer v imenu jugoslovanske škofovske konference, o evangelizaciji, je med drugim zatrdil, da rastejo — v pomanjkanju drugih katoliških organizacij — v Jugoslaviji tako imenovane zunaj-župnijske skupnosti. Poudaril je, da dialog med verniki in ateisti ni uspešen (oziroma da ga ni), da je izolacija med rimsko-katoliško Cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi (pravoslavna Cerkev, islamska skupnost) popolna in da se Cerkev ne more posluževati instrumentov družbenih komunikacij. O Škvorčevem govoru poroča tudi zadnja številka DRUŽINE (štev. 39 z dne 13. oktobra), vendar pa polemični del — v nasprotju z Vatikanskim biltenom — zamolči. Delo, Ljubljana, 19. oktobra 1974, str. 35 ŠKOFOVSKA SINODA IN VATIKANSKA VZHODNA POLITIKA Mednarodne poročevalske agencije so pretekli teden poročale o nastopih dveh od najvidnejših cerkvenih osebnosti iz komunističnih držav. Na škofovski sinodi v Vatikanu je najprej poljski primas kardinal Wyszynski jasno povedal, da se ne čuti vezanega po sporazumih, ki (Dalje na 34. strani) Slovenci po evropi ______J anglija Televizija BBC1 je 5. oktobra posnela nekaj slovenskih pesmi in plesov. Slovenci so nastopili v narodnih nošah. Oddaja bo 7. januarja 1975 ob 10.15 zvečer. V nedeljo, 13. oktobra, je predavala po maši v „Našem domu“ Bratje Plesničarji iz Avstralije ob svojem nastopu v Angliji. misijonska zdravniška sestra dr. Agnes Žužek o življenju in misijonih v Etiopiji. Sama vrši svoje misijonsko delo tam, sama je posnela skioptične slike, ki so izredno lepe. Hvaležni smo ji za lepo predavanje, hvaležni tudi, da je prestavila svoj odhod tako, da je mogla povedati o svojem delu. V Doncastru je umrl 2. novembra Engelbert Stratnik, doma iz Mute ob Dravi, star 64 let. Pokopan je bil tam 8. novembra. Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje, njemu pa naj Bog podeli mir in pokoj! BEDFORD Oktobrski „Naši luči“ je bilo priloženo vabilo na „Jesenski slovenski dan v Bedfordu". Sicer je bilo malo začudenja, ker smo Bed-fordčani sami o tem prvikrat slišali, navsezadnje pa je res bilo, da je bil to nekak slovenski dan v malem obsegu. Stvar je bila namreč v tem, da je bil v Bedfordu od 21. do 26. oktobra mednarodni teden, pri katerem smo tudi Slovenci aktivno sodelovali. Bedford — poleg Londona najbolj kozmopolitsko mesto v Angliji, saj domnevajo, da je v njem kakih 70 različnih narodnosti — je hotel tudi praktično pokazati, da ljudje lahko mirno živijo drug ob drugem, čeprav jih ločijo tako različne kulture. V ta namen je bila ves teden v Mander College-u mednarodna razstava različnih izdelkov. Tako smo na tej razstavi videli značilnosti 18 narodov, od Kitajske, preko Evrope do Karibskih otokov. Slovenci, čeprav ena izmed najmanjših skupin, prav gotovo nismo bili na zadnjem mestu. Rekel bi lahko prav nasprotno: prav v slovenskem kotu takoj pri vhodu, so se ljudje največ ustavljali in kazali prav posebno zanimanje. Zanimali so se za malenkosti, razstavljene po mizi, posebna privlačnost pa so bili lesorezi g. Antona Mikuža iz Cardiffa. Mislim, da je vse povedano, če navedem stavek, ki je bil tiskan v programu: „Ni potreben samo kuhinjski nož, da daš življenje kosu lesa, za to je potreben umetnik. In Anton Mikuž je to." Teden smo zaključili z mednarodnim koncertom v soboto. Štirinajst narodov je pokazalo svojo kulturo v plesih in petju. Celo tukajšnji časopis je zapisal, da so pri tem koncertu sodelovali različni narodi od Slovencev s svojimi tradicionalnimi pesmimi do Karibcev s svojo eksplozivno muziko. Ker je vsak narod imel samo 10 minut za nastop, Slovenci pa smo imeli dve skupini, smo eno vtihotapili pod vzglavje „Avstralija“. To so bili bratje Plesničar iz Avstralije na povratku iz Slovenije in so doživeli veliko pozornost pri občinstvu. Igrali so že prejšnji večer med razstavo in potem zopet v nedeljo na slovenski zabavi. Posebno pozornost in zahvalo pa smo dolžni našim rojakom iz Roch-dale-a, saj so naredili preko 600 km dolgo pot za 10-minutni nastop. Mesece so se vadili za to pod vodstvom Hrvata g. Iliča in vem, da jim ni žal tolikega časa, saj so po nastopu doživeli veliko odobravanje. Če bi ocenjevali doprinose različnih narodov, bi bili Slovenci prav gotovo v ospredju, saj so bile na koncertu večje skupine, pa vendar niso dosegli višine naših rojakov. Zato še enkrat: Prav lepa hvala Rochdalčanom in prav lepa hvala Plesničarjevim bratom, da so tudi drugim narodom pokazali bogastvo naše narodne pesmi in glasbe! Omeniti moram še to, da je bila organizacija sobotnega koncerta v slovenskih rokah, saj si je mednarodni odbor izbral za režiserja našega slovenskega rojaka. Čeprav je bil zaključek „mednarodnega tedna“ v soboto, pa smo Slovenci sami to raztegnili na nedeljo. Po opoldanski maši, pri kateri je pel zbor iz Rochdale-a, smo imeli do večera našo slovensko zabavo. Navsezadnje je bil to res slovenski dan. Popoldne smo doživeli celo iz-nenadenje, saj je nenadoma prišel med nas bedfordski župan. Rekel je, da ima samo četrt ure časa, pa je obisk raztegnil na dve uri. Naslednji dan mi je omenil, da kar ni mogel od nas, ker je bilo tako prijetno in domače. (Je že res moral biti, saj je rekel, da se je zgodilo prvič v njegovem življenju, da je v nedeljo plesal.) Za zaključek naj rečem samo tole: čeprav smo majhni po številu, naša kultura ne zaostaja za večjimi narodi; to smo prav gotovo pokazali na mednarodnem tednu v Bedfordu. Še več: tudi ostali narodi naj vedo, da je nekje v Evropi košček zemlje, ki se imenuje Slovenija, in da ljudi, ki so prišli s tega koščka zemlje, ni sram priznati, da so bili in da bodo ostali Slovenci. Rrr. avstrija GORNJA AVSTRIJA LINZ. — Našemu rojaku g. Jakobu Hrastelju, ki že vsa leta po vojni dela pri škofijski Karitas, je na rojstnem domu v Zagorju ob Savi umrl najstarejši brat g. Janez Hrastelj. Njemu in vsem njegovim bratom, med katerimi je tudi mariborski stolni dekan g. France Hrastelj, izrekamo iskreno sožalje! V adventu nas bo obiskal spet sv. Miklavž. Poraščajoča mladina pa nam bo pripravila spored za božičnico. Natančen dan in čas boste zvedeli po posebnih oznanilih. Vsem sezonskim delavcem, ki boste sredi decembra spet odšli domov, želimo vsi Linčani prijetno bivanje doma in, ko vas bodo lastovke spet nazaj pripeljale, pa dobrodošli med nami! SALZBURŠKA HALLEIN. — Krhlečevo družino v Oberalmu je razveselilo 10. oktobra rojstvo druge hčerke, ki je dobila ime Karmen. V naše krščansko občestvo bo sprejeta v nedeljo, 24. novembra. Staršem k veselemu dogodku častitamo! SALZBURG. — V oktobru smo imeti v Salzburgu posebno slovesnost. Novomašnik g. Hanzej Otip, ki je doma iz Sel na Koroškem, je pri nas ponovil novo mašo in po maši tudi podelil vsem novomaš-niški blagoslov. Slovesnost je poživilo sedem narodnih noš, ki so prišle iz Linza. Med seboj smo takrat spet pozdravili rojake bogoslovce, ki so v začetku oktobra prišli v Salzburg v semenišče. Veseli smo jih, saj nam poživijo našo božjo službo. TENNECK. — Letošnja „naša nedelja" je prišla prav na predvečer praznika sv. Martina. Maševal nam je slovenski novomašnik g. Olip. Po maši smo šli v dvorano, da smo proslavili sv. Martina ob pijači in jedači; pa tudi zara-jali smo. Vsem, ki so sodelovali in poskrbeli, da je bil „narod“ zadovoljen, iskrena hvala! KOROŠKA SPITTAL OB DRAVI. — Kar hitro se je leto obrnilo h koncu! Dnevi so postali kratki, na obeh koncih kakor odščipnjeni. Zopet smo v času, ko si voščimo vesele praznike, sedaj božične praznike in srečno novo leto. Sicer je še malo zgodaj, ker „Naša luč“ tako izhaja, drugače bomo pa prepozni. Zato že kar sedaj vsem bralcem „Naše luči“, pa tudi vsem drugim Slovencem, raztresenim po Evropi in tudi po drugih delih sveta, voščimo blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva. Naj bi res trdno verovali v to največjo skrivnost naše vere in to priznavali ne samo v prelepih božičnih pesmih, ampak tudi v trdih preizkušnjah svojega življenja! Tudi našim bolnikom naj novo rojeno božje Dete prinese veliko pravega veselja ob misli, da je tudi Ono moralo že takoj v začetku svojega zemeljskega življenja trpeti! In potem vse svoje življenje. V novem letu 1975 pa veliko božjega blagoslova pri vseh naših delih, zavedajoč se, da smo tudi v novem letu samo sodelavci božji, ki ne ustvarjamo iz nič, ampak Bogu samo pomagamo pri urejevanju sveta, dokler On hoče in dopusti. Bo novo leto za nas zdravo? Če bo Bog hotel. Bomo doživeli konec leta? Želeli bi si že, ne samo enega, temveč še več let v sreči in zdravju. To pa zopet ve samo Bog, kakor je napisano v njegovem načrtu. Bog daj! To so naše želje za leto 1975, ki ga vsi začnimo in preživljamo z Bogom. Glede praznovanja božičnih in novoletnih praznikov boste Spittal-čani pravočasno obveščeni. Ako ne bo drugače povedano, bo redna služba božja ob pol devetih zjutraj. Glede polnočnice boste pravočasno obveščeni! DORNBIRN ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem g. dr. Antonu Rčgerju iz Bregenza in njegovi gospe, da sta me v času mojega bivanja v bolnici v Dorn-birnu prihajala vsako nedeljo obiskat in mi prinašala slovenske knjige, s katerimi sem si lajšal bolečine in krajšal čas. Res, najlepša hvala obema! Takih dejanj človek ne pozabi več! In ob njih človek krščanstvo doživlja! Alojz Jablanovec, Dornbirn belgija LIEGE-LIMBURG V Eisdenu sta g. Matija Zupan in njegova soproga ga. Frančiška, roj. Gole, 12. oktobra 1974 slavila zlato poroko. Društvo „Slomšek“ se je cerkvene slovesnosti udeležilo z zastavo; „Vesela mladina“ pa se je udeležila sprejema ter slavljenca počastila s pesmijo in narodnim plesom. G. Zupan je med nami spoštovana osebnost. Rodil se je 29. 9. 1898 v Selcah pri Zidanem mostu. Delati je začel z 11. letom. Njegova delovna mesta so bila Madžarska, Nemčija in nazadnje Belgija, kamor je prišel leta 1922. Kot 60-letnik je bil še tako mladosten, da je s kolesom romal v Lurd. Imel je 5 bratov in 8 sester. Je prava slovenska korenina. Bil je spreten in vesten rudar. Dokler je mogel, Naši najmlajši so s pesmijo začeli 14. „Slovenski dan" v Eisdenu. se je vestno udeleževal slovenske službe božje. Njegova zvesta soproga ga. Frančiška se je kot hčerka slovenskih staršev pred 70 leti rodila v Miihl-heimu v Nemčiji. Poročila sta se v Genku pred 50 leti. Obema kličemo: „Na mnoga leta!“ Nova življenja v mladih družinah: V družini Jaumin-Lipovec v Bruslju se mali Marko veseli rojstva sestrice, ki jo bodo klicali Katica. V družini Rudija in Rozi Putte-mans-Cesar pa so z velikim veseljem sprejeli prvorojenca, ki se bo imenoval Wim. Ga. Rozi je s svojo materjo Marijo zvesta članica našega pevskega zbora. K sreči v obeh mladih družinah iskreno čestitamo in želimo obilje božjega blagoslova! Naši bolniki: V sanatoriju Lana-ken se zdravijo ali so se zdravili naslednji rojaki: g. Al. Gracar, g. Albin Kravanja, g. Jože Opalk, g. A. Udovč, g. AH. Rak, g. Matija Zupan. V Genku se zdravi ga. Pepca Simončič, v Waterschei-u pa g. Senica in ga. Škrjanc. Omenjenim in vsem, za katere še ne vemo, pošiljamo za Božič posebne pozdrave! „SLOVENSKI DAN“ Društvo „Slomšek“ je 12. oktobra t. I. priredilo svoj 14. „Slovenski dan". Začeli smo s službo božjo, pri kateri je „Zvon“ iz Nizozemske sodeloval z izredno doživetim petjem. V dvorani „Casino“ so se zbrali rojaki iz cele Belgije in Nizozemske, navzoči so bili tudi posamezniki iz Nemčije in Francije. Po otvoritvenih besedah g. predsednika g. Stanka Revinška so naši najmlajši zapeli nekaj pesmi. Nabito polna dvorana jih je v prvem hipu malo oplašila, vendar so prav dobro rešili svojo nalogo. Sledila je opereta „Vasovalci“, pri kateri so sodelovali naši priznani pevci: ga. Ivanka Cverle, gdč. Majdi Globokar, ga. Lojzka Novak, g. Jože Globevnik, g. Milan Globokar in g. Vili Rogelj. Klavirsko spremljavo je spretno vodil prof. Peters. Lepemu izvajanju naših, solistov in zbora za odrom je z velikim zadoščenjem prisluhnila vsa dvorana. V naslednjih dveh točkah sta pod vodstvom g. Slavka Strmana nastopili obe slovenski folklorni plesni skupini iz Nizozemske. Ni treba posebno naglašati, da sta obe odlično zaplesali. Že ponovno smo gledali njihove dobro uglajene nastope, pa se jih ne naveličamo in bi jih še vedno želeli videti. Iskrena jim hvala za požrtvovalnost in sodelovanje! Za njimi se je pojavila na odru „Vesela mladina“, ki jo vodi ga. Anica Varszak-Kosova. Tudi ti nas niso razočarali. V kratkem času so tako napredovali, da bi človek komaj verjel. Pa so se tudi pridno vadili. In mnoge žene so zadnje čase cele noči šivale narodno nošo, v kateri je „Vesela mladina“ tokrat prvič nastopila. Ponosni smo na našo mladino in na tiste, ki ji pomagajo. Dvorana je postala že precej glasna, ko se je na odru pojavil domači mešani zbor, ki ga spretno vodi g. Vili Rogelj. Vendar je ob- Plesna skupina mlajših iz Nizozemske je lepo popestrila program na „Slovenskem dnevu“ v Eisdenu. činstvo pazljivo prisluhnilo ubranemu petju. Pevci so želi navdušeno priznanje. V naslednji točki je „Vesela mladina“ pod vodstvom gdč. Carine Ackovič lepo podala moderni ples „Jesus Christ“, odlomek iz ameriškega filma z istim imenom. Za zaključek pa je študentovski orkester, ki ga sestavljajo: brata Cverle, brata Novak in sestri Ackovič, lepo zaigral vrsto domačih melodij. Bilo je res lepo. Razpoloženje je bilo nadvse prijetno. S svojo prisotnostjo so rojaki dali lepo priznanje naši mladini ter našim kulturnim in narodnim delavcem. Naše delo se nadaljuje. Želimo gojiti slovensko kulturo, kolikor pač moremo. Iz naše mladine pa želimo oblikovati osebnosti, ki bodo polno in zavestno živele svoj čas ter se zavedale poslanstva, ki ga imajo v družbi kot ljudje, kot Slovenci in kot kristjani. Pri tem pa še vnaprej prosimo za naklonjenost in sodelovanje vse slovenske skupnosti. Oznanilo: Poleg običajnih slovenskih maš bo služba božja za Božič na sveti večer, 24. dec., ob 19. uri na kliniki v Waterschei-u. — V Eisdenu pri sestrah na Elisabeth laan pa bo na božično jutro, 25. dec. ob 10.30. Pridite! Slovenski duhovnik vam more posredovati slovenske božične razglednice. Pišite mu! Vsem sestram in bratom želimo „Vesela mladina" iz Belgije po uspelem nastopu. obilje božjega blagoslova ob lepih božičnih praznikih! CHARLEROI-MONS-BRUXELLES Nekaj starih in novih novic iz za-padne Belgije. Najprej o SLOVENSKEM ROMANJU, ki smo ga imeli v nedeljo, 15. septembra t. I. k Notre-Dame de Beauraing pri Dinantu. Skoraj ves mesec je deževalo, le to nedeljo je bil res lep, sončen dan. Prihiteli so romarji iz Borinage, Char-leroi in Bruslja — čez 100 se nas je zbralo ob Marijinem oltarju. Z velikim navdušenjem smo prepevali v čast Mariji, posebno popoldan pred Marijinim kipom, na kraju Njenih prikazovanj, ko smo peli pete litanije Matere božje z odpevi. Do srca so segle besede izse- ljenskega duhovnika Kazimira Ga-berca, ko je govoril „O poglavitnih značilnostih slovenske vernosti“. Nazaj grede smo se ustavili še v Dinantu, lepem turističnem mestu ob reki Meuse. Vsi smo se srečno vrnili na svoje domove. To je bilo eno najlepših romanj in iz vseh obrazov je sijala sreča in zadovoljstvo. V Jemappes pri Monsu se je v tamkajšnji župni cerkvi poročila gdč. Darka Žonta z g. Angelo Germ in sicer v soboto, 7. septembra. Mladi družini želimo božjega blagoslova! V družini Prem-Bekaer v Elouges se je 17. avgusta rodil sinček prvorojenec, ki je pri sv. krstu prejel ime Orlando. — Tudi v družini Za-letelj-Jerlah iz Marcinelle so dobili hčerkico, ki bo nosila lepo ime Sabina in bo krščena na božični dan v „slovenski kapeli“ v Charle-roi-Nord. Obema družinama iskreno čestitamo! Na dolgem sprehodu skozi gozdove se malo počitka prileže. Slovenski taborniki iz belgijskega Limburga. S posebno izdajo lista „Med nami“ so sredi meseca oktobra vsi rojaki in rojakinje iz zapadne Belgije izvedeli, da je bil na pobudo našega izseljenskega duhovnika ustanovljen nov slovenski pevski zbor v Bruslju, ki bo nosil ime po priljubljenem „goriškem slavčku“: SIMON GREGORČIČ. Ustanovni člani so sledeči, po abecednem redu: Stanko Arh, Ivan Barba, Franc Delfar, Janez Fele, Franc Gjorek, Franc Kosec, Martin Mlekuž in Franc Žnidar. Za pevovodjo so izbrali g. Franca Gjo-reka, doma iz Prekmurja. „Tako bomo imeli še en pevski zbor v zapadni Belgiji, ki bo gojil ljubezen do slovenske pesmi, kar že nad 20 let dela naš slovenski pevski zbor .Jadran’ iz Charleroi“ — je bilo napisano v posebni izdaji „Med nami“. Pevskemu zboru „Simon Gregorčič“ iz Bruslja želimo veliko uspeha in požrtvovalnosti v ohranjevanju slovenske pesmi v zdomstvu. Seveda bo prihodnje leto, na „22. slovenski prireditvi" (26. aprila 1975 v dvorani „Familia“ v Gilly-Charleroi) prvikrat nastopil pred slovenskimi rojaki. Ta novica je zelo razveselila vse naše ljudi, ki jim je pri srcu slovenska pesem. V kliniki Warquignies je 21. oktobra 1974 umrl g. Matevž Mihelač, rojen leta 1905 v Podbrdu (Primorska). Naj počiva v miru! Slovenski taborniki iz belgijskega Limburga pri veselem rajanju. francija PARIZ Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v cerkvi sv. Vincencija Pavelskega, 95 rue de Sevres, Paris 6°, metro Vanneau. Na sveti večer, 24. decembra, bo polnočnica ob desetih zvečer, na Božič in Novo leto pa maša ob petih popoldne kot ob nedeljah. Slovenska pisarna — 7 rue Gutenberg, pritličje-levo, Paris 15°, tel. 577-69-93 — je odprta vsak četrtek popoldne, sicer pa po dogovoru z duhovnikom. Miklavževanje bo v nedeljo, 8. decembra, takoj po naši skupni maši v dvorani poleg cerkve. Film o slovenski Koroški, ki nam ga je v nedeljo, 3. novembra, pokazal g. Turk iz Stuttgarta, nas je prevzel s svojo lepoto in pretresel s trpljenjem, ki ga naši bratje na Koroškem prenašajo vsak dan. V nedeljo, 27. oktobra, smo se poslovili od Frančka Kranerja, ko je odhajal kot misijonar na Madagaskar. MORESTEL (Isšre) 7. novembra so odšle v misijone v Afriko, Gote d’lvoire, tri sestre frančiškank Brezmadežne: Serafi-na Černe, Marie-Claude Rochat in Ute Ortner. V misijonu Fesco se bodo posvetile predvsem katehezi in bolnikom na domovih. Naj Bog podpira njihovo delo! Prilagamo poštne položnice, da boste lahko plačali naročnino (kdor jo plača direktno poverjeniku, naj nam oprosti, da mu tudi mi pošiljamo položnico). PAS-DE-CALAIS Decembrski prazniki bodo zopet povezali vezi med družinskimi člani in prijatelji. Praznik sv. Barbare je dan naših rudarjev. Po maši v Mericourtu bo zakuska za člane Društva sv. Barbare in pevce. V Bruay bo maša ob 17. uri, v Lievinu pa ob 8.30. 15. decembra bo v dvorani bok-sing-kluba „Marcel Cerdan“ v Me- ricourt-s-Lens ob 16. uri miklavževanje z obdaritvijo otrok in srečo-lovom. Vljudno vabljeni! Božične maše bodo po nedeljskem urniku: polnočnice pa v Bruay ob 18.30, Ličvinu ob 20.30, v Mčricourtu ob 23. uri. Povsod pred mašo spovedovanje. Duhovne obnove kot priprava na Božič: 24. novembra v Sars et Ro-siers; 1. decembra v Arras, 8. decembra v Lille, 22. decembra v Ecaust-St. Mein, 29. decembra v Armentieres: povsod ob 16. uri popoldne. St. Pol 19. decembra ob 19. uri, Wingles 20. decembra ob 17. uri, Vendin le Vieil 21. decembra ob 17. uri; v Cambrai po dogovoru. 13. oktobra so postali božji otroci v Mericourt-s-Lens: Cristina Beauventre, Valerija Lozowski in Celina Musielak. Srečnim staršem naše čestitke! Vsem znancem in rojakom milosti poln Božič! VZHODNA LOTARINGIJA Začetek adventa nas z veseljem napolnjuje, ko nas spominja in pripravlja na veličastni praznik rojstva Sina božjega. Mali Olivier in mala Anica pa sta že pred adventom prinesla veselje v obe družini: Olivier, sinko Maksa Rebič in Anice Belč, ki sta ga prinesla h krstu 29. septembra v Mer- Mihael in Marija Horvat sta se poročila 17. avgusta v Chateauroux pri Parizu. lebach; družina Stanka Kink in Jeanne Pacek pa sta dala krstiti malo Anico 6. oktobra v župni cerkvi v Merlebachu. Otrokoma in staršem želimo vso srečo! Z veseljem sta praznovala poleg neimenovanih dne 7. septembra srebrno poroko v Citč Maroc-Creutzwald Franc Hočevar in Antonija, roj. Jäger, 5. okt. pa v župniji Dourd'Hal ob 11.30 uri Vili Krevl in Matilda, roj. Bogolin. — Božji Ženin naj vas vse ohrani v ljubezni! S sočutjem pa se spominjamo naših rojakov, ki niso dočakali adventa: Umrli so: 13. sept. Ivan Zabukovec iz Merlebacha, 75 let star. — 15. sept. Marija Koleša, umrla v bolnici Hochwald, 75 let stara. Bila je navdušena dolgoletna pevka v bivšem pevskem zboru Citš Jeanne d’Arc in pozneje do preselitve stalna pevka pri slovenski maši v Citš Jeanne d'Arc. Imela je zelo lep pogreb v Merlebachu. — 19. sept. se je zbralo veliko bratov Hrvatov pri pogrebu dragega Vlada, 45 let starega, doma iz Splita. — 2. okt. se je poslovila od nas 70 let stara Alojzija Božiček iz kraja Rosbrücken. 6. okt. smo z žalostjo zvedeli, da je umrla Frančiška Žgajner, naša navdušena pevka pri slovenskih svetih mašah v Creutzwald Cite Neuland in Cite Maroc. 84 let stara je še vedno hodila pol ure daleč pet k maši. Pri grobu je poudaril podpisani slovenski duhovnik njeno silno živo vero in navdušenost za obisk sv. maše, kar so tudi domačini z zanimanjem poslušali. 13. okt. je zadela kap našega pridnega izbornega električarja Alojzija Lovšin, 46 let star, priljubljen, ker je rad vsem pomagal. — 18. okt. je šele 67 let star vzel slovo od svoje dobre družine in sorodnikov Franc Sušnik iz Fare-bersviller, pokopan 20. okt. na pokopališču Farebersviller Cite. — 19. okt. je umrl v bolnici Hochwald Alojzij Turšič iz vasi Valmont pri St. Avoldu. — 26. okt. pa se je poslovil od tega sveta naš dobri rojak Martin Borovšak, 74 let star. Bil je dober oče, stalni obiskovalec slovenske maše, v dolgi bolezni potrpežljiv. Pokopan je bil 30. okt. v Merlebachu. — 31. okt. je v Creutzwaldu umrla 84 let stara Barbara Pajk. Zelo je bila vesela, kadar je mogla priti k slovenski sv. maši. Ko smo v novembru obiskali pokopališče in sv. maše, smo se povsod spomnili na stotine naših rajnih pokopanih v tej okolici. Vsak bi lahko napisal svoj križev pot, mi pa jim pomagajmo do zmagoslavnega vstajenja. Začeli smo poročilo z veseljem, v mesecu decembru bo lepa prilika, da se okrepi naša duša s spovedjo, obhajilom in sv. mašo, ki bo po vseh kolonijah, kot sledi: v Merlebachu vsako nedeljo in praznik ob 10. uri v Hospice Ste Elisabeth; 3. decembra sv. maša v Citš Jeanne d’ Are ob 8. uri; istega dne v Creutzwald-Neu-land ob 14. uri (ta ura ostane tudi v zimskem času; tudi v snegu in ledu so ceste do tega časa očiščene in urejene); v Habsterdicku pri Mariji z Brezij v četrtkih: 5., 12., 19. in 26. decembra (na praznik sv. Štefana) — ura bo pravočasno sporočena; dne 19. decembra boste lahko zopet z veseljem pozdravili vašega dobrega prijatelja g. župnika De-jaka iz Aumetza, ki bo spovedoval in nato ob 9. uri maševal v Habsterdicku; 9. decembra v Tucquegnieux ob 7.30 uri sv. maša; 10. dec. v Aumetzu ob 8. uri; 15. decembra ob 10. uri v Merlebachu, ob 16. uri v Faršbersviller Citš. Dne 18. decembra bo spoved bolnikov: Freyming, Merlebach, Belle Roche (g. Dejak); 17. 12. Citä Maroc-Creutzwald: sv. maša ob 14. uri (g. Dejak), sledi spoved bolnikov v Creutzwaldu, Porcelette. 18. 12. Citš la Capelle: spoved, sv. maša ob 14. uri (g. Dejak). 20. 12. sv. maša v Merlebachu ob 6. uri zjutraj, nato spoved. 24. 12. (sveti večer): sv. maša ob 22. uri kot vsako leto v Hospice Ste Elisabeth. Na božični dan, 25. dec., slovenska sv. maša ob 10. uri, tiha ob 11. uri, spoved vedno pred sv. mašo. 26. 12. v Habsterdicku — po dogovoru. V soboto, 28. 12., poročna sv. maša v Hospice Ste Elisabeth ob 17. uri (Stanko Zupančič — Suzana Skutek). Dne 29., 30. in 31. decembra bodo maše v Merlebachu. Povsod prilika za spoved pred sv. mašo. Mesec december je mesec veselja: pridite, da vam božje Dete še poveča veselje! Srečne in blagoslovljene praznike vam iz srca želi vaš Stanko iz Merlebacha. NICA Našo skupnost pomlajujejo novi člani, pa tudi smrt nas ni pozabila. Tako je sredi oktobra nenadno v bolnici St. Roch umrl Silvo Mar-kola, rojen leta 1939 v Podbeli. Mnogi ga niso poznali, ker je malo zahajal v družbo. Bil je cenjen kot izvrsten delavec in je ves čas bil v službi pri istem gospodarju. Pokopan je v svojem rojstnem kraju. Naj počiva v miru. V nedeljo, 27. oktobra, je v Ma-nosque-u sprejela krst Katja Bedrač, hči Ernesta in Andreje, roj. Bafaro. Staršem čestitamo in želimo, da bi bili otroku — kot govori obrednik — „z besedo in zgledom prva priča vere v Jezusa Kristusa“. Začenjamo novo cerkveno leto. Obenem je minilo dve leti, kar se zbiramo k slovenski maši v kapeli sester pri „Don Bosco“. Bogu hvala za vse milosti, sestram pa se zahvaljujemo za dobroto in potrpežljivost, ki jo imajo z nami. Ta mesec bomo praznovali lepi praznik Gospodovega rojstva ali Božič. Čas pred Božičem ali advent nas vabi, da se čimbolj približamo Bogu. Posvetimo več časa sebi, da se spoznamo ter premerimo svoje hrepenenje in prizadevanja, njih smiselnost ali jalovost! Nikar ne živimo, kakor da nismo odrešeni; nikar ne tekmujmo Pred Bogom začeto skupno življenje: Viktor Simon in Erika Bauer sta si obljubila v Hamburgu večno zvestobo. Slovenska sv. maša je vsako nedeljo ob 10. uri v kapeli sester. Pred mašo je prilika za adventno spoved. Na Božič je sv. maša polnočnica točno opolnoči; druga sv. maša je zjutraj ob 10. uri kot običajno. Na dan pred Božičem (Sveti večer) ni več ukazan strogi post in zdržek. Vsem rojakom blagoslovljen praznik rojstva Gospodovega in zadovoljno novo leto! MARSEILLE v tistem neplodnem in pošastnem: čim več imeti, čim več užiti, čim več biti! V nedeljo pred Božičem — 22. decembra — je slovenska sv. maša popoldan ob 5. uri v cerkvi na Plateau de la Viste. Pred mašo je priložnost za spoved. Slovenci iz Marseillea in okolice toplo vabljeni! nemcija HAMBURG V oktobru smo imeli tretjo soboto v mesecu zvečer „Vinsko trgatev“. Škoda, da je bila čisto odsev letošnje trgatve doma, ki je potekla v dežju in slabem vremenu. Tu je bilo izredno slabo vreme, zato je bilo bolj malo „trgačev“. Upajmo, da bo drugo leto uspešnejša! Isti večer sta pri maši sklenila cerkveno poroko g. Viktor Simon in gdč. Erika Bauer. Želimo jima obilo božjega blagoslova na življenjski poti! Po maši pa je bil krst malega Romana Simon. Staršem čestitamo in jim želimo, da bi jim bil vedno v veselje in da bi postal dober kristjan! STUTTGART — okolica „Bratci, veseli vsi": V nedeljo, 13. oktobra, je mestna dvorana (Stadthalle) v Plochingenu ponovno zaživela ob slovenskih obrazih, pesmih in melodijah. Nad 500 naših delavcev se je tam zbralo k tradicionalnemu prazniku grozdja, k „Vinski trgatvi“. . Po pozdravu navzočih, dobrodošlici terceta Anita-Brigita-Hajdi s „Trtica mila, jaz te častim“, nastopom Plohlovih iz Stuttgarta s harmoniko in klarinetom ter duetom Plankovega očeta s hčerko Eriko iz Sindelfingena je „dobil besedo" „Planinski kvintet“ ter vabil na plesišče vse, kar se je gibalo. Pavze so izpolnile tekmovalne zabavne igre otrok in odraslih ter srečolov. In peli smo, peli! Preden smo šli v dvorano, smo se seveda kot katoliški Slovenci udeležili tudi svete maše v bližnji cerkvi. To pot je med mašo pridigal misijonar Stanko Cikanek z Madagaskarja. V pridigi je lepo prikazal dolžnost kristjana, da ne zapre svojega srca pred bednimi in revnimi po svetu. Zbirka pri maši je bila namenjena našim misijonarjem na Madagaskarju in v Južni Ameriki. Ena družina — „FAMILIA UNA“: Mednarodni delovni odbor tujih delavcev za področje vzhodnega Stuttgarta je v nedeljo, 27. oktobra, priredi v dvorani Reichberg-halle skupno mašo in družabni večer. Verski in družabni del prireditve je stal pod geslom „FAMILIA UNA — ENA DRUŽINA“. Okrog 600 udeležencev, Italijanov, Portugalcev, Spancev, Nemcev in Slovencev, se je res počutilo kot ena družina tako pri molitvi kot v družabnosti. V programu je nastopila vsaka skupina. Nemci so peli, Italijani so peli in plesali, Glasbeni tercet Plohlovih je na „Vinski trgatvi" v Plochingenu (13. oktobra) veselo presenetil udeležence. Igrali so svoje komade. Spanci so pokazali svoje znamenite narodne plese, Portugalci so se pokazali bolj z moderno pesmijo. Slovenski program so izpolnili otroci v narodnih nošah. Najprej je tercet deklic zapel „Kdor ima srce“, nato pa je šest parov zaplesalo narodni ples „Ob bistrem potoku je mlin“. Vsaka narodnostna skupina je prinesla na prireditev tudi košarico Slovenci, Nemci, Italijani, Portugalci in Španci v bratski vzajemnosti na skupni prireditvi v Stuttgartu 27. oktobra. Po skupni maši je bilo prijetno kramljati. domačih dobrot. Slovenci smo dali vanjo naslednje stvari: domačo potico, steklenico jeruzalemčana iz Ljutomera, steklenico burgundca iz Haloz, slivovko, laško pivo, ribjo konzervo iz Izole, sir in ribniški krožnik. Pri žrebanju je dobil košarico italijanski mladi delavec Domenico Bedardi iz Kalabrije. Lahko jo je bil vesel! Zbirka za misijone: V oktobru še posebej mislimo na naše misijonarje po svetu! Ko mislimo na njihovo požrtvovalnost in na revščino ljudi, med katerimi delujejo, ne moremo zapreti svojega srca. Kot zadnja leta, smo tudi letos napravili zanje posebno zbirko pri mašah, na prireditvi in privatno. Okroglo je prišlo notri 1200.— DM, katere smo že poslali na Madagaskar in v Argentinijo. V sobotni šoli je 55 otrok: Sobotno šolo v Stuttgartu obiskuje To ni bilo na Bledu, ampak na slovenski jesenski prireditvi v Plochingenu v Nemčiji 13. oktobra letos. Na odru se je izkazala tudi mladina. v tem šolskem letu 55 slovenskih otrok. Poučujemo v dveh oddelkih. Ker imamo sedaj sami za šolo primerne prostore v Slovenskem centru, se bo pouk lahko nemoteno razvijal. Na tovrstno šolo mislimo tudi za Pfullingen in za Geislingen, kjer kažejo starši zanimanje zanjo. Čestitke k naraščaju: V Gerlin-genu sta dala krstiti svojega sinka Bogdana Anton in Dragica Šoper, v Aldigenu pa svojo hčerkico Sabino Pavel in Stoja Povalej. — Iskrene čestitke! WÜRTTEMBERG-OBERLAND Advent je zopet tu, čas duhovne priprave na Božič. Najlepša priprava je vreden prejem sv. zakramentov. Mnogi bodo šli za praznike domov. Tem želimo srečno pot, veselo svidenje s svojci, blagoslovljene praznike in novo leto in srečno vrnitev. Tisti, ki bodo ostali tukaj, pa so vabljeni k božični polnočnici, ki bo v kapeli mestne bolnice ob 23,30. Priložnost za sv. spoved pa bo v isti kapeli eno uro poprej. Čez praznike pa bo v isti kapeli slovenska maša tudi v nedeljo po Božiču, in k tej maši ste še po- m o & 52 . > ^ > -o |E51gE§t| i = «g^.S I^tf: ° š ö -g | g “ £ “■ ® ra > 5 ^ o nS^^CQWDCct ZD-HW'OQ-OT Z f-cvjco^i-incoh- co ® >d ’“.gm . r.E >C0 ^ "D *3 o=-ra££^ c | ra n c :c o Š>E £.2.2! i: o ra S c ra ujmm-go D. H WO O- CO 05 O T- w c d. o. n 1II l||i O. h- W O O- W 2 CD N- 00 05 O T- CM T- T- T- 1- CM CM CM EI o | s i! ^ 2 -1 ^ c o — .= 'o. N C ca ‘0 *- *“ ~ ^ o — £ c — O) g ^ .5)0 0 0^ <-5iU>X±: ü-CL Q. 1— C/D O 0_ CO ZQ_ co m cd r^- co o> o CM CM CM CM CM CM CM CO <[_ X LU >-1 20 (-n °n qO LU <2 >U-J LU C3 ^ Z LU >N ■u D < Z D I— < Z LU u Z LU > 0 < N v Ž U LU Ln LU & N ca . •Ü 0-0 “cd oS = -3 < U. O O. w 5“ (M CO 5 ■:Z* -ž “ cu -| E «o < D O > Z cl H W O ^ io cd °o o -rz xn ^ f I I il “ i0 5 D. < h» o. W 2 CČ ^ ra © o E O EŽoil|I ^ - ra N 2 “ lllb'sl ra © ® ~ § ra a. m 2 n -o a. D- H- w O a. w CM CO rf LO CO N- ■d =•_* © ra © d " . = N d ^ llllf 0 0 0 0 i5 CÜ CQ > er Q ^ z a. H coo o. co co 05 O t— CM 00 r- T- CM CM CM CM CM o — ra S “ ^ c 'd in f- © C d “o £ > 2 >» g > ra ° £#|S £ra ra a U. < o o. > ^ 2 a. H w Oo. w U) CD N- CO 050 T-CM CM CM CM CMcO CO Š h- ^ ^ O 0 II'"” s illli x u. ir — i> h w O x w t- CM CO ^ ID OT .. © i“1“ ^ Silira g §£|SBS > o d ra j ^ 3 .t! E ^ ž E g b 0 .2 r: . - n «.•Ig? 1Ie§Ig 0 0 0 O O. 0 > X CÜ £ < _J a. h coO a. co ^ ID CD h- CO 05 ir llS E S x z a. h- w o Q- w O ra- CM CO «t LO CD CM CM CM CM CM CM CM - d ^ „ g.® © ~ ©W>g °S£° i s'š>: 0 0:=' irj Q. ^ O. z a. H co h- CO 05 O CM CM CM CO O m a: < S i li c ca 0 S 1 g 0-5 S Q. C N c "D =: c . 3 3 <& 03 co ^ ^ ”0 U- Ü- -3 "o Ž .E -Q < CO Z CLHCOOCLCO T- CM CO 'M- in CD N- CO ^ -d E dü>r >d o o g >0 >0 fff2|§ d 2 ^ | ^ co Q ^ ^ ^ CL 1- CO O CL CO O T- CM co ^ D >d ^ E o ra .ra ~ 2 . ü-^::' d Nr E d, E-« £ E © --“'S I ..^fram g.d-“>°rä LO “3 O “D ^ Z! _J Z CL H CO o CL CO «D h- CO 05 o T- CM T- t- t- t- CM CM CM '0' © C 0 1 =1 ^ dS> “f 2 ra E°WE“ o g g lm~.u td ao-j >£:> Z X I- W ’Q X w to tr m cd rra co 05 CM CM CM CM CM CM CM O Z ^ 2 © < O UJ 'ra > > z x ^ ’S rađ 2 >1/5 ..E E E E l^l1! • - 2 is mo “ESll,! CQ < < CL LU X Š ^ 13 0 rat|S.|g^|^ r- < W ^ W O- W Z CL H W O O- W «5 h- co 05 O t- CM 1- T— ra- t— CM CM CM & O C g Ed-1 O grad =5 Č raN .ra> < o CC Z D. H COO 0- CO D CD h- co CM CM CM CM CM CM oc < 3 Z < -j & O > 05 (D . 0 TJ 13 5 © 2 .-1 iS = o © 'n E o> ra ® o m CD < (Si •ra. O Z W O X w T- CM CO tj- «t CC (s s; lu. >N -O O — D £ o H O-^ CM CO DČ CÖ . >d CL =5 JĆ ->0 ra-r 0 >£ za h- co o a co IO CD h» CO 05 o i- 2 >d w g . c " "ra;gEjg| g d ra ä d Q-W xi OT _- . - o id- —.-©era g ra § £ 2 2 « O x O a. 2 < cl z o. j- coo a co CM CO '0- 10 co rs- co o E (g.d d d lišrag . rfš ä CM ca Z > = Ll CO Z CL h CO O CL CO 05 O 1- CM CO ^ «D t- CM CM CM CM CM CM Ilifl? • ra CO < H > ^ T) Z CL H COO CL CD h- CO 05 O i— CM CM CM CM CO CO cc LU CQ S LU O LU D © ll ■ w I n >r£ M > O ra o ro “ g 2iöl| LU CQ LL CÜ Z S Q- h- COO Q. CO T- CvJ CO LO CD ■o ^ ■gi. i w >d^ JE " <2 ■D C 2 !q _ 03 >C0 E|w§^ Ž d 3 ÜI I •2.1 ll:o _ fe 0 >Ü 3 ^ d) 'E | o > ^" 111 iis=sis I § g OÄ § zai-OTOü-co zQ-H-wOclw za.H-coOaro h- co a) o T- cm co « P jW Q. ^ o gj 5 ^ Iž ra'° ® - 1 .! I Silili 7 miUTnjcomco M Z 0.1-W'OCLW T- cm cOMtmcDC'-co ln o 2 o T öS ^ 2 > ° •- J2 > CO O TD ä C.E5» g o Ui S|glSS Z CL H WO Q. m 03 O T- CM CO ID ro *a >N CD -J____ E CD .’SS'n . ^ — > E ; >C0 ,03 O Ö> C -A CT3 0 0 r; 0 - N 0 i— . w ~ 'O 0 (D i5 CD LU CC Z LL ^ O r •o 0 0 0 'Z* 0 S Z 0. H CO O G_ CO CO h- CO 03 O r- CM T- T— T— T— CM CM CM TD A? cn 73 ~ ■ o_ SC « E “ E '5' "D C < >r HIÜIM ^u-i!£;OT>ic;co t- Zq.1-«OQ-OT z C9^tcnCDIM.COC3> o CM CM CM CM CM CM CM CO S ni2 . •— V_ 0 CC aJ-g 2< £ “gSiS o :2._ £ Sjš.s-g O g C § 2 H < LU LL C0O Q- CO T- CM CO ll ipi^šisi 1« P#!“5 II-mJI ^ o ä) .2 2 E >< CM^ c S ’o. Cö E c -O 0 TT .^ü m “• g -5 i g o .E ^ CD 0 g C 0 cm ±:DCü-? z Q- f- wo a. £zmü Z ü- H CO O 0_ CO h* CO 03 O I- CM CO . «|Ig|l < ll ag:|i|!l Q.W ZCLh-WOD-W t-cm MTi-iocDr^coo ^ g E isfgg'li £ 2i£ :i>w Z Q. h- WO 0-w o r- CM CO >n CD — ® EX E-5 co “ g ® :=• ® o t- X -3 £D Q. ^ DC Z D. H WO D- W CO 05 O r- CM CO T” i— t- CM CM CM CM T > r-“ c' F '• o o *■§!'!š,>gš a ZQ.HCOOQ.CO Z LO CD N- CO O) O tT CM CM CM CM CM CM CO 2 3 ”3 I I«fö «m.g 2 ■- “ o E _ 0 O ^ C LU O H ^ < H COO Q. CO t- CM CO ^ LD i f © i© ■5 Sl I*P2I Psilfii N5^|Sl Z a. i- W O Q- w g 2 ^ illli|l a ^cq^: