B»*am«*ne številke« Navadne Din 1*-^, ®» nedeljah Din 1-50. *r^OR* izhaja vaak dan, razve« praznikov, ob W m a 1^”?°°» naslednjega doc ter stane J*9***0 P° pošti D 12'50, *a ino-020*501, dostavljen na dom OJ4S na izkaznice D 12*50, "■■tirati pm dogovonv Ra3rt3£:K?2K PaSžirrim^la^deSSvIiiiL' TJI Knjižnica liceja Posamezne Stevflke« Navadne Din W-y ob neddjjab Din UREDNIŠTVO i>«h(iTlU. bo««, Jurcioev« at. i*. 4, L aad> itroplc. TaJefon liil—it K. 374. UPRAVA m oahaj« * JM8M ■lici M. < pritKSj* dMsa” Mo- f«. ».24. Srn MmUhIM »■»iDS Leto: IV. Maribor, sreda 17. oktobra 1923. Številka; 235« MgMggg ggMMjjjllMMggHgBl|IB||WaWBBBBBPg3»aBBrS!aSBBBBPBW^aWBWaBWWWBWBHgBW —mrni—i— it—no nn zem m zasanja politika. Maribor, 15. oktobra. »Ijjj »Socijalist« prinaša članek l>olitvjalizem kapitalizem v zunanji j . usi«. v katerem, socialisti opredelju- jejo 6jt «y.°J0 stališče o zunanje-politični (lil Socialistični proletarijat je vo- rav.no v Jugoslaviji tako slabo poli- tiko .I. • . Wod ■ ,Ksui>,’l sploh vsak vpliv na za-s0ciaiN0’ Dokler vidimo, da se peščica tako ‘ls^čnili in komunističnih voditeljev bira neusm^jeno ravsa med seboj in pre-j>a za Nekake marksistične dogme ali te n ^var* cisto osebnega značaja, — si Vj>if °^o misliti, da je socialistično tno J8 Moti buržoaziji in kapitalizmu re-41is>ti 80 y drugih državah soci-dalo Coi, v°ditelji s svojim praktičnim ^0iaJ^n^eni1 ycčkrat celo osramotili čisti cejte lzern! ™ povzročili peštevilne raz-ga V **• ®ora®o vprašati: Kdo pa poma-""t n^a^zmu moči? Iri če pomisli-5f0n. ,ye sadove je rodila »diktatura kfop a]\Jjata« v komunistični Rusiji, Še jjee danes delavcu godi tisočkrat slab-'Angij.® Pr. v buržoaski Franciji in Zem j1’ če vidimo, da se je tam marksi-v absolutistični etatizem in Ditali 'Zaclia« v državni in zasebni ka-skiioto^ da *ie IZ komunističnih san-8MiŽo * V^lala nova buržoazija, — po, 'j'8čenj111 ^ neuspehov se ne čudimo o- . , ^easQ,ai>italizina- s vpv ‘*e m°S°čc z lepimi besedami hl;0 , Jetn1 proti buržoaziji zanikati, a ^odoči 11111 kanejo historično dejstvo. 2"odovinar, ki bo sodil nekoliko ®tvoi j1Vae^e< bo moral ugotoviti dej-*S(q' *? So imel socializem) vseh smeri od ivjt^Stov do najskrajnejših boljševi-hit^ccejšrijo zaslugo pri obnovitvi ka-mSS* moči V Evropi. Mi namreč J?8 Sar^Bi anj pe zanikamo, da danes vla-državami veliki kapital in da je *Una ,®J«eove smernice tudi v evropski iatej ^ P°litiki. Res je nadalje, da bi ne-trižjjj ^uPine tega velekapitala brez . T0. -Vesti zanetile novo vojno. k k00’1 etičnem vpitju proti bo-jr^bj1 r2°nziji je tudi mnogo preti-~®li * Dranooska1 buržoazija sf iskreno vt8Jft v' doda Nemci morajo obnoviti 80 jih1 barbarsko opustošili in ?a| ^ ,1 ljud ki so krivi opustošenja. v T>~ nemška socialistična poli- ^Žavai^ tako slaba, da so se lahko ^žim«, v.^jeti polastili pristaši starega jjČbi dup 80 ^Pustili, da se je inilitari-h®T Zt!0va razpasel in) ki so riame-5®*It Pra^-3'1.110711^5'0 ^abrto, da bi Se izo-No 2Tr|‘',Jcnim dajatvam. To priznavajo ,r!K^E^' oil'b režimoV, ki1 so Sa-iVi aTadl tega je militaristi-dcjSi V takozvanib prema-H ® .1» na«* -0r ^^trajo mirovne piscm bo moral vsak pošiljatelj podpisati izjavo, da vsebina odgovorja vsakokratnim deviznim naredbam iri' da žnjimi hi v nasprotju. RENTNA BANKA IN RENTNE MARKE y NEMČIJI. Berlin, 16. oktobra. (Izv.) Na podlagi pooblastilnega zakona je sklenila vlada ustanovitev nemške rentne banke, — Papirnate marke ostanejo še nadalje zakonito plačilno sredstvo. Polog teh pa izda rentna banka posebne rentne marke, ki se smatrajo ravnotako za zakonito plačilno sredstvo. Rentne banke ustanove zastopniki industrijskih, trgovskih, obrtnih in bančnih krogov. Upravni svet je sestavljen’ iz zastopnikov vseh gospodarskih krogov. Rentna banka da državi ha razpolago poldrugo milijardo rentnih mark. Z izdajo rentnih mark ustavi državna banka diskontiranjc državnih zakladnic. Rentfia marka bo .V par tednih stavljena v promet. BORZA’. .puri h, 16. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 34.15, Beorad 6.55, London 25.30 Praga 16.65, Milan' 25.55, Ncwyork 554.25, Dunaj 0.00785, Žig. krone 0.0079. Zagreb, 16. oktobra. Pariz 5.20-5.25, Švica 15.375—15.45. London 386.50—388.50, Dunaj 0.12—0.121, Praga 2.55—2.57, Milan 3-915-3.94, Nmvvcrk S4.75~S5.50. Ku zdravili socialnih načel. Offli vedo tudi to; nova vojna bi prinesla pove revolucije. Človeštvu, ki je dovolj pretrpelo medi svetovno vojno, pa ni treba ne novih! vojn no novih revolucij, ne komunističjMl in' no fašistovske diktature; treba trnu jel sodelovanja vseh narodov; in] vseh dr n« žabnih razredov pa mirnidgoi pozitivni oh« novi sveta, 14 Da se ta obnova ne more izvršiti' z revolucijo in z diktaturo proletarijata, jel dokazala ruska revolucija. Da se kapitalizem’ ne da vreči na tla s krvavimi barikadami kako komune, so dokazali val novejši prevrati. Življenje se ne ravna po formulah Marksa, kakor se ni ravnal« po naukih Krista, Budhe itd., temveč p« trdih materijalnih in duhovnih zakonih, ki jih spoznavamo le potem izkušnje. T« velja tudi za zunanjo politiko. Odkar i« jo začela družba sistematično zastruplja-vati z idejo diktature proletarijata, začenja nasta jati na drugi, močnejši strani «-nako škodljiv strup: diktatura fašizma. Če življenje družbe ne sloni na miru id na sporazumnem! razvoju, pa Morit n« boju in' revolucijah. Če hočejo boj rdeči, zakaj ga ne bi smeli beli ali' zelejji, zlati ali srebrni itd? ! Spričo slabe politike proletarijata f zadnjih letih iri spričo popolnega debacl« ruske socialne revolucije, je zmaga proletarijata kot garancija za Svetovni mir) še zelo, zelo daleč, če že verujem« * možnost, da bo kapitaliste nadomestil proletarijat. Smešna je trditev: »Zveza narodov je center buržoazne reakcije, ona! jd taborišče za rop pripravljenih' sporazunP 1 jeni h) tolovajev velike antante.« SR&MI besede lahko najdeš vsak dan v Stipna« sovih listih. Društvo narodov ni' tolovajska zveza, ker bi. ta naziv veliko Bolj pristojni na pr. III. 5 nternacijoriali’, Si imri v svojem programu Boj ria življenje i« Smrt, revolucijo, diktaturo nad nasprotniki itd. Društvo narodov! je mirovnd društvo, ki pa je tako relativno kakoT vse druge naprave, ki skrBe za izboljšanje iri napredek človeštva. Morda si' Bje-gove zamisli, njegovo mirovne težflje pridobe vpliv na družbo iri državo) morda bo doseglo več kot šo dosegli socialisti t 1914, — morda pa tudi ne. Če socialisti vidijo v drugih1 razredih’ same tolovaje, pj| je mogoče, da drugi razredi vidijo tolovaje v! onih, ki iso moralno soodgovorni za črezvičajke. Socialisti imajo pač kakor vsi drugi izvesteri procent zel« pošto-nih, razumnih iri pravičnih’ ljudi, pa tudi izvesten procent takih’, ki bi jih mir Ud lahko imenovali: tolovaji. Kdo bo prevladoval v dTužbi, ali buržoaski iri Socialistični poštenjaki ali pa Buržoaski iri Socialistični tolovaji, to jo ‘vprašanje Kulture, duhovne iri etične vzgojo, Vprašanje, ali bo človek vedri« iri vsekdar človeku človek, ali bo ostal zver. In — -dovolite — tri vprašanje Bo ostalo rierešefl« najmiarij še par stoletij, če že hdoemo BaU optimisti! • A □□□□□□□□□□□O □ □ V SOBOTO, 27. OKTOBRA’ VSI ^ NARODNI DOM na manifestacijo mariborskih podružnic Ciril-Metodove družBef Politične vesti. * Reško vprašanje pride pred Zvez« harodev. Po dolgotrajnih diplonlatskiH razgovorih in konferencah med Pašo iif italijansko vlado jo dospelo reško vračanje zopet ria staro mrtvo točko. Italija trdovratno zahteva aneksijo Reke, jugo-slovenska vlada pa vztraja na izvedbi ra« pallske pogodbe. V soboto Bo se poriovn« vršile važno konference med italijanskim: poslanikom Sumonteom, gerieralonJ Podreom iri našim zunanjim ministronf dr. Ninčičom. Pozneje fio Vvsi trije odšlj s Snfruflt^kenia predsedniku Pasidu, kjiJr fcq imieli daljšo kopierenco. Po kcmferert-(ciiijebilmanister zelo rezerviran’. Spioš-WO ge Bodi, da bo naŽa vladal radi nepo-rpnstljžvosfci' Italije predložila yso zadeva 'Zi9exk narodov. Predsednik naše delesa-foijje .v! pari±e(tm ikomiteiji v Rimu, g. dr. SJsibar je bil "brzojavno poklican v Beo-jgind, Kjer so Kodo te dni vršila odločilna iipašfvotovanjai o nadaljnji! korakih y. re-MŠemi vprašanju. p**- Izzivanje Italijanov v, Splitu. V. Split $e) prišla pred par dnevi iredentistična igiedaiiSka družba »Teatro adriatico«, ki rjo subvencionira italijanska vlada. V ilsobiato zvečer je podredila ta dražba v (italijanskem klubu koncert, ob koncu kar terega so /peli fašistovako himno. Navzo-ffi. Italijani 130 začeli vzklikati italijanski iDainiaciji, kar je narodno občinstvo y Splita zelo razburilo. številna množica se je zbrala pred ■prostori italijanskega Muha in! zahtevala, da se Italijani takoj odstranijo. Policija je seveda razgnala ®Bstae ljudi ,in vzela izzivajoče Lahone v tevsojo zaSčiiio, Italijanski glumci pa Bo Vsaj uvideli, da Split ni italijanski in so jo droga jutn* bjrez slovesa popihali rtasto! v Italija "f <* Sid!£ se vmešava v češkoslovaške liajfeve. Radič pošilja iz Londona navo-sdite. Me Samo svojim vernikom na Hrvat-ftkam, temveč v zadnjem! času tudi svoje-igtt jftodragu Hlinki im slovaškim sopara-^sbdisL V pismu, ki ga objavlja >Slo-Wat«, opozarja Radi 6 Slovake, naj pazi-fje ES nedotakljivost slovaških mej, izo-igifejo pa maj se praškega parlamenta irt Saj si usiarfove lastno država Končno pa (Se pravi, naj Ee dopuste, da postane Če-Stoslovažka francoska kolonija. Radiče-.vmešavam ja v češke zadeve jo vzbudi« 3» v Pragi veliko ogorčenje. *i': * Političen rop Ha Koroškem. Koro-®či Nentei dobro vedo, da dob'o Slovenci i predSfcoječiH volitvah v deželni iif dr-zbor najmanj St?ri mandate. To ho-veak način preprečiti in so zasno-ItteTif v ta Hameri poseben načrt, izrabi j a-ijbč nralienkostHo pomoto pri’ vložitvi kan-Vffidatne liste. Po novem’ volilrieni redu frifora namireč kandidatno listo podpisati ; 2. lastne in’ sicer za Virtar-pto in sadjarsko šole v Mariboru, za feredn jot SmetijiCko Solo v Mariboru in dr-4iWB'o • obrtno solo v Ljubljani po eno Mtesfo po 500 D. Pravico do ustanov pod ji Jmiajo' ViSokoSolcl slovenske narodnosti kdizr. mariborskega in1 Šoštanj skesa okraja, ifrngiH pa Se bo oziralo na prosilce fiz Stfaribor^rega okraja. Prošnjo z do-^arfVrrirg zadnjim! šolskim1 Spričevalom piimBložnim! listom Se naj vlože do 24. okt. jlff..prl P^epjiluici v Mari boni. RavMa- F^--TfSpe^4eS prtetep. V poHdeijek’ zvečer So ee prt »prešanju« sporekli posestnik v %g, K^g^iL Jap^z JBteaifc njesros vini-! lamini um .................................. čar 'Antoff MaKold in delavec PraHc Gam-ser. Po. pridnem zamakanju ob trgatvi so bili na večer duhovi že zelo razgreti in1 le par besed je zadostovalo, da so je razvil med njimi krvav) pretep. Obdelovali so drug druzega z noži in’ koli, dokler niso vsi trije ostali na bojišču. Elznik S razparanim trebuhom, Mahold z razbito glavo in GamSer zaboden’ M desni bok. Morali so poklicati krog 1L ure ponoči rešilni oddelek iz Maribora, ki je zadnja dva obvezal, težko ranjenega Elznika pa prepeljal v mariborsko bolnico. *— Cigani v Pobrežja. V Krefsokovi uti! pri Riedlovi jami stanujejo že nekaj časa cigani Ta zalega ne spada v ta Sa-nioten kraj. Cigan je 'cigai! in ko bi ee vozil tudi! v! avtomobilih. ' v ?! I— Tatvina v Brezju. NejaiaS uzmovič je odneSd v1 soboto popoldne iz zaprtega Stanovanja g. Lešnik Priča razne reči v skupni vrednosti 20 tisoč K. Našo vestno orežnistvo jo Vrlo na delu. — Vojaška piramida fm Žlgcrtovem trbn, kjer je nekdaj stal Zigertov 6tolp, je posekana in porušena. V resnici je bila stavba tako trhla, da bi Se morala itak podreti. Zdaj so to delo brezplačno opravili ‘rioznani storilci. Stolp; je bil zvezan z mlftojrimi velikimi špenjami in ker zdaj ni nobene najti, je bil gotoVo to vzrok porušitve. Piramida je bila krog 20 m vrsoka: in služila znanstvenim Svr-'h’anl Zgradil' jo je voj'aški geosrrafski zavod' na Dunaju okoli leta 1910. še lani so jo rabili Vojaški inženirji pri1 določitvi mejo med našo in avstrijsko državo. — Vlom ifl požar V Beltincih. V noei o‘čt’7. na 8. tm. So doslej neznani zlikovci vlomili pri’ župatfu Balažiču v Beltincih' ter odnesli živila, in 1800 K denarja, Sploh Se vlomi V Prekmurju zopet irfnože. — Zvečer 10. '{rrč. je SaStal ogen j pri Tipošu V Beltinci h'. Zcrorela je Je Sreči! samo sla-Sffa. SnMijo, da je bil ogenj1 podtaknjen. — Tatvina koleSa. Dne 11. tffl. je bilo ukradeno Jožetu Hladniku' V Oepljab pri’ VranskeriJ dvokolo znanilke »Regeiif«. Snnii se, da sta kole ukradla tfva mlada, nemško govoreča popotnika, najbrže me-hanika, Id sta potovala skozi Cepijo iz TrSta v 'Avstri jo, vendar .pa se jui doslej Seni nosrečilo izslediti. bAjjv ^ - — Sejmi v Prekmurja so’ začasno prepovedani', ker razsajajo kužne bolezni. Odpade tudi Terezijin sejem v Murski .Soboti. ■ . — Odvzetje dodeljene zemlje. Ministrstvo za agrarno reform’0 je sklenilo, da odvzame dodeljeno zemljo Vsem1 onim!, ki je ne obdelujejo. Dogodili’so se. namreč celo slučaji, da si nekateri1 dodeljene zemljo do' danes še HiSrt niti' ogledali'. — Klerikalno - komunistični »Avtono-mfst« je presedlal. Kakor sef zatrjuje, je postal doslej klerikalno - komunistični »Avtonomist« glasilo RadičevceV v Sloveniji. Kot jrovi izdajatelj in urednik je podpisan Hek .Toža Petrič. Tudi iz pisave lista se jasno vidi, da je zajadral' popolnoma v1 radičevske vode in1 pozna saiuo še »čovečansko, mirotvorno republiko«. —1 Italijansko - jugoslovenska davčna konferenca v Ljubljani V pondeljelc dne 15. tm’. se je Sestala v Ljubljani italijan-sko-jugoslovenska davčna konferenca, ki1 ffaj V smislu rapallske pogodbe uredi davčna vprašanja. Predsednik’ naše delegacije, dv. svet. g. Vodopivec je v Svojem pozdravnem govoru izrazil nado Ha u-Spešert potek konference. Za pozdrav ee mu je zahvalil predsednik italijansko delegacije, komendator TedeSchi. — Oprostitev od taksi. Ministrstvo za poljedelstvo je zahtevalo od finančnega ministra, da oprosti od plačevanja razr nih' taks vSe poljedelske in sploh gospodarske, prosvetne in’ humanitarne orgar-nizacije in društva, — Turneja beograjskega pevskega društva »Stankovič« na Češkoslovaško. Znano beograjsko društvo »Stankovič« odpotuje koncem tega meseca preko Bratislave v Prago, kjer priredi dva koncerta. Prvi ee vrši dne 2. novembra, drugi pa dne 4. novembra, obakrat v veliki dvorani »Zveze češkoslovaških pevskih društev«. Iz Prage pojde »Stankovič« Ha turnejo po Češkoslovaški Nastopil bo v Plznu, Brnu, Hradcu, Olomucu in Bratislavi. To je prvo potovanje »Stankoviča« v* inozemstvo. Idejo za turnejo po Češkoslovaškem je sprožil že rajni češkoslovaški poslanik v Beogradu, dr. Kalina. Skrajšanje Železniške proge Beograd • Zagreb. Železniška direkcija je zgradila v Indiji nov železniški tir, ki veže beograjsko progo z zagrebško ter na . ta ^^ia AiftPj?o^ .dixe^eal promet. Bo* alej' soi 'morali naftirec v! Indiji vSelej O-bračati lokomotivo, pri čemur je znašala zamuda vlaka po pol ure in več. To sedaj odpade in’ tako bodo imeli vsi brzovlaki in simplon-ekspresni vlaki od Zagreba do Beosrrada direktno progo. — Volitev novega župana v Ptuju. Ptuj je dobil v soboto zvečer prvega slovenskega župana. Demokrati in nar. socijalci so po odstopu Lozioška napravili kompromis. Dasi so demokrati močnejša skupina, je njihov kandidat dr. Senčar odklonil kandidaturo, da omogoči kompromis. Župansko mesto se je prepustilo nar. socifalcu Blažeku, ki je bil v sobotni seji obč. odbora z 12 glasovi (7 demokratskih in 5 nar. sociislnih) izvoljen za župana. Soc. demokrat Šs-gula je dobil 10 glasov. Volitev podžupana se izvrši v prihodnji seji. Gosp. Blažek se je v kratkih besedah zahvalil za izvolitev ter razvil svoj program. Pred očmi mu je gospodarska povzdiga mests. Upamo, da bo vlada novega župana takoj potrdila in tako omogočila redno poslovanje obč. odbora. — V vojno akademijo v Beogradu je spreletih letos 387 gojencev, med njimi 28 iz Slovenije. — Iz državne službe Izstopil je dr. Josip Novak, sodnik v Ptuju. — Grški kralj pride 19. oktobra v Beograd h krstu prestolonaslednika in k poroki princa Pavla. — 30 najstarejših polkovnikov bo te dni imenovanih za generale. — Požar uničil rudnik. Te dni je pričel goreti znani banjaluški premogovnik Lanš. Požar je posegel vse notranje dele in je gašenje skoro nemogoče. Boje se, da je ves rudnik uničen. —• Velika eksplozija v Varšavi. V soboto je v Varšavi zletelo v zrak skladišče Z8 smodnik v varšavski eltadeli. V okolici so bile razbite vse šipe. Eksplozija je bila tako strašna, da je vrgla velike kamne na drugi breg Visle. Dozdaj bo ugotovili 150 mrtvih in 300 ranjenih. Preiskava je dognala momente, ki kažejo na to, da je bil izvršen politični atentat. —1 Zavarovanje potne prtljage Ifl ekspresne robe proti izgubi, zmanjšanju in poškodbi. V predVojrii dobi je zavarovala »Evropi jska akc. družba za zavarovanje potne prtljage« rta zaKtevo potnika vsako pošiljko prtljage, ki je bila železnici predana v prevoz, proti poškodbi ali izgubi. Potnik je lahko oljubrto določil Višino zavarovanja in Se mu Ha ta način ni bilo nikdar treba bati materijalne škode, tudi če je bila prtljaga med prevozom1 po železnici poškodovana ali sploh' ni dospela v namembno postajo. Radi preobilice prevoznih’ težkoč in1 tatvin je ta družba med vojno prenehala s svojim poslovanjem’. Nedavno pa je začela z zavarovanjem potne prtljage »Zavarovalna družba v Beogradu«, ki zopet prevzema V zavarovanje vsako prtljažno pošiljko, ia Sicer vrše to zavarovanje V ftjeHem imenu prtljažne blatrajniče vseh železniških postaj v naši kraljevini. Ker So prtljažne pošiljke radi raznih1 rieprilik pri prevozu po železnice šo vedno izpostavljene poškodbam in tatvinam, nudi to zavarovanje niriogo ugodnosti potujočeiiiu občinstvu. Dočim! povrrio železniška uprava za vsak kg poškodovane ali izgubljene prtljage po HajHovejši določbi z dne 15. septembra, 1923 največ znesek 25 D, povrne zavarovalna dražba pri zavarovanih' po-šiljkaK vso resnično škodo do orte višine, za katero je pošiljka zavarovana. Pristojbine za zavarovanje še ravnajo po višini zavarovane svote in po oddaljenosti med predajno iH namembno postajo pošiljke, in znašajo za krajše razdalje do 400 km za vsakih zavarovanih 1000 D malenkostni znesek 1.50 do 3 D. Ta pristojbina se pri večji oddaljenosti primerno zviša in doseže pri oddaljenosti preko 1200 km Hajvišji znesek 9 D za 1000 D zavarovane vrednosti Razvert za poškodbe med prevozom po železnici znvarujejo potniške blagajnice vso pošiljke tudi proti izgubi ali poškodbi za čaš prevoza z ladjo, avtomobilom in drugimi prevoznimi sredstvi, ter za dobo shranjevanja, po hotelih, prenočiščih, carinarnicah in javnih' skladiščih. To zavarovanje velja za potovanje po celi Evropi in še vrši s posebnimi policami ki Veljajo 60 dni od dneva izročitve stranki. Med teirt časom Se potnik lahko tudi opetoVano vozi do-ntov IH menja svojo prtljago, He da bi veljavnost zavarovanja raditenra ugasni- jUu Zavarovalna premija »flala po teča zavarovanju začasno 10 D’ za ^ varovanih 1000 D. Natančna P038 „ J vsebujejo posebni oglasi, ki s0, pri vseh’ železniških blagajnicah, to ^ ________j____________________________TW>šil]kfi* 1 ut M yzemajo v prevoz prtljažne P1 — OriginaleH predlog za same® -mice. Feljtonist pariškega »Matir.a ^ iznenadil pariški mladi svet z orl^a[i nim' predlogont Kdor se Hoče oženi 1 omOSiti, ' Haj Host javfio znak *zel®n. ^ brstja«. Predlog se je obrieseL Te d®‘ je vršil občni zbor, ki se ga je nde e 700 pristašev sv. zakona. Od njih V 20 že sklenilo zakon', 40 pa ge 30 ročilo. Ptujske vesti. Koncert Brafidl-Iiičar. Naša motnika virtuoainja ga. Fanika v va in pianist profesor Ličar četrtek dne 18. tiH. v! dvorarti Matice« v Ptuju; koncert z izbVaBiP1^ ^ gramom. Celjske vesti. Ob šestdesetletnici Ivana Rebek®* Te dni je Slavil skromno, ^ bila vedno njegova navada, v kro^ ^ je rodbine svojo šestdesetletnico ® o la, eden izmed najodličnejših rodnih’ borcev, g. IvaH Rebek-»Nova Doba« rtfu je ob’ tej prilik & la tople besede, iz katerih posname »Bilo bi Hehvatežrio, ako bi ^ pjo-Slovenci prezrli' to izredno sla v®0 ža, čegar delovanje je He le tesB° *e{9 Ho z dogodki lokalne zgodovine mesta iz-zadnjih trideset let, teiuve $ ga globoko V gospodarsko, obra^ probudrto delo, V! HajnevarneJS1 ^ slovenskega naroda. ■* • ',v f, Rebekovo javHo delovanje’ T*1 oni dobi, ko Se je kot mlad klj^®a.. bjl^, feki mojster HaSelil v Celju. takrat zavednemu Slovencu Ha]”? y ka V Celju, • in Hllademu R0^® ’ p Bi prišel V Celje brez laStniK sreda ^ ^ godilo nič Bolje kot marsikater^, ^ gemU narodriemU podjetni^®’ ..ij tol^? nemški meščani odrivali ifl ^ j£T{»et čaša, da je ali mestu poti«**1 0 *•*: pa postal mehak in zaradi -preP^' služka pozabil Ha svoje sloveo® čanje. Toda Rebek, sin zavodu^ ^e\e^B ske, je bil Mož 'jeklenega ^ova' energije in trde volje. BaŠ _ 9J ki! ga je tukaj našel, je trdilo V prepričanju, da se ti. To Bo Spoznali: V KratkeiS Slovenski krogi, v kateriti j® 1 ,tt! '4 kmalu postal znaSa oSebnoSt« . ^ ^ lis oa tistega* 'Časa sima^J® ^ znamovati.važnejšega naro<^ ta Ha SvoječaSHiB vročifi s kih’ tleh, pri' katerem’ Sie bi -3*$ Ivan RebeE Skoro v» 'vseh štvih' ga najdemo na ¥ ** leg tega splošnega udeJ®tVO (JaJ s®, slovensko oftrtHo društvo, dote^ jj*, «10Vt!HSi40 OtKVUU “Vr - - na obrtniška fetaHovska ° je R5 J Slovenskem!, vzdržalo ^ kova zasluga, uStane^*? podpornega društva V Ce . ’ kr0^ ^) »ih' ntimg, ! sM zadruge je delo Reb'eko^®^eifii{^ej^ Uta »-rt,.o^fTAsti. SkoiO Hi ^ . iH vzt'rajfio'šti. _ .. . „ brin iške organizacije S9 jerskem. katere fle Stanovi ti. , c Naravno je, da ^ ® ^ HenmorHega, Hef^ebičrieg _ je delovanja postal znaK ^^, ^ Njegova izredna podje n znal svojo malo ključa ^ nje^, nico dvigniti Ho danastD ^rn * ^ poznane tvomice tehtnic. ^ grospo« govi nasveti se iščejo 1«g> te _ j zborovanja; je datloS .. J če se najavi Rebeko« go »03° O Rebekovem! javnerf bo moralo mnogo rodu pravo sHko fjo šili mož. Kot k^^^^staK. « vedno stal v naprednih mu povodom Megovega ju njegova izredna dusevfla blagor,-Iža ^arnjot^7^ow&wa*i923# ,L ' —mm....n. Mariborske vesti. Maribor; 16, oktobra 1923. L iSLaVajatiriSiki škof dr. Andrej Karlin t3e inmniavan; za upravitelja onega dela P*o^ake škofije, ki je po mirovni po-kodbi^ Pripadel naši kraljevini; to so :^Bnije Kaplja, Sv. Duh na Ostrem; yr-®u> Apače ini del Cmurek-a. Odvetniški izpit je napravil g. dr. Singer, primorski rojak, odvetniški lat pri dr. Ravniku, m NeodJbritostrčno razburjenje. Radijske »Jutranje Novosti« se v dopisu, iz nribora razburjajo, da je na inagistra-n ,9 vedno polno nemškega uradništva. 0 le prav in lepo, samo da zelo malo od-^^tosrčno od: ljudT, kateri so za časa vo- barantali z Nemci za Kazino, Dija- 1 dom in planinske koče in jim1 to vse ®aT nemških glasov hoteli pognati v eio» kar je takrat onemogočil enodušen ,>T A B Ol BcA Ja; vse Haše nacijonaino javnosti. _?* Ponemčevanje na železnici. Na pri-, Juvanje centralnega nadzornika 0-g ,^ jo bil te dpi premeščen znani bur-k ®epp Malleg iz Ljubljane v Maribor ^^ogovni sekciji koroške proge, kot . ^ačeluik. Tako ima sedaj ta urad iz-teJhfn° inem®ko načelstvo. Odločno pro-proti takemu ponemčevanju »enih mest v Mariboru in zahtevamo, ^ ravnateljstvo to premestitev, razvelja-imenuje na to odgovorno in’ ekspo-toJaH° ni*s^0 človeka, ki je v narodnem zanesljiv, ker ne more-hO bomo trpeli, da se pri železnici ■Mariboru zopet vg&ezdijo najzagrize-{ hOmčurji. jj^5) Občni zbor društva Primorcev »Ja frvnru M™ulo soboto se je vršil skoraj . 'flotna neopaženo občni zbor društva »Jadran«, ki tiho, a dosledno T^rajno deluje na kulturnem polju keč j^^hl Primorci. iV: Mariboru živi ha-,/0^ Primorcev) in bi bilo lahko to društvo, ki bi dajalo zlasti Gaju 1111 Mariboru ,v vsem javnem živi je ■go pla,?0slovcnsko smer. Žalibog, je mno Mio y ^^^v pod pritiskom razmer otrp-je narodnem čutu in tako šle fcj. 'u fe Kii Ink Vo — sicer še kljub temu lepo , , '600 članov. Zborovanje je otvo ^daujj, predsednik g. Cijan, ki j< kratko poročilo o gibanju društva JfDi?x°čem letu. Tudi poročila ostalih IkjT^ijonahjev so bila odobrena. V novi ti. r so bili izvoljeni: predsednik gosp. Detela, ravnatelj Mariborske ti-jSK -dd., odborniki pa gg.: dr. Bošt-dr. Rapotee, prof. Kenda, Klinar. j^jMičič, Lah, Požar, Cijan, Kenda, Gu-ih n8.6,l0, Skrabar (Maribor) 603.“1O im tretji Deržič (Maribor) 1:05. Skok Vi viSino brez zaleta prvi Bergant [(Maribor) 1275, drugi Lenassi da gradimo to svojo bodočnost jcml Tek na 800 iri prvi Wichcr (Rapid) j ’)roti vsem- ki hočejo za vselej obvladanim«, drugi Wagner (Maribor) 2:19.110! ti naše morje. To pa je mogoče le z res-j&ri tretji Sieberer (Rapid). Skok ob palici! uim 'in »motrenim delom in' z organizacijo prvi Baumgartner (Rapid) 250 cm', drugi! vseh naših sil. Odveč bi bilo povdarjati iVdcKer (Rapid) 235, tretji Fabjan' (Mari- P°men ™>PX *a.naSe dežel®, saj jemalo *or) 225. Štafeta 4X100 prvak »Raoid« z »e«111'’ ki .1lh Pojemo s tako zavestjo ka-W\ druga »Maribor« 50.7’10”, tretja »Ma- kor iMor^- adrijansko«. Toda S pesmijo — - -• ,.5 ne bomo tešili tega, kar nami vzel je »tuji tribor« 58.6’10. Tek na 5.000 m prvi Birg-inlayer z 19:14.510, drugi Tomašič izven} konkurence Žunkovie 19:12.2’! 0. (Vsi Rapid). Petoboj prvi Wicher (Rapid), drugi ILenassi (Maribor), tretji Barlovio (Ra-pid). 1 l Iz tenis turnira rezultirajo: prvak Maribora za 1923-24 g. dr. Blanke, prvakinja Maribora gdč. Grasselli istotako za ;1923-24. "V parih imajo prvenstvo gg. TCeyrer-Felber, damo ggčne Grasselli-Kravos in v! mešanih parih ga dr. Ravni-Jk»va-g. Roglič. i * Obširno {poročilo v lawniennis-turniriu !(r Mariboru prinesemo jutri. Obiave. p f ' & Kolesarski klub »Perun« sklicuje za 'Hrie 17. tm1. ob pol 20. uri zaključno sejo klubovi sobi Narodnega doma. Za yge ^člane prihod obvezen, i Mestni kino. »Piratov zaklad«, pu-Wolovščina v 5 činih, se predvaja v. torek, sredo im četrtek, j § Svoji k Svojim! Ponovno opozarjajmo jv«« gg. trgovce, gostilničarje, kavar-Jnarje itd. na oglase v »Gospodinjskem koledarju« Jiugoslo venske Matice za leto 1924. K nabiranjem! oglasov smo že začeli £er bomo nadaljevali do sobote 20. tm. Če friv to pooblaščeni nabiralci, mogoče po-fatotoina pri' kom' se ne oglasili, prosimo {§8 bi se dotični osebno oglasil v pisarni ffaše podružnice, Sodna ul. 32, dnevno do meč«. To moremo doseči le s trdnimi delom iri bojem. Adrija nas kliče, da bomo vredni potomci onih dedov, ki so se prvi naselili na njenih bregovih. Daleč po svetu je bil znari dubrovniški jugoslovanski mornar. Toda le prepogosto jo moral jadrati na tujih ladjah in’ voziti zlato v Benetke. Prišla je ura, ko bo zopet vozil »slovanski brod« dz naših pristanov v. tuji svet. Zato je treba okrepiti našo pomorsko silo. Društvo »Jadranska Straža« v Splitu si je nadela nalogo, da pospešuje naše mornarstvo, vojno in’ trgovsko. Po vseh mestih naj bi se ustanovili odbori in podružnice tega društva. Tudi Slovenci smo kot zavedni Jugoslovani zelo interesirani na tem, da bo naša država močna politično in močna gospodarsko. Gospodarsko pa more postati le takrat močna, ako se lahko po-služi najcenejših prometnih zvez t. j. prometa na morju iri trgovske zveze z inozemstvom. Slovenci smo pa tudi kot taki navezani na morje, ker je naš izvoz (les itd.) odviseri od morskih potov in ker mejimo na državo, ki nam na našem morju hoče zapirati izhod v svet. Potrebo »Jadranske Straže* smo tudi mi uvideli, zato se je ustanovi! v Ljubljani glavni odbor, ki prav uspešno deluje. Ustanovila se je doslej podružnica na Jesenicah iri še tekom oktobra se ustanovita podružnici v Ptuju in Mariboru. V snovanju so še druge podružnice po Sloveniji, tako da se mora organizacija Gospodarstvo. g Blagovne borze 15. okt. Novi Sad: pšenica bačka 350—355, banatska 351.25, ječmen 260, oves 230, banatski 250, sremski 250, turščica bačka 250—260, banatska za marc-april 240, fižol bački 535, sremski 530, moka »0« 560, »6« 370, »7« 330. g Dobava kruha. Dne 31. oktobra tl. se bosta vršili ofertalni licitaciji pri komandah mesta v Sloveri. Bistrici in Dol Dravogradu glede dobave kruha za garniziji Slovenska Bistrica in Dolnji Dravograd. Predmetni oglas je v pisarni i trgovske iri obrtniške zbornice -ni interesentom! ria vpogled. , ^ g Dobava zlatih iri plutovinast . bili za izdelovanje luksuznih cigar® upravi državnih monopolov vt Beož se bo vršila dne 30. oktobra tL of®* licitacija glede dobave 8000 konia^0^. ^ tih in 6000 komadov plutovinastih za izdelovanje luksuznih cigaret. _ ^ metni oglas je v pisarni trgovske 1 . brtniške zbornice v Ljubljani intere toni na vpogled. g Dobava sena hi šlam& Pri turi Dravske divizijske oblasti v tlP* dob«*9 Predmetni oglas je v pisarni trž0^® . obrtniške zbornice VT Ljubija11’ in Ijani 'se bo vršila drie 29. oktobra novria ofertaJna licitacija giede 600 tisoč kg sena iri 270 tisoč kg eentom ria vpogled. g Trgatev na južnem Moravske®^^ južnem' Moravskem’ se vrši te trgatev. Ugodno jesensko vreme 3e,, jj4 go koristilo kakovosti grozdja. 0® tra novega mošta Stane 1.20—1.50 c*** Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilna sobe najceneje v zalogi. Šercer in drnp. Vetrinjska «1, 3. 2175 30—12 Hiša, dvodružinska, z vrtom ee z pohištvom vred radi selitve po nizki ceni proda. Poizve se v upravi .Tabora*. 2283 Sobo, dobro opremljeno, s*-parirano z električno razsvetja-vo iite Kospod. Ponudbe na upravništvo 1 2282 100 Din. obresti (mesečno) ponujam onemu, ki mi poiodi za dobo 7 mesecev #000 Din. Cenjene ponudbe na upravo „Tabora“ pod Šifro: „J. Ž. 20*. 2586 Lepa soba z električno razsvetljavo se odda. M’ Ornik, Aleksandrova cesta štev. 64. 2277 2—2 Perilo za pran]e se vzame na dom po znižani eani. — VpraSati pri Mariji Škrbine, Strosimaj-erjeva ulica 3. * Zamenjava stanovanja. Stanovanje, obstoječe \i sobe in kuhinje, parket, električna raz-svetjava, pritličje, sredini me- ’ sta, se zamenja s stanovanjem z dvema gobama in kuhinjo. VpraJati: Sodna nlica št. 25. vrata 2. . 5—5 (StutzflUgeln) dobro ohranjena oo cctii na prodaj. M. Ora?k, i Aleksandrova c. 64. 2278 j i za dam« In •trok« ' najceneje pri tvrdki Anica Tra«11! Maribor, Grajski-1 Pekleaica premog, Ladanj-ski premog, prima bukova drva, mehka drva, oglje za likati, dobite najceneje pri lesni tvrdki 2*87 DAV. JOHAN Gregorčičeva ul. 1. Ker dospe velika »nfl ^ modnega blag« ^ B. Veselinovič iDjr‘ Maribor, Ooap«^ so se tene & znlžalei ** Zamenjava stanova^3; ■ ^ Zamenjam svoje dvosobno stanovanje * Ljubljani zb enako ali večje v Maribof*1 pod »Ljubljana—Maribor" na apravo lista 3Pderre Iiotiq (Dalja). (7) P' IV, eni izmed palač tam spodaj v* Sera-jskieretu, fea V tem trenutku odigrava ifantaftticaa komedija, tam so eo sestali todlicni pase, da odstavijo s prestola sul-fcana Murada, Jutri stopi na njegovo me-*to Abdul Hamid. Mogoče je, da bo ta Sultan', Jci so ga pred tremi meseci vsto-3iči3i' 'th sijajnimi ceremonijami, v kakem temnem koto iseraila zadavljen. | IVzTio temu je Carigrad potopljen! v Jrloboko molčanje... Ob enajstih je bilo IrtiSati, da se je po stambulskih cestah po-toikaia pehota igo topništvo; kmalu pa se iJe ropot baterij izgubil y, daljavi in noč tie molčala dalje. K cipresah Skovikajo sove tako, ka-5Eor pri tfas v* domovini. Ljubim1 te zarnol-Scl* (glasove, ki me nosijo v yorkshirske Sfaje, kjer sernl vj mladih letih preživel prekrasno .večere, ^Vj talil tišini fee radi bude spomini na bainulo^t in pred duhom] plavajo slike Vsega ofiega, kar je minilo, da se ne vrne bikoil vež, fr ■ SKRsM'&enr, 'da Uo srocojšujo noč pri feieoi: prijatelj Samuel. Ne dvomim, da ga jie Vidim! več, Sreo je polno tesnobo; »a-tflotai lega nan j z vso težo. Pred tednom feem! ga) odpravlili V Solun. Ni so vrnil, 1 Iiunia ferp še polagwna nagiba za {Stamlbu}, za knix>Ie Sulejmanije. V tem iMrroirtneJri mlestu sem popolnoma sam in faezEflari. Samirel je bil edini, ki me je po-ptal in ki semj ga začel ljubiti. ! M® tate je pust/il ali pa ga jo zadela nesreča? ■VIII, v. Često me obiskuje prijatelj Saketo, ki !se vozi na turških poštnih ladijah od Soluna do Carigrada. Spočetka je bil plah, nato pa se je opogumil, iri se je čutil pri meni domačega. Je priden fant Samuelov vrstnik. s Stara Esthcr, solunska židovka, ki me je preoblačila za Turka in nazivala caro piccolo, mi je poslala po njem pozdrave, Vča&ih mi je prijatelj Saketo prinesel vesti od Azijade, ki jih dobiva s posredovanjem1 stare zamorke. »Harium«, pravi, »pošilja Selam1 gospodu Lotiju; prosi ga, naj se ne naveliča čakati, ker ona pride, čim nastopi zima«. •. T IX. Ejbova mošeja, ležeča ria koncu Zltae-ga roga, je bila zgrajena za časa Mohameda II. na grobu Ejuba, prerokovega tovariša. Vstop na to mesto je kristjanom1 strogo prepovedan: že samo približanje je moglo biti nevarno. Poslopje je zgrajerio iz Belega mra-niorja ha samotnem mestu in obdano z vseh strani s pokopališči. Iz gostega zelenja, iz gaja velikanskih platan iri stoletnih eipres pa mole v nebo njegove kupole in minareti. Pokopališča imajo senčne iri1 temne steze, ki so tlakovano s kamenjem iri mramorjem Na obeh straneh stoje stare mramorne zgradbe iri njih bela barva se ostro odraža od črne barve cipres. Stotino pozlačenih iri s cvetlicairii' obdanih nagrobnikov stoje iri leže v senci ei stez; to so nagrobniki odličnih pofcoj-ni o v, davnih' pašev in visokih moha-med anških dostoj anstvorii kov. Sejki-ul-ialam imajo svoje kpoBovo ol> glavni aleji, ki vodi v Ejubovo mošejo, kjer mazilijo sultana. Šestega septembra, ob' šestili zjutraj se mi je posrečilo priti v notranji del E-jubove mošeje. Staro monuitferitalno poslopje je bilo prazno iri tiho; spremljala sta me dva derviša, tresoč se po životu, toliko vratolomne nievarriosti je bilo v tem početju. Molče smo stopali po mramornem tlaku. Ob tej zgodnji uri je bila mošeja bela ko snog; na zapuščenem dvorišču je poleta-valo stotine divjih golobov. Derviša sta nosila grobo larieno obleko. Ko sta previdno odgrnila zaveso, ki jo skrivala najsvetejsi del mošeje, sem videl prostor, ki je bil Hajsvetejši v vsem! Stambulu iri ki ga še ni videlo oko kristjana. Bilo je to dan pred maziljenjem novega sultana Abdula Haraida. Spominjam se dneva, ko je novi sultan’ slavnostno vstopil v cesarsko palačo. Bil sem med prvimi, ki so ga videli, ko je zapuščal mračno zavetje starega se-raila, kjer se nahaja bivališče turških pretendentov; veliki, slavnostni kaik je prišel ponj, moj kaik pa je plaval tik njegovega. V teh par dneli se je sultan očividrto postaral; poprej jo njegov obraz izražal mladostno silo iri odločnost, sedaj je to izginjalo. Neprimerna enostavnost njegove obleke jo med orientalskim razkošjem, ki ga je obdajalo, vzbujala posebno pozornost. Ta mož, ki so ga iz zatišja prejšnjega življenja poklicali ria najvišjo riiesto, je kazal podobo človeka, ki se udaja Trerriknlfri sanjarijam; bil je suhljat, bled, zamišljen, s temnimi krogi pod velikimi, črnimi očmi; njegov obraz jo bil izrazit in inteligenten. Sultariovi kaiki imajo VSak po šestindvajset veslačev. Njihovi obrazi kažejo jutrovsko eleganco; oblečeni so nepopisno razkošno, z zlatimi iri Srebrnimi na- ie»* IT šivi. Livreja dvornih PreSj°. oranževa, polna zlata. 8uW®° fi okrašen z nekolikimi sobici«5 čim' in zlatim; baldahinom- XI. gpliki * DaneS, 7. septembra, 80,,v^ft j bred maziljenja novega sul a ^lili Abdul Hamid je bil obda ^ ^eg sijajnih oblačilih; mogoče J • j0bo ’ “ dlP vo vladanje odpre islaiuu j^i prinese Turčiji še nekaj ga sijaja. Najprej je sultan kren Q6k0iajioV hovo mošejo, da se opaše mečem:. elikovi_a Nato pa se je vračal ^ ijajoc^^, procesijo v stari serail. w določenih mestih, pri moseJ nih kioskih, da ae po ^taieJU f A““' *fS:± Procesijo So spren*«—* - fla mi, dva metra visokiini jlatiB11 oblečeni v škrlatno owc ^ MV1V njihovi sredini 3° % mid, sedeč na belem', ^T , n ko,«k j. bil * ki je bil ves pokrit z ^wZu> Za njimi je jezdila n»p ji v konjih dolga vrsta do . tur' šejk-ul-islam V vi ^ ^0Tjčiia kaširiirskih' turbanih, MtCllUllOJViU l,u* ’ ' .a JI* .f ^ \J banih’, veliki paše — r0j> . ob^^^jeV* procesija, nad vse znac ^ 0d semdesetletni ulemi, P°f jjj so jezdili na krotkih 01 je in vali ljudstvu sveje be o rieilu9 fanatične poglede. neP1'0” s:ce, Na ulicah so * ljudske množice, iri pred katerimi bi najvel Bejer L zapadne Evrope * žalostne. V daljavi veo kil« g}bila P° le zgrajene estrade, ki *> 80 težo gledalcev, KMriaft: h» M«&m: K©iwwcy »Zaim* - ButaU flaia. -, Rabu t *