Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 56, {t. 12 UDK 630 / ISSN 0024-1067 december 2004 uvodnik “Zdrava” raba lesa Pojem se je mednarodno uveljavil (angl. sound use of wood) in pomeni trajnostno in smiselno rabo lesa kot obnovljivega in CO2 - nevtralnega ekolo{kega materiala. Trajnostna raba gozda in lesa sta pomemben del splo{nega trajnostnega razvoja, kot sta ga formulirala in mu dala globalni pomen Brundtlandova komisija z znamenitim poro~ilom Our common future (1987) in Earth Summit (UNCED) v Riu 1992 s svojo Deklaracijo in Agendo 21, z nizom zakonsko obvezujo~ih Konvencij in (‘al) z zakonsko neobvezujo~o, vendar izjemno pomembno Izjavo o gozdnih na~elih. Slednja so na{la svoje nadaljevanje v deklaracijah in resolucijah {tirih Ministrskih konferenc o varovanju gozdov v Evropi (MCPFE), ki v smislu multifukcionalnosti govorijo tudi o lesu ter organski povezavi med gozdarstvom in lesarstvom. Sicer pa je pojem trajnosti (nem. Nachhaltigkeit) nastal pred slabimi tristo leti na Sa{kem, ko so sku{ali zagotoviti trajnostno pridelavo in dobavo rudni{kega lesa in oglja za razvito rudarstvo in metalurgijo (Hans Carl von Carlowitz, Sylvicultura oeconomica 1713). “Zdravo” je vsekakor nadome{~anje neobnovljivih, energijsko intenzivnih materialov in tehnik ter “fosilnih” energentov z lesom. Pridelava lesa v gozdovih zahteva le pribl. 1 % energije, ki jo vsebuje les. Upo{tevaje celoten `ivljenjski cikel, potrebujemo za izdelavo lesenih hi{ in pohi{tva manj energije, kot jo vsebujejo lesni ostanki, nastali med njihovo proizvodnjo ali kot jo vsebuje leseni izdelek na koncu `ivljenjskega cikla. Poleg tega je les material z ve~ uporabnostnimi cikli. Najprej ga lahko uporabimo kot izdelek (pohi{tvo, plo{~e, gradbeni les), nato ga lahko vsaj delno recikliramo v lesna tvoriva in slednji~ ga lahko uporabimo kot gorivo. Vsekakor je “zdravo” uporabiti za gorivo le manjvreden les in lesne ostanke, pri ~emer je treba upo{tevati potrebe lesne industrije, {e posebej industrije lesnih tvoriv. “Skladi{~enje” ogljika v lesnih izdelkih in nadome{~anje nelesnih materialov z lesom prispevata k bla`enju podnebnih sprememb. Rusija je ravnokar podpisala Kjotski protokol in bo slednji~ za~el veljati. Z njim postaja aktualna tudi Bela knjiga EU, ki predvideva podvojitev rabe obnovljivih virov (predvsem lesa) za energijo. Kompeticijski materiali (PVC, aluminij, opeka, jeklo) sicer utegnejo imeti dolo~ene tehni~ne prednosti pred lesom, vendar je njihova energijska in ekolo{ka bilanca, kot jo lahko dolo~imo z oceno ‘ivljenskega cikla (angl. life cycle assessment, LCA), dramati~no slab{a od lesa. LCA upo{teva okoljske u~inke pridobivanja materiala, izdelave izdelka, transporta, rabe, vzdr‘evanja, gretja (stavba) in slednji~ uni~enja oz. recikliranja. Tako je razmerje porabe energije za pridobivanje, izdelavo in vgradnjo med gradbenim lesom in aluminijem kar 1:126! “Nezdravo” je tudi uporabljati les iz golose~nje (ki je pri nas k sre~i `e dolgo prepovedana). Skovali so celo izraz, kot je “brezgolose~ni papir” (nem. Kahlschlagfreise Papier) ali pa, misle~ na uni~evanje tropskih gozdov, “brezkonfliktni papir” (angl. conflictfree paper). Poraba papirja zelo avtenti~no nakazuje razvitost (v ZDA ‘e prek 300 kg na prebivalca, v Sloveniji 140 kg). Napovedi, da bo ra~unalni{ka tehnologija zmanj{ala porabo papirja (brezpapirno poslovanje, paperless office), se ni uresni~ila. Prav nasprotno! Richard Brautigan se ~udi (prosto): “Ali je to, kar danes pi{emo, res vredno, da sekamo drevje za papir?” Vsekakor pa je zelo “zdrava” raba lesa za glasbila. Kaj je lep{ega od “lesene” glasbe? Te Va m `elim, drage bralke in bralci, v Bo`i~nem in Novoletnem ~asu, kar se da veliko. Srečno ’05! Vaš Niko Torelli kratke novice kazalo stran stran 404 409 Ali so razstavljavci z nastopom na Ljubljanskem Spremljanje utrjevanja pohi{tvenem sejmu lepila z dielektri~no zadovoljni analizo avtorica Vida KO@AR Dielectric monitoring of adhezive cure avtor Milan [ERNEK “Zdrava” raba lesa 401 Niko Torelli Proizvodni program lep il Nafte-Petrochem 419 Mojca Cater, Otto Močnek Nazaj k naravnim materialom za povr{insko obdelavo lesa 429 Boris Poto~nik Ljubljanski pohi{tveni sejem je zaslu`il oceno odlično 431 Fani Potočnik Pot do zadovoljnega kupca 433 Stojan Kokošar iz vsebine 434 JELOVICA v Poso~ju Novi WEEKE BHP 520 - portalni CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj za obdelavo brez kompromis ov 435 MIT uvaja novo re{itev medpodjet ni{ke izmenjave dokumentov 436 Velika prelomnica v razvoju Lesne TIP Oti{ki Vrh 437 Smo res ~ez les, ~e kurimo les? 439 Bla` Dem{ar, Pre{ernov nagrajene c Biotehni{ke fakultete v letu 2004 441 Decimirnica vrhunske tehnologije skupine Weinig 442 Pogozdovanje Islandije in {e kaj o celandu 444 Harmonija svetlobe in barv jeseni na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu 446 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a - podro~je mizarstvo: 11. del 447 kratke novice Konferenca Wood - The Key To Sustaninable Socio-economic Developement 22.11.04 je v Bruslju potekala konferenca Wood - The Key To Sustaninable Socio-economic Developement, v organizaciji krovnih organizacij evropske lesnopredelovalne industrije - CEI BOIS in EPF. Sre~anja sta se udele‘ila tudi predstavnika iz Slovenije dr. Sergej Medved iz Oddelka za lesarstvo, Bio-tehni{ke fakultete v Ljubljani in Andrej Lah iz Lesne Tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh. Evropska lesnopredelovalna industrija zajema ‘agarstvo, proizvodnjo lesnih plo{~, tesarstvo, stavbno mizarstvo, proizvodnjo palet, embala‘e in pohi{t-va in v dr‘avah EU-25 zaposluje prek 2,6 milijona ljudi. Na tem sre~anju je bilo ponovno poudarjeno, da imajo lesni izdelki izvrstne ekolo{ke prednosti, saj z uporabo, ponovno uporabo in recikliranjem skladi{~ijo CO2 skozi celoten ‘ivljenj-ski cikel. Na koncu ‘ivljenjskega cikla pa se lahko uporabijo kot vir obnovljive energije. V preteklem letu je Evropska komisija prepoznala to dejstvo v svojem poro-~ilu: Les igra klju~no vlogo pri bla‘itvi klimatskih sprememb; Ve~ja poraba lesnih izdelkov bo povzro~ila {iritev evropskih gozdov in bla‘ila emisije to-plogrednih plinov. Evropska komisija i{~e na~ine za krepitev teh trendov. Sre~anje se je zaklju~ilo s slogani: Graditi z lesom @iveti z lesom Les v embala‘i in transportu Les v trajnostnem razvoju Evrope ijaLeS 56(2004) 12 kratke novice Lesarski kadrovski klub v LIKU Vrhnika Pred koncem leto{njega leta se je v podjetju LIKO Vrhnika {e enkrat sestal tudi Lesarski kadrovski klub. Aktualna poblematika je bilo predvsem izobra‘evanje, in sicer izmenjava izku{enj pri prijavah podjetij na razli~ne nacionale in regionalne razpise za izobra‘evanje svojih zaposlenih. V marcu 2004 se je na nacionalenem nivoju objavljen razpis za ohranjanje delovnih mest prijavilo nekaj ve~jih slovenskih lesnih podjetij, vendar s svojimi vlogami niso pri{li med izbrance prejemnikov sredstev. Pri prijavi na aprilski razpis za dodelitev/povrnitev sredstev za izobra‘evanje iz Evropskega socialnega sklada in MZD je sodelovalo skoraj 40 odstokov podjetij ~lanic LKK in so prejela razli~ne vi{ine povra~il sredstev za izobra‘evanje, nekatere (glede na tovrstne izdatke) tudi do 5 mio SIT. Nekaj podjetij se je ve~ ali manj uspe{no prijavilo tudi na tovrstne regijske ali podobne razpise. Ve~ kot 15 na tokratnem sre~anju navzo~ih kadrovnikopv je bilo odlo~nih, da bodo ~lani LKK v prihodnje na tem segmentu {e tesneje sodelovali in se o podobnih razpisih sprotno obve{~ali. V tem sklopu je beseda nanesla tudi na “Usposabljanje za Lesarski grozd”, ki se je odvijalo v septembru 2004. Projekt sedmih razli~nih usposabljanj in izobra`evanj za manegement so vsi sodelujo~i ocenili kot vsebinsko zelo dober, nekaj pripomb pa je padlo na razpored rokov in manj{e {tevilo udele`encev od pri~akovanega. Da v prihodnje prepre~imo ~asovno stisko in iz nje porajajo~e se nev{e~nosti, bodo kadrovniki do konca leto{njega leta posredovali na Zvezo lesarjev Slovenije sugestije oz. ideje za nove/dodatne teme svojih na~rtovanih izobra`evanj. Tako bo enakomerno skozi vse leto 2005 dovolj ~asa za organiziranje aktualnih izobra`evanj. Tudi tokrat nismo zaob{li Zakona o zaposlitvi in rehabilitaciji invalidov. Po nekoliko {ir{em uvodu predsednika Jo‘eta Perka je v nadaljevanju dolo~ene dileme in nere{ena vpra{anja v zvezi s tem podro~jem podala Sonja Vovk, strokovnam sodelavka kadrovske slu‘be v LIKU Vrnika. V diskusiji je (ponovno) ugotovljeno, da zakon na tem podor~ju glede na trende in aktivnosti (kvotni sistem (de)stimuliranja zaposlovanja invalidov) ne prina{a kakih posebnih novosti, obenem pa je gotovo, da zapisani in na~rtovani rok za izvedbo ne bo spo{tovan. Za konec pa smo se s ~estitkami, zahvalami in lepimi ‘eljami poslovili od do sedaj slu‘bene, odslej pa privatne kolegice Majde Horvat, dolgoletne vodje kadrovske slu‘be iz LIKA Vrhnike, ki nam je u{la v pokoj. Seveda v upanju, da bo {e naprej imela kaj ~asa tudi za nas. živeti. Zmeraj do kraja. Pre`iveti. Za~eti skraja Pa kaj zato, ~e svet ni raven! Pa~ bo kar bo in nekaj zraven. T. Pavček Pre`ivite 2005 na konju! Uredni{tvo revijaLes 56(2004) 12 raziskave in razvoj UDK: 630*824.8: 630*824.834 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Spremljanje utrjevanja lepila z dielektri~no analizo Dielectric monitoring of adhesive cure avtor Milan [ERNEK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina c. VIII/34, SI-1001 Ljubljana, milan.sernek@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Namen spremljanja utrjevanja lepila je ugotoviti optimalen ~as lepljenja. Utrjevanje lepila je mogo~e prou~evati z razli~nimi analitskimi metodami (DSC, DMA, DTA), vendar le v laboratorijskih pogojih, te`je pa v realnih pogojih pri visoki temperaturi in tlaku med lepljenjem v stiskalnici. Razvitih je nekaj metod za spremljanje utrjevanja lepila v industrijski proizvodnji; najbolj obeta-jo~a je dielektri~na analiza, ki je predstavljena v prispevku. Pojasnjen je na-~in merjenja in model za kinetiko utrjevanja lepila. Prikazani so rezultati dielek-tri~ne analize pri lepljenju z urea-for-maldehidnim lepilom. Adhesive cure monitoring is carried out for optimizing press schedule. Several analytical techniques are available for monitoring the cure of an adhesive (DSC, DMA, DTA), but not many could be successfully applied in industrial environment. A few methods have been developed for in-process purpose and most promising is dielectric analysis, which allows continuous in situ measurements. This article presents principles of dielectric analysis and describes a model for adhesive cure kinetics. The results of monitoring the cure of urea-formaldehyde adhesive are shown. Klju~ne besede: UF lepilo, utrjevanje lepila, dielektri~ne lastnosti, stopnja utrjenosti Key words: UF adhesive, adhesive cure, dielectric properties, degree of cure Uvod Hitrost utrjevanja lepila in zahtevana stopnja utrjenosti sta relevantna dejavnika pri dolo~anju ~asa stiskanja oziroma lepljenja v proizvodnji lesnih kompozitov /5/. Lepilo namre~ mora v vro~i stiskalnici utrditi do take stopnje, da u~inkovito kljubuje vsem nastalim napetostim, ki bi lahko povzro~ile razslojitev lepljenca ob sprostitvi tlaka po odprtju stiskalnice. Prav tako mora lepilo dose~i dolo~eno stopnjo utrje-nosti in zamre`enja za zadostno trdnost in trpe`nost lepilnega spoja v uporabi /8/. Utrjevanje polikondenzacijskih lepil na vodni osnovi, ki se najpogosteje uporabljajo pri vro~em lepljenju lesa, je kombinacija kemijskega in fizikalnega procesa, ki sta odvisna od relevantnih lastnosti lepila in lesa, kakor tudi od pogojev okolja, v katerem poteka lepljenje /8/. Hitrost utrjevanja lepila je odvisna od temperature stiskanja, saj je kinetika kemijske reakcije odvisna predvsem od vi{ine temperature /9/. Problem pri definiranju optimalne temperature stiskanja v vro~i stiskalnici je ve~plasten, saj je potrebno re-{itev iskati med ve~ nasprotujo~imi si kriteriji: ~im bolj{imi mehanskimi lastnostmi lepilnega spoja, ~im kraj{im ~a-som utrjevanja, ~im racionalnej{o po- revijaLes 56(2004) 12 raziskave in razvoj rabo toplotne energije in ~im manj{imi po{kodbami lesa. Nekatera lepila lahko utrdijo pri sobni temperaturi brez dovajanja dodatne toplote, vendar tak proces obi~ajno traja ve~ ur ali dni, odvisno od dodanega katalizatorja. Pri ni`jih temperaturah je zamre`enje slab{e kot pri vi{jih temperaturah, makromolekule lepila so kraj{e, trdnost in trpe`nost spoja pa ni`-ja. Utrjevanje polikondenzacijskih lepil pri temperaturi nad 100 °C je hitro, ~as utrjevanja pa se bistveno skraj{a. Trdnostne lastnosti tako utrjenega lepila so visoke, vendar je poraba toplote bistveno ve~ja. ^e je lepljenec predolgo izpostavljen visoki temperaturi, se lahko pojavijo tudi kemi~ne spremembe v lepilnem spoju in lesu, ki se izra`ajo v degradaciji lepilnega spoja in zni`e-vanju mehanskih lastnosti lepila (zna-~ilno za urea-formaldehidno lepilo) in lesa. Pere~ stro{kovni problem pri vro-~em lepljenju lesa je tudi ~asovno slabo kontroliran proces utrjevanja, posledica katerega je bodisi prekratek ~as utrjevanja in odpiranje lepljenih spojev ali predolg ~as utrjevanja, ki pomeni zmanj{anje proizvodnih kapacitet in prekomerno porabo toplotne energije. V lesni industriji pogosto ugotavljajo ~as stiskanja na osnovi izku{enj ali z empiri~nimi ena~bami, ki vklju~ujejo ~as za prehod toplote do najglobljega lepilnega spoja, ~as `eliranja lepila in dodaten ~as, ki je potreben za zadostno utrjenost lepilnega spoja. Tako dolo~en ~as je lahko optimalen, predolg ali prekratek. Optimalno kapaciteto vro~e stiskalnice in zahtevano trdnost lepilnega spoja lahko zato dose`emo le, ~e kontinuirano spremljamo potek utrjevanja lepila v odvisnosti od parametrov lepljenja. Z razli~nimi ra~unalni{kimi simulacijskimi modeli, ki so bili razviti v zadnjem desetletju, lahko za razli~ne robne pogoje predvidimo temperaturo, parni tlak, vla`nost, gostoto in stopnjo ijaLeS 56(2004) 12 utrjenosti lepila v odvisnosti od ~asa in mesta merjenja v lepljencu /12/, vendar zanesljive rezultate simulacije do-se`emo le, ~e razpolagamo z dovolj na-tan~nimi podatki o kinetiki utrjevanja dolo~enega lepila, ki jih dobimo s spremljanjem utrjevanja. Metode za spremljanje utrjevanja lepila Obstajajo {tevilne analitske metode za spremljanje utrjevanja lepila, kot so di-feren~na dinami~na kalorimetrija (differential scanning calorimetry - DSC), dinami~na mehanska analiza (dynamic mechanical analysis - DMA), dina-mi~na termi~na analiza (dynamic thermal analysis - DTA), dinami~na mehanska termi~na analiza (dynamic mechanical thermal analysis - DMTA) in nuklearna magnetna resonanca (nuclear magnetic resonance - NMR), vendar so ve~inoma namenjene za analizo ~istega lepila brez lesa (razen DMA) in potekajo pri kontroliranih laboratorijskih pogojih /1, 2, 3/. Zato te metode niso neposredno uporabne za spremljanje utrjevanja lepila med procesom lepljenja v industrijski stiskalnici. Obstaja pa nekaj metod, ki so primerne za kontinuirano in situ merjenje: infrarde~a spektroskopija z uporabo opti~nega vlakna (IR spectroscopy using optical fiber), akusti~na spektroskopija (acoustics spectroscopy) in dielektri~na spektroskopija oz. analiza (dielectric spectroscopy) /2/. Najbolj pogosto uporabljena in obetajo~a metoda za kontinuirano spremljanje utrjevanja v lepilnem spoju je dielek-tri~na analiza (dielectric analysis -DEA) /2, 4/. Meritve namre~ potekajo s tankim in trpe`nim senzorjem, ki je neposredno vstavljen v lepilni spoj med lepljenjem v vro~i stiskalnici. Princip merjenja z DEA Spremljanje utrjevanja z dielektri~no analizo temelji na merjenju sprememb dielektri~nih lastnosti polimernega materiala - lepila. Tak{na analiza razkriva podrobnosti o pojavih, kot so inter- in intramolekulske interakcije, relaksacijski ~as, temperatura steklastega prehoda, prevodnost, ionska viskoznost ipd. /7/. Spremembe dielek-tri~nih lastnosti so povezane s spremembo viskoznosti in utrjenosti lepila, zato je z merjenjem sprememb dielek-tri~nih lastnosti lepila mogo~e ugotoviti soodvisnost med stopnjo utrjenosti, temperaturo stiskanja in ~asom stiskanja /4/. Lepilu se namre~ med procesom lepljenja spreminjajo njegove ke-mi~ne in fizikalne lastnosti, s tem pa tudi dielektri~ne lastnosti. Na za~etku lepljenja je lepilo teko~e in ima visoko dielektri~no vrednost. Ko lepilo utrjuje, se {tevilo dipolov manj{a zaradi nastajanja makromolekul in difuzije vode iz lepila v les. Manj kot je dipolov v lepilu, ni`ja je njegova dielektri~na vrednost, zato se med utrjevanjem lepila dielektri~na vrednost zmanj{uje in je na koncu lepljenja, ko ni ve~ zna~il-nih kemi~nih in fizikalnih sprememb, konstantna /11/. Dielektri~ne lastnosti merimo z impe-dan~nim analizatorjem pri razli~nih frekvencah elektromagnetnega polja na podro~ju od Hz do MHz /10/. V izme-ni~nem elektri~nem polju material izkazuje svoje dielektri~ne lastnosti: die-lektri~no vrednost (ε') in tangens iz-gubnega kota (tanδ). Dielektri~na vrednost je mera za elektri~no energijo, ki se absorbira in shrani v obliki elektri~-ne polarizacije v snovi, ki je v elektromagnetnem polju. Definirana je kot {tevilo, za katero se pove~a kapaciteta nekega kondenzatorja (C), ~e vakuum med njegovima elektrodama nadomestimo s to snovjo /6/: EHd raziskave in razvoj kjer je ε0 influen~na konstanta, d razdalja med elektrodama in S povr-{ina. Tangens izgubnega kota je mera za del energije, ki se absorbira v dielek-triku in se spremeni v toploto. Definiran je kot razmerje med uporovnim (IR) in kapacitivnim (IC) tokom: tan!j Izračunana vrednost (dvostranskega) testa po SPSS 1 -3.774 -2,731 -2,639 Stopnja tveqanja za zavrnitev Ho | 0.000 0,006 0.008 PREDSTAVITEV _ 4= 1+2 5=1+2+3 Število neqativnih razlik dvojic Z-P Nn- 55 24 31 Število pozitivnih railik dvojic Z-P Np+ 16 4 12 Število dvojic, ki imajo razliko Z-P=D 21 11 10 Število dvojic s pozitivnimi in negativnimi razlikami n 71 28 43 Število anketiranih razstavljalcev | n" 92 39 53 Izračunana vrednost [dvostranskega] testa po SPSS z -4.619 -3,821 -2,930 Stopnja tveqanja za zavrnitev Ho | 0,000 0,000 0,003 PREDSTAVITEV NOVIH PROIZVODOV 3 4= 1+2 5-1+2+3 Število negativnih razlik dvojic Z-P Nn- 41 18 23 Število pozitivnih razlik dvojic Z-P Npt 10 5 5 Število dvojic, ki imajo razliko Z-P=0 45 16 29 Število dvojic s pozitivnimi in negativnimi razlikami n 51 23 28 Število anketiranih razstavljalcev I n" 96 39 57 Izračunana vrednost [dvostranskega] testa po SPSS z -4,447 -2,785 -3,469 Stopnja tveqanja za zavrnitev Ho | 0.000 0,005 0,001 POVEZOVANJE Z DRUGIMI PODJETJI 4= 1+2 5-1+2+3 Število neqativnih razlik dvojic Z-P Nn- 29 11 18 Število pozitivnih razlik dvojic Z-P Min 15 9 6 Število dvojic, ki imajo razliko Z-P=0 24 10 14 Število dvojic s pozitivnimi in neqativnimi razlikami n 44 20 24 Število anketiranih razstavljalcev [ n" 68 30 38 Izračunana vrednost [dvostranskega] testa po SPSS z -2,5/0 -0,524 -3,128 Stopnja tveganja za zavrnitev Ho [ 0,010 0,600 0,004 SKLEPANJE POGODB S PRAVNIM OSEBAM 4= 1+2 5=1+2+3 Število negativnih razlik dvojic Z-P Nn- 28 11 17 Število pozitivnih razlik dvojic Z-P Np+ 15 7 8 Število dvojic, ki imajo razliko Z-P=0 21 9 12 Število dvojic s pozitivnimi in nenativnimi razlikami n 43 18 2 5 Število anketiranih razstavljalcev [ n' 64 27 37 Izračunana vrednost [dvostranskeqa] testa po SPSS z -1,915 -O.SSG -3,128 Stopnja tveganja za zavrnitev Ho | 0,055 0,512 0,045 Temneje so označeni testi, ko zavrnem Ho: povprečno vrednost Z Sprejetje HI pomeni, da je povprečno zadovoljstvo na sejmu [Z] r sejemskega nastopa, ob največ 5 % tveganju. enak nanjs i povprečni vrednosti P. e od pomembnosti cilja (P) ijaLeS 56(2004) 12 raziskave in razvoj ANKETA Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana namerava v letu 2005 organizirati kar nekaj skupinskih ogledov za lesno stroko zanimivih sejmov v tujini. ^e vas morda to zanima, vas prosimo, da izpolnite spodnjo anketo in pripi{ite svoje podatke, da vam bomo lahko poslali vabilo in prijavnico za ogled izbranega sejma. Izpolnjeni anketni list po{ljite na naslov DIT lesarstva Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, 1000 Ljubljana ali fax. na {t. 01/257-22-97 ali na e-naslov ditles.lj@bf.uni-lj.si Anketni list najdete tudi na spletni strani http://www.ditles-lj.bf.uni-lj.si/ Hvala za sodelovanje! IO DIT lesarstva Ljubljana PROSIMO, PREKRI@AJTE KVADRATEK PRED SEJMOM, ZA KATEREGA SE ZANIMATE. x KRAJ SEJEM DATUM KRATEK OPIS KÖLN IMM 17 - 23. 01. 2005 pohi{tvo FRANKFURT AMBIENTE 11. - 15. 02. 2005 darila, nakit, notranja oprema, okrasni predmeti, luèi ... MÜNCHEN IHM 10. - 16. 03. 2005 materiali, oprema in organizacija za lahko industrijo in obrtnike SALZBURG BWS 06. - 09. 04. 2005 lesnoobdelovalni stroji HANNOVER HANNOVER MESSE 11. - 15. 04. 2005 najve~ji industrijski sejem (Avtomatizacija delovnih procesov, industrijska oprema in orodja, energija) MILANO SALONE INTERNAZIONALE DEL MOBILE 13. -18. 04. 2005 pohi{tvo KÖLN INTERZUM 29. 04. - 03.05.2005 novosti na podro~ju oblikovanja, tehnologije in novih trendov FRANKFURT TENDENCE 26. - 30 .08. 2005 darila, nakit, notranja oprema, okrasni predmeti, luèi, oprema kuhinj ... KÖLN SPOGA 04. - 06. 09. 2005 {portna oprema, oprema za kampiranje, vrtno pohištvo PORDENONE ZOW 19. - 22. 10. 2005 dodatki in polizdelki v pohi{tveni industriji BEOGRAD SALON NAME[TAJA november 2005 pohi{tvo MÜNCHEN HEIM + HANDWERK 03. - 11. 12. 2005 gradnja in notranja oprema Ime in priimek: _________________________________________ , ~lan DIT: DA NE Naslov: _________________________________________________ Tel.: _________________ e-mail: ____________________ Koliko udele`encev bi prijavili? ____________________________ http://www.ditles-lj.bf.uni-lj.si/ Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana revijaLes 56(2004) 12 znanje za prakso Proizvodni program lepil Nafte-Petrochem avtorja Mojca ČATER, Otto MOČNEK 1. SPLO[NO Nafta - Lendava se je v letu 2003 iz biv{e Nafte - Lendava d.o.o. preoblikovala v holding s {estimi h~erinskimi dru‘-bami. Nafta - Petrochem d.o.o. je tako po {tevilu zaposlenih (ve~ kot 200), tako po obsegu proizvodnje ter po samem poslovanju ena najve~jih dru‘b. Nafta - Petrochem d.o.o. predstavlja pomembnega proizvajalca osnovnih organskih kemikalij (predvsem UF lepil in FF smol) v tem delu srednje Evrope. Na{a proizvodnja lepil temelji na lastni proizvodnji surovin kot sta metanol in formaldehid, letna kapaciteta tovarne metanola je 160.000 ton in kapaciteta tovarne formalina 120.000 ton 37 m/m % formaldehida. Tako proizvedemo letno okoli 150.000 ton se~-ninsko (urea) formaldehidnih in 14.000 ton fenolformalde-hidnih smol razli~nih tipov. Analize zadnjih let ka‘ejo upad potreb lesne industrije v Evropi po lepilih za iverne plo{~e med tem, ko je povpra-{evanje po specialnih lepilih (s katerimi se proizvajajo MDF plo{~e in impregnira papir) v zadnjih letih zelo naraslo. MDF plo{~e v veliki meri in v mnogih primerih uporabe zamenjujejo klasi~ne iverne plo{~e, predvsem zaradi la‘je in cenej-{e proizvodnje ob ohranitvi iste kakovosti. Na sliki 1 in sliki 2 je grafi~no prikazana poraba ivernih in MDF plo{~ v letih od 1992 do leta 2001. Kot vidimo je res razvidno, da je trend upadanja po proizvodnji ivernih plo{~, vzporedno pa nara{~a zanimanje za MDF plo{~e. 2. PROIZVODNI PROGRAM Sam proizvodni program smol oz. lepil Nafte-Petrochem d.o.o. je v osnovi razdeljen na 5 skupin in sicer na glede na namen uporabe lepil oz. smol za nadaljnjo proizvodnjo: 1. Uporaba za izdelavo ivernih plo{~ 2. Za izdelavo vezanih plo{~ 3. Za impregnacijo 4. Za proizvodnjo MDF plo{~ 5. Za izolacijske materiale 2.1. UPORABA ZA IZDELAVO IVERNIH PLOŠČ Za izdelavo ivernih plo{~ uporabljamo predvsem se~nin-skoformaldehidne smole in najpomembnej{a med njimi so: • L-111MP: je smola namenjena za eta‘no stiskanje ivernih plo{~, lepilo ‘elira med 45-50 s; % m/m prostega HCHO = 0,080-0,090; • L-111FMJ: je nadgradnja MP; je reaktivnej{a smola; ijaLeS 56(2004) 12 znanje za prakso namenjena za contiroll sistem stiskanja ivernih plošč, želira med 43-45 s; % m/m prostega HCHO = 0,100; • L-730F: je smola namenjena za contiroll sistem stiskanja; želira med 38-42 s; % m/m prostega HCHO = 0,100-0,120. V tem sklopu imamo še: • LM-217- je vodna suspenzija polikondenzata sečnine, formaldehida, melamina in fenola. Namenjena je za proizvodnjo vodoodpornih ivernih plošč z nizko emisijo prostega formaldehida, kar pomeni emisijo formaldehida manjšo ali enako 10 mg/100 g suhe plošče. Želira med 55 in 75 s; vsebnost prostega HCHO ima max. 0,3. Izdelujemo pa tudi fenolformladehidno smolo za tovrstne plošče in sicer: • LF-270: fenolformaldehidna smola kot vezivo pri proizvodnji vodoodpornih ivernih plošč. Pri etažnem stiskanju je večja poraba smole in zato je zahtevan nižji odstotek prostega HCHO v lepilu. Pri contiroll sistemu je skoraj polovična poraba smole kot pri etažnem, zato je višji prosti HCHO v lepilu, kar pomeni, da je lepilo reak-tivnejše, vendar pa so plošče v emisijskem razredu E-I; kar pomeni, da imajo emisijo prostega HCHO v plošči pod 6,5mg/100 g suhe plošče. Ni dovolj, da je želiranje smole hitro, ampak mora biti tehnologija v proizvodnji za izdelavo plošč temu prilagojena. Zraven zgoraj opisanih tipov smol izdelujemo še dodatno: • L-102ME • L-105 • L-lll Slika 3. Primerjava reaktivnosti L-730 F, L-111 FMJ in L-111 MP. • L-119 • L-731 V podjetju Nafta-Petrochem d.O.o. za analizo novejših -razvojno usmerjenih smol uporabljamo visokotlačni dife-renčni dinamični kalorimeter DSC. Na sliki 3 je prikazana primerjava med smolami L-730 F, L-111MP ter L-lll FMJ. 2.2. ZA IZDELAVO VEZANIH PLOŠČ Za izdelavo smole uporabljamo vodno suspenzijo polikondenzata sečnine in formaldehida. Najpomembnejša med njimi so: • L-120 in L-200: sta klasični smoli namenjeni za etažno stiskanje vezanih plošč, • L-300: je mizarska smola, namenjena za lepljenje kosovnega lesa. Uporabljamo pa tudi vodno suspenzijo polikondenzata sečnine, formaldehida in melamina. • LM-206: je melaminska vodoodporna smola za hladno predi epljenje vezanih plošč (furnir), • LM-281: je melaminska smola, namenjena za vodood-porne vezane plošče in furniranje. V tem programu imamo še dodatne sečninskoformaldehidne in melaminsečninskoformaldehidne smole in sicer: • L-110 • L-251 • LM-220: uporaba tudi za izdelavo OSB plošč • L-208: uporaba tudi za izdelavo brusnih papirjev. 2.3. ZA IMPREGNACIJO Proizvajamo impregnacijske smole za impregnacijo papirja v kaskadnem sistemu, ki se uporablja za laminacijo ivernih plošč. Za to skupino uporabljamo prav tako kot pri smolah za vezane plošče, melaminska in navadne sečninskoformaldehidne smole. Najpomembnejši med njimi sta: • L-401 IP: sečninska smola; nanese se na papir za impregnacijo in se vodi preko sušilnega sistema, kjer se posuši do določenega odstotka dovoljene vlažnosti. • LM-421 IP: je melaminska smola, katero nanesemo na že posušeno sečninsko plast in le-ta poviša površinsko trdnost in vodoodpornost. Druge smole v tej skupini: • LF-212 IP revijaLes 56(2004) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja iz vsebine Ekipa iz Zdru‘enja vam ‘eli USPE[NO POSLOVNO LETO 2005 ! IZ DELA ZDRU@ENJA Sekcija proizvajalcev stavbnih elementov, 30. november 2004 Dnevni red: 1. Sejem Dom 2005: a) Sistem promocije na sejmu Dom 2005 b) Novelacija Pravil za ocenjevanje izdelkov stavbnega pohi{tva na sejmu Dom 2005 in dopolnitev ocenjevalne komisije c) Obsejemske prireditve ob sejmu Dom 2005 2. Novosti v okviru Evropskega zdru‘enja stavbnega pohi{tva FEMIB 3. Razno * ^lanarina FEMIB Sklepi: 1. Sekcija potrjuje predlog Pravilnika za ocenjevanje izdelkov stavbnega pohi{tva na sejmu Dom, ki ga lahko Komisija za ocenjevanje izdelkov stavbnega pohi{tva na sejmu Dom {e dodatno po potrebi novelira. 2. Razpisno dokumentacijo naj Ljubljanski sejem, d.d., vsem kandidatom za ocenjevanje izdelkov stavbnega pohi{tva na sejmu Dom posreduje po po{ti, in sicer najkasneje do 15. januarja teko~ega leta. 3. Podjetja, ki bi ‘elela obiskati Japonsko v okviru EU Gateway Japan, naj izpolnjeno prijavnico po{ljejo na GZS-Zdru‘enje lesarstva, in sicer najkasneje do ponedeljka, 20.12.2004. Sestanek sekcije proizvajalcev monta‘nih hi{, 2. december 2004 Dnevni red: 1. Pregled dela v letu 2004 2. Podatki za statistiko o proizvodnji in gradnji monta‘nih hi{ 3. Plan dela za leto 2005 4. Razno. Sklepi: 1. Za potrebe ~lanic sekcije se na GZS-Zdru‘enju lesarstva (na nivoju Slovenije) zbirajo dvakrat letno (januar, julij) podatki o proizvodnji, prodaji in izvozu monta‘nih hi{ (anketa). 2. Kot enkratno anketo se po{lje vsem ~lanicam sekcije vpra{alnik, ki se nana{a na Poso~je (januar 2005). 3. Sekcija proizvajalcev monta‘nih hi{ sprejema Poro~ilo o delu sekcije proizvajalcev monta‘nih hi{ v letu 2004 in Plan dela sekcije za leto 2005. 4. Organizirala se bo spletna stran sekcije kot podsistem L -portala, na kateri se bo predstavila sekcija, prednosti monta‘ne gradnje, statistika ... 5. Sekcija bo organizirala promocijske dejavnosti (novinarske konference, in sicer {tirikrat letno) za popularizacijo monta‘ne gradnje, in sicer obvezno v ~asu sejma Dom in Celjskega sejma. Za obsejemsko dejavnost zavezani g. Iztok Ribnikar (JELOVICA [kofja Loka) se pove‘e z go. Sanjo Pirc (Zveza lesarjev Slovenije). G. Marko Jare (Oddelek za mednarodno sodelovanje - GZS) Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 10/2004 ISSN 1581-7717 december 2004 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA IZ DELA EVROPSKIH ZDRU@ENJ EVROPSKI STANDARD ZA LESNE PLO[^E ZA UPORABO V GRADBENI[TVU IZVAJANJE STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLes 56(2004) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva je v nadaljevanju ~lanom sekcije predstavil mo‘nost obiska ~lanov sekcije na Japonskem (12.-16.9.2005) v okviru EU Gateway to Japan (sofinansira EU), kjer bodo udele‘enci lahko spoznali japonsko gradbeno industrijo, si ogledali sejem in imeli individualne razgovore z japonskimi partnerji. Informacije o programu si interesenti lahko sami pogledajo na www.eugatewaytojapan.org. Udele‘enci morajo pokazati svoj interes za obisk najkasneje do 25.2.2005. 6. Podjetja, ki bi ‘elela obiskati Japonsko v okviru EU Gateway Japan, naj izpolnjeno prijavnico po{ljejo na GZS-Zdru‘enje lesarstva najkasneje do srede, 22.12.2004. IZ DELA EVROPSKIH ZDRU@ENJ FEIC Board Meeting, Brussels, 19. oktober 2004 Na oktobrskem sestanku v Bruslju so sprejeli kot novo redno ~lanico estonsko organizacijo Estonian Forest Industries. Vsi ~lani FEIC-a so bili pozvani, da preu~ijo mo‘nost prekinitve proizvodnje z E1 plo{~ami in o tem poro~ajo FEIC-u na naslednjem sre~anju. ^lana-rina FEIC za leto 2005 ostaja enaka kot v letu 2004 za “stare” ~lanice (Slovenija 2.000 EUR). FEIC ni sprejel predloga Nem~ije, da bi bili v~lanjeni brezpla~no oziroma pla~ali solidaren prispevek v znesku 1.000 EUR na leto. Naslednje sre~anje FEIC-a bo 16. februarja 2005 v Bruslju. Generalna skup{~ina CEI-Bois, VÄXJÖ ([vedska), 19. november 2004 Generalna skup{~ina CEI-Bois je zasedala 19. novembra 2004 v Växjö in obravnavala naslednji dnevni red: 1. Otvoritev generalne skup{~ine CEI-Bois 2. Pregled zapisnika generalne skup{~ine CEI-Bois, Brussels, 16 . marec 2004 3. Poro~ilo o CEI-Bois sre~anju z naslovom “Round table of industrialists” 4. Roadmap 2010 5. Svetovalni odbor za Forest Based Industries 6. Poro~ilo o aktivnostih delovnih grup CEI-Bois in plan bodo~ih aktivnosti 7. Poro~ilo CEI-Bois sekretariata o aktivnostih 2003/2004 8. Delovni plan CEI-Bois (prioritete) 9. Zadeve ~lanic CEI-Bois 10. Finan~ne zadeve * Finan~na situacija * Prora~un 2005 11. Volitve 12. Datum in kraj naslednjega sre~anja 13. Razno. Generalne skup{~ine CEI-Bois sta se udele‘ila dr. Korber (sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva) in g. Peter Tom{i~ (~astni predsednik GZS-Zdru‘enja lesarstva). Na generalni skup{~ini je bil ponovno izvoljen Bo Borgström za predsednika CEI-Bois. Za Slovenijo bo zna{ala ~lanarina v CEI-Bois za leto 2005 5.000 EUR (v letu 2004 je zna-{ala 4.600 EUR). ^lanarina se je po-ve~ala zaradi ve~jih aktivnosti pri projektu Roadmap 2010. Naslednje generalna skup{~ina bo 17. marca 2005 v Bruslju. Generalna skup{~ina CEI-Bois v Väx-jö je odlo~ila, da se posku{a najti v evropskem prostoru primeren kandidat za vodenje projektov Roadmap 2010. Razpis je objavljen na L-portalu www.gzs.si/lesarstvo pod Aktualno. Spremljanje projekta pa si vsi ~lani lahko ogledate na portalu CEI-Bois www.cei-bois.org. EVROPSKI STANDARD ZA LESNE PLO[^E ZA UPORABO V GRADBENI[TVU SIST EN 13986:2003 Lesne plo{~e za uporabo v gradbeni{tvu - Zna~ilnosti, vrednotenje skladnosti in ozna~evanje. Splo{no o standardu Evropski standard EN 13986:2002 Wood-based panels for use in construction - Characteristics, evaluation of conformity and marking, je izdelal CEN-ov tehni~ni odbor Lesne plo{~e (CEN/TC 112 Wood-based panels), katerega sekretariat ima DIN. Ker proizvod lesna plo{~a gradbeni proizvod in njegova vgradnja vpliva na bistvene lastnosti objektov, je bilo zanj treba izdelati harmonizirano tehni~no specifikacijo. Komisija je mandat za izdelavo harmoniziranega standarda dala CEN-u leta 1997 (97/462/EC), kon~na verzija standarda pa je bil izdelana julija 2001. Standard je bil objavljen v Uradnem listu skupnosti leta 2002, leta 2003 pa je Komisija sprejela {e dodatek k mandatu (zadeva vsebnost formaldehida v plo{~ah za zunanjo uporabo), ki bo verjetno zahteval tudi objavo dopolnila k standardu. V Sloveniji je za prevzem evropskih standardov s podro~ja lesnih plo{~ zavezan SIST-ov tehni~ni odbor Lesna tvoriva in lepljeni polizdelki (SIST/TC LTV), ki je standard kot SIST EN 13986 Lesne plo{~e za uporabo v grad-beni{tvu - Zna~ilnosti, vrednotenje skladnosti in ozna~evanje sprejel leta 2003. Njegova uporaba je bila objavljena 18. 6. 2003, pri ~emer je bilo standard mo‘no za~eti uporabljati 1. 4. 2003, njegova uporaba pa je postala obvezna 1. 4. 2004. ijaLeS 56(2004) 12 Letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 56 Stran 1 - 448 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno kazalo ~lankov po rubrikah, naslovih in avtorjih Glavni urednik: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. in`. Direktor: dr. mag. Jože KORBER Ljubljana 2004 Izdala in zalo`ila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uvodnik O dobi~konosnosti kapitala Grozdenje Finci z inovacijami in promocijo lastnega znanja Preve~ ali premalo lesa? Euro 2004 Na pol poln ali prazen kozarec? Grozdje, vino in kis Kostanji in je`ice Horuk v nove ~ase "Zdrava" raba lesa Znanstveni ~lanki Mo`nosti celovite izrabe lignocelulozne biomase v celulozni in papirni industriji Metoda razvoja funkcij kakovosti Ljubitelji lesa in gozdov - oglasite se zdaj Senescenca, staranje in dolgo`ivost dreves Leseni mostovi - v~eraj, danes, jutri Vpliv toplotne obdelave na sorpcijske lastnosti lesa Za{~ita lesa danes - jutri Faktorji obstojnosti lesenih fasad Konstrukcijski kompozitni les Tradicionalna za{~ita lesa na fasadi Bradavi~asti sloj Za{~ita mahagonijevega lesa pred diskoloracijami Analiza lesa in restavriranje baro~nega kipa Fungicidne lastnosti 50 let starega odpadnega za{~itenega lesa Platana (Platanus sp.) - les skorja in kulturna zgodovina Detajl v identitetni arhitekturi na Gorenjskem Spremljanje utrjevanja lepila z dielektri~no analizo Strokovni ~lanki Lesnina in`eniring d.d. dosegla z ALTENDORFom dogovor o strate{kem sodelovanju STRES - na{ prijatelj ali sovra`nik? Skeletni sistem lesene gradnje Kako izbolj{ati poslovodsko odlo~anje? (1. del) Les v tradicionalnem stavbarstvu na Slovenskem Motivacija zaposlenih Roadmap 2010 - smernice evropske lesnopredelovalne industrije Kako izbolj{ati poslovodsko odlo~anje? (2. del) Tretje strokovno sre~anje polagalcev podov Slovenije Evropsko tekmovanje v polaganju parketa Marko Ho~evar ' Mirko Tratnik 49 Jože Kušar 93 Niko Torell 137 Marko Ho~evar 18' Sanja Pirc 225 Stojan Ulčar 269 Sanja Pirc 313 Sanja Pirc 357 Niko Torell 4CT Janja Zule 4 Igor Lipu{~ek, Mirko Tratnik 10 Andrej Lah 19 Niko Torell 52 Jelena Srp~i~ 95 Zeuko Gorišek, Aleš Straže, Robert Jene 140 Miha Humar 184 Hrvoje Turkulin, Vlatka JlrouŠ RajkoviČ 189 Milan [ernek, Matej Jo{t 230 Martina Zba{nik Senega~nik 236 Jožica Gričar, KatarinaCufar 274 Miro Toma`i~, Mat j a ` Pavli~, Franci Sokli~, Borut Kri~ej, Marko Petri~ 278 Martin Zupan~i~, Andrej Jazbec, Katarina Cufar 283 Miha Humar, Franc Pohleven 317 Niko Torell Blaž Birk Milan [ernek 32' 360 404 Politika prodajnih cen Nekaj zna~ilnosti italijanske pohi{tvene industrije Razvoj ~love{kih virov v lesarskih podjetjih vzhodne Slovenije - empiri~na situacijska analiza Iz teorije v prakso: tehnologije za obogatitev dela Bo`ena Kramar 35 AAllenka Trkovnik 45 Benedikt Bor{i~ 58 Marko Ho~evar 63 Vito Hazler 75 Bo`ena Kramar 85 Fani Potočnik 88 Marko Ho~evar 1CT Dominika Prijatelj 133 Dominika Prijatelj, Zeljko Gorišek 134 Vojko Kalu`a 148 Fani Potočnik 165 Roži AŽmaK 166 Bo`ena Kramar 172 Franc Pohleven Milenka Trkovnik Boštjan Ložar Fani Potočnik Janez Bon~a Janez Mayer Iva n G ra{i~ Vida Ko`ar Stojan Koko{ar Bla` Kocjanc Pozitivna naravnanost do `ivljenja in dela Milenka Trkovnik Na svetu prodajo 502 milijona oken na leto Franc Mihi~ Leseni svet Sre~ko Ornik Tik pod son~no stranjo Alp - na obisku v tovarni LIP Bled, PC Notranja vrata Sanja Pirc Nem{ki trg oken {e naprej upada Franc Mihi~ Nevarne vode Bo`ena Kramar Kako za~eti spoznavati les in se z njim pogovarjati Marijan Vodnik Tehnolo{ki in{titut lesarstva v Ljubljani Jo`e Korber IRG 35 - svetovni kongres o lesnih {kodljivcih in za{~iti lesa v Sloveniji Razvoj pozitivnih med~love{kih odnosov "Kje so slovenska podjetja v primerjavi z multinacionalkami?" Mednarodni posvet "Les za izdelke ali kurjavo" DAN kuhinje 2004 - 11. september Enotni evropski trg potrebuje pove~ano aktivnost Evropske zveze trgovcev s pohi{tvom - FENA Fani Poto ~nik Zakaj lesena okna Ravnanje z izjemnimi ljudmi v organizaciji Zgradbe, energija in okolje 2004 Ali so razstavljavci z nastopom na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu zadovoljni? Pot do zadovoljnega kupca Novi WEEKE BHP 520 - portalni CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj za obdelavo brez kompromisov Smo res ~ez les, ~e kurimo les? Andrej Lah Decimirnica vrhunske tehnologije skupine Weinig Ciril Mrak Pogozdovanje Islandije in {e kaj o Icelandu Stojan Ul~ar Znanje za prakso WEEKE VENTURE - novi CNC stroji za nove izzzive Gregor Kmecl Novost iz HENKLA: MAKROFLEX PU pena Vibracijski brusilnik Iskra ERO professional VB 745 Ale{ Likar Lepilo PATTEX Repair Extreme - za korak v skrajnost Od ideje do izdelka - 3D svet Sa{o Prijatelj Skupina WEINIG na Sejmu XYLEXPO: v sredi{~u novih tehnologij Grafi~no programiranje NC strojev Iverne plo{~e in prosti formaldehid Preactor: orodje za informacijsko podporo planiranja proizvodnje Novosti iz Weiniga Poraba tvoriv (prera~un izkoristka) Vla`ilniki zraka za zagotavljanje optimalne vla`nosti zraka v proizvodnih prostorih Vse je relativno (ali ro~ni kro`ni `agalni stroj brez razpornega klina) Talilna lepila - napake pri lepljenju Proizvodni program lepil Nafte-Petrochem Nazaj k naravnim materialom za povr{insko obdelavo lesa Jure [piler Sergej M edved Mihael Kro{l Mirko Ger{ak, Ciril Mrak Intervju DOM - streha nad glavo Vzhodno od raja? "Z lesom znamo ravnati lesarji!" Ambasador znanosti in lesa STILLES plemeniti svoj stil 175 176 179 212 216 217 219 229 258 262 295 303 306 308 353 368 397 409 433 435 439 442 444 2' 74 ir 118 155 16' 199 206 243 250 287 294 Ale{ Likar 33' Irena Jeron~i~ Kocjan 375 AAojca Cater, Otto AAočnek 419 Boris Poto~nik 429 Sanja Pirc 29 Sanja Pirc 119 Sanja Pirc 207 Sanja Pirc 25' Sanja Pirc 383 ijaLeS 56(2004) 12 Letno kazalo Sejmi in razstave jmm cologne - S prilagodljivostjo in funkcionalnostjo pred konkurente KOLN 2004 - sejem pohi{tva in opreme Sejem DOM 2004 - Streha nad glavo Mednarodni sejem SAIEDUE - Bologna Utrinki z Milanskega sejma Mednarodni lesni sejem Celovec Bogat razstavni program LESNIME IN@ENIRING na sejmu AMBIENTA 2004 v Zagrebu InTech 04 - pregled Weinigovih novosti na hi{nem sejmu AMBIENTA 2004 Zbor pohi{tva na 15 . ljubljasnkem pohi{tvenem sejmu Ljubljanski pohi{tveni sejem je zaslu`il oceno odli~no Harmonija svetlobe in barv jeseni na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Iz na{ih podjetij Inovativna dejavnost v Jelovici [kofja Loka LESNA Pohi{tvo Slovenj Gradec d.o.o. LIP Bled PC Notranja vrata Hi{ni sejem v Novolesu: letu investicij sledi leto prodaje JAVOR d.d. prevzema optimizem INLES d.d. ima edini v Sloveniji nem{ki "RAL-znak kakovosti" Sto let Stolovih stolov V SVEI d.d. leto turbo razvoja in novih za~etkov HOMAG - Rolls Royce v lesni industriji Velika prelomnica v razvoju Lesne TIP Oti{ki Vrh iz Skupine PREVENT Mat e j Kadunc 36 Lado Ko{ir 39 Ciril Mrak 82 Stojan Ulčar 127 Mat e j Kadunc 163 257 298 sejmu 31' Sanja Pirc 35' Sanja Pirc 393 Fani Potočnik 43' Mirjam Zalo`nik 446 Jana Ko{ir 40 Beno Kotnik 4' Stojan Ulčar 213 Sanja Pirc 254 Ester Fidel 258 Franc Mihi~ 304 France Stele 339 Sanja Pirc 349 Stojan Ulčar 389 Literatura Les - zgradba in lastnosti Mirko Ger{ak Osebne vesti ^rtomir Tavzes-novi doktor biotehni{kih znanosti Franc Pohleven Toma` Ku{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete za leto 2003 Primo` Oven Jesenkova priznanja za leto 2004 Zoran Tro{t Jesenkovo priznanje za leto 2004 - Ljerka KervinaZORAN Tro{t Andreja Kutnar - dobitnica Jesenkovega priznanja za leto 2004 za {tudente Bojan Bu~ar Mag. Du{an Jurc - novi doktor gozdarskih znanosti Franc Pohleven IN MEMORIAM - prof. dr. Vekoslav Mihevc Marko Petri~ Ravnatelj SL[ Ljubljana Vinko Velu{~ek v zaslu`en pokoj Mirjam Zalo`nik Diplomant Bla` Dem{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete v letu 2004 Primo` Oven Ars les Razstava rezbarjev v Trzinu Stane M esar Razstava Metke in Janeza Jarca Stane M esar Vzgoja in izobra‘evanje Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna na Dnevih tehni~ne kulture O tujem jeziku na Oddelku za lesarstvo Pilotski mednarodni projekt KNOWOODNET (Leonardo da Vinci) Dijaki Srednje lesarske {ole Nova Gorica v Sutriu Darinka Kozinc Razstava izdelkov dijakov [C Ljubljana, SL[ Mirjam Zalo`nik Tehni~ni dnevi na SGL[ Postojna Bernarda Jernejc Podeljene prve diplome na Lesarski {oli Maribor - Vi{ji strokovni {oli Zorislava Makoter Franc Pohleven Janko Bizjak 437 267 46 89 130 13' 132 177 260 266 135 355 43 47 90 178 222 263 264 Razstava izdelkov dijakov SGL[ Nova Gorica Darinka Kozinc Izobra`evanja za management - SLS in LG Sanja Pirc Novo vodstvo Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani Zoran Tro{t [tudentske re{itve za nove izdelke Janez Kukovica Kratke vesti V Skupini Prevent so uresni~ili strate{ke cilje LAMA na ZOW 2004 Bad Salzuflen Odlo~nej{i koraki LAME na nem{kem trgu WEINIGOV 30.000 Unimat JAVOR med prvimi slovenskimi podjetji prejel certifikat FSC Ester Fidel Pattex MONTAGE SPEZIAL - ve~ kot samo lepilo TOM Oblazinjeno pohi{tvo uspe{no na jmm "Evropska zvezda" za okno Jeloterm les-aluminij iz Jelovice d.d. Lani doma za 14,5 % vi{ja gradbena dejavnost LESNA TIP Oti{ki Vrh z ve~jim dobi~kom od na~rtovanega GORENJE - nadpovpre~no uspe{no tr`no osvajanje BAUMAX - do konca leta 2007 v Sloveniji {e {tirje novi prodajni centri Slovenski gozdovi - leto 2003 zaznamovano z napadi podlubnikov JELOVICA znova dobila potrditev kakovosti svojih izdelkov Dr`avna pomo~ tudi trem lesarskim podjetjem TOMOV hi{ni sejem 10 . seja skup{~ine delni~arjev dru`be JAVOR Pivka V JAVORU Pivka prese`ni delavci Porast prodaje italijanskih lesnopredelovalnih strojev v prvem tromese~ju leta 2004 Harvey Norman pove~uje podajo Kitajski grozi najhuj{a energetska kriza zadnjih 20 let Merkur odprl vrata v Slovenski Bistrici Ribni{ki Maboles kupil ~rnogorski [ip Berane Helios kupil Color Milijarda v industrijsko predelavo lesne biomase V Sloveniji lani izdanih 5660 gradbenih dovoljenj Lesonit bo dru`ba z omejeno odgovornostjo Prodaja Stillesa S polletnimi rezultati v Lami niso nezadovoljni Evropska komisija: "Izdelki iz lesa so u~inkovito orodje pri bla`itvi klimatskih sprememb" 2. skup{~ina Lesne TIP Oti{ki Vrh d.d. Oblazinjeno pohi{tvo Razgor{ek: hi{ni sejem in R divine Novo vodstvo nadzornega sveta JAVOR Pivka d.d. Melamin lani s 164 milijoni tolarjev dobi~ka LESNA TIP Oti{ki vrh prejela okoljski certifikat ISO 14001 IKEA je predstavila nov prodajni katalog za leto 2005 Fani Poto ~nik TOM na sejmu pohi{tva MOW v Nem~iji Obilo prilo`nosti za vlaganje na Hrva{kem in v S^G DIT lesarstva Ljubljana vedno bolj `ivahen Skupina JAVOR po devetih mesecih z dobi~kom Znanje za spanje in 10.000.000 Jogijev Konferenca Wood - The Key To Sustaninable Socio-economic Developement Lesarski kadrovski klub v LIKU Vrhnika Sanja Pirc Weinigov Powermat 1000 postavlja nove standarde na podro~ju skobljanja Jelovica v Poso~ju MIT uvaja novo re{itev medpodjetni{ke izmenjave dokumentov 265 272 329 398 2 3 3 3 20 28 38 50 5' 5' 5' 5' 57 94 138 153 162 182 183 183 183 183 183 198 226 227 227 227 228 228 235 270 273 273 305 309 314 314 337 358 367 402 403 408 434 436 Razno Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva 23, 69, 113 , 15 7, 201, 245, 289, 333, 377, 421 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 48, 92, 136, 180, 224, 268, 312, 356, 400, 447 Letno kazalo ~lankov po rubrikah, naslovih in avtorjih 423 Letno avtorsko kazalo 425 ijaLes 56(2004) 12 44 Letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 56 Stran 1 - 448 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno avtorsko kazalo Glavni urednik: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. in`. Direktor: dr. mag. Jože KORBER Ljubljana 2004 Izdala in zalo`ila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Ažman Roži Razvoj človeških virov v lesarskih podjetjih vzhodne Slovenije - empirična situacijska analiza 166 Humar Miha Za{~ita lesa danes - jutri Birk Blaž Detajl v identitetni arhitekturi na Gorenjskem Bizjak Janko Pilotski mednarodni projekt KNOWOODNET (Leonardo da Vinci) Bonča Janez Zakaj lesena okna Boršič Benedikt Skeletni sistem lesene gradnje Bučar Bojan Andreja Kutnar - dobitnica Jesenkovega priznanja za leto 2004 za študente CaterAAojca, AAočnek Otto Proizvodni program lepil Nafte-Petrochem 360 90 353 58 132 Česen Andrej Gradivo Gradivo Gradivo Gradivo Gradivo Gradivo Gradivo Gradivo Gradivo Gradivo za tehniški za tehniški za tehniški za tehniški za tehniški za tehniški za tehniški za tehniški za tehniški za tehniški slovar slovar slovar slovar slovar slovar slovar slovar slovar slovar lesarstva lesarstva lesarstva lesarstva lesarstva lesarstva lesarstva lesarstva lesarstva - lesarstva - Mizarstvo Mizarstvo Mizarstvo Mizarstvo Mizarstvo Mizarstvo Mizarstvo Mizarstvo Mizarstvo Mizarstvo 2. del 3. del 4. del 5. del 6. del 7. del 8. del 9. del 10. del 11. del 48 92 136 180 224 268 312 356 400 447 Fidel Ester JAVOR med prvimi slovenskimi podjetji prejel certifikat FSC 20 JAVOR d.d. prevzema optimizem 258 Geršak Mirko Les - zgradba in lastnosti Geršak Mirko, Mrak Ciril Poraba tvoriv ( preračun izkoristka) Gorišek Željko, Straže Aleš, Jene Robert Vpliv toplotne obdelave na sorpcijske lastnosti lesa Gra{i~ Ivan Strokovni posvet Zgradbe, energija in okolje 2004 Gričar Jožica, Čufar Katarina Bradavičasti sloj Hazier Vito Les v tradicionalnem stavbarstvu na Slovenskem Hočevar Marko O dobičkonosnosti kapitala Kako izboljšati poslovodsko odločanje? (1. deC Kako izboljšati poslovodsko odločanje? (2. del) Euro 2004 267 287 140 397 274 75 63 1CT 18' Humar Miha, Pohleven Franc Fungicidne lastnosti 50 let starega odpadnega za{~itenega lesa Jerneje Bernarda Tehnični dnevi na SGLŠ Postojna Talilna lepila - napake pri lepljenju Jeron~i~ Kocjan Irena Kadune Matej Kaluža Vojko Kmecl Gregor Kocjane Blaž Kokošar Stojan Korber Jože Košir Jana Košir Lado Kotnik Beno Kožar Vida Kozinc Darinka Kramar Bo`ena Kro{l Mihael Kukovica Janez Ku{ar Jo`e Preactor: orodje za informacijsko podporo planiranja proizvodnje [tudentske re{itve za nove izdelke Finci z inovacijami in promocijo lastnega znanja 184 317 263 375 jmm cologne 2004 - S prilagodljivostjo in funkcionalnostjo pred konkurente 36 Utrinki z Milanskega sejma 163 Politika prodajnih cen 148 WEEKE VENTURE - novi CNC stroji za nove izzzive 21 Novi WEEKE BHP 520 - portalni CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj za obdelavo brez kompromisov 435 Pot do zadovoljnega kupca 433 Tehnolo{ki in{titut lesarstva v Ljubljani 229 Inovativna dejavnost v Jelovici [kofja Loka 40 KOLN 2004 - sejem pohi{tva in opreme 39 LESNA Pohi{tvo Slovenj Gradec d.o.o. 41 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 1 / 2004 23 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 2 / 2004 69 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 3 / 2004 11 3 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 4 / 2004 157 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 5 / 2004 201 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 6 / 2004 245 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 7 / 2004 289 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 8 / 2004 333 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 9 / 2004 377 Ali so razstavljavci z nastopom na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu zadovoljni? 409 Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva {t. 10 / 2004 421 Dijaki Srednje lesarske {ole Nova Gorica v Sutriu 178 Razstava izdelkov dijakov SGL[ Nova Gorica 265 Motivacija zaposlenih 85 Iz teorije v prakso: tehnologije za obogatitev dela 172 Nevarne vode 217 243 398 93 ijaLes 56(2004) 12 Letno kazalo Lah Andrej Ljubitelji lesa in gozdov - oglasite se zdaj Smo res ~ez les, ~e kurimo les? Likar Ale{ Vibracijski brusilnik Iskra ERO professional VB 74 5 Vse je relativno (ali ro~ni kro`ni `agalni stroj brez razpornega klina) Lipu{~ek Igor Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana Lipu{~ek Igor, Tratnik Mirko Metoda razvoja funkcij kakovosti 19 439 ir 33' 42 Ložar Boštjan "Kje so slovenska podjetja v primerjavi z multinacionalkami?" 295 IKEA je predstavila nov prodajni katalog za leto 2005 Ljubljanski pohi{tveni sejem je zaslu`il oceno odli~no Prijatelj Dominika Tretje strokovno sre~anje polagalcev podov Slovenije Prijatelj Dominika, Gori{ek @eljko Evropsko tekmovanje v polaganju parketa Prijatelj Sa{o Od ideje do izdelka - 3D svet Srp~i~ Jelena Leseni mostovi - v~eraj, danes, jutri Stele France Sto let Stolovih stolov 309 43' 133 134 155 95 339 Makoter Zorislava Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna na Dnevih tehni~ne kulture Mayer Janez Ravnanje z izjemnimi ljudmi v organizaciji Medved Sergej Iverne plo{~e in prosti formaldehid Mesar Stane Razstava rezbarjev v Trzinu Razstava Metke in Janeza Jarca 43 368 206 135 355 [ernek Milan Spremljanje utrjevanja lepila z dielektri~no analizo [ernek Milan, Jo{t Matej Konstrukcijski kompozitni les [piler Jure Grafi~no programiranje NC strojev 404 230 199 Mihi~ Franc Na svetu prodajo 502 milijona oken na leto 176 Nem{ki trg oken {e naprej upada 216 INLES d.d. ima edini v Sloveniji nem{ki "RAL-znak kakovosti" 304 Mrak Ciril Sejem DOM 2004 - Streha nad glavo 82 Decimirnica vrhunske tehnologije skupine Weinig 442 Ornik Sre~ko Leseni svet 179 Oven Primo` Toma` Ku{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete za leto 2003 89 Oven Primo` Diplomant Bla` Dem{ar, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete v letu 2004 441 Petri~ Marko IN MEMORIAM - prof. dr. Vekoslav Mihevc 260 Pirc Sanja DOM - streha nad glavo 29 Vzhodno od raja? 119 "Z lesom znamo ravnati lesarji!" 207 Tik pod son~no stranjo Alp - na obisku v tovarni LIP Bled, PC Notranja vrata 212 Na pol poln ali prazen kozarec? 225 Anbasador znanosti in lesa 251 Hi{ni sejem v Novolesu: letu investicij sledi leto prodaje 254 Izobra`evanja za management - SLS in LG 272 Kostanji in je`ice 313 V SVEI d.d. leto turbo razvoja in novih za~etkov 349 AMBIENTA 2004 351 Horuk v nove ~ase 357 STILLES plemeniti svoj stil 383 Zbor pohi{tva na 15 . ljubljasnkem pohi{tvenem sejmu 393 Lesarski kadrovski klub v LIKU Vrhnika 403 Pohleven Franc ^rtomir Tavzes - novi doktor biotehni{kih znanosti 46 O tujem jeziku na Oddelku za lesarstvo 47 Mag. Du{an Jurc - novi doktor gozdarskih znanosti 177 IRG 35 - svetovni kongres o lesnih {kodljivcih in za{~iti lesa v Sloveniji 258 Poto~nik Boris Nazaj k naravnim materialom za povr{insko obdelavo lesa 429 Poto~nik Fani Roadmap 2010 - smernice evropske lesnopredelovalne industrije 88 Nekaj zna~ilnosti italijanske pohi{tvene industrije 165 DAN kuhinje 2004 - 11. september 306 Enotni evropski trg potrebuje pove~ano aktivnost Evropske zveze trgovcev s pohi{tvom - FENA 308 Toma`i~ Miro Pavli~ Matja`, Sokli~ Franci, Kri~ej Borut, Petri~ Marko Za{~ita mahagonijevega lesa pred diskoloracijami Torelli Niko Senescenca, staranje in dolgo`ivost dreves Preve~ ali premalo lesa? Platana (Platanus sp.) - les skorja in kulturna zgodovina "Zdrava" raba lesa Tratnik Mirko Grozdenje Trkovnik Milenka STRES - na{ prijatelj ali sovra`nik? Pozitivna naravnanost do `ivljenja in dela Razvoj pozitivnih med~love{kih odnosov Turkulin Hrvoje Jirou{ Rajkovi} Vlatka Faktorji obstojnosti lesenih fasad Ulčar Stojan Vodnik Marijan Zalo`nik Mirjam Mednarodni sejem SAIEDUE - Bologna LIP Bled PC Notranja vrata Grozdje, vino in kis HOMAG - Rolls Royce v lesni industriji Pogozdovanje Islandije in {e kaj o Icelandu Kako za~eti spoznavati les in se z njim pogovarjati Razstava izdelkov dijakov [C Ljubljana, SL[ Ravnatelj SL[ Ljubljana Vinko Velu{~ek v zaslu`en pokoj Harmonija svetlobe in barv jeseni na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Zba{nik Senega~nik Martina Tradicionalna za{~ita lesa na fasadi Zule Janja Mo`nosti celovite izrabe lignocelulozne biomase v celulozni in papirni industriji 278 52 137 32' 40' 49 45 175 262 Tro{t Zoran Jesenkova priznanja za leto 2004 130 Jesenkovo priznanje za leto 2004 - Ljerka Kervina 131 Novo vodstvo Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani 329 189 127 213 269 389 444 219 222 266 446 236 Zupančič Martin, Jazbec Andrej, Čufar Katarina Analiza lesa in restavriranje baro~nega kipa 283 ijaLes 56(2004) 12 4 GZS - Zdru`enje lesarstva Vsebina standarda Osnovne to~ke standarda so obi~ajne: na za~etku je podano podro~je uporabe, naveden je seznam povezanih standardov, razlo‘eni so izrazi in zapisane definicije. Podane so zahtevane lastnosti za uporabo plo{~ v konstrukcijah in predpisano ugotavljanje zahtevanih zna~ilnih lastnosti. Sledita postopek za ocenjevanje skladnosti in ozna~evanje. Standard ima tudi tri dodatke (Annexes): dodatek A obravnava tehni~ne razrede lesnih plo{~, dodatek B razrede plo{~ glede vsebnosti formaldehida in dodatek ZA obvezne lastnosti plo{~, povezane z izpolnjevanje bistvenih zahtev Direktive o gradbenih proizvodih. Podro~je uporabe Plo{~e so namenjene za notranjo in zunanjo uporabo oziroma za uporabo v suhem ali vla‘nem okolju. Lahko se uporabljajo za nosilne ali nenosilne elemente, za konstrukcije podov, streh in sten. Standard obravnava prakti~no vse vrste lesnih plo{~: masivne lesene plo-{~e, LV L plo{~e, vezani les, OSB plo{~e, iverne plo{~e (z lepili in cementno vezavo), vlaknene plo{~e (izdelane po mokrem in suhem postopku). Plo{~e imajo lahko razli~ne vrste povr{inske za{~ite -lahko so neoblo‘ene (unfaced) ali z oblogami - oplemenitene (faced), lahko so furnirane ali barvane. Povezava z drugimi standardi V seznamu povezanih standardov so zajeti vsi standardi, ki obravnavajo posamezne vrste plo{~, standardi za vzor~e-nje in notranjo kontrolo proizvodnje, standardi, ki obravnavajo odpornost lesa proti biolo{kim {kodljivcem, standardi za lesene konstrukcije (projektiranje, presku{anje), standardi za dolo~anje toplotno-izolacijskih lastnosti, prepustnost za paro in zvo~ne izolirnosti ter standard za klasifikacijo glede obna{anja pri po‘aru (odpornost proti ognju). ijaLeS 56(2004) 12 Izrazi in definicije V standardu je na sedmih straneh zapisanih 66 izrazov z razloženimi pomeni (opisane so vse vrste plošč, pogoji uporabe ter splošni izrazi). Zahtevane lastnosti za uporabo plošč v konstrukcijah Lastnosti so zapisane ločeno po namenu uporabe (nosilne - nenosilne, za uporabo zunaj - znotraj, v suhem - vlažnem okolju). Pri tem so najprej navedene: • splošne lastnosti: upogibna trdnost, upogibna togost (modul elastičnosti), kakovost zlepljenja, natezna trdnost (notranja vezava), trajnost (nabrekanje), odziv na ogenj, prepustnost vodne pare, izolirnost pred zvokom v zraku, absorpcija zvoka, toplotna prehodnost, trdnost in togost za uporabo v konstrukcijah, odpornost proti mehanskim in biološkim vplivom, vsebnost pentaklor-fenola; • dodatne lastnosti: za notranje plošče sproščanje formaldehida (po spremembi, ki jo je zahtevala Avstrija, tudi za zunanje), za zunanje odpornost na vlago, za nenosilne odpornost proti staranju, za stropne in stenske obloge odpornost proti udarcem in prebojna trdnost. Ugotavljanje zahtevanih značilnih lastnosti V tej točki so navedeni standardi za preiskave, od katerih so nekatere enake za vse tipe, druge - npr. odpornost proti vlagi - pa so odvisne od tipa plošče. Gre za določevanje že navedenih mehanskih trdnosti, nabrekanja in odpornosti proti vlagi ter ugotavljanje količine sproščenega formaldehida (postopki so podani v dodatku B). Nadalje je treba ploščam določiti obnašanje glede odziva na ogenj (razvr- ščeni morajo biti v razrede po EN 13501-1). Kar zadeva prepustnost vodne pare, je treba upoštevati faktorje po EN 12524. Za določitev izolirnosti pred zvokom v zraku sta podani dve možnosti - izdelati približni račun ali izvesti meritve. Za določitev stopnje absorpcije zvoka je prav tako možno upoštevati koeficiente, podane v tabeli, ali pa izvesti meritve. Glede odpornosti proti biološkim škodljivcem je treba določiti razred ogroženosti po EN 335. Ugotoviti je treba še vsebnost pentaklorfenola - biti mora manjša od 5 ppm. Ocena skladnosti V standardu so predpisani postopki potrjevanja skladnosti, o katerih smo že govorili, to so notranja kontrola proizvodnje, prvi tipski preskus ter prvi pregled tovarne in stalni nadzor (če jih sistem potrjevanja skladnosti zahteva). Ne glede na izbrani sistem potrjevanja skladnosti je vedno treba vzpostaviti notranjo kontrolo proizvodnje, ki mora izpolnjevati zahteve standarda EN 326-2 (v obravnavanem standardu je podana preglednica z zahtevano pogostostjo izvajanja preskusov). Tudi stalni nadzor mora biti opravljen skladno z zahtevami istega standarda, pri čemer je važno, da zajamemo vse lastnosti, ki so pomembne za uporabo. Označevanje Na plošči morajo biti vedno označene lastnosti, ki so pomembne za predvideni namen. Lahko so nameščene na proizvodu, na nalepki ali na embalaži, lahko pa so tudi na spremni dokumentaciji. Standard predpisuje tudi vrstni red oznak saj ta nakazuje pomembnost lastnosti. Potrebne oznake so: • tehnični razred - odvisen od vrste plošče, • razred glede odziva na ogenj (B, C,D, E ali F), • razred glede vsebnosti EKH GZS - Zdru`enje lesarstva formaldehida (El ali E2), • vsebnost pentaklorfenola. Dodatki k standardu - A, B in ZA Dodatek A: Tehnični razredi lesnih plošč V dodatku so v preglednicah za vse vrste plošč zapisane oznake ter razredi (na primer za masivne lesene plošče oznake SWP/1, 2, 3), namen njihove uporabe (nosilne, nenosilne) ter obvezne lastnosti (kakovost zlepljenja, trajnost, upogibna togost in trdnost) ter standard za razvrščanje (za masivne plošče je to EN 13353). Za iverne plošče z lepilom kot vezivom (oznake P2 - P7) pa je, na primer, razen mehanskih trdosti predpisano še ugotavljanje nabrekanja ter preiskave notranje vezave po testu s kuhanjem. Dodatek B: Razredi glede vsebnosti formaldehida Lesne plošče so glede vsebnosti formaldehida razdeljene na dva razreda (El in E2), v preglednicah pa so za oba razreda predvideni načini preskušanja (EN 120, ENV 717-1,2) ter zahteve pri prvem tipskem preskusu in pri notranji kontroli proizvodnje. Dodatek ZA: harmonizirani del standarda za CPD Dodatek ZA obsega, kot smo že omenili, tri bistvene točke: v prvi so predpisani obseg in zahtevane značilne lastnosti, v drugi postopek potrjevanja skladnosti in v tretji označevanje s CE znakom. Če podrobneje pogledamo postopek potrjevanja skladnosti, vidimo, da je za lesne plošče predpisanih več sistemov, ki so odvisni od namena uporabe. Na kratko: • za plošče v nosilnih konstrukcijah sta predpisana sistema 1 in 2+ tsD glede na to, v kateri razred glede odziva na ogenj razvrstimo ploščo: za plošče iz razredov A2, B in C, ki so izdelane s posebnimi dodatki za zagotavljanje izboljšanja odziva na ogenj oziroma z omejeno vsebnostjo organskih snovi -imenovane tudi “požarno odporne” plošče, je predpisan sistem 1, za vse druge (razredi A2 - F9) pa sistem 2+; • za plošče, ki so sestavni del nenosilnih elementov, so predpisani sistemi 1, 3 in 4: sistem 1 za iste razrede kot pri nosilnih ploščah, sistem 3 za plošče razredov A2 - F, pri katerih je treba določiti odziv na ogenj, in sistem 4 pri ploščah brez zahtev glede obnašanja pri požaru. V nadaljevanju je za vse elemente zapisana razdelitev nalog med proizvajalca in priglašeni organ: • za proizvode, za katere je predpisan sistem potrjevanja skladnosti 1 (oz. sistem 3), mora v okviru prvega tipskega preskusa priglašeni laboratorij izvesti le preiskave, ki so potrebne za določitev značilnosti, povezanih z razvrščanjem glede odziva na ogenj; • v okviru stalnega nadzora ter potrjevanja ustreznosti notranje kontrole proizvodnje (sistema 1 in 2+), mora priglašeni organ izvesti preiskave za določitev naslednjih lastnosti: - značilnosti za razvrstitev plošče v razred odziva na ogenj, - trdnosti (natezna, tlačna, upogibna ali strižna, prebojna), - upogibne togosti (modula elastičnosti), - odpornosti proti udarcem, - trdnosti vezave, - nabrekanja, - pri plo{~ah, ki bodo sestavni del nenosilnih elementov, mora prigla{eni organ za vse sisteme potrjevanja skladnosti tako pri prvem tipskem preskusu kot pri preiskavah za potrjevanje ustreznosti notranje kontrole proizvodnje izvesti le preiskave, ki so potrebne za razvrstitev plo{~ v razred glede odziva na ogenj. Ozna~evanje s CE znakom Za ozna~evanje s CE znakom veljajo ista dolo~ila, kam namestiti oznako, kot so zapisana v osnovnem standardu. Posebej je poudarjeno, da je oznako najustrezneje namestiti na proizvod, vendar je zaradi velikega {tevila zahtevanih podatkov v~asih bolje najva‘-nej{e podatke zapisati na proizvodu, druge pa v spremljajo~i dokumentaciji. V standardu je lo~eno prikazano ozna-~evanje plo{~, ki se bodo uporabljale za nenosilne in nosilne elemente. Pri prvih so zahtevani podatki le tehni~ni razred in deklarirane lastnosti (npr. razred vsebnosti formaldehida), pri drugih pa je treba ob tehni~nih podatkih navesti tudi oznake prigla{enega organa, ki sodeluje v postopkih potrjevanja skladnosti. Vir: www.gzs.si/lesarstvo (avtor: mag. Jelena Srp~i~) IZVAJANJE STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V okviru Strategije razvoja slovenske lesne industrije smo na GZS-Zdru-‘enju lesarstva izdali dva CD-ja z naslovom: Izvajanje strategije - Analiza slovenskega izvoza lesne in pohi{tvene industrije 2004 (1.del) in Izvajanje strategije lesne panoge v letu 2003/04 in skladnost s cilji Strategije razvoja Slovenije (II.del). ijaLeS 56(2004) 12 znanje za prakso Težnja pri proizvajalcih ivernih plošč je, da si sami impre-gnirajo papir in laminirajo iverne plošče in posledično jih lahko prodajajo kot produkt višjega cenovnega razreda. 2.4. ZA PROIZVODNJO A/VDF plošč Kot vezivo za proizvodnjo MDF plošč uporabljamo fenolfor-maldehidne smole. Najpomembnejši med njimi sta: • LF-210: kot vezivo pri proizvodnji MDF-plošč po suhem postopku. • LF-240: za proizvodnjo MDF-plošč po mokrem postopku. Druge smole v tej skupini: • L-106MKK 2.5. ZA IZOLACIJSKE MATERIALE Proizvajamo predvsem fenolformaldehidne smole kot veziva pri proizvodnji vlaknastih izolacijskih materialov kot sta steklena in mineralna volna. Najpomembnejši med njimi sta: • LF-200: je klasična fenolformaldehidna smola, kateri proizvajalec v fazi uporabe doda sečnino za vezavo prostih komponent. • LF-201: je klasična fenolformaldehidna smola, kateri je že med sintezo dodana sečnina, ki se vgradi v lepilo. 3. EKOLOGIJA Nafta Lendava je zaradi svoje dejavnosti t.i. IPPC zavezanec (Integrated Pollution Prevention and Control), iz tega izhaja, da bomo morali družbo v skladu s to IPPC direktivo EU (96/61/EC) iz ekološkega zornega kota urediti tako, da bomo lahko pridobili celovito integralno okoljsko dovoljenje za opravljanje kemijske dejavnosti. Tako se že sedaj pripravljamo in svoje proizvodne postopke usposabljamo v skladu z zahtevami t.i. BAT tehnologij (Best Available Techniques). 4. SKLEP Nafta - Petrochem d.o.o. je proizvajalec lepil oz. smol tako za velike kot za majhne porabnike, vedno smo pripravljeni in odprti za predloge, pripombe ter za nove ideje. Zaradi zahtev trga in kupcev smo primorani v vsakodnevno ukvarjanje z razvojem novih in z modifikacijo že obstoječih lepil. Res da podjetje leži visoko na severovzhodu države in da je daleč od središča Slovenije, ampak zato nismo nič slabši temveč še boljši. D Nazaj k naravnim materialom za površinsko obdelavo lesa avtor Boris POTOČNIK, SLŠ Maribor Po mehanski obdelavi lesa sledi vrsta operacij, ki jih s skupno besedo imenujemo površinska obdelava. Površinska obdelava lesa je nastala v želji, da se nekatere lastnosti lesa poudarijo in izboljšajo, nekatere pa omilijo ali prekrijejo. Po drugi svetovni vojni se je površinska obdelava lesa skupaj s proizvajalci premaznih sredstev zelo hitro razvijala. S sodobnimi premaznimi sredstvi za les in lesna tvoriva smo poenostavili tehnološke postopke, zmanjšali operativne in vmesne čase ter dosegli boljše mehanske in fizikalne lastnosti obdelanih površin. Posledično se je tako zmanjšal tudi neposreden vpliv delavca na kvaliteto površinske obdelave, hkrati pa se je omogočila visoko produktivna tehnologija in uporaba vse več sintetičnih materialov, ki so za zdravje človeka in okolje obremenjujoči. S tako hitrim tehnološkim razvojem in za zagotovitev vse večjih potreb trga, smo pozabili na naravo in zdravje človeka. Pohištvena industrija, tako kot vedno, poskuša prilagoditi površinsko obdelavo željam in okusom trga ali kupcev. Na srečo je danes vse več potencialnih kupcev, ki jim ni vseeno, iz kakšnega materiala je pohištvo narejeno in s kakšnimi materiali je oz. bo površinsko obdelano. Slednje ima še posebej velik pomen. Danes so vrednote ljudi drugačne, zaradi osveščenosti vse bolj težimo k zdravemu in čistemu bivalnemu okolju. Pohištvo, narejeno iz masivnega lesa, diha oz. učinkuje kot klimatska naprava v bivalnem prostoru. Zato danes dajemo velik poudarek na materiale, s katerimi bo pohištvo “bio” površinsko obdelano. Kot “bio” izdelke označujemo največkrat naravne produkte, ki so le nekoliko modificirani. Danes se za “bio” površinsko obdelavo še največ uporabljajo vodni laki, ki vsebujejo sintetične smole in sikative. Včasih so za površinsko obdelavo pohištva uporabljali le naravno sušeča se olja (laneno olje, firnež), voske in šelak Ti materiali imajo še danes velik pomen, ali bolje rečeno ponovno pridobivajo pomen. Zadnjih nekaj let opažamo, da se uporaba teh materialov zopet povečuje. To niso samo materiali, ki so se uporabljali že v 16. stoletju pa vse do sredine 20. stoletja, ijaLeS 56(2004) 12 znanje za prakso temveč so naravni materiali, katerih ponovno uporabo opazimo ne le na starem stilnem pohištvu ampak tudi na modernem, sodobnem pohištvu. Od teh materialov so danes največv uporabišelak (restavriranje), čebelji oz. drugi voski in laneno olje. Kljub temu da so to naravni materiali, katerih uporaba se zdi dokaj nezahtevna, enostavna, vseeno zahtevajo veliko strokovnost uporabe in poznavanja teh materialov. S pravilno izbiro materialov za površinsko obdelavo in pravilno načrtovano tehnologijo lahko dosežemo na izdelku naslednje pozitivne učinke: • poudarimo naravno lepoto, zlasti njegovo barvo in teksturo, • obdelano površino zaščitimo pred zračno vlago, mehansko obrabo, kemijskimi agensi, • omogočimo lažje čiščenje in vzdrževanje in • tako površinsko obdelanemu pohištvu povečamo ekonomsko vrednost. V primeru, da si dovolimo nestrokovni način dela, uporabo in izbiro neprimernih materialov, lahko izdelku močno zmanjšamo njegovo kvaliteto, prav tako njegovo tržno vrednost. V zadnjem desetletju je močno naraslo povpraševanje po starinah, zlasti po starem stilnem pohištvu. Povpraševanje narašča predvsem zaradi dragocenosti stilnega pohištva, mode, lepote ali zgolj prestiža, ki ga daje drago stilno pohištvo. Vso to stilno pohištvo je bilo po večini površinsko obdelano z raznimi politurami, kot npr. s šelak polituro. Ta politura daje pohištvu dokaj dobro zaščito pred zunanjimi vplivi, lesu poveča lepoto in pohištvu zagotovi vrednost. Vse večje posameznikov, ki se odločajo za oživljanje stare rokodelske umetnosti, bodisi z obnavljanjem starin ali za “starinsko” obnovo novega masivnega pohištva. Politiranje s šelak polituro je posebna rokodelska umetnost in spada med najtežjo in najzahtevnejšo površinsko obdelavo. Politiranje je mazanje oz. vtiranje šelaka v površino s številnimi zaporednimi ročnimi nanosi. Pri politiranju tvorimo film tako, da s pritiskom na culo iztiskamo iz volnenega jedra politurno tekočino in jo z enakomernimi krožnimi gibi ali v obliki številke osem razprostiramo po površini. Ko špirit izhlapi, se tvori film. Z večkratnimi prehodi prek istega mesta nastane lesketajoča se površina. Nova plast se naredi na tak način, da nova nanesena politura natopi prejšnjo že skoraj suho politurno kožico in se z njo spoji v enotno plast, ki se med ponavljajočim se procesom odebeli v politurni film. Zelo pomembna je priprava površine izdelka, ki ga bomo politirali, izbira materialov s katerimi bomo politirali in kako dobro so pripravljeni pripomočki ter raztopine. Pri izbiri politure moramo upo{tevati tako stil, ~e seveda po-vr{insko obnavljamo stilno pohi{tvo, kot starost pohi{tva, njegovo konstrukcijo in vrsto lesa. Politiranje s {elak polituro ni najbolj primerno za mo~no rezbarjeno pohi{tvo, za izdelke, izdelane iz poroznej{ih in mehkih drevesnih vrst. Na obstojnost politirane povr{ine s {elak polituro vpliva ve~ dejavnikov: od vla‘nosti povr{ine, ki jo politiramo, vla‘nosti prostora, delovne temperature, prahu, do materialov, ki jih pripravimo in shranimo do naslednje faze. Ne smemo pozabiti tudi na ~love{ki dejavnik. Vla‘nost lesnih obdelovancev, {e posebej tistih iz masivnega lesa, je za povr{insko obdelavo zelo pomembna. Pri vla‘nosti, ki je vi{ja od ravnovesne vrednosti, se poslab{a omo~enje povr{ine. Zaradi kasnej{ega su{enja oz. zmanj{evanja vla‘nosti se les kr~i, posebno {e v pre~ni smeri glede na smer lesnih vlaken, kar povzro~a v {elaku napetosti. Pri lesovih z velikimi dilatacijami (bukev, hrast) pride lahko celo do gubanja filma in razpok vzdol‘ smeri rasti. To napako ubla‘imo s pove~anjem elasti~nosti. Najbolj {koduje politirani povr{ini vlaga. Zaradi prevelikega odstotka vlage v povr{ini ali slabo posu{ene lu‘ene povr{ine se lahko pojavijo sive pege ali plesni podobni made‘i. Prvi pogoj za politirane izdelke je upo{tevanje ravnovesne vla‘nosti prostora, v katerega bodo kasneje postavljeni. Te j mo‘nosti morajo ustrezati tudi pogoji v prostoru, kjer bomo delali. Prostor mora biti suh in dovolj topel. Za politiranje je naj-primernej{a temperatura prostora okoli 20 0C z zra~no vla‘nostjo med 40 in 60 %. V vla‘nem in hladnem prostoru ni mogo~e politirati, saj {pirit pri tak{nih pogojih s povr{ine politirane ploskve zelo te‘ko izhlapi. Zaradi tega se ~ez zadnjo plast {elaka ne more narediti ko‘ica, ki je nujno potrebna pri delu s culo. Negativne u~inke na polituri povzro~ajo tudi soli, prah, megla, kostni klej, ki razjedajo polituro in ne nazadnje tudi sodobna ~istila. Iskra ERO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 revijaLes 56(2004) 12 strokovne vesti Ljubljanski pohi{tveni sejem je zaslu‘il oceno odli~no avtorica Fani POTOČNIK, vir: GZS L-portal Pohi{tvena industrija Slovenije se je tokrat predstavila v vsem svojem sijaju in odli~nosti. Bil je “kölnski sejem” v malem. Razstavni prostori so bili sodobno zasnovani, niso prikazovali le pohi{tva, ampak so tvorili ambiente, ki si jih je obiskovalec lahko predstavljal v svojem domu, ali pa si je z malo fantazije ustvarjal svoj lasten slog. Obiskovalcu se je ob tako dovr{eni predstavitvi morala vzbuditi `elja po novem pohi{tvu ali po posodobitvi opreme svojega doma. Podjetja so prijetno presenetila z novitetami in novimi trendi in s tem pokazala, da prav ni~ ne zaostajajo za drugimi vodilnimi proizvajalci v Evropi. Te‘ko je kak{no podjetje pri tem posebej imenovati, ker nehote s tem naredimo krivico drugim. Vedno pa so ocene ve~ ali manj subjektivne. Vendar glede na to, da skoraj 30 let spremljam dogajanje na doma~em in evropskem pohi{tvenem trgu, si bom drznila omeniti nekaj primerov. Na na{em trgu smo pogre{ali kompa-tibilni program za opremo spalnic in drugih prostorov. Petdelna omara in zakonska postelja v spalnici je ‘e zdavnaj pre‘ivela zgodba. Sodobne spalnice niso vedno namenjene samo spanju, v~asih so {e delovni prostor, prostor za sprostitev in prostor za odlaganje garderobe. Prav tako ne zadostuje ena dimenzija postelj, ker so ljudje raz-li~no veliki in potrebujejo z vidika zdravstvenih indikacij razli~na le‘i{~a in razli~ne vi{ine le‘i{~. Alples je letos na sejmu pokazal, da lahko ustre‘e skoraj vsaki individualni ‘elji posameznika. Poleg mnogo{tevilnih kombinacij omar po dizajnu, po dimenzijah -prvi~ v Sloveniji je proizvajalec predstavil mo‘nost izbire postelj razli~nih vi{in, {irin in dol‘in, je pohi{tvo skrbno izdelano, v sodobni izvedbi in dizajnu, z dodatki v omarah in predalih za funkcionalnej{o izkori{~enost in eno-stavnej{o uporabo prostora. To m d.d. iz Mokronoga se je predstavil z ve~ skupinami svojih tapeciranih izdelkov. Zlasti z linijo Avantgard, npr. News Caffe in z linijo Young so se pribli‘ali evropskemu vi{jemu cenovnemu razredu. Poleg kvalitete uporabljenih materialov je dokaz za to tudi moderna in funkcionalna oblika ter trendovske barve. Mislim da je To m na pravi poti. Pri LIPU Bled, kjer smo navajeni, da se predstavijo z novimi modeli notranjih vrat in s spalnicami iz masivnega lesa, so letos opozorili nase z jedilnim oziroma dnevnim prostorom, ki sta posodobljena slika pode‘elskega stila iz ~asov na{ih babic in dedkov. Pohi{t-vo so torej prilagodili okusu sodobnega ~loveka, ki ne ‘eli popolnoma pozabiti svojih korenin, zato mu je lepo, kar je tradicionalno, vendar le s pridihom modernega trenda. Tako je tudi LIP Bled na tem segmentu pohi{t-va dosegel svoje evropske tekmece. V Nem~iji so trgovci s pohi{tvom razglasili 11. september za Dan kuhinje, da bi s {iroko ogla{evalsko in tr‘no akcijo seznanjali prebivalstvo o sodobni kuhinji in o novitetah na tem pod-ro~ju. Sodobna kuhinja je zasnovana tako, da je pohi{tvo v njej razporejeno tako, da je delo ~imbolj racionalno. Kuhinja je postala prostor za dru‘enje celotne dru‘ine, zato brez “otoka” na sredini ne gre ve~. In prav take, najbolj sodobne kuhinje, so imeli obiskovalci mo‘nost videti tudi pri na{ih proizvajalcih: LIPI iz Ajdov{~ine, Gorenju, SVEI itd. [e veliko novega, naprednega in lepega je bilo videti, ‘al pa bi bil spisek razstavljavcev predolg za ta ~lanek. Pohvaliti velja tudi forum oblikovanja FORMA, ki je omogo~il, da so se mladi, ambiciozni oblikovalci lahko predstavili {ir{e in je taka oblika predstavitve izziv mnogim, da se preizkusijo in “svojo podobo na ogled postavijo”. O nekaterih izmed njih bomo gotovo v prihodnosti {e sli{ali. Podeljeno je bilo veliko nagrad in priznanj, ‘irije pa so ocenjevale pohi{tvo s posameznih vidikov. Prav je, da se opravlja izbor po razli~nih kriterijih. Imela sem ob~utek, da je bilo ve~ kot prej{nja leta sli{ati tujo govorico, oziroma da so sejem obiskali tudi inozemski kupci. Na{i najpomembnej{i izvozni trgi so Nem~ija, Italija, Hrva{ka itd. Uspe{nost na{ih podjetij je v veliki ijaLeS 56(2004) 12 strokovne vesti meri odvisna od dogajanj na teh trgih. Zadnja leta je bil evropski pohi{tveni trg v stagnaciji, kar je ‘al prizadelo tudi na{o pohi{tveno panogo. Ka‘e pa, da se je krivulja upadanja ustavila in se usmerja navzgor. Sejem so spremljale tudi obsejemske dejavnosti z raznimi strokovnimi posveti, predavanji itd. Tako se je razpravljalo o grozdih v lesni industriji, kajti povezovanje in zdru‘evanje v grozde postaja vse bolj nuja. Katedra za organizacijo in ekonomiko lesarstva, Oddelka za lesarstvo pri Bioteh-ni{ki fakulteti v Ljubljani, je organizirala predavanje o procesnem vodenju in organiziranosti poslovanja. To je eden od dokazov, da znanost in praksa vse bolj medsebojno sodelujeta. Bilo je {e nekaj drugih strokovnih debatnih sre~anj. Letos je bilo zaznati {e en velik napredek. O sejmu so pisali tudi tiskani mediji. Lesarji si sicer ‘elijo, da bi se o pohi{tvu in pohi{tveni panogi govorilo in pisalo {e ve~, vendar je napredek o~iten ‘e sedaj. Predvsem bi pohvalila Delo - prilogo Deloindom, ki je korektno, objektivno in pohvalno pisalo o sejmu, panogi in omenilo njene te‘ave. Bralec dobi spo{tovanje do lesarjev in spozna, da je “slovensko pohi{tvo ‘e v Evropi”. Upajmo, da bo tako pisanje na{im kupcem vlilo ve~ zaupanja v pohi{tvo slovenskega porekla in da bodo raje posegali po njem. Sam sejemski prostor je dobil lep{o zunanjo podobo in ni ve~ di{alo po ~evap~i~ih, katerih duh je pred leti motil celo novinarje. Opaziti je bilo tudi druge spremembe, kot npr. registriranje vstopnic. Glavni problem pa ostaja prostorska utesnjenost in parkiranje. [e veliko dela in sredstev bo moralo Gospodarsko razstavi{~e vlo-‘iti, da bo dohitelo druge sejmarje v Evropi. Mislim, da so {tevilni obiskovalci, ki so jih na{teli okoli 40.000, s sejma odhajali zadovoljni. Nekateri med njimi pa so dobili idejo, da v svojem domu zamenjajo pohi{tvo ali posamezni izdelek z novej{im ali funkcionalnej{im. Tudi majhne spremembe lahko veliko prispevajo k dobremu po~utju. Pohi{t-vena industrija pa bo zato dobila ve~ naro~il. revijaLes 56(2004) 12 strokovne vesti Pot do zadovoljnega kupca avtor Stojan KOKO[AR, JAVOR d.d. Uprava Javora ‘e dve leti uporablja za doseganje dolgoro~ne strate{ke usmeritve koncept uravnote‘enega sistema kazalnikov (BSC). Definirana strategija na finan~nem podro~ju, ki je v preteklosti zavzemala klju~no mesto v sistemu strate{kega in operativnega planiranja, danes ni ve~ prioritetna strategija. Planiranje in izvajanje te strategije je rezultat vzro~no – posledi~nih povezav in izvajanja strategij na podro~ju u~enja in rasti, poslovnih procesov ter kupcev. Znanje, sposobnost in zadovoljstvo zaposlenih so namre~ pogoj za delovanje u~inkovitih in inovativnih poslovnih procesov, ki so zopet pogoj, da nudimo na{im kupcem pravo vrednost v obliki na{ih izdelkov ter storitev. Prav oblikovanju strategije na podro~ju kupcev bomo v tem prispevku namenili nekaj ve~ pozornosti, saj smo o strategijah na podro~ju u~enja in rasti ter poslovnih procesov ‘e pisali v na{i reviji. Oblikovanja strategije do na{ih kupcev smo se lotili na osnovi podrobno izdelanih analiz vseh na{ih prodajnih programov. Analiza je bila opravljena z vseh vidikov. Izdelana SWOT analiza je pokazala na osnovno slabost prepo~asnega reagiranja na zahteve kupcev. Iz portfolio analize prodajnih programov je bilo razvidno, da imajo nekateri na{i prodajni programi pre{ibko tr‘no mo~ ter prenizko tr‘no privla~nost. ABC analiza kupcev je z vidika tveganja pokazala v dolo~enih segmentih prodaje preveliko koncentracijo na majhno {tevilo velikih kupcev. Podrobna analiza na{ih konkurentov pa je opredelila na{e slabosti in prednosti v primerjavi z njimi, kar je omogo~ilo na~rtovanje aktivnosti za odpravo slabosti ter na drugi strani bolj{e izko-ri{~anje na{ih prednosti, ki jih imamo v primerjavi z njimi. Pri oblikovanju strategije na podro~ju poslovnih procesov smo se predvsem ukvarjali z vpra{anjem u~inkovitosti notranjih poslovnih procesov, in sicer kako dose~i optimalno razmerje med poslovnim rezultatom, izdelanim proizvodom in za njegovo izdelavo potrebnimi poslovnimi prvinami. Pri oblikovanju strategije na podro~ju kupcev pa gre za vpra{anje uspe{nosti, ki je dru‘beno ekonomsko dolo~ena. Uspe{nost podjetja potrjujejo kupci na trgu. Pomembno je namre~ dejstvo, da je podjetje kljub svoji visoki u~inko-vitosti le toliko uspe{no, kolikor zna ponuditi svojim kupcem prave izdelke ali storitve oziroma zna kupcem ponuditi pravo vrednost. Zavedajo~ se tega dejstva, tako vizija kot poslanstvo Javora izra‘ata predvsem usmerjenost v okolje oziroma v zadovoljevanje potreb kupcev. Vizija Javora namre~ poudarja doseganje od-li~nosti, poslanstvo Javora pa je osre-doto~eno na snovanje, razvoj, proizvodnjo in tr‘enje izdelkov iz masivnega lesa in furnirja za industrijske kupce ter tr‘ne ni{e na finalnih trgih. Oba “velika” cilja Javora sta torej osredo-to~ena na doseganje prave vrednosti za kupca in s tem na doseganje ~im bolj uspe{nega poslovanja. Po vseh podrobno izvedenih predhodnih analizah ter izhajajo~ iz vizije ter poslanstva Javora se je na podro~ju kupcev izoblikovala naslednja strategija: “Zadovoljevanje potreb klju~nih kupcev in razvoj dolgoro~nih odnosov z njimi”. To pomeni, da morajo vse aktivnosti te~i v smer, da z najpo-membnej{imi kupci vzpostavimo take odnose, ki bodo temeljili na medsebojnem zaupanju in obojestranskem zadovoljstvu. Povedano druga~e: kupcu moramo {e bolj prisluhniti, razumeti moramo njegove `elje in potrebe ter si prizadevati, da jih z obstoje~imi in novimi proizvodi ter storitvami ~im bolj uresni~imo. Zadovoljstvo obsto-je~ih kupcev je namre~ izjemno pomembno, {e zlasti ob upo{tevanju dejstva, da je nenehno pridobivanje novih v hiperkonkuren~nih razmerah vse te`je. Za uveljavitev te strategije so bili dolo-~eni konkretni klju~ni dejavniki in aktivnosti. S sodobnimi marketin{ki-mi na~ini raziskave trga in potro{ni{-kih preferenc stalno analiziramo ob-stoje~e ter nove klju~ne kupce ter ustrezno reagiramo na njihove zahteve v povezavi z razvojem novih izdelkov. Prav tako na razli~ne na~ine ugotavljamo kakovost na{ih izdelkov in storitev z vidika kontrole kakovosti, optimizacije procesov, analize konkurence ter vrednostne analize. Za vzpostavitev strate{kega in operativnega upravljanja odnosov s kupci (CRM) se postopoma izgrajuje baza podatkov, podprta z lastno ra~unalni{ko re{itvijo. Ta baza podatkov bo omogo~ala u~inkovito negovanje strate{kih odnosov s klju~-nimi kupci. Pomemben klju~ni dejavnik je tudi na~rtno tr‘no komuni- ijaLeS 56(2004) 12 strokovne vesti ciranje, v katerega sklop sodi graditev korporacijske in blagovne znamke ter s tem medijske prepoznavnosti podjetja. Osnovno na~elo in pogoj za uspe{nost metodologije BSC je, da se morajo strategije dejansko udejaniti v praksi. Zato morajo biti merljive oziroma morajo biti zanje oblikovana merila. V procesu strate{kega ter letnega planiranja so tako za vsa podro~ja dolo~eni srednjero~ni in letni cilji BSC. V procesu letnega in srednjero~nega kontro-linga izvajanja BSC pa se prek definiranih meril izvaja kontrola udejanjanja strategij. Tako so tudi za podro~je kupcev oblikovana nekatera skupna merila, kot tudi merila, ki so specifi~na za posamezne programe. Na strate{kih delavnicah je sicer nastalo veliko {tevilo meril, vendar je prevladalo dejstvo, da je treba za~eti meriti udejanjanje strategij z manj{im {tevilom meril, in sicer s tistimi, ki imajo najve~ji vpliv na poslovanje. Naj navedemo samo nekatera skupna merila: indeks zadovoljstva kupcev, ki se meri tako z anketami kot tudi s {tevilom reklamacij, rast prodaje, prodaja novim kupcem ter izguba starih kupcev, dele‘ vlaganj v tr‘no komuniciranje in podobno. Enakopravno vklju~evanje podro~ja kupcev v strate{ko planiranje poslovanja in dosledno udejanjanje sprejete strategije na tem podro~ju je vsekakor osnova za doseganje uspe{nega poslovanja, {e posebej danes, ko se tudi lesarji soo~amo z globoko gospodarsko recesijo, upadanjem kupne mo~i ter prese‘-kom ponudbe nad povpra{evanjem. kratke novice Jelovica v Poso~ju Poso~je je bilo `e ve~krat prizadeto v uni~ujo~ih potresih, najhuje leta 1972, ko je bilo precej vasi in starih hi{ poru-{enih. Jelovica in druga podjetja so v bli`ini poru{enih vasi tako reko~ prek no~i postavila ve~ 100 objektov, v katere so se ljudje lahko vselili {e pred zimo. V teh hi{ah, ki so se za bivanje dobro obnesle, ljudje {e danes `ivijo. Po potresu leta 2000 smo se proizvajalci prizadevali, da bi bili z na{imi monta`nimi objekti intenzivno vklju~eni v kvalitetno popotresno obnovo, vendar so bili pristojni takrat mnenja, ~e{ da monta`ne hi{e arhitekturno niso primerne za Poso{ko krajino. ^eprav je tehnologija izdelave monta`nih hi{ v teh letih precej napredovala in ~eprav smo pripravili nekaj projektov hi{ z upo{tevanjem vseh tipi~nih lastnosti bov{ke hi{e, ki bi bile prijazne krajini in stanovalcem, nismo uspeli prepri~ati odgovornih za popotresno obnovo in smo zato takrat postavili le {tiri hi{e. Ob leto{njem potresu v Poso~ju so bile ponovno vitalno po{kodovane `e sanirane stavbe. V obnovo in sanacijo teh stavb je bilo vlo`enega precej denarja, ljudje pa so se zadol`ili s krediti. Dr`ava se je zato odlo~ila, da bo nadaljnja obnova potekala bolj u~inkovito in dolgoro~no, zato so se na podlagi argumentov o potresni varnosti in hitrosti gradnje monta`nih hi{ in tudi na podlagi predlogov doma~inov, ki so si sami `eleli monta`ne hi{e, odlo~ili, da vse zgradbe, ki so predvidene za ru{enje, nadomestijo s potresno varnimi monta`nimi stavbami. Monta`ne hi{e, ki so bile po potresu leta 2000 postavljene na tem podro~ju, so zadnji potres namre~ dobro prestale. Jelovica se je med prvimi odzvala na poziv dr`ave in DTP ter `e v avgustu podpisala pogodbo za izgradnjo hi{e v Vodenici pri Bovcu, kjer je bila stara hi{a v potresu kljub sanaciji tako po{kodovana, da jo je bilo treba poru{iti. Po dobrem mesecu od pri~etka monta`e je bila hi{a v velikosti prek 200 m2 uporabne stanovanjske povr{ine pripravljena za prevzem. To smo dosegli z dobro usklajenim timskim delom skupaj s projektnim birojem AB Nadi`ar, z Lesnino in`eniringom in Dr`avno tehni~no pisarno pod vodstvom g. Begu{a. Glede nadaljnjih poslov v Poso~ju imamo `e podpisano pogodbo za naslednjo hi{o v Vodenici in pred podpisom 2 nadaljnji pogodbi za hi{i v ^ezso~i, ki ju bodo financiral donatorji. Seveda bi v Poso~ju Jelovica lahko izdelala tudi ve~ hi{, vendar smo zaradi zasedenosti proizvodnje z naro~ili, {tevilo hi{ morali omejiti. Za izgradnjo nadaljnjih 50 hi{ ministrstvo za okolje in prostor pripravlja javni razpis, na katerem bodo glede na izpolnjevanje razpisnih pogojev izbrani usposobljeni izvajalci za monta`no gradnjo v popotresni obnovi. Jelovica se bo javila na razpis. Glede na `e znane razpisne pogoje ocenjujemo, da te pogoje izpolnjujemo in da bomo med izbranimi izvajalci. revijaLes 56(2004) 12 strokovne vesti Novi WEEKE BHP 520 – portalni CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj za obdelavo brez kompromisov avtor Bla‘ KOCJANC, Lesnina in`eniring d.d. Novi WEEKE BHP 520 ve~stopenjski obdelovalni stroj O-Trix vacuum cups • • 000 O-Trix sistem vakuumskega vpenjanja obdelovancev Shuttle sistem z dvema podajalnima mizama Weeke Bohrsysteme GmBH, eden najve~jih proizvajalcev CNC strojev na svetu, je na sejmu Atlanta 2004 predstavil nov model portalnega CNC ve~-stopenjskega obdelovalnega stroja BHP 520. Stroj je odgovor na vpra{anje, kako zdru‘iti natan~nost, visoko hitrost obdelave, velike obdelovalne povr{ine in prilagodljiv podajalni sistem na razmeroma majhnem prostoru. Obdelava poteka v z vseh {tirih straneh zaprti kabini z okni. To pomeni; • varnost za delavca pri stroju, • minimalne emisije hrupa in prahu, • optimalni vizualni nadzor nad obdelavo skozi okna v kabini. Novi sistem uporabe “Shuttle” z dvema mizama velikosti 3050 mm x 1525 mm omogo~a uporabo v dveh nivojih. Med nakladanjem ene mize z obdelo-vanci, je druga v obdelovalni kabini, nato pa se izmenjata. Prednost je tudi dostopnost z vseh treh strani pri nakladanju. Posebno zanimiv je O-trix sistem vpenjanja, ki omogo~a veliko prilagodljivost in na isti mizi uporabo vakuumskih prijemal, matri~nega ali pa “nesting” sistema vpenjanja. To pa pomeni zanesljivo in trdno vpenjanje tako majhnih kakor tudi ve~jih obdelovancev. BHP 520 omogo~a obdelavo kosov do vi{ine 100 mm s “Shuttle” sistemom oziroma do 320 ijaLeS 56(2004) 12 strokovne vesti mm pri nakladanju delovne mize v kabini. Mo~na in stabilna mostna konstrukcija omogo~a opremljenost z razli~nimi vrstami agregatov do mo~i motorja 15 kW in {tevila vrtljajev do 30.000 min-1, razli~no velikimi vrtalnimi enotami z brezstopenjsko regulacijo {tevila vrtljajev do 7.500 in mehanskim zaklepanjem vreten v kon~ni poziciji. 8- ali 18-mestni izmenjevalec je ob glavnem vre-tenu, menjava orodij pa lahko poteka med vrtanjem, kar dodatno skraj{a ~as obdelave. Hlajenje motorja je teko~in-sko, zaprta – za prah neob~utljiva vodila, HSK vpenjanje, pa so standardna oprema od katere Weeke ne odstopa niti pri manj{ih modelih. Skupaj s sinhroniziranim digitalnim servopogonom to omogo~a izjemne hitrosti pomika: do 150 m/min v X smeri, 100 m/min v Y smeri, 30 m/min v Z smeri in pospe{ek 9,8 m/s2. V standard je vklju~ena bogata programska oprema za pripravo programov WoodWop, modem za povezavo stroja s servisno slu‘bo, statistika strojnih podatkov in programski paket WOOD DESIGN PACKAGE. Ta omogo~a enostavno programiranje pohi{tva v 3D tehnologiji, kar mo~no skraj{a ~as priprave. Glede na prilagodljivost stroj omogo~a uporabo proizvajalcem “korpusov”, kuhinj, pisarni{kega pohi{tva, pri obdelavi posebnih MDF front, vezanih plo{~, in zahtevnih izdelkov iz masivnega lesa. BHP 520 je stroj, ki bo kos razli~nim nalogam pri obdelavi lesa, ~as nakladanja in razkladanja obdelovancev pa je skraj{an na minimum. Posebej razveseljivo pa je tudi, da so vse prednosti stroja WEEKE BHP 520 prepoznali tudi slovenski kupci. Tako ima Weeke med prvimi v izdelavi dva stroja tipa BHP 520 za slovenskega naro~nika, kar ponovno dokazuje, da imamo v Sloveniji lesna podjetja, ki so korak pred evropsko konkurenco. Za vse informacije se lahko obrnete na generalnega zastopnika za firmo Weeke za podro~je Slovenije, Hrva-{ke, BIH, SCG, Makedonije: Lesnina in‘eniring d.d. Parmova 53 1000 Ljubljana tel.: (01) 472 0631, 472 0667 kratke novice MIT uvaja novo re{itev medpodjetni{ke izmenjave dokumentov V sodelovanju z agencijo EBA MIT uvaja brezpapirno izmenjavo dokumentov v informacijski sistem in tako uporabnikom omogo~a, da izkoristijo prednosti elektronskega poslovanja MIT ‘eli med prvimi v Sloveniji ponuditi uporabnikom najsodobnej{o re{itev, torej brezpapirno izmenjavo dokumentov med razli~nimi sistemi in to za sprejemljivo ceno. Zato so se odlo~ili za sodelovanje z agencijo EBA, Agencijo za elektronsko poslovanje, kjer s skupnim projektom v Sloveniji uvajajo standard elektronske izmenjave dokumentov v informacijski sistem MIT. Na ta na~in ‘elijo uporabnikom omogo~iti, da ~im bolj izkoristijo prednosti elektronskega poslovanja s svojimi partnerji. V vsakem podjetju se porabi veliko denarja in ~asa za vna{anje podatkov v poslovni informacijski sistem. Ve~krat pa gre za iste podatke, ki jih je partner v svoj informacijski sistem ‘e vnesel, dokument pa izpisal in poslal po po{ti. Vsako podjetje se ‘eli takemu na~inu dela izogniti in s tem prihraniti tako ~as kot denar. Z vpeljavo modernih razvojnih orodij in re{itev so v kranjskem podjetju MIT in‘eniring ‘eleli uporabnikom ponuditi tudi prednosti elektronske izmenjave podatkov. Tako so ‘e v za~etni fazi pri~eli sodelovati v projektu e-slog GZS, kjer so delovali kot pridru‘eni ~lan. @e leta so MIT-ove re{itve zagotavljale vse komunikacije z institucijami, po katerih se je pojavila potreba (kot na primer prenos pla~ilnih nalogov na APP in kasneje na banke, RIP z ve~jimi trgovskimi hi{ami). Ve~ informacij: Marjeta Povalej, vodja tr‘enja MIT in‘eniring, Kranj, d.o.o. Smledni{ka cesta 140, 4000 Kranj http://www.mit-ing.si GSM: 031/376-950 E-po{ta: marjeta.povalej@mit-ing.si revijaLes 56(2004) 12 strokovne vesti Velika prelomnica v razvoju Lesne TIP Oti{ki Vrh iz Skupine PREVENT Pomo~nik generalnega direktorja Prevent, d.d., Gorazd Fale in direktor Lesne TIP Oti{ki Vrh, d.d., Danilo Anton Ranc, sta konec oktobra na novinarski konferenci predstavila uspe{-no zaklju~en drugi del ob{irnega investicijskega ciklusa, ki so si ga v Tovarni ivernih plo{~ Oti{ki Vrh zastavili v letu 2001 z vstopom v Skupino Prevent. “Investicija v linijo za oplemenitenje plo{~ in raz{iritev skladi{~nih prostorov s sodobnim odpremnim ekspedi-tom pomeni pomembno prelomnico v razvoju tovarne in hkrati temelj za nadaljevanje investicijskega ciklusa, v okviru katerega je v naslednjem letu predviden pri~etek vgradnje kontinuirane stiskalnice. Le s popolno tehno-lo{ko modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje bodo zagotovljeni pogoji za obstanek na tr`i{~u in za zagotovitev konkuren~nosti velikim evropskim proizvajalcem”, je povedal direktor Lesne TIP Danilo A. Ranc. Poleg tehnolo{kih posodobitev so izrednega pomena tudi prizadevanja za okoljevarstveno naravnanost, kar dokazujejo s pridobljenim okoljskim certifikatom ISO 14001. Linija za oplemenitenje in novo skladi{~e z odpremnim ekspeditom V Lesni TIP Oti{ki Vrh so v lanskem letu kupili opremo Mebla Iverke v Novi Gorici. Po polletni poizkusni proizvodnji so zaradi visokih prevoznih stro{kov in racionalnej{e organizacije dela pri~eli s projektom prestavitve linije oplemenitenja na lokacijo Oti{ki Vrh. V treh mesecih so raz{irili proizvodne in skladi{~ne prostore za okoli 5.800 m2 in predali namenu linijo za oplemenitenje ivernih plo{~. Od podpisa pogodbe za izgradnjo hale do pri-~etka poizkusne proizvodnje je preteklo samo 120 dni, demonta`o in monta-`o opreme v obsegu 20 kamionov pa so realizirali v pi~lih treh mesecih in skraj{ali obi~ajni rok monta`e za dvakrat. Projekt so realizirali z lastnim in`eniringom in ekipo pod vodstvom namestnika direktorja Jo`eta Priker-`nika in ekipo v sestavi Marjan Meh, Simon Gerdej in Marjan Zabukovec. V projekt je bilo posredno in neposredno vklju~enih okrog 50 izvajalcev s ko-ro{ke regije, tako da je na projektu dnevno delalo tudi do 60 delavcev. Investicija je ena najve~jih v regiji v letu 2004. S sodobno, ra~unalni{ko vodeno in avtomatizirano linijo so pridobili dodatne kapacitete, ki omogo~ajo proizvodnjo 5.000.000 m2 oplemenitenih plo{~ na leto, proizvodnjo plo{~ velikega formata, kot tudi raz{iritev ponudbe asortimana plo{~. Nova linija pomeni tudi dodatno pove~anje kvalitete, zmanj{anje proizvodnih stro{kov in hkrati izhodi{~e za nadaljevanje investicijskega ciklusa, ki bo zaokro`en z nalo`bo v kontinuirano stiskalnico v vi{ini 20 mio EUR. Z raz{iritvijo skladi{~nih prostorov in posodobitvijo odpremnega ekspedita so zagotovljeni pogoji za hitrej{i in bolj-{i servis kupcu in hkrati ve~je zadovoljstvo. Investicija v vi{ini prek milijarde tolarjev predstavlja vlo`ek v ekonomsko smiselno in strate{ko pomembno investicijo tako za koro{ko regijo kot tudi za slovensko lesno industrijo ter hkrati alternativo na~rtom se`iganja lesne biomase v velikih energetskih porabnikih. Tretjina vrednosti investicije je financirane iz lastnih virov, drugo predstavljajo krediti Ekolo{ko razvojnega sklada in Probanke. Investicija pomeni predelavo manj kakovostnega lesa v koristen in uporaben izdelek, oplemenitenje vrednosti lesa, ohranjanje gozdov in s tem pridobivanje kisika, skladi{~enje CO2, kot tudi ustvarjanje dodane vrednosti, ohranjanje delovnih mest itd. OKOLJSKI CERTIFIKAT ISO 14001 V Lesni TIP Oti{ki Vrh so v jesenskih mesecih lanskega leta pri~eli z uvajanjem sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. V juniju in juliju letos je bila s strani SIQ izvedena certi-fikacijska presoja in podjetju podeljen okoljski certifikat ISO 14001. Ekologijo so postavili na prvo mesto, saj se zavedajo pomena ohranjanja in varovanja narave. V zadnjih letih so s tehnolo{kimi posodobitvami, kot so ijaLeS 56(2004) 12 strokovne vesti mokri elektro filter, rotacijski su{ilnik iverja, posodobitev iverilnikov, itd. stopili med okolju prijazne tovarne oziroma postali celo edina ekolo{ko sanirana tovarna ivernih plo{~ v JV Evropi. V tridesetih letih poslovanja so s predelavo manj kakovostnega lesa v iverne plo{~e ohranili ve~ kot 11.000 ha gozdov in racionalizirali tudi porabo energentov (zemeljski plin, kurilno olje, elektri~na energija) in reproma-terialov. S predelavo lesnih ostankov zagotavljajo visoko dodano vrednost in s kon~nim produktom - iverno plo{~o predstavljajo kvalitetno osnovo za razvoj lesne industrije v Sloveniji s preko 25.000 delovnimi mesti. Osnovno poslanstvo proizvodnje iver-nih plo{~ je predelava manj kakovostnega lesa, lesne biomase v kakovosten, vsestransko uporaben izdelek. Da je tovarna ivernih plo{~ Oti{ki Vrh res okoljsko naravnana tovarna, ki izpolnjuje zahtevne mednarodne standarde, dokazuje tudi pridobljeni okoljski certifikat ISO 14001. Poslovanje v prvih treh kvartalih 2004 Prvih trije kvartali leto{njega leta so za Lesno TIP vzpodbudni, saj uspe{no uresni~ujejo poslovni na~rt za leto 2004. V prvih treh kvartalih so dosegli 3,2 milijardi tolarjev realizacije in pove~anje prihodkov od prodaje tako na izvozu kot tudi na doma~em trgu. V prvih treh kvartalih so proizvedli 92.000 m3 surovih ivernih plo{~ in 2.400.000 m2 oplemenitenih ivernih plo{~, kar je za 4 % ve~ glede na isto lansko obdobje. V duhu ekolo{ke osve{~enosti so oblikovali tudi blagovno znamko okoljsko prijaznega produkta. "Ob nadaljevanju dosedanjih trendov, bomo poslovni na~rt za leto{nje leto uspeli izpolniti v celoti", je {e dodal direktor tovarne ivernih plo{~. tsD Odnos dr`ave in politike do lesne industrije Slovenija je ena najbolj gozdnatih dr`av v Evropi. Strategija razvoja Slovenije bi morala lesno industrijo postaviti na mesto, ki ji pripada, in ta bogat naravni potencial izkoristiti. @al je realnost druga~na - dr`ava subvencionira kurjenje lesa, kar ima desetkrat ni`jo dodano vrednost in dvajsetkrat ni`je {te-vilo zaposlenih kot predelava v lesni industriji. "Dr`avnim uradnikom in snovalcem gospodarske strategije je treba dopovedati, da je les plemenit produkt narave, ki zaslu`i ve~jo pozornost kot strate{ki surovinski vir za razvoj lesne industrije in gospodarstva Slovenije. Les moramo kot naravno danost izkoristiti kot razvojni potencial za lesno industrijo. Postanimo torej paradni konj lesne industrije v tem delu Evrope in ne energetski potencial za potratne industrijske panoge in najve~-ja kurilnica v Evropi. Ne dovolimo, da bi se ponovila slaba zgodovinska izku{-nja s Krasa, ko so na{i sosedje izsekali gozdove na Krasu, ~esar negativne posledice so vidne {e danes. Najdimo toliko razuma in les izkoristimo v industrijske namene v lesni industriji. Tudi v koro{ki regiji moramo les kot naravni surovinski potencial izkoristiti in predelati v izdelke z vi{jo dodano vrednostjo in zagotoviti delovna mesta, nikakor pa postati regija za eksploata-cijo lesa. V Lesni TIP Oti{ki Vrh iz skupine Prevent vztrajamo na tej poti in jo bomo nadaljevali", je {e poudaril direktor Danilo Ranc. Direktor je opozoril tudi na mo`nost, da v kolikor dr`ava ne bo v stanju zagotoviti lesni industriji bolj naklonjenih pogojev gospodarjenja in prepre~iti zmanj{evanja konkuren~nosti lesne industrije s preusmerjanjem kvalitetnega lesa v energetske gigante, ni izklju~ena selitev proizvodnih kapacitet v okolja, ki so lesni industriji bolj naklonjena. Vizija LESNE TIP Oti{ki Vrh Vizija Lesne TIP Oti{ki Vrh je postati vodilni proizvajalec ivernih plo{~ z ekolo{ko naravnano proizvodnjo na obmo~ju jugovzhodne Evrope. Vizijo uresni~ujejo postopoma, s posodobitvijo tovarne z vpeljavo najno-vej{e tehnologije, s strate{kim povezovanjem in vzpostavitvijo primarnega kompleksa predelave lesa na lokaciji Oti{ki Vrh, z ekolo{ko naravnanostjo proizvodnje in stalno skrbjo za okolje. Investicijski ciklus so do sedaj uspe{no uresni~evali, zavedajo pa se, da je naj-te`ji del {ele pred njimi. V naslednjem letu namre~ nameravajo pri~eti z investicijo v kontinuirano stiskalnico v vrednosti 20 mio EUR. S sodelovanjem in podpiranjem razvoja kraja in tudi regionalnega razvoja si prizadevajo za razvoj tako bli`nje okolice kot tudi celotne koro{ke regije. V Skupini PREVENT se zavzemajo tudi za ohranitev delovnih mest. Zavedajo se dragocenosti doma~ih ljudi, njihovega znanja, prizadevnosti, vztrajnosti in koro{ke trme. S sodelovanjem s fakultetami, {tudentskimi organizacijami, z zaposlovanjem doma~ih, visoko izobra`enih ljudi `elijo prispevati svoj dele` k prepre~itvi t. i. “bega mo`ganov”. S sloganom “Prijazni do narave in okolja” si prizadevajo za vi{jo dodano vrednost in ohranjanje slovenskega naravnega bogastva - lesa s predelavo manjvredne lesne biomase v kvalitetne produkte. Dodatne informacije: Lesna TIP Oti{ki Vrh, [entjan` 133, [entjan` pri Dravogradu Danilo Anton Ranc, direktor Telefon: 02/878 75 00 Telefax: 02/878 75 10 ijaLeS 56(2004) 12 strokovne vesti Smo res ~ez kurimo les? avtor Andrej LAH Les od nekdaj pomeni neko skladnost, red, harmonijo. ^e kdo v glavi nima kaj v redu, je - ~ez les! Nekdaj so ~loveka, ki je bil ~ez les, zdravili tako, da so ga trikrat peljali okoli leskovega grma in potem naj ne bi bil ve~ ~ez les. Skratka, les je za Slovenijo tako pomembna snov, da bi jo morali pisati kar z veliko za~etnico. V pogovoru bi morali pred izreko te besede pomembno premolkniti, ali pa jo izgovarjati ~isto potiho in {epetaje. Smisel lesa za~utimo takrat, ko se iz te snovi nekaj naredi, kar ima v sebi duhovno dimenzijo in civilizacijski smisel po najvi{jih mo‘nih kriterijih. Skulpture, rezbarije, glasbeni in{trumenti, pohi{tvo, stavbno pohi{tvo, mostovi, igra~e, gradbeni{ke konstrukcije ...so pojmi, ki mi ob tem prihajajo na misel. Najprej nekaj misli o lesu iz slovenskega ljudskega izro~ila, ki vsekakor odseva na~in ‘ivljenja in mi{ljenja ter odnos do ‘ive in ne‘ive narave okoli ~loveka. Ljudska modrost in ljudsko izro~ilo je najbolj{i kazalec odnosa na{ega naroda do lesa v preteklosti. @e od nekdaj smo les znali ceniti predvsem po lastnostih, ki jih ima kot material. Nismo ~ez les, ~e kurimo les. Mogo~e je premalo poznano dejstvo, da lesnopredelovalna industrija preko 70 % energetskih potreb pokrije z upora- ijaLeS 56(2004) 12 les, ~e bo lesne biomase, tiste lesne biomase, ki ni primerna za nadaljnjo predelavo. Lesarji imamo torej lasten energetski vir in ponujamo model, po katerem se naj les izkori{~a: les se naj pokuri {ele tedaj, ko so iz~rpane vse druge mo‘nosti uporabe. Uporaba lesa v izdelkih iz lesa mora imeti prednost. Iz dejstva, da lesnopredelovalna industrija 70 % energetskih potreb pokrije z uporabo lesne biomase, sledi tudi prispevek te industrije k bla‘itvi klimatskih sprememb, saj na ta na~in ve~ kot u~inkovito nadome{~amo fosilna goriva z obnovljivimi viri energije. In spet klju~ do uspeha: ve~ja poraba lesenih izdelkov pomeni zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov. V povezavi s tem ne smemo pozabiti, da za proizvodnjo ‘aganega lesa potrebujemo le 30-40kWh/m3, za vezan les 60-80kWh/m3, za iverne plo{~e 120-160kWh/m3, za vlaknene plo{~e (MDF) 200kWh/m3, za papir 500-1000kWh/m3, za jeklo 3000kWh/t in za aluminij kar 70.000kWh/m3, kar govori o tem, da ni smiselno uporabljati lesa za energetske namene, na drugi strani pa investirati v energetsko potratno industrijo. V tem primeru bi imeli namre~ ukrepi za zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov celo negativne posledice. Po drugi strani je znanstveno dokazano dejstvo, da leseni izdelki pomenijo ponor ogljikovega dioksida in bi morala dr‘ava za doseganje kjotskega protokola finan~no vzpodbujati predelavo lesa v izdelke na tak na~in, kot sedaj posku{a vzpodbujati energetsko izrabo. Ko se odlo~amo o razli~nih mo‘nostih uporabe lesa, predvsem ko se odlo~a-mo med uporabo lesa v izdelkih in energetsko uporabo lesa v velikih energetskih sistemih za proizvodnjo elek-tri~ne energije (toplarne ...) je prav tako potrebno upo{tevati dodano vrednost, ki je pri energetski izrabi lesne biomase 118 EUR/t lesne biomase, pri predelavi v izdelke pa 1044 EUR/t lesne biomase. Zaposlenost je pri energetski izrabi 2 del. uri/t lesne biomase, pri predelavi v izdelke pa 54 del. ur/t lesne biomase. Oba dejavnika ka‘eta na to, da je iz gospodarskega vidika veliko bolj smiselna pri predelavi lesa v lesene izdelke. ^e se oprem na {tudijo z naslovom EU ENERGY POLICY IMPACTS ON THE FOREST-BASED INDUSTRIES (SUMMARY REPORT, 2000), je imela dr‘ava na voljo 4 mo‘ne scenarije za zmanj{anje emisij toplogrednih plinov, pa vendar je v svoji nepremi{-ljenosti izbrala najslab{ega. 1. scenarij PO STAREM V tem primeru dr‘ava i{~e druge poti za zmanj{evanje emisij, kot so drugi obnovljivi viri (sonce, veter, voda) ter energetska u~inkovitost. “Umetna poraba” lesa se ne pove~a. Vlada prosti trg z lesom in lesno biomaso. 2. scenarij “BELE KNJIGE” V tem primeru se pove~a poraba lesa za energetske namene po na~rtu ener-getikov. Posek se ne pove~a. Bilanca med potencialom lesne surovine in porabo je negativna. Ta scenarij ne dopu-{~a razvoja in ogro‘a konkuren~no sposobnost lesnopredelovalne industrije. Glavni igralec na trgu lesa postane energetski sektor. Dr‘ava finan~-no vzpodbuja proizvodnjo energije iz LED strokovne vesti lesa in s tem preusmeri tok lesne surovine iz lesne industrije v energetiko. 3. scenarij VKLJUČITVE GOZDARJEV Ta scenarij predvideva, da se za zagotavljanje dodatnih virov lesne surovine iz gozda počisti krošnje, veje, iglice, kar se do sedaj ni delalo zaradi ekonomike in zaradi siromašenja gozdnih tal. 4. scenarij NAJMANJŠE BOLEČINE V tem primeru se posek poveča, količina lesnih ostankov se poveča. Aktivira se potencial odpadnega lesa (odsluženi leseni izdelki). Kot že rečeno, se je slovenska politika pod vplivom nekaterih interesnih skupin nepremišljeno odločila za najslabši scenarij “Bele knjige”, pri čemer je porabo lesa in lesne biomase povečala, ne da bi poprej povečala potencial lete. Dejstvo je, da je bila bilanca med potencialom in porabo lesne biomase že pred temi ukrepi negativna. V to nas mora prepričati že dejstvo, da proizvajalka ivernih plošč uvaža do 40 % lesne surovine, tovarna celuloze pa po neuradnih podatkih celo preko 50 %. Če se v povezavi s tem vprašamo: energetska izraba lesne biomase v trenutni situaciji? Da, to pomeni grožnjo konkurenčni sposobnosti lesnopredelovalne industrije Slovenije. Lesno biomaso lahko delimo na: 1. gozdne ostanke, 2. industrijske lesne ostanke, 3. odpadni les. Glede na tako nepremišljeno politiko in prehitevanje dogodkov je energetski sektor z državnimi subvencijami izmed gozdnih ostankov, industrijskih lesnih ostankov ter odpadnega lesa posegel predvsem po industrijskih lesnih ostankih, ki pa so strateška surovina za proizvajalce plošč in druge obstoječe porab- elhi nike. Gozdni ostanki ter odpadni les pa sta kljub velikemu potencialu ostala nedotaknjena. Prav tako je potrebno vedeti, da energetski program za povečanje rabe lesne biomase predvideva konkretne investicije: • 1500 kotlov v gospodinjstvih, • 50 večjih kotlov, • 3-5 daljinskih sistemov, • elektrarne na lesno biomaso. To pomeni, da je tradicionalno ogrevanje slovenskih domov le eden od predvidenih načinov izrabe lesa in lesne biomase, ki z zamenjavo zastarelih kotlov niti ni tako sporen. Poleg tega se predvideva še inštalacija novih kapacitet z večjimi močmi, ki bi konzumi-rale ogromne količine lesne biomase. Z državnimi subvencijami bi se tokovi lesne biomase popolnoma preusmerili. Lesna biomasa iz lesnopredelovalne industrije bi se preusmerila v energetska postrojenja. V prihodnje je potrebno vprašanje lesa in lesne biomase reševati celovito, z upoštevanjem vloge lesa in lesenih izdelkov pri blažitvi klimatskih sprememb, izrazite ekološke funkcije lesenih izdelkov, vseh obstoječih porabnikov lesa in lesne biomase, dejanskega potenciala itn. in pri tem upoštevati tudi naslednje: • Izkušnje evropske lesne industrije ter tudi lesnopredelovalne industrije Slovenije kažejo, da sedanja politika na področju izrabe lesne biomase zaradi enostranskih subvencij za proizvodnjo “zelene energije” iz lesne biomase negativno vpliva na konkurenčno sposobnost lesnopredelovalnih podjetij. • Lesna biomasa je strateškega pomena za slovensko lesno industrijo z ekonomskega in socialno-ekonomskega vidika, zato je potrebno ponovno preučiti učinke povečane izrabe lesne biomase za energetske namene z upoštevanjem širšega spektra vidikov (ne samo energetskega). • Upoštevati je treba, da je lesnopredelovalna industrija ključni partner pri vzpostavitvi trajnost-nega gospodarjenja z gozdovi ter pri maksimiranju dodane vrednosti in pri maksimiranju zaposlenosti v predelavi lesa. • Les in lesne proizvode je v okviru kjotskega protokola treba obravnavati kot CO. ponor in tako Z upoštevati prispevek lesnopredelovalne industrije k zmanjšanju sprememb klimatskih razmer ter k ciklu CO. ter sprevideti izrazito Z ekološko funkcijo lesenih izdelkov nasproti izdelkom iz drugih materialov ter možnost recikliranja lesa z minimalno porabo energije. • Upoštevati moramo, da lesnopredelovalna industrija prek 70 % lastnih energetskih potreb pokrije z uporabo lesne biomase, nastale med mehansko predelavo lesa in ki ni uporabna za nadaljnjo industrijsko predelavo. • Razviti je treba jasno strategijo za zaščito in razširitev dostopnosti lesa kot osnovne surovine kakor tudi za energetski vir tako, da se zagotovi nujno enakovreden položaj vseh uporabnikov obnovljive lesne surovine po načelih prostega trgovanja. • Pospešiti moramo reciklažo lesnih ostankov in tako podpreti raziskave na področju tehnologij za zbiranje, sortiranje in čiščenja ter izboljšati regulative na področju odpadkov (kvalitetni lesni ostanki niso odpadek). • Pripraviti je treba programe za izrabo potenciala lesne biomase, ki je še neuporabljena, vendar na ijaLeS 56(2004) 12 strokovne vesti ekonomičen in trajnosten način. • Formulirati moramo izčrpno definicijo lesne in nelesne biomase, vključno z lesnim ostanki in gorivi (skorja, biodiesel ...). • Podpreti je treba aktivnosti za učinkovito izrabo gozdnih ostankov in razvoj virov biomase iz energetskih rastlin. • Preprečiti moramo, da bi finančne vzpodbude sistemom za proizvodnjo “zelene” elektrike povzročile neuravnovešeno porabo lesne biomase izključno za proizvodnjo električne energije. • Zagotoviti je treba čim boljši pretok informacij in “dobrih praks” med porabniki lesne biomase z namenom optimizacije in nadgradnje sistemov za uporabo lesne biomase kot osnovne surovine ali kot energetskega vira v celotni lesnopredelovalni verigi. Lesarji ne nasprotujemo rabi lesa za kur-javo pri manjših individualnih porabnikih, saj je to vendarle bilo in bo tradicionalno kurivo v slovenskih domovih, predvsem na podeželju. Odločno pa smo proti trenutni nepremišljeni politiki, ki vodi v masovno kurjenje edinega slovenskega naravnega bogastva-lesa v elektrarnah na les in enostranskih finančnim spodbudam za tovrstno uporabo lesa, kar vodi v propad tradicionalne slovenske lesne industrije s 25.000 zaposlenimi. D Viri: 1. Kunaver, D.: Slovenske re~enice-za uho si jih zapi{i, Ljubljana, 1999 2. Kunaver, D.; Torelli, N.: ^ar lesa v slovenskem ljudskem izro~ilu, Ljubljana, 1996 3. Riet, C. V.: EPF, Sustainable use of Wood for Products and Energy: Conflict or Opportunity? The situation of the European Wood-Based Panel Industry, 4. www.europanels.org Biomass combustion beyond reasonable limits 5. Humar, M., Pohleven, F.: Les za pohi{tvo ali kurjavo?, Delo, 4. november, 2004 6. Republika Slovenija, Dr‘avni zbor, Resolucija o nacionalnem energetskem programu, Ljubljana, 2003 7. Lah, A.: Dobra praksa v industrijski predelavi lesne biomase, Posvet Les za izdelek ali kurjavo?, Ljubljana, 7. september 2004 Diplomant Bla‘ Dem{ar, univ. dipl. ing. lesarstva, Pre{ernov nagrajenec Biotehni{ke fakultete v letu 2004 avtor doc. dr. Primo` OVEN Bla‘ Dem{ar, rojen 15. 05. 1980 v Ljubljani, je obiskoval osnovno {olo Valentina Vodnika v Ljubljani. Leta 1995 se je vpisal na Srednjo lesarsko {olo v Ljubljani, kjer je leta 1999 maturiral na smeri Lesarski tehnik ter se istega leta vpisal na Biotehni{ko fakulteto, Oddelek za lesarstvo. V ~asu {tudija je aktivno deloval v Dru{tvu {tudentov lesarstva. Septembra 2004 je zagovarjal diplomsko delo z naslovom Nastanek lesa pri smreki (Picea abies (L.) Karst.) iz avstrijskih Alp in prejel odli~no oceno. Delo je nastalo v okviru evropskega raziskovalnega projekta PINE (Predicting Imapacts on Natural Ecotones) pod mentorstvom doc. dr. Primo‘a Ovna. Bla‘ Dem{ar je v nagrajenem diplomskem delu raziskoval trajanje kambi-jeve aktivnosti in nastajanje ksilemske branike pri petih smrekah (Picea abies) z raziskovalne ploskve Flaschberg (n.v. 1160 m), v avstrijskih Alpah. V ~asu med 19. majem. in 8. septembrom 2003 so bila drevesa tedensko po{ko-dovana z iglo, s ~imer je bil ozna~en ksilemski prirastek, ki je nastal do datuma ranitve. Po poseku dreves je Dem{ar iz‘agal vzorce po{kodovanega tkiva ter pripravil trajne ksilotomske preparate, ki jih je prou~eval s svetlobnim mikroskopom in s programom za analizo slike Lucija G. Ugotovil je, da so ranitve z iglo povzro~ile nekrozo kambija in nediferenciranih traheid, nastanek kalusa, ranitvenega lesa in travmatskih smolnih kanalov. Zanesljiv znak za dolo~itev realiziranega ksilemskega prirastka je bila meja med ohranjenimi mrtvimi celicami v fazi radialne postkambialne rasti in odmrlimi kambijevimi celicami, ki so se praviloma ohranile v kalusu. Dem{ar je ugotovil, da je pri preiskovanih smrekah delitvena aktivnost kambija trajala od 11 do 13 tednov, za~ela se je med 19. in 26. majem, kon~ala pa med 4. in 18. avgustom 2003. Pri preiskovanih drevesih je za~el kasni les nastajati v prvem tednu julija, do takrat je pri vseh drevesih nastalo manj kot 50 % celic v braniki 2003. Njegova raziskava je pokazala, da je z ranitveno metodo “pinning” mogo~e dolo~iti debelino nastalega ksilemskega prirastka v poljubnem ~asovnem intervalu na celico na-tan~no. Ugotovitve Bla‘a Dem{arja so pomemben prispevek k razumevanju sezonske dinamike nastajanja ksilem-ske branike pri smreki z alpskih rasti{~, kar bo mogo~e izkoristiti v nadaljnjih raziskavah, ki potekajo v okviru evropskega projekta PINE. Izsledke svojih raziskav je Dem{ar v soavtorstvu z raziskovalci Katedre za tehnologijo lesa v posterski obliki predstavil na mednarodni konferenci Eurodendro 2004 v Nem~iji. ijaLeS 56(2004) 12 strokovne vesti Decimirnica vrhunske tehnologije skupine Weinig Najhitrej{i optimirni ~elilnik na svetu avtor Ciril MRAK V Novigradu na Dobri blizu Karlovca so postavili trenutno najmodernej{o tehnologijo za krojenje ‘aganega lesa listavcev v Evropi. Sve~ana otvoritev decimirnice podjetja PM Lignum je bila 19. novembra ob navzo~nosti naj-vi{jih politi~nih predstavnikov hrva{ke vlade, ob~ine Karlovac, bank, gozdarstva, Biotehni{ke fakultete, proizvajalcev tehnolo{ke opreme, medijev in mnogih drugih vabljenih gostov. Podjetje PM (Pavao Miljavac) Lignum upravljajo {tirje ~lani dru‘ine Miljavac zaposluje skupaj 21 delavcev, od tega 8 v novozgrajeni decimirnici. Leta 1984 so zgradili ‘agarski obrat za listavce s tra~nimi ‘agalnimi stroji, lani so zgradili su{ilnice zmogljivosti 300 m³, parilnice velikosti 60 m³ in kotlovnico in letos novo decimirnico zmogljivosti 40 m³ do 90 m³ ‘aganega lesa dnevno. Vrednost investicije je 2,5 mio EUR. Od celotne proizvodnje izvozijo 90 %. V uvodnih govorih je med drugimi predstavnik ob~ine Karlovac izrazil ‘eljo in potrebo po izgradnji obrata za finalno proizvodnjo v vrednosti 7 milijonov evrov, v katerem bi zaposlili 70 novih delavcev. Pri decimirnici je treba posebej poudariti zmogljivost vrhunske tehnologije v primerjavi s pokrito povr{ino velikosti 36 x 15 metrov. Majhna proizvodna hala ne pomeni samo nizke investicijske vrednosti v izgradnji ampak tudi nizke stro{ke obratovanja in vzdr‘e-vanja. Vrhunska tehnologija dobaviteljev opreme omogoča optimalno količinsko izkoriščanje žaganega lesa z upoštevanjem maksimalne vrednosti nažaganih decimiranih elementov. Tehnologijo so izdelali strokovnjaki skupine Weinig v sodelovanju predstavnikov podjetja In-tercet iz Kranja pod vodstvom Vinka Golmajerja, v kateri so vključeni proizvajalec Raimann z večlistnim krožnim žagalnim strojem ProfiRip KR 310 s softwareom za širinsko optimiranje Timbermax in podjetje Dimter v skupini Weinig s trenutno najhitrejšim optimir-nim čelilnikom na svetu OptiCut 450 Quantum z računalniškim programom za dolžinsko optimiranje OptiCom. Celotna linija je avtomatizirana. Podatki o obdelovancih: • vrsta lesa: trdi listavci, moker ali suh les, • največja prepustna širina: 800 mm, • najvišja višina žaganja: 120 mm, • dolžina lesa: 800-6000 mm. Tehnične karakteristike optimirnega večlistnega krožnega žagalnega stroja: • vleka obdelovancev: z verigo iz litine, členi spojeni s sorniki, z žeblji (spikesi) na verigi; • pritisni valji: pnevmatski, gnani; • hitrost pomika: do 80 m/min; • mazanje verige: avtomatsko, sinhrono s hitrostjo; • največja širina ene lamele: 310 Vinko Golmajer – direktor Intercet, Pavao Miljavac – lastnik podjetja PM Lignum Slika 59. Pogled na decimirnico Najhitrej{i optimirni ~elilnik na svetu Dimter OptiCut 450 Quantum revijaLes 56(2004) 12 strokovne vesti mm; • število premičnih listov: 1-4. Karakteristike za optimirni čelilnik: • maksimalni pomik: 380 m/min, • število žagov: maksimalno 320/ min, • število sortirnih boksov: po naročilu. Tehnologija krojenja ‘aganega lesa listavcev Paket posušenega žaganega lesa dostavi viličar na vstopni transporter, sledi razletvičenje, osamitev in poravnavanje desk na čelo, označevanje kvalitete razžagovanja z laserskim žarkom za optimalno razžagovanje na širino, ročno označevanje napak in programsko optimiranje na dolžino, razžagovanje na dolžino, sortiranje in zlaganje na palete po dimenzijah in kvaliteti. Pred vzdolžnim žagom na večlistnem krožnem žagalnem stroju ProfiRip KR 310 označi upravljalec stroja z laserskim žarkom širine elementov in določi kakovostne razrede posameznih širin. Pri tem računalniški program upošteva tudi možno odstopanje od označene širine elementov z upoštevanjem maksimalnega vrednostnega izkoristka v okviru zahtevanega naročila. Deli širših desk od možnega vzdolžnega razžagovanja v enem prehodu se vrnejo po povratnem transporterju, vzdolžno razžagane elemente pa označijo delavci s kredo za žag na dolžino. Natančno optimiranje razžagovanja na dolžino izvede program pred optimirnim čelilnikom, ki določi tudi mesto izmeta posameznih elementov z vzdolžnega transporterja. Programa za vzdolžno in prečno razžagovanje delujeta vedno na principu maksimalnega vrednostnega izkoristka. Kapaciteta linije: Zmogljivost linije je odvisna predvsem od mehaniziranosti linije in spretnosti ijaLeS 56(2004) 12 Ve~listni kro‘ni ‘agalni stroj Reimann ProfiRip KR 310 M s komandnim pultom za optimiranje vzdol‘nega raz‘agovanja Ozna~evanje napak za krojenje operaterja, nadalje od dolžine desk in povprečne širine desk; znaša pa od 6-10 desk na minuto. Zmogljivost te linije je pri efektivnem izkoriščanju delovnega časa 360 min in povprečno široki deski 250 mm, povprečno dolgi 3 m in debeli 25 do 50 mm kapaciteto 40 -90 m3 vhodnega materiala na izmeno. Število zaposlenih je odvisno predvsem od kvalitete lesa (odločujoče markiranje pred dolžinskim razžagova-njem) in znaša 8-10 ljudi. Seveda se taka produktivnost dosega ob optimalno urejeni tehnologiji in organizaciji delovnega procesa. Pomembno je še širinsko optimiranje, ki ima lahko prioritete: • čim večji izkoristek lesne surovine, • čim večji denarni izkoristek lesne surovine, • čim večji izkoristek kvalitetnih skupin, • čim večji izkoristek oz. nažaganje določenih širin. Krojenje iglavcev Tehnologija za razžagovanje iglavcev bazira na skeniranju površine desk pred vzdolžnim razžagom, pri čemer se upošteva optimiranje tako vzdolžnega in prečnega razžagovanja kot tudi maksimalni vrednostni izkoristek deci-miranega lesa. Pri listavcih je namreč natančnost skeniranja manj zanesljiva zaradi diskoloracije lesa in napak, ki jih pri teh drevesnih vrstah s skenira-njem ni možno dovolj zanesljivo definirati. Vzporedne zanimivosti Poleg drugih dogodkov je bilo zame zanimivo srečanje s prof. dr. Mlade-nom Figuričem, mojim predavateljem na magisteriju pri prof. dr. Jožetu Kovaču. Naročil je prav lepe pozdrave slovenskim lesarjem, predavateljem na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in še posebej prof. dr. Jožetu Kovaču. Od Figurica sem tudi zvedel, da nekdanje podjetje Lipa Slavonska Požega z nekdaj 470 zaposlenimi posluje uspešno pod imenom Spinvales. Tega sem bil posebej vesel, saj sem kot direktor tedanjega podjetja leta 1969 izdelal načrt za decimirnico na temeljih starega žagarskega obrata površine 1.100 m2 z zmogljivostjo 860 m3 decimiranih elementov mesečno (enkrat večja površina ob manjši zmogljivosti) in že tedaj predvidel najprej vzdolžno razžagovanje desk, pred takrat utečenim prečnim razžagovanjem. Seveda današnja tehnologija ni primerljiva s tedanjo niti po strukturi investicijskih stroškov niti po zmogljivosti in optimiranju kakovostnega, kaj šele vrednostnega izkoristka, vendar spomini ostajajo in jih je ob takih srečanjih prijetno obujati. Iz primerjave je razvidno, da je tehnologija obdelave lesa na tem področju izredno napredovala. D lEH strokovne vesti Pogozdovanje Islandije in {e kaj o Icelandu avtor Stojan ULČAR, LIP Bled Nekje med 63,5°in 66,5° N (severne dol`ine) ter med 14°in 24° W (zahodne {irine) se je na stiku ali bolje razmiku evropske in severnoameri{ke celinske plo{~e relativno pred kratkim, to je {ele pred kakimi 25 milijoni let, pojavil vulkanski otok Islandija. Glavne geografske zna~ilnosti so poleg polo‘aja {e povr{ina (ki jo s pribli‘no 103.000 km2 naredi pribli‘no 5-krat ve~jo od Slovenije), velika razgibanost obale, {tevilne rodovitne re~ne doline in mnoga jezera ter v glavnem nenaseljena vi{avja, kjer dominirajo vulkanske gore (najvi{ji vrh je Hvannadals-hnjukur z 2.119 metri) in mogo~ni ledeniki (najve~ji je Vatnajökull z 8.300 km2, kar pomeni kar 2/5 na{e dr‘ave). Posebne zna~ilnosti so ‘e ugasli kraterji in {e ‘ivi vulkani (najve~ji, ki so {e bruhali v zadnjih 100 letih so Hekla, Katla in Krafla) ter geotermalne aktivnosti kot gejzirji (ki so dali temu pojavu tudi strokovno, po vsem svetu sprejeto ime), vro~i vrelci in izhajajo~a para (ki jih spremlja ve~inoma duh po ‘veplu) ter ob~asni potresi. Povpre~no vsakih 5 let otok do‘ivi en vulkanski izbruh, polja lave pa pokrivajo okrog 11% povr{ine. Prebivalstvo je prete‘no staroskandi-navskega izvora in {teje danes okrog 290.000 ljudi, kar pomeni gostoto manj kot 3 prebivalci/km2 (in kar je neprimerljivo s Slovenijo, kjer imamo skoraj 100 prebivalcev/km2). Slika pa se radikalno spremeni s podatkom o {tevilu prebivalcev (v vsem) glavnega mesta Reykjavik z okrog 115.000 (v o‘jem delu) oziroma z okrog 185.000 prebivalci (z okolico). Seveda to pomeni tudi koncentracijo vsakr{nekoli mo~i, tudi tiste z negativnimi u~inki. Naseljevanje otoka se je pri~elo po letu 870, ko ga je Viking Naddodthur na-klju~no odkril in imenoval Snaeland (De‘ela snega), oziroma ko se je na njem leta 874 za stalno naselil Ingolfur Arnarson, ter se nekako kon~alo leta 930, ko je prvi~ zasedal prvi (tudi evropski) parlament Althingi in s tem oz-na~il za~etek neodvisne nacionalne dr‘ave Iceland ter {tevilnih sag. Kakorkoli, prvi naseljenci so na otoku na{li kar (ali najmanj) 25 % povr{ine pokrite z brezovimi gozdovi in v 1.100 letih so jih neusmiljeno skr~ili na prak-ti~no 1% (in s tem povzro~ili zmanj-{anje zarastlinjenih povr{in za 50 %). To jim je uspelo z divjim izsekovanjem za gradbeni les in drva, s po‘igi za pridobivanje poljedelskih povr{in in s pa-{o doma~ih ‘ivali, ki so jih pripeljali s sabo. Vse to je skupaj z ostro klimo, vulkanskimi aktivnostmi in mehko prstjo pov-zro~ilo najhuj{e uni~enje gozdov in najve~jo erozijo tal v Evropi. In to je tudi tisto, kar na pohajanju po de‘eli najprej opazi{ in ~esar se po njem najbolj bole~e spominja{. Sploh ~e priha-ja{ iz Slovenije, kjer imamo v prek 50 % gozdnatih povr{inah pravo bogastvo, verjetno edino narodno, ~esar pa se nekateri od najbolj pristojnih ‘al ne zavedajo (ali pa v imenu politike no~e-jo zavedati). Zadnjih nekaj generacij Islandcev (ali najbolj osve{~eni od njih) je prepoznalo svojo odgovornost do sebe in do prihodnjih rodov (in prevzelo krivdo vseh prej{njih) ter pri~elo s programom in aktivnostmi za promoviranje pogozdovanja in gozdarstva oziroma za delovanje s ciljem varovanja rastlinstva in revijaLes 56(2004) 12 strokovne vesti zemlje. @e leta 1930 so se organizirali v Islandsko pogozdovalno zvezo, nevladno (kako znano) in neprofitno (kako zgovorno) organizacijo s 59 podro~-nimi dru{tvi po vsem otoku in (trenutno) s pribli‘no 8.000 aktivnimi ~lani. Ti si (skupaj s somi{ljeniki iz sorodnih organizacij s podobnimi cilji) mo~no prizadevajo zaustaviti ter tudi s po-mo~jo mednardone skupnosti in posameznikov obrniti potek dogodkov, ki so pripeljali do stanja, kot je. Pri tem ijaLeS 56(2004) 12 so si izbrali pogozdovanje z ustreznimi drevesnimi vrstami kot najbolj koristno strategijo v boju proti eroziji in efektom tople grede oziroma za bolj zeleno in prijazno Islandijo za bodo~e generacije. Ne nazadnje so izdali tudi manj{o bro{uro z naslovom Zakaj saditi drevesa na Islandiji, s katero prosijo za dona-cije po letali{~ih in avtobusnih postajah ter iz katere so tudi nekateri podatki v tem sestavku. Tudi to ka‘e, da pri projektu zaenkrat niso najbolj uspe{ni. In ~e smo s tem ‘e omenili najhuj{i obstoje~i okoljevarstveni problem Islandije, naj na kratko omenimo {e dva prihajajo~a, to je multinacionalni projekt Karahnjukar (za katerim stoji vlada) in povodenj iz ledenika Myrdal-sjokull (za katerega lahko poskrbi narava). Pri mega projektu Karahnjukar se je vlada v imenu 690 MW mo~i za novo topilnico aluminija (pri ~emer boksit uva‘ajo celo iz Avstralije) ter novih 15 direktnih in 750 indirektnih delovnih mest, mirne du{e odlo~ila zajeziti in spremeniti tok ve~ bolj ali manj vodna-tih rek na severu najve~jega (tudi evropskega ledenika Vatnajokull in s tem za vedno iznakaziti tudi preko 2.900 km2 ali okrog 3% povr{ine. Angle{ki THE GUARDIAN WEEKEND je raziskal ozadje in ugotovil, da je reykjavi{ka vlada, ki jo podpira 63-~lanski islandski parlament (katerega pe{~ica preve~ vplivnih posameznikov in njihovih dru‘in je znana pod vzdevkom oktopus – hobotnica), najve~ji del posla zaupala italijanski zdru‘bi IMPREGLIO (ki je bila vklju~ena v finan~ni {kandal pri jezu Yacyreta v Argentini in ki je skupaj z dvema britanskima izvajalcema pred obto‘bo korupcije pri pridobitvi posla na projektu Lesotho Highlands Water Project v Ju‘ni Afriki) ter dala vso elektri~no energijo naslednjih 50 let v zakup ameri{ki multinacionalki ALCOA za eno samo novo topilnico (pri ~emer bo zaprla dve obstoje~i v ZDA ter proizvodnjo in seveda vzporedno onesna‘evanje okolja prenesla v Islandijo). Zdi se, da se gradnje ne da ve~ ustaviti, kljub protestom nekaterih zavednih okoljevarstvenikov in osve{~e-nih doma~inov ter kljub tudi precej pomanjkljivim mednarodnim komentarjem, “da povezave med vlado in poslovnim svetom generirajo mo‘nosti za korupcijo in povzro~ajo zaskrbljenosti v zvezi z naravo islandske demokracije”. Drug potencialni mega problem je ledenik Myrdalsjokull (s 596 km2 ~etrti najve~ji na Islandiji) oziroma vulkan, v katerega ogromnem kraterju le‘i. Po ugotovitvah strokovnjakov (oziroma po informacijah lokalnega vodi~a) se vulkan reaktivira vsakih 80 let, od zadnjega izbruha pa je minilo ‘e 100 let. Ob izbruhu bo razbeljena lava raztopila led oziroma ledenik spremenila v velikansko jezero, ki bo na ve~ krajih prestopilo robove kraterja, voda pa povzro~ila opusto{enje na svojih poteh do morja. In na eni od teh poti je tudi mestece Vik z nekaj sto prebivalci, ki jim drugi Islandci ter {e kdo pri tem v ni~emer ne zavidajo. P.S. V slovarju tujk F. Verbinc beseda polucija pomeni ponesna‘enje in/ali oskrunitev ne~esa, torej lahko tudi jezika. V boju proti oskrunitvam svojega jezika so Islandci zelo dosledni in tudi uspe{ni (~eprav z nekaj porazi in tudi vdajami). Poleg tega da morajo firme nositi doma~a imena (tu so Islandci popustili raznim multinacionalkam kot MC´DONALDS in KFJ) in da bi vsi tuji priseljenci morali spremeniti svoje priimke v islandsko verzijo (torej s kon~nico “son“ za mo{ke in “dottir“ za ‘enske, pri ~emer si ne morem predstavljati, kako bi bili videti kak{ni tipi~ni priimki Poljakov), imajo postavljen odbor za doma~e nazive novih predmetov in pojmov (na primer telefon, radio, televizija etc.). ^e odbor ne more najti primernega izraza, potem za problema-ti~en primer enostavno naredijo javni razpis in avtorja nove besede nagradijo. Da gre pri tem tudi za res svojevrstno ljubezen do jezika, ka‘ejo tudi nekateri ‘e stari in uveljavljeni izrazi. Tako na primer za obcestne kamne (mejnike) uporabljajo staro ime za obpotne piramide, ki so v megli vodila popotnike prek polj lave. Tem so enostavno rekli duhovniki, ker ka‘ejo pot, samim pa po njej ni treba iti. EEM strokovne vesti Harmonija svetlobe in barv jeseni na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu avtorica Mirjam ZALO@NIK Ljubljanski pohi{tveni sejem je tudi letos ponudil prilo‘nost predstavitvi oblikovalskih dose‘kov mladih. Dijaki Srednje lesarske {ole Ljubljana so se sejma tudi letos udele‘ili in med devetimi prijavljenimi {olami ‘e ~etrti~ za-slu‘eno prejeli priznanje revije LES za celovito predstavitev {ole, ki jo podeljuje ‘e 12 let. Nagrado sta prevzela ravnateljica {ole mag. Majda Kanop ter dijak Alja‘ Vidmar. Pod mentorstvom Aste Mramor, Mirjam Zalo‘nik in Staneta Lemuta se je {ola predstavila z avtorsko postavitvijo Alja‘a Vidmarja, dijaka 3. letnika: v harmoniji svetlobe in barv jeseni. Na sejmu ste si lahko ogledali izbrane izdelke dijakov zaklju~nih letnikov 2004: po~ivalnik, CD stojalo, omarico, A@ panj, ~ajno mizo ter stol. S ponosom lahko poudarimo, da so ti dijaki leto{nji {tudentje Visoke in univerzitetne {ole za lesarstvo Ljubljana. Izdelki so bili v {ir{i predstavitvi ‘e vidni na leto{nji {olski razstavi SL[ Ljubljana, na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu pa so naravnost blesteli ob celostni predstavitvi {ole. Kratka predstavitev izdelkov, ki so nastali pri predmetu projektiranje in bili izdelani v {ol-skih delavnicah pod budnimi o~mi u~i-teljev prakti~nega pouka: Stojalo za shranjevanje zgo{~enk z izvirno obliko in izbiro naravnih materialov polep{a sobo vsakega ustvarjalnega mladostnika. Izdelala sta ga Gregor Lenar{i~ in Klemen Urban~i~ pod mentorstvom Mirjam Zalo‘nik in Vinka Lo‘arja. Po~ivalnik, izdelan po skandinavskem vzoru, nas z obliko, kvaliteto izdelave in naravnimi materiali vabi, da se po napornem delovnem dnevu na njem odpo~ijemo in si privo{~imo psihi~no ugodje. Po~ivalnik je izdelal Jure [tebe pod mentorstvom Florjana [tigla. Trieta‘ni A@ panj s sistemom dvo-mati~nega ~ebelarjenja za hitrej{o rast ~ebelje dru‘ine omogo~a ~ebelam primeren razvoj in bogat pridelek z najbolj znanim naravnim sladilom – medom. Slovenski ~ebelarji in oblikovalci panjev imajo tudi med mladimi svoje na-vdu{ence, med njimi je Janez Rot. Prednosti A@ panja je pove~al z izvirnim dodatkom, to je vgrajenim predalom za zbiranje cvetnega prahu. Janeza Rota je vodil mentor Ale{ Likar. Tridelna omarica je nekaj posebnega: izvirna in neobi~ajna kombinacija oblik z razli~nimi materiali in iznajdljivo povezavo treh sestavnih delov. Izdelek je ponos Jerneja Gerdena in mentorjev Mirjam Zalo‘nik in Vinka Lo‘arja. ^ajna miza je plod izredno zahtevne izdelave, odlikuje jo estetska dovr{e-nost, zato je lahko okras vsakega dru-‘abnega ali poslovnega prostora. Ta biser dijaka Jureta Stareta pod mentorstvom Mirjam Zalo‘nik in Vinka Lo‘a-rja, je bil vreden ogleda. Stol je rezultat samostojnega ergonom-skega raziskovanja Roka Glavi~a pod mentorstvom Jerneja Grma. Kar vabi vas, da preizkusite njegovo ergonom-sko dovr{enost. Ob enkratnih izdelkih smo se mentorji razstave pravilno odlo~ili, da bo pravi navdih razstavi dodal Alja‘ Vidmar, dijak 3. letnika, ki nas je ‘e nekajkrat opozoril na svojo oblikovalsko ‘ilico. Po koncu {olanja na SL[ Ljubljana ‘eli nadaljevati {olanje na Instituti Callegari, {oli za notranje opremljanje. @elimo mu uspe{no kariero, prav tako pa smo pre-pri~ani, da je pred dijaki, ki so ustvarili in predstavili svoje izdelke, {e lepa kariera, v katero ne dvomimo. Povejmo {e to, da so vsi izdelki vidni na spletni strani Srednje lesarske {ole Ljubljana, prav tako pa tudi na spletni strani DIT lesarstva Ljubljana. revijaLes 56(2004) 12 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 11. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko smôlni `èp –ega –êpa m s smolo napolnjeni prostor med branikami Harzgalle f, Harztasche f resin gall, resin pocket sód –a m velika valjasta, navadno trebu{asta posoda z dnom na obeh straneh za skladi{~enje in transport Faß n barrel, cask, vat sodár –ja m eden najstarej{ih rokodelcev (poklicev v obrti), ki izdeluje sode, vedra, ~ebre, kadi ipd. iz lesa Böttcher m, Küfer m, Binder m cooper spáh –a m (vez) spoj, stik lesnih elementov Fuge f joint spahálnik –a m vrsta skoblji~a z lomilcem za skobljanje `e z li~nikom poskobljanega lesa; zna~ilen zaradi svoje dol`ine Rauhbank m, Langhobel m fore plane, jointer[plane], try[ing] plane spirálni svéder –ega –dra m sveder za izvrtavanje globljih lukenj, zlasti za moznike; deli spiralnega svedra za les: 1 rezilo, 2. predrezilo, 3. vodilna konica, 4. spirala (navojnica) za odvajanje odrezkov Holzspiralbohrer m, Spiralbohrer m: 1. Schneide f, 2. Vorschneider m, 3. Zentrierspitze f, 4. Gewinde n brad-point bits, twist dril: 1. cutter, 2. spur, 3. feed or lead –screw, 4. twist spónka –e ‘ dvokraki ‘i~nik ; konica je lahko po{evna, simetri~na, po{evno dletasta; v les prodira ravno, vzdol‘no ali pre~no razkre~eno Klammer f, Runddrahtklammer f, Flachdrahtklammer f cramp, dog sprédnje klé{~e –ih – ‘ (mn) del skobeljnika za pritrjevanje obdelovancev Vorderzange f woodworker’s vice srédstvo za pritrjevanje –a - - n sredstvo za vezavo delov obdelovancev, pri monta‘i na steno ali strop; vezava je lo~ljiva ali nelo~ljiva Befestigungsmittel n fixing, fastening [device] stándard –a m enotna (ustaljena, uzakonjena, obi~ajna) mera ali norma¸obvezen, splo{no uveljavljen tip ali vzorec (npr. DIN, SIST); dogovor o obliki, velikosti, kakovosti, metodi preizku{anja, poimenovanja in podobnih dogovorjenih znakih (npr. za strojne dele) Standard m standard stávbno pohí{tvo –ega –a s izdelki industrijske ali obrtni{ke proizvodnje, s katerimi v kon~nih fazah gradnje opremimo stavbe s pribijanjem, privijanjem, lepljenjem in vzidavanjem (vrata, okna, obloge tal, sten in stropov, stopnice) Baukastenmöbel n modular [constructed] furniture stêkelska pré~ka-e –e ‘ ozka, pogosto profilirana letev za vodoravno, navpi~no ali diagonalno porazdelitev steklenih povr{in oken ali vrat Fenstersprosse f, Türsprosse f mullion, glazing bar stekléna vráta –ih – (mn) s vrata, izdelana v celoti iz – praviloma – kaljenega stekla Glastür f glass door, glazed door stelít –a m lita karbidna trdina (kobaltova zlitina) za oplemenitenje (stelitiranje) zob ‘aginih listov in drugih rezil Stellit m stelit stílno pohí{tvo –ega –a s ponaredek pohi{tva iz preteklih obdobij Stilmöbel n period furniture stiskálni tlák –ega –a m tlak na stiskani povr{ini lepljenca Pressdruck m pressure stiskálnica za “kórpuse” –e — — ` mehanska ali pnevmatska stiskalnica za sestavljanje in stiskanje obodov omarnega pohi{tva pri lepljenju Korpuspresse f carcase clamp stiskálnica za íverne plô{~e –e — —‘ specialna stiskalnica za stiskanje olepljenega iverja v iverne plo{~e; del proizvodne linije za iverne plo{~e Spanplattenpresse f chip and particle board pressing machine stiskálnica za oblépljanje robóv –e — — — ‘ mehanska ali pnevmatska stiskalnica za stiskanje pri lepljenju robnih nalepkov Kantenverleimmaschine f edge lipping and bonding machine stiskálnica za okvíre –e — — ‘ mehanska ali hidravli~na stiskalnica za sestavljanje in siskanje okvirnih konstrukcij pri lepljenju Rahmenpresse f frame clamp stiskálnica za vézan lés –e — — ‘ specialna stiskalnica za stiskanje slojev vezanega lesa pri lepljenju; del proizvodne linije za vezan les Sperrholzpresse f plywood press stiskálnica za vlaknéne plô{~e –e – ‘ specialna stiskalnica za stiskanje lesnih vlaken v vlaknene plo{~e; del proizvodne linije za vlaknene plo{~e Faserplattenpresse f fibre press stopníce – (mn) ‘ stavbna konstrukcija, ki povezuje vi{e le‘e~e prostore z ni‘e le‘e~imi in omogo~a normalno hojo Treppe f staircase, stairway, stair straníca –e ‘ del oboda omarnega pohi{tva, predalov … Hauptseite f side panel straníca predála –e – ‘ del oboda predala Schubkastenseite f drawer side strgálnik –a m skoblji~ s tankim, okoli 52 mm {irokim rezilom, za skobljanje vboknjenih robov in podobno oblikovanih obdelovancev Schabhobel m, Schinder m, Stuhlhobel m, Kantenhobel m spokeshave strgúlja –e ‘ plo{~a iz orodnega jekla (pribl. 15 0 mm x 70 mm x 2 mm), s katero dokon~no o~istimo masivne ali furnirane ravne, uslo~ene, obokane ali zaokro‘ene lesne povr{ine listavcev, odstranjujeno ~rte, made‘e; tudi po zaobljeni povr{ini Ziehklinge f scraper, scraping tool ijaLeS 56(2004) 12 strokovne vesti strgúljnik –a m orodje (skoblji~), v katerega je vpeta (s krilnim vijakom) strgulja; z njim postrgamo ve~je povr{ine in odstranimo ostanke lepil in papirja, izravnavamo in ~istimo krivine, strgamo parket … Ziehklingenhobel m scraper plane, handred scraper stròj za dólbenje –ôja — — m stroj z nihalnim dolbilnim orodjem za dolbenje ostrorobih izdolbitev Stemmaschine f mortising machine stròj za izvrtávanje gr~ –ôja — — — m vrtalni stroj za izvrtavanju gr~ in cilindri~nih vlo‘kov za “krpanje” gr~ Astlochbohrmaschine f knot hole boring machine stròj za mozní~enje –ôja — — m tudi ve~vretenski vrtalni stroj za vrtanje lukenj v ploskovne elemente za mozni~ne obodne vezi Dübellochbohrmaschine f dowel hole boring machine stròj za naná{anje lákov –ôja — — m s polivanjem, brizganjem, potapljanjem … Maschine zum Auftragen von Lacken machine for application of lacquer stròj za naná{anje lepíla –ôja — — m z valji, brizganjem ... Maschine zum Beleimen f coating machine stròj za spájanje furnírja –ôja — — m za {irinsko spajanje furnirnih listov s plasteno nitko ali z lepljenjem njihovih spahov (spojev) Furnierzusammensetzmaschine f veneer splicer, veneer splicing machine strú‘enje –a s ro~no ali strojno izdelovanje valjastih, sto‘~astih, kroglastih, ovalnih ipd. izdelkov pri zunanjem stru‘enju in podobnih izvrtin pri notranjem Drechseln n turning, wood turning strú‘nica –e ‘ stroj za stru‘enje Drehmaschine f turning strú‘nica za vzdól‘no strú‘enje –e — — — ‘ rezalno orodje (stru‘ni no‘, stru‘no dleto) se pri odrezovanju pomika vzdol‘ vrte~ega se obdelovanca Langdrehmaschine f turning lathes svéder za poglábljanje –dra - - m sveder, s katerim povrtamo luknje, namenjne za privitje lesnih vijakov z ravno ali le~asto glavo Ausreiber m, Krauskopf m countersink bit (drill), countersinker, rose countersink (bit) svetlôbnik –a m okence na zgornjem delu vrat (npr. sobnih, gara‘nih) Oberlicht[fenster] n ceiling light, lay-light, upper light svín~nica –e ‘ (ne: o lot) (grezílo) pripomo~ek za kontrolo navpi~ne lege Senkblei n, Senklot n plumb bob EID svóra –e ‘ pripomo~ek za vpenjanje in stiskanje obdelovancev Schraubzwinge f, Schraubknecht m screw clamp, joiner’s clamp, bar cramp svóra s stránskim vpénjanjem –e — ‘ vrsta svore Kantenzwinge edge clamp svóra z ekscéntrom –e - - ‘ vrsta svore Exzenterzwinge f, cam clamp {ablóna –e ‘ kalup, model, plo{~ati vzorec Schablone f template, templat, mould {arnír –ja m vrtljivo okovje za pohi{tvena vrata in lopute, pokrove skrinj in klavirjev, za okna in sobna vrata itd., izdelano iz ‘eleza ali nerjave~ih kovin, ravno ali zavito, z zakovi~enim ali izvle~enim trnom … Scharnier m hinge {~ítnik –a m vrsta vratnega okovja Schild n blade {estílo –a s orodje za zarisovanje krogov, elips in drugih ovalnih ~rt; posebna zvrst je t.i. ovalno {estilo (leseni kri‘ s pravokotno vrezanimi utori) za risanje elipse Zirkel m, Stechzirkel m, Bleistiftzirkel m compass {ílo –a m ro~ni, koni~asti sveder za raz{iritev vija~nih lukenj (robno), za zarisovanje (okroglo), trikotno Spitzbohrer m brad awl, marking awl (sqare-blade, roud-blade) {irína –e ‘ razse‘nost ob dol‘ini in vi{ini (debelini) Breite f width {irínska lésna véz –e –e –í ‘ vez, s katero spajamo vzdol‘ni les z vzdol‘nim (lepljene – jih {e obdelujemo, npr. kompaktne ve~je plo{~e; nelepljene – razstavljivi sestavi, jih ne obdelujemo ve~, npr. obloge sten in stropov) Breitenverbindung f width joint taburét –a m (jur~ek) nizek, oblazinjen stol~ek brez naslonila Tabouret n, Taburett n tabouret; taboret tapecíran –a –o (oblazínjen) prevle~en s sukneno ali kako drugo prevleko (blagom, imitacijami blaga, usnjem itd.) tapeziert tapestried te~áj –a m vrtljivo okovje, ki nosi vratno krilo in omogo~i njihovo vrtenje, odpiranje in zapiranje (nasadila, {arnirji) Band n, Angel f, Türangel f pivot, hinge pivot, buckle tekstúra –e ‘ videz lesa v prerezu zaradi anizotropije, specifi~ne anatomske zgradbe, prirastnih zna~ilnosti, rasti (potek ak-sialnih elementov), obarvanosti tkiva, rastnih anomalij, po{kodb in opti~nih u~inkov Zeichnung f, Holz-bild n, Maserung f (= ikrasta tekstura) (Maser f = lisa, pega, maroga, ‘ila; npr. gr~ast izrastek pri javoru) grain-figure-texture-complex tesár –ja m kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostre{ij, opa‘ev ipd. Zimmermann m, Zimmerer m carpenter, house-wright tesárska lésna véz –e –e –í ‘ spoj med deli gradbenih lesnih konstrukcij; obi~ajna lesna zveza brez vijakov, moznikov in skob Holzverband m carpentry joint, timber joint, tesnílo –a m profiliran sinteti~ni trak za tesnjenje oken in vrat; obi~ajno je vlo‘eno v utor pripirne brazde podboja ali krila Dichtungsprofil n weatherstripping toleránca –e ‘ dopusten odstopek od predpisane mere; razlika med zgornjo in spodnjo dopustno mero Toleranz f tolerance tôpa véz –e –í ‘ {irinska vez za sestavo ve~ delov po {irini stumpfe Fuge f butt joint trá~ni brusílni stròj –ega –ega –ôja m brusilni stroj, ki brusi z brezkon~nim brusilnim trakom, napetim med najmanj dva koluta – valja; gibanji traku in obdelovanca sta praviloma protismerni Bandschleifer m, Bandschleifmachine f belt sander, belt sanding machine, abrasive belt sanding machine tàdnost lepílega spôja –i — — ‘ se{tevek vezivnih sil na enoto povr{ine lepilnega spoja; natezna, tla~na, upogibna ... trdnost Fugenfestigkeit f strengh unikátno pohí{tvo – ega –a s pohi{tvo, oblikovano za en izdelek po naro~ilu Unikatmöbel n úreaformaldehídno lepílo -ega –a s vrsta polikondezacijskega lepila Harnstoffkleber m urea-formaldehyde adhesive, urea glue utòr – óra m ve~inoma strojno izdelana ‘lebasta poglobitev z navpi~nima in vzporedno potekajo~ima stenama in s praviloma ravnim dnom; stene so lahko tudi koni~ne in s prerezom v obliki lastovi~jega repa (greben) Nut f groove, channel utòr za klínasti spòj –ôra - - - m vzdol‘no ali pre~no izdelan utor klinaste oblike Keilschlitz m tapered slip joint ijaLeS 56(2004) 12