80. štev. Poštnina plačaaa v eotcmni. ®«««i *™da 18. julija 1928. Leto X. izha|a v ponilerjek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7* — za inozemstvo Din 20'—. f>oBancL»a öfteviika ! Sin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 1O.fc>66. Uredni&tvo In upravif&tvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritliČje. Rokopisov ne vračamo. Ogtasl po'tarifu. Telefon int. Stev. 65. Mariborska oblastna ] skupščina. K. V Mariboru, 17. julija. Mariborska oblastna skupščina je imela danes prav dobro obiskano prvo sejo svojega polctnega zasedanja. Po otvoritvi seje je por oca 1 pred- sednik, da je poklical v skupšcino me- sto odstopivsega posl. AI. Neudauerja iz Gornje Radgone Antona Slaviča. Na to je predsednik dr. Leskovar čital neko rezolucijo, s ka.tero se obsoja zlo- C'in v Narodni skupščini. K besedi se je oglasil obl. poslanec dr. Odie, ki je glede tega zločina s tovariši vlozil nu- jen predlo.g. pa niu je predsednik nr- hotel dali kljub teniu, da mu je to prod sejo zagotovil (!). Večina v skupšcini je seveda sprejela dr. Leskovarjevo lezolucijo. Iz predsedstvenega porocila je ome- niti siedeee važnejše zadeve: Oblastni odbor je pregledal in odo- bril skoraj veis obeinske proracune. Ako je tenm pcrocilu verjeti, potent je od. 740 občin le še troje občin izven Medjimurja in 13 občin v Medjimur- ju, katerih proračuni še niso odobre- ni. Oblastni odbor je izvršil večje šte- vilo na-povedanih in njena-povedaiii.il, levizij občinskega gospodarstva. Mno- Jutro«. Ugotavljamo predvsem, da si je oblastni odbor po krivici uzurpirat ! pravo, da govori v imenu vse,ga slo- ! vonskega naroda mariborske oblasti. ! Pri oblastnih volitvah 23. jan. 1927 je j v vsej eblasti glasovalo za SLS in HPS | skupno 48.807 volilcov. vštevši gla.sove j Nemcev in radikalov v Mariboru in Cflju ter drugod. Za SKS, 1ISS, SDS. soci ja liste in druge neklerikalne sku- pine je padlo 42.636 ,glasov. Že samo število vseh naprednih volilcev je sko- ro enako številu glasov SLS. Kako si move v očiglecl teinu dejstvu oblastni odbor prisvajiati pravico, da dela v I iinonu vsega prebivalstva marihor^ke : nblasti strankar.sko-politiene sklej)e in j da se izigra kot stj'ankar.ska eikspo/.i- lura SLS. Oblaistni odbor je s svojim sklepom eklatantno kršil zakon, ker nikjer v zakonu o oblastni in srezki samoupra- vi ni oslona za to, da bi smel oblastni '• odbor delati strankarsko - politicne sklepe. Glasom cl. 91 navedenega za- kona ima oblaistni odbor sklepati »o xseh stva.roh obeega znacaja*. Poli- tiena bor))a proti dr. Korošcu odnosno SLS oziroma obranuba dr. Korošca in SLS pa ni in ne bo nikdar oboega zna- i:aja. S sklepom, s katerim oblastni odbor prepoA-eduje oblastnim name- ščencem naroeevanje in nošenje »Ju- tra« v uradne prostore, pa je oblastni odbor tudi zagrešil omejevanje osebne svobede in s tem prekoračil svoj delo- krog in krsil zakon. Zato predlagam, da stavi oblastna skupščina v smislu cl. 100, točka 2 za- kona o oblastni in srezki samoupraivi oblastni odbor pod obtožbo radi kr- šitve zakona.« 0 priliki razprave o tem predlogu bode tre}>a tudi obrazložiti uradniško politiko oblastnega odbora. Le nie ro- kavic! Kaj vse znajo Nemci. (Uloga nemšklh kolonistov v Sremu za Čas svetovne vojne). Že na josen 1. 1918. poroča beo- gra.iska »Politika«. je obtožilo držav- no pravdništvo v Sramski Mitrovici trojico š-vaa ve- '. lik strah. Nesrbi so v tem strahu za- I pustili sv oje vasi in so hiteli z vozo- ; vi in peš proti severu, da se umakne- j jo v Vojvödino. Ko so tudi graboviski [ Nemci slišali, da je prispela srbska ; vojska do bližnjih vasi in se je vide- ¦ Io.' da hoce korakati &e naprej. so se ! takoj uniaknili v Kümo. Petrovara- 1 din; Novisad in drugam. Ko se je pa I za o'sem dni srbska vojska umakni- i la. so se zaeeli vraeati svabski kolo- ' nisti v svoje vasi naizaj. Oni. ki so po- • begnili v Petrovaradin, so se vrnili v | Gi-abavico s huzarji in zlaglasnimi ! .>feldžandarmi«. Na denuneijaeijo | graboviških Švabov je bilo takoj polov- l Ijenih nad 70 Srbov v Grabovici. ka- ; tere so mucili na najbolj- zverin.ski i način. Gori oinenjeni Matija Ross- niiinn je bodil od hiše do hiše in jo odrejal. koga se naj zapre in koga no. Ce.tvork'0 najuglednejših Srbov so zvc- zane odpeljali na orožnisko postajo. ! Jeden od te eetvorice. Lazar Zečevič. | se je rešil, ostale tri. obeinskega taj- ¦ iük«i Mihajlo Živkoviča, nadgozdarja ! Obrada Pejcica in trgovea Svetislava ' Pcfrovica, pa so niučili z najgroznej- ! šfmi nmkami. Tolkli so jili najpreje j po vratu. dokler niso izgubili zavesti, na to so jih polivali s hladno vodo, i da bi prišli k sebi, na to so jim rezali kožo od laktov do konca prstov in na- j zadnjo so jih tolkli po podplatili . . . | V orožniški kasarni so ubogi ti | aretiranci preživeli strašno noč, ne da j bi. se za-vedali, da so storili slavni l švabsko-madžarski državi kakršno- koli krivico-: Drugo jutro so zahtevali. naj se jih sodnijsko zasliši. kar pa so orožniki surovo odklonili. Okrog seste je prišlo potem osem vojakov po njih in je odpeljalo na dvori&če Švaba I Maksa Branterja, kjer so se nahajali tudi drugi polovljeni Srbi. Ob tem času so se razleteli po vasi domaci Nemci in so zažigali srbske hiše. Med | temi požigalci se je posebno odlikoval Ivan Wlaszan, kateri je nosil bencin- ske baklje in je zažigal po vrsti srbske | hise. Za kratek čas je bila cela vas \ | plamenu. Požar je bil tako velik, da i so ga videli celo v Velikih Rodincih, | ftabcu in v Rum-i. V vasi je zavladala strahovita panika, ker si nikdo ni upal gasiti iz strahu pred podivjano nem- ško tolpo. Ženske, ki &o se vse prestra- šene in napol blazne pred cerkvo, so dosli feldžandarmi« pretepali z bi- i"-i . . . j Na zalitevo Matije Rassmanna so med tem na gofi omenjenem dvorišču •se izlocili 10 Srbov in so jih zvezali. Niso si še omgli misliti, kaj jih čaka in so obupno prosiJi navzoče nemske sovasčane. da jib' zasčitijo, kar so pa ti grobo odklonili. Kmalu na to se jim I je enostavno na.znanilo. da so obsojoni na smrt. Major Erzeg je prečital inuv na na smrt obsojenih. Ko so slišali obsodbo. so se objcli in klicali žene in otroke, da se poslove od njih. Tajnik Zivkovic jih je hrabril navzlic "j)re- stanim mukam z besedami: Mi se za- našamo na božjo pravico. Ne bojte ^e! ümrite hrabro! Nasi nasledniki bodo masčevali našo smrt! Srbski na- rod bodo zmagal. nase osvobojenje bo- de kmalu došlo! Za tem so bili povezaui s koci in postavljeni na slamo. Na dani znak so vojaki zažgali slamo. ki je začeki göreti z ogromniin plamenom. Mlaj- ši ebsojenci so obupno kricali, starej- si pa so ha*abro prenašali muke, dokler je bilo v njih kaj življenja. Gastnik je mirno gle'dal to strašno sežiganje in je nazadnje dvignil sabljo v znak, da se naj strelja v napol sežgana trupla. Mrliče so sezigali potem še naprej, preostale kc«sti so pa dali skupno v eno rakev. Od ostalih aretiranih Sr- ; bov sta bila vstreljena še dva; dasi je Jurij Tomšič po streljanju še živel, so I ga zakopali še živega. Petim nadalj- ! nim Srbom .so avstrijski vojaki odse- ' kali roke in so jiih na to postrelili . . . i Ostale polovljene žene in deco so | gnali peš, zvezane. v Osijek. Brez kru- ; ha in brez vode; kdor je padel, je umii, ! inilosti ni bilo nobene . . . Tako in so vec »Politika«. Kako je ravnati z leti viščarji. i Da se more tujski promiet uspešno razvijati. je treba, da se izpolnijo iz- vestni splošni pogoji. Ti so predvsem: lahka dosegljivost potnega smotra, do- bra nastanitev in preskrba, varnost življenja in lastnine, udobnost na po- tovanju in pri nastanitvi, zabava in razvalrilo — skratka: dobro potovanje in prijetno bivanje. Od izpolnitve tdi pogojev za^isi pri- vlačnost dežel in krajev. Dobre pro- metne in ziA'ljenske razmere pospešu- jejo dotok tujcev. slab-e ga pa ovira jo. V vseh državah, ki so navezane na tujski promet. so se ustaiiovile ofici- jelne organizacije, katerih nainen je, L zivaliaio reklamo privabljati cim, vec- je stevilo tujcev, vztrajno zavzemati se za izboljsanje prometnih zvez in naprav, dajati potnikom točn-e in za- nu'.s-ljive infai'iiiacije ter v nemali me- ri skrbeti za pobudo in navodila ho- leJirjcm, gostilnicarjom. trgovoem in oibrtnikom glede postrcžbe in obceva- nja s tujci. Sicer je velike važnosti, da se po- sreci, v sezoni dolok tujcev povecati, vendar je nmogo važnejše, da se tujcu bivanje tako omili, da bo poslej za kraj, v katerem je prebival, sam dclal najbolj izda.tno reklamo. Z neljudnost- jo, nepostrežljivostjo in s pretiranimi t- en a mi se tujcu otldih zagreni. Holelirji, gostilničarji in zasebniki, ki oddajajo tujcem hrano in stano-- vanje, prav tako tudi vsi drugi, ki imajo od tujcev neposreden za-služek, naj bodo s tujcem vsikdar in v isa- kein oziru prijazni in vljudni, naj mu za ka.r se da. ma j lino ceno pastrežejo tako, da bo zadovoljen, in naj mu za minimum izdatkov nudijo maksimum udobnosti. Kdorkoli bi rad imel od tujcev kor ist, mora ^ledati na to, da se imajo pri nas najmanj tako dobro kakor drugod, in skrbeti za to, da jim bo pri nas bolj všeč nego kjearkoli. Prehrana bodi solidna in raznovrst- na. Z vso skrbnostjo je paziti na snai- nost jedilnega orodja in posode. | Postrežba bodi vljudna in točna, ne hladna, pa tudi ne vsiljiva. Uslužben- cem je treba strogo naročiti, da mo- rajo gospodarju javiti vsaiko, tudi tiajmaujso pritožbo gostov kakor gle- de prehrane, tako tudi glede po- Ktrežbe. Öe stvari, ki jo zahteva gost. ni dobiti v domači hiši, naj se izkuša dobiti od drugod; povsem napak bi storili, oe bi gostu kratko in malo iz- javili: »Tega pa nimamo!« S takim odgovorom bi gosta uverili, da srao zanikrni in da nain ni dosti mar, je-li zadovoljen ali ni. Po S'Obah naj vlada snaga. Ge se pojavi mTčes, ga je treba nemudoma zatreti. Posteljnina bodi cista. Močno za- krpano posteljnino uporabljajmo za- se, ne pa za tujce! Da tujiska, postelj- i nma ne smc biti zakrpana, se pač I umeje po sebi. i Sobna oprema, čertudi preprosta, , bodi lična in pripravna. Razvajenim gostom je treba sobo opremiti udob- ¦ neje. saj takšni radi placajo višje ce>- < Strap 2._______________________________________________»NOVA DOB A«____________________________________________________St fv. 80 no, samo da ne pogresajo udobnosti, katere so vajeni doma. Posebno koeljiva zadeva jo višina con. Potrebno je, da zna. kdor ima j opraviti s tujci, cone previdno in pra- j vilno preračuniti, da niso tujcem pro- j visoke, za njega samega pa prenizke in zato zgolj izgubo povzročujoce. Pretirane cone tnjca prezenejio, poteui pa ozlovoljen del a nasprotno reklamo in — upraivieeno! — le odvrača. m.tu!- tem ko uzadovoljeni tujec kraj, stano- vanje in lokal, kjer se je dobro imel, priporoča in rad pra.v tja privedc so drug« goste. — Pri n.aksta\ijanju cen no gre prezreti, da jo in bo konknron- ca vedno liujša. Za, postrežbo tujcev nainenjono osobje mora biti v svoji stroki dobro izuceno ter vajeno obcevanja z izobra- ženinii, eve.ntue.lno odlicnimi osebami. Vsaj v večjih pod jot j ill mora biti zmožno najmanj dveh svetovnib jo/.i- kov. Kdor ima redno opraviti s tujci. bodi. dobro poučen o krajevnili arz- m-erah in zanimivastib. da moire po- izvodujočim toono odgovarjati. (le je treba, na.j j I in pokaže, kod se naj- udobnejc pride, kamior bi radi šli na ogled, in naj jim bo splob v v-sem kar nioci na. roko. Če so so odločili za ilaljsi izlet. naj jim preskrbi vodnika. i Pri prijavljanjiu in odjavljaiiiju tuj- ! (:ev je treba raivnati obzirno in miolc- | Ijivo; vse formalnosti naj opravi po | mcžnosti najeincdajalee sain, da pri- I lirani gostu neprijclnosti. ki so s temi . opravki združone. j Ob pritoodu in odbodu je .storiti vse, da ima tujec čim nuauj posla s svojo prtljaigo kakoT tudi z nabavo vo'znili ; { listkov. Vsekakor jo pr.:-krbcti za udc- | I ben dovoz in odvoz. ' j Kdor ima v sozuni pul no gostov. j naj se zaradi tega ne prevzame. Za j zgodnjo sezono kakor tudi za pozno sc-zono je treba cone nekoliko znižati. | Vsakemu gostu naj bodo cone dobro [ i znane, da so oeobju cnoniagoči vsaka : ! prevai'a. \ Na dotmace prebivalstvo je treba vplivati, da bo s tujci obecvalo vljud- ! no in ustrežljivo, kaikor se spodobi kulturnim ljudom, I (le gost spozna. da si prizadevanio j ustreci sleiherni njegovi zelji. nam bo | hvaloižen, bo rad bival pri nas in bo ¦ i k nam rad prišel zopet in zopet. Z vljudnostjo in ustrežljivostjo ter z zmornimi eenami se dela najcenejša, j a Iiiili najnspešnejša reklama. j „Slovcmja". i Doisiače vestl. d Obcni zbor srezke organizacije SDS, ki. bi se iniiel vršiti v nedeljo 22. t, in. v Celju, se iz teliničnih razlogov pfeloži na poznejši čas. d Revizija dosedanje poUiike po- litike poslamev KDK v mariboskri öbUistni skupščini? Sinoči se je vršila skupna seja poslancev SDS, HSS in SKS v mariborski oblastni skupščini in se je sklenilo ustanoviti enoten po- slanski klul) KDK, ki šteje 17 poslancev in ki. ]>odo enotno nastopal v skupsoinL Za pmlsodnika je izvoljon g. dr. Odifi iz Čakovca, za podpredsednika gosp. Lovi'O Petovar in za tajnika g. Rudolf Lorber iz Žalca. Pristasi K1)K Mima, dn bi napredni poshmci z ozirom na necuveno parlizcindvo obhistnega od- bora svojo dosedanjo politiko priza- nesljivosti in lojahwsti revidirali, her je niti oblastni odbor nill Merikahiw veöina nikakor ne zasluzita. Nasa po- slanska skupina je dovolj močna, da prenese aster in nspesen boj za pobi- janje koru])cije in partizanstva tudi v oblawtni skupscini. t Drago Pertot. Sinoči je um-rl v tu- ba jšnji bolnisnici kamnoseški mojster Drago Pertot, dolgolotni telmioni vod- ja Karonoseške družbe. Zapustil je pet otrok. Pokojnik je bil vedno vnet na~ prednjak in delaven clan mnogib na- rodnib drustov. Os-obito je rad sodolo- val pri Goljskom ]X?vskem društvu. Vsled svvjo Ijubeznjivosti in po-strez- Ijivosti je inne] med nami tudi veliko osebnib prijateljev. Žalujoci rodbini naše iskreno sozalje, ]iokojniku pa blag spomin! d Pevce CPD in Oljke poziva-mo, da so udeležijo pogroba dobrega clana in prijatelja, stareiga pevca, prerano pro- mi nuloga g. Drago Pertota, ki .se vrši v jietok 20. t. m. ob 4. uri popoldno iz javne bolnioe na okoliško pokopa- lišče. Skupni zbor mu zapoje žalostin- ko pri bolnici in ob grobu. Vaja f?e vr- ši v četrtek zveoor ob pol 9. uri v pev- ski sobi v Narodnem domu. Sestanok v petek ob 3. uri ]iopoldne na istern prostoru za skupen odhod. Gg. sluzlio- dajaloo prosimo, da dovolijo svoji in nainesconoom-pevcom udeležbo pri po- grobu. — Odbor CPD. d Gospoda okrajnega glnvarja v Celju bi prosili, da bi v interosu ne- pristranske uprave in pravice za vse državljane ugotovil in naznanil dr- žavnemu pravdništvu vse tisto owobe. ki so na sbodu v Dobrišivasi pozivali na bojkot, d Neprijetne ugotoiHtve. KaT se še ni zgodilo v.Cölju, to se j-e dogodilo sinoci na policijski straižnici. Prišla je tja večja družl)a lotovišcarjev in so je pritožila na zapisnik radi nosnago po nokaterih ooljskib ulioa'b z nialo uljudno pripombo. da i)ac smejo zn- btevati red in snago po ulicab, co pla- nujejo po botelili 30% moslno doklado na stanarJno. To pritožbo si laliko vtakne naša mestna klero-radikalno- nemiška veema, za klobuk. Bra torn Hr- vatom |)07'ocamo, da smo domokratjo in s torn narodni Slovenci splob v me- stni obeini v nianjsini in da nisnio za take nesi>odobnösti in nesiiosoljnosti odgovorni. Doklor smo vodili mestno gospodarstvo mi, ni bilo nikoli ]">odob- nib pritožb. d Promovirana je bila na vseučili- Kcu x Inomostu za maig. pba-rm. go- s])0'dična Anica Kukoivec, lwe-rka. mi- ni s-tra na r. g. dr. Vek. Kukovca v Mariboru. Prisrcno castitaimio! d »Naš Aleksander* v Gelj.skem do- mu jo vidol to dni Abrabama. Ako ga v naši častitki preveč pohvalimo, se nam prevzame; omeniino le, da vemo, da so bill turisti v »Mariborski koči« in letoviščarji v Slatini z njim zado- voljni in da se zelo trudi tudi za nas Celjski dorn. Kot viiotcmu narodnja- ku pa zeliino g. Aleksandru Hlavaču doziveti s'O mnogo zdraivih in srocnili let! — Stalni gost je. d Zaprta cesia. Vsled sklepa obein- skega sveta celjske§a z dne 20. aprila 1928 ter v zvezi z nam'eravano grad- njo stanovanjske biše na vogalu Ljub- ljanske ceste in novoprojektu'ane zvezne ulice od hotela »Skoberne« na Ljubljanski ce.sti v smeri proti mest. glodališču se bode sedan ja cesta, ki vodi mimo bivšoga konjsboga hievn posestva »Pri Kroni« preko Vrazo- vega trga na Benjamin Inavcevo ulico in Vodnikovo ulico za ves javni pro- met zaprla. Po otvoritvi v prodnjwn navedene projektirane ceste se bode vr.šil ves promet meel Ljubljansko ce- sto in Vodnikovo ter Benjamin Ipav- covo ulico preko Gregorciöeve ulice. Navodena zatvoritev ceste se bode iz- vrsila v pondeljek, dme 23. julija 1928. d. Nekaleri paberki iz »Slovenčeve- s/ri« poroala na nedeljskem klerikal- new shodu v Dobrišivasi. Po tem po- roc'ilu jiö govoril na pr. g. dr. Koro- sec: »Vi sami dobro vaste, da ste jiin (Nemcem) morali iztrgati trg za tr- goin, miewto za mestoim, podjeitje za podjetjem . . .« (Probivalci iz Šmohor- ja in drugiJi lepili hi'ibov ga niso ra- zumoli, ker se na take reei res niso Kpoininjali, pač pa so zardevali na- vzoči klerikalni Coljani . . .) Nadalje g. dr. Hobiiijoe: »Sloveaiiski liboTali- zeni so ni zbi\il ob bolo-modi'o-rderi zastavi, amipak pod frankfurtarico . . .« (K temn so bojda zborovalci klicali: Tmko jo! Kot po-znavalci s'1ovens,ke narodne zgodovine so to tudi lahko storili.) Najbolj pa upliva sledeč, v »Slov^ncu« zapiisan .sta.vcjl?: »Zasuž- ' njf-ne brate v Ttaliji. Avstriji in v Mad- jarski; pozidravljamo z zagotovitvijo. da katolisko slovonsko Ijudstvo'sprein- Ija njibiovo bor be in njihovo trpjlenje 7, ljubeznijo ter bo stnrilo vse. kar bo sluzilo njim v obram.bo in v zasigu- ranje njibeve bodoenosti.« H. dr. Ko- rosee jo misli] gotovo pri k-m na nottunske ko.nvencijo in na strab to,ga dcbi-oga katoliskcga ljudsiva že ijrt'd znhtovo narodnih Slovencev, da se nottnnsko konveneije ne smojio sprojeti v sctlanji strasni obliki'. . . In kleri- kal ni Oljani pa na| sijajon V7.!glci:l, katerega dajejo Koroscem z zvezo s cc-jj-kimi nomskutarji . . . Ne, tako se no Ijcde gevorilo na pravem taboru sJovenskeiga Ijudstva v'^alcu dne 8. soiitomJjia 1928! d Tenis-sekciji sportnüi kliibov Ce- . Ijc in Marihnr ste inieli zadnjo ne- | deljo turnii1 na celjskom igrincu. pri katerein je zmagala mariboTska sek- | icja v i'a/.merju 9 : 2. Priznati pa so ; mera, da so se celjske igralke in | I igrak-i dobro branili proti nadmoc- 1 nim Mariborcanom. | d Iz Socke pri Novicerkvi. Intere- | senti. za zgradbo nove ceste Franko- j lo>-o—S(X'ka—Dobrna so iimeli to dni | I sestanek, na katerem so si izbrali slc- | \ do.ei pripravljalni odbci1: pred^ednik | ' Jurij Oorensetk, posastnik na Fran- I i kclüiYOiin, podproid'Sodnika A. Jaivko-- | vir. topliški ravna.telj na Dobrni in | Leopold1 Ladnik, lesni trgovec v Soc- i ki, odberniki Sta.nko Cvikl, poisostnik j i na Dobrni, Ma.tija Potočnik, pasestnik ' na Frankclovom in Ivarol Arlie. pc- I 1 ., 1 sOiStnik c Socki. — Pripamnimio pa tu. j ¦ da. jie pretl vsem dolžnost petih kleri- ! kalnih cJjlastnih poslancev iz oeljvske- ga okraja, da to oesto izposlujejo. Saj I jili okraj ni izvolil samo za cast in za !. erganizaeijo kakih beda,stih casopis- ; i nih bojkotov proti na|)rednjnkom, : d. V Trnovljah pri Novicerkvi se je ; to dni i)o nesreči obesü dosotlotni fan- 1 tek Gustl Jeseničnik. Ker mu je bil ; cerkvemi pogreb odrecen. so mu pa so- i roclniki in sosedje sami priredili lep ! po-greb ter so mu na. krsto položili nad i trideset voneev. Pred hišo so je poslo- , \il o:l njega kinečki mladenič Štefan : Dolar z v sree segajocimi besedami. i Bodi nosrecnemu fantku zeniljica lali- | ka. starisGin pa naše sožaljie! | d V Šnmrtnem ob P,aki se snidejo J k pro-slavi 39-lotnice mature na mari- ¦ boTskem vsoučilišču sledeči gg.: Cizelj I Miško iz Maribora. Kranjc Jože iz : Šmartna ob LJaki. Kurbus Toino iz , Rogaske Slatine, Terček Jože iz Šmartna ol) Paki. Zaolierl Frame iz i Ljutoniora in Pneelik Miroslav iz Ma- I ri})orn. • d Üpozoritev naii javnoati. Dne 8. Keptembra 1928 poteee dvajset let, \ odkaii' so je vršila historiena skuy)šoi- \ na. CM1) v l'tujiu. Ti dogodki so rorlili | odpor in nacijona-lno ozidjonjö vse : Slovenije. V Ptuju so se ustanovili J Sek. društvo in podruznica CMD. Od takrat napre} so se naše smernice jo- j le zivaihneje naravnavati na jug k : iiašim bratom, jugoslovanska misel je j zadobivala konkretnej&e oblike. Po- ¦ l'r/.aj v cžji in širji dcimövini kliee so- : daj po obuditvi spominov na idealno dobo narcdiM-'ga preporcxla. To dvaj- , setletnioo proslavita sku.])no podruž- | nici CMD v Ptuju in Sokolsko dvustvo v Ptuju dne 8. septemibra 1928. Opo- i zarja.mo na to vso našo javnost, zlasti i naüa društva, posebej pa sovoda vse i podružnicG CMD in sckolska drustva | tor prosimo, da nas dne 8. sejitcmbra i 1928 obiščete na naSom doiiiiovnnju \- ; PUiju. Polnostovilno i;a prid Lie bor- : ci. ki ste bili tukaj liistoricnraa dno : 1. 1908. d Pri podnihnci javue horte drfa \ v Celju je na razpolngo delo' za: 13 | lilapcev, 1 vrtnarja. 1 kamnoseka, 3 kova::o, 1. kleparja, 1 -ključavničarja, 1 3 želozostrugarje, 2 kotlarja. 2 žagar- i ja, 5 mizarjev, 4 sodarje, 1 kolarja. ; 4 ]?eke. 1 hotelsk&ga slugo, 1 natakar- i ja, 2 zidarja, 3 slikarje, 1 strojnika. j I knrjača. 1 trgovskega petnika. 25 ! lcžakov, 9 vajep.cev. 8 kmoekib dekol. ! 1 })crico. 2 hotelski knliarici. 3 nata- ; kaiice. 9 dela;vk, lsi knharic in služ- kinj, 1 vajenko. — Doio išče: 49 hh\n- t'oy. ß rudarjev, 2 kamnaseka, 3 ko- i vaci. 3 strugarji, 2 lharja, 1 graver. i 15 ključavničarjev, 2 nueihanika. 1 elek- i tričar. 8 mizarjev, 3 sedarji, 5 kolar- ! jov, 15 žagarjev, 1 tape-tar. 10 kroja- : čev, 9 čevljarjev. 9 pokov, 1 mesar. j 1. mlinar, 5 nataika.rjov. 3 liotelski vra- I tarji, 3 ziclairjii, 3 tesarji, 10 strojnikov- kurjacev, 19 tr.govvskih soirudnikoiv. 53 dninarjev. 3 šoforji, 3 kočijaži, 7 ¦ bišnikov. 8 pisarniiškib moci. 7 vajon- ; cov.. 3 kmoeke dokle, 2 šivilji, 14 na- faka.ric. 6 prodajalk, 1 dela.vikai, 55 . sluzkinj in sobaric. \ ženske pisarni- sko n>o?i. Ö vajonk. d Konrert r mestnem vrlu. Jutri. v oetrtek ob 8. nri zvečer se vrši v mest- nem vrtu koncort Coljskega godbenega društva. d Policijska kronika izkazuje večje stovilo prijav radi prebitre vožnjez autcniobili, nadalje radi kole.sarenja po pešpotih in radi sprebodov v pre- voc ])oinanjkljivib kopalnih toaletab, po poteh ob Savinji. d Unirli so v oeljski javni bolnici: Drago Pertot, 64- let star, kaninoseski nicj.stpr iz Celjia; Ana Robida, omožo- nii služkinja, 3(5 let stara, iz Sv. Kri- štofa; Matevž Gverlin, 45-letni žolez- ničar v pok., iz Zavodne pri Oelju.. d Za nacelnika Zveze jugosl. gfiail- cer jo bil v nedoljo izvoljen odlični naš somišljenik in bivši podžupan ljubljanski g. Josip Turk, za njogovega namestnika pa postni uradnik gosijod \rcngušt iz Gelja. d 0 silni vročini v celi Srednji Ev- ropi poročaijo: Dunaj, 17. julija. Tu in v celi Avstriji vlada nozaslišana vroči- na. Danes je kazal toplomer v sonci 3(5 slopinj. Radi solnčarice so spra- vili v bolnišnice 40 ljudi. — Prnqa, 17. julija. Vlta,va ima, 27 stopinj. Vöe- raj je jiedna oseba radi solnčarice umrla. 30 osob so radi oslabolosti spi'avili v bolnišnico. — Berlin, 17. julija. Radi tropične vročine jo tu vč mož mi jä, povaročil grozno sceno. Nekdo mu je rekel (— ali pi- sal?), da moji stiki z Oberländer jem f vzbujajo pozornost, morda tudi polmj- šanje.FUboga družba, ki ne prenese, da bi poročena ženska .svobodno go- vorila na javnem mastu z možem, ki ni njen soproig. 'Stokrat ubožiicjši mož, ki si iz tega razloga dovoli žaliti. in blatiti lastno zeno. Nisein mu lio- tela obljubiti. da se ne bom z Ober- süiiderj'em stikala, ne morem pri naj- boljši volji razumeti, da bi s pogovo- rom z njim počenjal kaj slabegai. Ali ni izhoda, vidini, da mi ne preostaja nic- drugiega. kakor da 'kapituliram kakor žo tolikokrat. ¦ Tedon dni že traja najina jeza! Kako to dobo ni bil mož niti enkrat zvečer doma. * Nesreic-a. nesreča in gnus! Kako s-em kdaji mogla napisati, da je lepo biti žena? Šo zdaj ijutraj, ko je mož odšcl v urad in Jen da s služkinjo v inesto, v mjeni vse trope« vsled ogabnosti. Še zdaj vidim možev rdeč, vsled pi- janosti izrienakažen obraz, sklanjctjoč se nad mojo post el jo, ko se je po pol- noči iz gostilne vrnil domov. S težkim, nevkretnim jezikom je zabieval svoje pravo. Razumela sem iz izraaa nje- govih oči, da je zlo. Trudila sem se na vso mot:, da bi ga umirila in spra- vila na posteljo. Vse zainan. Kaji sem smela delati? Vznemiriti dom? Zbu- clili dete in sluzkinjo, da bi jutri od liiše do hiše krožilo pikantno pripo- vedovanje, o tern, kar se je pri nas zgodilo? Z nasiljem ga vendar ne mo- rom promagaiti, jaz s svojimi otroš- kiiin rokarni. — Udala sem so torej. A zdaj, ko je beli dan, ko no cutim več groze rmoževih s krvjo zalitih oci, zdaj bi hotela kričati in klicnti, pla- kati in se zvijati. Kot ubog orv, na ci- gar glavo je stopila težka noga • go- spGdova^. Sem sploli človek? Bitje s j svobodno voljo? I Misli mrzlicno lete skozi glavo. Raz- poroka? A razlogi? Pripovedovati vse, kar me žali in ponižuje?. Pripovedova- ; ti pred sodiščem možem? Sicer — je tu : zakcniti razlog? Ali se smem braniti dolžnosti, ki sem jio z zakonom pre- \'zela nase? Da nisein vedela njene dalekcsežnosti? Da nisem ^¦e¦dela, kaj se za tisto besedo skriva? Je to iz- govor? Ne, ne, nikdar ne pozabim'i nate. mcj dragocejii prijatelj, moj edini drug! Nikdar mi iz spomina ne-izgi- ne tisto prekrasno zakotje tukajšnjega parka, kjer sem ti med cvetočim jas- minoin in bezgom govorila »Z Bo- goni!« Vidim tvoje pronikave, mod re oci, ki so s tako ljubeznijo pogledovalo v moje. kopajoče se v solzah, vidim globoke brazde, ki so so pojavile na tvojem visokem čelu pod gostimd, po- sivelimi lasmi in cutim mehki dotik tvoje ozke roke na svoji: »Ne plakaj- te.' Helena«, si rekel, imiemujot1 me j ;>rvK' z imenom. »ne uničujte svojih i oci ra'di miene. Bilo mi je dra;go vaše | prijateljstvo, bil sem srecen, da sem i smel biti ,yjiš učitelj in sem vam iz srca hvaležen za vdanost. Ali ne va- rajte se — ja.z nisem ti.sti. po kateran | iM'openi vaša tluša in ki pride, veruj- j te mi, da pride. Nikdar bi vam no micgel biti več ko prijatelj.« Hotela sem protestova.ti. kev sem čutila. da ga imam tako rada, da bi mu magi i ! clati vse, ali Oberländer je opazil mo- jo ginjenost in je rekel meibko. pa odloono: »Ne branite se temu, ne na- sprotujte mi. Sem za dvajset let sta- rejM ko vi, sem gotov s svojim življe- | njem. dočim žena kot ste vi, z dušo, polno upov in nad, ne more v svojih osem in dvajsetih letih znkljnčiti svo- jega življenja, odreči se tega, kar ima zanjo najdragocenejšega. odreči an ljubezni.« »Kaiko morose govoriti o odrekanjn. ko dobro veste, da vas ljubim, in ko ne more.to zanikati. da tudi vi imate mene raili?« sem zaklicala preseneče- no in nialo razburjeno. d Licitacija otave. Mestna občina oelj'ska odda dražbeaiini potom košnjo otave za 1. 1928 in sicer v pondeljek, dne 6. avgusta ob 9. uri na Spodnjeni Lanovžu in due 7. avgusta ob 9. uri na mestnem pokopaišču. Izdražbano košnjo je treba takoj plačati. Pole za pbračunavanje »služben- skega davka se dobe v Zvezni tiskarni, Celje, Strossmayerjeva I. Učenka menufakturne stroke želi nadaljevati učno dobo. UČila se je že 11/2 leta. Naslov v upravi lista. Meblovana söbä se odda za euo ozir. dve osebi, pri- pravno za letoviščarje. Lisce 42 1-2 *J^ l\unmnn ]Z vseh rudnikov in f PW)| "arr»r I — stavlja najcenejše Franko Jožt, Celje« Aieksandrova ul. 4 j Nazünnüo presditve. Cast mi je javiti cenj. občinstvu mesta in dežele, da sein svojo iz Za kresije št. 12 preselil v Prešemovo ulico št. 3. Potrudil se born tudi vbodoče od- dajati najboljše blago in prosim cenj. stranke, da mi svojo naklonjenost ohranijo. Z odličiiim spoStovanjem Ljuhomir Domitrovic. KupiU želim JOlX SJ^I^ z vrtom, 3 sobe in kuhinja, najraje v mestu Celju ali okolici. Naslov v upr. Krasno | sfawiovanje ! v vili „Rozalija" se odda s 1. avgu- stom. Vpraša se pri J o s. K i r b i s c h, Celje. I Sprejme se takoj pekovskega vajenca fanta poštenih staršev. Hrana in sta- novanje v hiši. Naslov v upravi. 2-2 Malinoirec zajamčeno naraven, iz domačih gorskih malin samo z rafinado (sladkorjem) dorna zaku- han, ki tehta liter 130 dkg, prodöjna cena 17 Din kg. Malinova pristna occda (succus) po 10 Din kg. Na razpolago imam tudi na- ravne mineialne vode po konkurenčnii'ceni. Lovro Rogelj, Urhnika. Filijalka : Celjo, Kralja Petra cesta 41, rcstauracija „Branibor". Na prodaj vila z vrtom, 5 sob s komfortom, hadalje krasna enonadstropna hiša v centrumu mesta in ena eno- tet ena dvodružinska hiša z vrtom na periferiji mesta. Gostilna na deželi, 2 orala zemlje za Din 80.000. Naslov da K- Breznik, Celje, Dolgo polje 1. Meblovanic» sobo išče soliden gospod s 15. avgustom. Naslov v upravi. Učenec ki je zdrav in krepak, se sprejme v manufaktumi in modni trgovini Franc Kolbezen, Celje, Prešernova ulica 3. Meblovana soba čista, z dvema posteljama, se odda. Naslov se izve v trafiki hotel »Beli vol«, Kralja Petra cesta. Lesena hišica 2 opeko krita, znotraj ometana, z malim vrtom, se poceni proda. Vpraša se v Zav-odni Stev. 25 pri Hladniku. Dva okwira z zvrhnjo svetlino (Oberlichten) s šipami vred in škripci, skoro noya, se poceni pro- data. Tudi različni drugi predmeti kakor: postelja, umiyalnik, železna peč, samokol- nica in različno drugo blago se proda prj Friderik Jakowitsch, Celje, Dečkov trg 1. ~Slugo~ mlajšega in poštenega, sprejme v službo zobozdravnik dr. Kunst v Celju, Kralja Petra cesta. 1-3 Gpamofoni in plošče iz tjvarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi 'piosfo «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana lovama na zalogi, sedobüo ' pröti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri 1 Goricop . Lesftovseh, Celje kniigar^na in veleimgotfina s papirjjcm, pisalnimä in pisalnitml predmeti. Kamnoješka industrijska družba v Celju I naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni obratovodja in I mojster, gospod Drago Pertot I včeraj 17. t m. po težki mukepolni bolezni preminu). I Svojemu zvestemu sotrudniku ohranimo časten spomin! I CELJE, 18. julija 1928. !______________________________________ —-——-—— Deiaj, nabiraj in Popolnoma vamo nsložite denarne prihranke pri varcuj v nuados«, hnint varčevati ^ /* u • * s i! ^a stradal ne boä sc ne branii stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gabenu pri leiju v starostn ^"-LASTIVI DOIVt fr Obrestuje hranüne tf^i Oj Vcčjc stalnc vlogc po dogovoru najugodnejc. vioge po CP 2 O lamstvo za vlogc uad 2,000.000 Dirt. MarljivoSt,treZnost PH naloibl «nceska do 5O Din se dobl nabiraln.k na dom. ^ malegg rastc ¦rrn=t pjsarna v Celju, Prešernova ulica 6. Tisk« in izdaija Zvezna tiskarna. — Odgovoren za i-jdajaMja, tiskarno in redakeijo Milan Cetina V Celi*.