KM.« Na žalski tržnici in drügih trgovinah so začeli prodajati ozimnico šele v drugi polovici septembra, kar je veliko kasneje kot preteklo leto. Vzrok takšne zamude je predvsem kasnejša letina in ne nazadnje tudi usklajevanje cen, ki so letos kljub temu v povprečju višje za okoli 40 odstotkov. Glede na to, da se je življenjski standard bistveno poslabšal, si bodo gospodinje težje nabavile celoten ozimniški paket. Čeprav jim za tovrstno preskrbo trgovske organizacije nudijo kredite, si bodo morale sindikalne organizacije še bolj prizadevati, da bodo delavcem priskrbele ozimnico po zmernejših cenah. »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Brdda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinar: Irena Jelen. Tajnica In vodja dopisništva: Vladka Cerovšek. Lektor: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za infomiranje št. 421-1/72 je časopis »Savinjski občan« oproščen prometnega davka. ,----------E Celje - skladišče D-Per III 5/1984 1119841018.9 COBISS ® FvShmRFäft Tea*»** *fv '-Sry Leto Vii Številka 9 September 1984 Odoovorno! WUJJU W Ul I iu« S vseh 1 komunistov r 1 Tudi v naši občini so po seminarju s sekretarji stekle razprave o sklepih in stališčih 13. seje CK ZKJ. Ker pa predlog ne prinaša bistveno novega, so se dogovorili, da bodo predvsem konkretno ocenili družbeno politične in H gospodarske razmere v svojih sredinah. Ocene pa morajo biti kritične, hkrati pa tudi realne in objektivne. Storiti je S potrebno vse, je bilo poudarjeno tudi na seji aktiva komu-■ nistov delavcev, da bodo o gradivu in sklepih ter ocenah spregovorili prav vsi komunisti, ki morajo prevzeti tudi vso I odgovornost za uresničevanje sprejetih sklepov. Sedanje razmere so nam poznane, le kako bomo probleme reševali, nam ni še povsem jasno. Predvsem pa obstaja bojazen, da se razprave ne bodo razblinile ob načelnih ugotovitvah brez . konkretnih usmeritev in zadolžitev posameznikov, so menili sekretarji osnovnih organizacij. Tudi o odgovornosti na vseh /i ravneh smo že mnogokrat razpravljali, ko pa bi se bilo ® potrebno lotiti posameznikov, nam zmanjka smelosti in odločnosti. V krajevnih organizacijah že dolgo časa ugo-, tavljajo, da večina komunistov, ki je povezana v delovnih i organizacijah; ni aktivna v kraju, pa še nismo ničesar storili, da bi stanje izboljšali. Vse bolj je zaskrbljujoč socialni položaj tistih občanovz nizkimi osebnimi dohodki in pokojninami. Na drugi strani pa vedno bolj moti razkošje posameznikov, ki jim g . tudi v teh zaostrenih razmerah ni veliko za našo družbo in sistem. Tudi tu ni učinkovitih ukrepov in }ako bogati postajajo bogatejši, revni še revnejši. Sposobni in predani naj pre-vzamejo odgovorna mesta, zajo je kadrovska politika ses- fj tavni del sedanje razprave. Vse to in še marsikaj je bilo slišati na dosedanjih razpravah v osnovnih organizacijah ZK. Sicer pa razprava še ni zaključena, zato dokončne ocene še ni ’ mogoče izluščiti. V oceni bomo morali tudi odgovoriti na vprašanje ali smo utrdili ugled, vodilno vlogo in enotnost ZK. . Pa jasno moramo povedati vsem tistim, ki mislijo oziroma računajo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, da se tokrat resnično motijo. Za vse to pa Do potrebno na vseh ravneh mnogo več zavzetosti kot doslej. O sedanjih odprtih družbenih vprašanjih morajo razpravljati in se vključiti v razreševanje problematike tudi ostali posamezniki in družbeni dejavniki, saj bomo le skupno lahko potegnili voz napredka jk CHIUSI 99H' -WtKB&R '. BHIšf; - Vroča kurilna sezona Zaradi neporavnanih računov za centralno ogrevanje in pa nepotrjene cene za preteklo in novo_ kurilno sezono bodo peči v Žalcu ostale hladne so nam povedali na Komunalnem podjetju. Po podatkih za prvo polletje letošnjega leta namreč stanovalci v Žalcu dolgujejo Komunalnemu podjetju sto mi-Ijonov starih dinarjev, kurilni odbor pa zaradi nesklepčnosti še vedno ni sprejel cen. Zaradi znanih podražitev premoga in olja predlaga Komunalno podjetje za novo kurilno sezono naslednje cene: 58,90 din za m2 stanovanjske površine, ki se ogrevajo s premogom in 68,65 za ogrevanje na olje. Zaradi omenjenih težav so se pri Komunalnem podjetju odločili da peči ne bodo prižgali prej dokler stanovalci ne bodo poravnali obveznosti. Obeta se torej vroč začetek kurilne sezone. jk Od 11. do 13. oktobra bo v prostorih Savino-vega salona v Žalcu druga razstava inovacijskih dosežkov v žalski občini. Razstavo bodo pripravili člani odbora za inventivno dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov, na njej pa nameravajo prikazati inovacijske dosežke zadnjih treh let. ij Obisk Žabareanov v Žalcu Braslovčanom prehodni pokal Med dvainpetdesetimi osnovnimi šolami na širšem celjskem območju bodo učenci osnovne šole Vlado Bagat iz Braslovč ponovno prejeli prehodni pokal za najlepše urejeno šolsko okolje. Lani so namreč delavci Cellj-ske turistične zveze pričeli vso skrb posvečati turistični vzgoji mladine, zlasti osnovnošolcem. Med drugim so razpisali tudi tekmovanje v urejenosti šolskega okolja, na katerem so Braslovčani že lani dosegli prvo mesto. Uspeh so letos ponovili, učenci in učitelji pa bodo prehodni pokal za letošnje leto prejeli na posebni slovesnosti, ki bo v tamkajšnji osnovni šoli konec septembra. 'j Pred dvema letoma sta krajevni skupnosti Žabare iz občine Kruševac in Žalec podpisali listino pobratenja. Sodelovanje je najprej steklo na kulturnem področju, želijo pa si tudi tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju. Ker se krajevna skupnost Žabare pretežno ukvarja s kmetijstvom, želi nekatere izkušnje iz razvoja kooperacijske proizvodnje prenesti tudi v svoje okolje. Zato so si kmetje ogledali nekatere napredne in usmerjene kmetije v Savinjski dolini. V pogovoru s predstavniki krajevne skupnosti in občine Žalec pa je tekla beseda tudi o razvoju krajevne samouprave, gospodarskega in družbenega razVoja. S posebnim zanima- njem so si ogledali tudi osnovnošolski center, saj je bilo dosedanje sodelovanje pobratenih osnovnih šol uspešno. Lani je namreč mladinski pevski zbor gostoval v Žabarah, učenci pa si tudi dopisujejo in tako navezujejo trdne bratske vezi. „Izredno prisrčen sprejem smo doživeli in marsikaj zanimivega spoznali. Lep in urejen je vaš kraj in donna in upam, da bomo sodelovanje uspešno razvijali tudi v bodoče,” je ob slovesu_ dejal predsednik skupščine KS Žabare Žile Marinkovič. Gostje iz Žabar so se tudi predstavili s kulturnim programom, v katerem so prikazali ljudske običaje. jk VELEBLAGOVNICA ŽALEC nama -MODA, KI JO LJUBIJO MLADI -OBLEKE, KI JIH BOSTE NOSILI NA DELOVNIH MESTIH, V ŠOLSKIH KLOPEH IN V TRENUTKIH SPROSTITVE -OBLAČILA, KI JIH BOSTE NADELI V HLADNIH JESENSKIH DNEH Vse to in še več vam bomo ponudili na naših oddelkih ženskih, moških in otroških oblačil. Zagotovo boste našli tudi kaj zase! PRODAJNI CENTER LEVEC govora Marjana Orožna 10 LET SOZD AGROS ..Podatki o vašem razvoju in gospodarjenju potrjujejo pravilnost samoupravne odločitve delavcev vseh osmih organizacij združenega dela, da v trdnejši povezavi, delitvi dela, v skupnem gospodarjenju iščete in najdete večjo poslovno učinkovitost doma in v svetu, predvsem pa večje možnosti dograjevanja proizvodnih programov in višjo stopn/o socialne varnosti. To so izhodišča, na katerih morate delovati še naprej, se še naprej povezovati s tistimi, ki spadajo v „kolekcijo" proizvodnje kmetijskih strojev in naprav in s tistimi, ki so kot del reprodukcijske verige z vami in rezultati skupnega dela usodno povezani, tako dinarsko kot devizno. Naše sestavljene organizacije morajo bolj kot doslej izražati skupne interese vseh delavcev takšne asociacije. Hitrje se morajo uveljavljati v duhu zakona o združenem delu. To ni interes politike. To je potreba in interes delavcev, ki so vse manj pripravljeni odvajati dohodek za razne jalove strukture in organizacije. Toda istočasno se vse bolj zavedajo, da v sodobnem svetu ni več mogoče ofcs ajati brez medsebojne povezanosti organizacij združenega dela v procesu reprodukcije — brez razvite tehnično tehnološke osnove, delitve dela in specializacije. Motijo se tisti, ki mislijo, da tak odnos lahko nadomesti taka ali drugačna zunanja intervencija ali administrativna prisila. To je ekonomski interes, ekonomska logika in ekonomska nuja, ki je ne more niti izničiti niti nadomestiti noben, še tako izdelan administrativni sitem. Toda treba jo je spoznati, priznati in se po njej ravnati. Samoupravno organiziranost združenega dela, bolj kot doslej, ocenjevati z vidika, koliko ona pospešuje ali zavira. Objektivno nujen je proces združevanja dela in sredstev, skupnega planiranja, koncentracije razpoložljive akumulacije oziroma dohoka, na tiste točke, kjer so efekti največji, tja, kjer bomo z novimi programi povečali dohodek, postali izvozno učinkovitejši itd. . Sedaj, ko si pripravljamo nove poletne plane, je čas, da to uresničimo, da preciziramo medsebojne odnose, obveznosti in odgovornosti, izhajajoč iz samoupravnega sporazuma o združitvi. Ni si mogoče predstavljati sestavljene organizacije brez srednjeročnega plana. Toda so žal tudi še takšne, kar samo govori, kako neusklajeni so pri nas še notranji interesi in odnosi. To pa je marsikje še povod nesporazumov in neučinkovitosti. Prepričan sem, da boste v tem smislu na delavskih svetih in drugih organizacijah upravljanja analizirali vaše lastne razmere in storili vse, da Marjan Orožen ugotovljene pomanjkljivosti ali slabosti odpravite. 13. seja CK ZKJ je razglasila sedanji družbenoekonomski in politični trenutek kot trenutek razpotja, ne le za pripadnike vodilne zavestne sile delavskega razreda ampak tudi za vse delovne ljudi in narode ter narodnosti. Ta trenutek nas postavlja pred izpit, da se odločimo, ali bomo napravili nove korake. Nove kakovostne prodore, da bi delovni ljudje dejansko obvladovali svoje presežno delo in sredstva družbene reprodukcije pred izničevanjem in odtujevanjem in ali bomo uresničili tisto, kar smo plebiscitarno sprejeli z ustavo, zakonom o združenem delu, z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije, kjer smo zapisali, da naj vsak živi od sadov svojega dela, ali pa bomo glede teh usodnih vprašanj še naprej kolebali, stopicali na mestu in celo popuščali nazadnjaškim silam in težnjam, ki se upirajo neizbežnim spremembam v družbenoekonomskih-pro-dukcijskih odnosih pridobivanja in delitvi dohodka. Odgovor na to je lahko le eden. Spremeniti moramo naš gospodarski sistem v duhu dolgoročnega programa. Spremeniti pa tudi naše praktično obnašanje in ravnanje. Vse predstojeće sistemske rešitve morajo peljati k stabiliziranju pogojev gospodarjenja in k temu, da se prepreči sprotno izničenje rezultatov dela s to ali ono administrativno potezo. Da boste v organizacijah združenega dela začeli razmišljati in urejati odnose dolgoročno, da boste v danih pogojih začeli kot organizacije združenega dela kritično in ustvarjalno med sabo primerjati rezultate glede na vložena in angažirana sredstva osebne dohodke glede na rezultate dela. Da si boste zastavili vprašanja, kakšen smisel pa ima proizvodni program ali organizacija združe- nega dela, ki nima perspektive, da se izvleče iz izbug, ki životari, ali pa je malo nad „vodo" in sicer samo zato, ker so osebni dohodki delavcev nižji v drugih panogah ali v sorodnih organizacijah, ali pa zato, ker smo pri osebnih dohodkih varčni bolj, kot pa to od nas zahteva resolucija za to leto. Toda kljub temu da je v delovanju gospodarskega sistema, ki ne motivira nadpoprečno uspešnih, potrebno marsikaj spremeniti in dograditi, pa nam mora biti jasno, da nas korak dalje pelje lahko samo najširša družbena akcija — samo splošna mobilizacija vseh delavcev in delovnih ljudi. Zato moramo postaviti zahtevo po takih stabilizacijskih in proizvodnih programih v vsaki organizaciji združenega dela, ki bodo omogočili višjo raven proizvodnje in gospodarjenja z dohodkom, višjo raven samoupravnih odnosov, višje osebne dohodke. V odločni zahtevi po odpravljanju zatišja in zastoja pri urejevanju notranjih razmerij glede .na kvaliteto in rezultate dela, še posebej na področju nagrajevanja, se pravi razporejanja in delitve dohodka. Glede tega smo se že več ali manj dokopali do skupnih osnov, sedaj pa je odvisno od vas, v organizacijah združenega dela, da nehate nasedati tistim, ki govore, da ni sredstev, da se ne da nič storiti, in da oblikujete telesa in programe za pripravo novih splošnih aktov o delitvi na skupnih osnovah in z novimi kriteriji. Cilj mora biti: bolj motivirati ljudi za proizvodno in strokovno delo, deliti po rezultatih, kajti sicer jutri ne bomo imeli za delitev niti toliko, kolikor imamo danes. Osebni dohodek delavca — kot proizvodni faktor — ne trpi več siromašenja, ne trpi, da bi se izgubljala njegova ekonomsko-socialna funkcija — ali pa se nadomešča z raznimi dodatki, nadomestili, ben'rfikacijami itd. Takšnim težnjam se moramo odločno upreti, kajti, če ne prej, bomo njihove posledice čutili ob upokojitvi. Nizke pokojnine danes so v veliki meri posledica take zgrešene politike, izogibanja obveznostim do pokojninsko invalidskega zavarovanja. V tej aktivnosti ima pomembno mesto in naloge naša sindikalna organizacija, po drugi strani pa moramo mobilizirati delovne ljudi v odločni zahtevi, da naj prisotni organi federacije, republike in občine izpeljejo svojo odgovornost za spremembe v gospodarskem sistemu, za sprejem vseh tistih in takšnih gospodarsko-političnih ukrepov, ki jih predvideva dolgoročni plan gospodarske stabilizacije," je med ostalim dejal Marjan Orožen, predsednik Zveze sindikatov Slovenije, na slavnostni seji delavskega sveta Agrosa. Iz mednarodnega sejma obrti ZLATA PLAKETA ZA MEGO Specializiranost in poslovnost je bila značilnost letošnjega mednarodnega sejma obdi v Celju, ki ga je odprl predsednik gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Sejem so usmerili zlasti v predstavitev lesrik stroke, kmetijske mehanizacije in opreme za gostinsko dejavnost. Skoraj 300 razstavljalcev, od tega 260 obrtnikov, je vzbudilo precejšnje zanimanje številnih obiskovalcev, sejem si je namreč ogledalo več kot 150 tisoč ljudi z bližnje in daljnje okolice, strokovnjakov in poslovnih partnerjev. Sejem obrti ni samo dobra priložnost za predstavitev in oceno najnovejših dosežkov obrtništva in drobnega gospodarstva, ampak omogoča tudi izmenjavo informacij ter navezovanje stikov za sodelovanje in sklepanje poslov. Zveza obrtnih združenj je razpisala nagradni natečaj za inovacijske dosežke in tako na sejmu predstavilo 4.5 inovatorjev. Sicer pa je Hmezad, No- tranja trgovina, TOK Mega, prejela najvišje priznanje: zlato plaketo za izdelek mlin za moko, izdelal ga je obrtnik Branko Razgoršek s Polzele, in srebrno plaketo — v sodelovanju s Srečkom Prisluhom s Prevalj za prenosno vitlo PS-100. Bronasto plaketo pa je prejelo Mizarstvo Korun z Gomilskega za izdelek zložljive sanke. Uspešno so se predstavili tudi drugi obrtniki oziroma obrtno združenje Žalec, precej pozornosti pa je vzbudil Vojko Rizmal I video tehniko. Zelo zanimiva je bila tudi zlatarska razstava, škoda je le, dani na istem mestu kot obrtni sejem. jk _ Od setve d« žetve v _______________ J Čeprav je sestavljena organizacija Agros zabeležila šele deset let proizvodnje kmetijskih strojev in druge opreme, pa danes štiri tisoččlanski kolektiv letno izdela že sto tisoč strojev. Smisel in moč tega kolektiva je bila in bo tudi v bodoče združevanje dela in sredstev, učinkovitejše in racionalnejše poslovanje, uvajanje lastnega znanja v nove izdelke, tehnološka posodobitev proizvodnje, še večji prodor na tuja tržišča, predvsem pa se bodo morali prilagoditi novim finančnim pogojem gospodarjenja, ki izvirajo iz realne obrestne mere. „Nimamo ambicij po velikosti, naš cilj je, da smo vsebinsko zaokroženi v medseboj usklajene, povezane ter odvisne reprodukcijske člene, da bi vsak lahko bil v svoji specializaciji vrhunski," je na svečani seji delavskega sveta poudaril predsednik KPO Leopold Rajh. Opozoril pa je tudi na slabosti in zavore, ki jih spremljajo v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja. Delavski svet je ob tej priložnosti izrekel posebno priznanje in podelil kipec kmeta sejalca, ki so jih prejeli France Popit, Marjan Orožen, Roman Albreht, Peter Teš in Ivo Marenk. Slavnostni govornik je bil Marjan Orožen, predsednik Zveze sindikatov Slovenije (povzetek njegovega govora objavljamo posebej), kije kolektivu Agrosa čestital za dosežene uspehe in jubilej. Pred tem je Marjan Orožen odprl sindikalne športne igre Agrosa in še srečal s sindikalnimi funkcionarji te sestavljene organizacije združenega dela. Sicer pa so v Agrosu ob jubileju odprli nove razstavne prostore v Gornji Radgoni, položili temeljni kamen za noVo tovarno v Sežani, pripravili pa so tudi izvozno manifestacijo, na kateri so poslovne sodelavce seznanili z novostmi iz svoje proizvodnje. Na demonstraciji strojev smb lahko videli sodobno mehanizacijo, ki lahko opravi vsa dela od setve do žetve. jk f“' 1 : 1 **. *L VUi 1 1 * t i 1 1 i 1 I 1 i H Posnetek je z demonstracije nove samonakladalke NSP 19—24, ki je namenjena hribovitim predelom, SIP pa je njen prvi proizvajalec v Evropi. ZAKAJ TAKŠNO POMANJKANJE VODE? Živina 50 ur brez vode Huje kot lani je suša osušila vodne izvire in preskrba z vodo je bila v tem mesecu zopet kritična. Največje pomanjkanje vode je bilo v krajih, ki dobivajo vodo iz žalskega vodovoda. Ta vodovod je največji v občini, saj pokriva polovico potreb. V Gru-šovljah, Založah, Šempetru so bili brez vode tudi več kot 24 ur, živina v farmi Založe pa kar 50 ur. S pomanjkanjem vode v tej farmi se srečujejo že tretje leto, rešujejo pa jo s pomočjo gasilcev, ki jim v rezervoar dovažajo vodo iz Tabora. Živina je najmanj kriva za vse vzroke, zaradi katerih je bila več kot dva dni brez vode. „Proizvodnja mleka je zaradi tega močno padla, tudi do 500 litrov dnevno," nam je povedal Srečko Cater, vodja farme. Pri tem seveda tudi ni šlo brez nekaterih nepotrebnih spodrsljajev pri dogovarjanju. Bistvo problema pa je, da prva faza sanacije vodovoda Žalec ni zaključena tudi zaradi kasnitve zbiranja sredstev, med krivci pa je tudi Hmezad, ki ni pravočasno prispeval svojega deleža. „Pri izgradnji razervoarja smo imeli nekaj težav s težkim terenom, mesec dni nismo dobili cementa in tako so se dela zavlekla. Do konca meseca bo voda že pritekla v novi rezervoar s prostornino 1000 kub. m nad Plevnim, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje preskrbe z vodo," nam je povedal ing. Andrej Zakonjšek, predstavnik komunalnega podjetja. „Preskrba z vodo pa v krajih, ki so na koncu cevovoda, ti so bili tudi sedaj najbolj prizadeti, ne bo dokončno rešena, zato načrtujemo še drugo in tretjo fazo sanacije žalskega vodovoda. Tedaj naj bi dokončno zagotovili dovolj vode za vse koristnike tega vodovoda. Letošnja suša pa nas še posebej preseneča, sai skorai ne moremo verjeti, da je zajetje v Libojah bilo te dni skoraj prazno. To se še ni zgodilo. Zato smo že naročili posebno raziskavo, s pomočjo katere naj bi ugotovili, ali ni morda prišlo tudi do premika zemeljskih plasti," je dodal Andrej Zakonjšek. Nova mlekarna ni kriva za sedanje pomanjkanje pitne vode, čeprav mesečno porabi štirinajst tisoč kub. m vode, veliki porab- niki pitne vode, ki pa jo sicer uporabljajo v industrijske namene, pa so tudi Ferralit (7500 kub.4» m), SIP (6000 kub. m). Aero (4500 kub. m), zato bo potrebno razmišljati o industrijski vodi za te in še druge delovne organizacije. Tudi gospodinjska poraba se je povečala, kar pomeni, da bomo morali v izgradnjo vodovoda naslednja leta vlagati precejšnja sredstva, če nočemo. PODELITEV DRŽAVNIH ODLIKOVANJ Predsednik občinske skupščine Viljem Petek je pretekli teden na priložnostni svečanosti podelil v imenu predsedstva SFRJ državna odlikovanja. Jože Perger iz Letuša in Peter Bizjak s Polzele sta prejela red dela s srebrnim vencem, Marija Prislan-Korošec in Vicenc Rudi s Polzele ter Rudolf Sedovšek iz Braslovč so prejeli medaljo zaslug za narod, Jože Čas s Polzele pa medaljo dela. Vsem dobitnikom odlikovanj čestitamo. jk da bodo v sušnih obdobjih pipe usahnile. Resnosti problema pa se žal zavedamo šele takrat, ko razmere postanejo kritične. Komunalno podjetje Žalec, ki je sicer zadolženo za preskrbo z vodo, načrtuje in izvaja nekatere posege s samoupravno komunalno interesno skupnostjo, vendar je vse odvisno od zagotavljanja finančnih sredstev. jk NATEČAJ ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA Samoupravna stanovanjska skupnost je razpisala natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj; vsi zainteresirani pa morajo prošnje in ostala potrebna dokazila svoji delovni organizaciji oziroma krajevni skupnosti ali društvu upokojencev in invalidov dostaviti najkasneje do 15. oktobra. Pravico do solidarnostnega stanovanja imajo občani žalske občine. Iz sredstev letošnjega in prihodnjega leta bo na razpolago 25 stanovanj, od tega 23 v Žalcu in dve stanovanji na Polzeli. jk Živina v Založah je več kot dva dni zaman lizala prazno posodo Novi Juteksovi objekti na Ložnici bodo kmalu nared Bill (foto: L. Korber) 45 let je pravzaprav malo. Pa vendar dovolj, da se je iz majhne tovarne, ki so jo leta 1939 kljub bližajoči se vojni vihri pričeli graditi podjetni Zalčani, razvila organizacija, katere ime danes z enako spoštljivostjo izgovarjajo tako v zahodnih kot tudi v vzhodnih deželah. PRVI PROIZVODI : HMEUSKE VREČE Začetek proizvodnje jutinih tkanin v Žalcu sega torej v čas, ko je po Evropi že začel odmevati topot okupatorskih škornjev, nacistična Nemčija pa je pokazala svoje zobe. V prostorih pivovarne so takrat začeli s proizvodnjo jutinih tkanin, s tem pa so bili položeni temelji za nadaljnjo rast in razvoj tovarne, kakršno poznamo danes. Razlog za proizvodnjo jutinih tkanin je bil preprost. Hmeljarjem v Savinjski dolini je v letih pred drugo svetovno vojno močno primanjkovalo tkanin in vreč za spravljanje in odpremo hmelja domačim in tujim pivovarnam. Potrebe in pripravljenost takratnih imetnikov, da vložijo svoj kapital, ter razpložljivadelovna sila so bili dovolj, da se je pred petinštiridesetimi leti pojavila v Žalcu družba Juteks. Prve količine so predelali leta 1940, že naslednje ieto pa je tovarno zaplenil okupator. TOPLI POD RAZVOJU MEJNIK V Po končani vojni vihri se je začel ponoven razvoj, ki je doživljal številne vzpone in padce, saj kakšnega posebnega družbenega interesa za vlaganje v tekstilno industri jo takrat ni bilo. Navkljub vsemu so si žalski tekstilci počasi, a vztrajno ufirali pot. V petdesetih in šestdesetih letih so neprestano dograjevali, prenavljali in načrtovali nove prostore in dopolnjevali svoj proizvodni program. Vsak nov obrat, vsak nov stroj je pomenil korak naprej v skupnem razvoju, najpomembnejša mejnika pa sta prav gotovo obrat predilnice 1961. leta ter obrata filca in R/C toplega poda 1973., ko je Juteks začel izdelovati svoj glavni proizvod: PVC topli pod. Od takrat, ko se je pojavil na tržišču, so delavci Juteksa stalno dopolnjevali in izpopolnjevali svoj, proizvodni program, se prilagajali sodobnim okusom potrošnikov in zahtevam kupcev. Poleg talnih oblog so v obeh temeljnih oraanizacijah — Juta in Talne obloge — zajeli v svoj program še vrsto izdelkov. Temeljna organizacija Juta predeluje v svojih obratih jutina vlakna v prejo, sukanec, tkanine in konfekcijske izdelke. De! preje porabijo v lastni tkalnici, del jo previjejo v sukanec za prodajo, del preje pa ponudijo tudi na tržišču. V obratu šivalnice izdelujejo tudi različne konfekcijske izdelke, ki so v glavnem namenjeni embalaži. V zadnjem čašu so izdelali in ponudili tržišču popolnoma nov proizvod arnit. Gre za netkane mrežaste tekstilije, iz steklene preje, ki služijo predvsem za okrepitev gradbenih izolacijskih materialov, papirnih in plastičnih proizvodov, filcev in talnih oblog ter parketa V temeljni organizaciji Talne obloge pa usmerjajo delavci proizvodni program pretežno v izdelavo talnih oblog, v manjši meri pa se pojavljajo tudi kot prodajalci jutine polsti (filca). Od prvotne proizvodnje toplega poda na jutinem filcu so v Juteksu naredili velik kakovosten premik s proizvodnjo toplega poda na azbestu. Le-ta je v veliki meri nadomestil občutljivost toplega poda na vlago. Nadaljnji razvoj pa vse bolj usmerjajo v popolno plastifikacijo toplega poda, tako'pri zgornjem nanosu kot tudi na hrbtni strani; kot nosilno podlago pa uporabljajo tanek stekleni flis. V delovni organizaciji so osvojili tudi to proizvodnjo, čeprav njihova oprema ni ravno prilagojena tovrstni proizvodnji. Tržišču so tako lahko ponudili topli pod na steklenem flišu z grobo obdelavo hrbtne strani z imenom termof lis in pa topli pod na steklenem flisu s kompaktnim PyC nanosom na hrbtni strani. Slednji se pojavlja na tržiščih pod imenom termoplast kompakt. Z dopolnitvijo strojne opreme z mešalcem za mehansko PVC peno so v zadnjem času začeli ponujati kupcem tudi proizvode z mehkejšim penjenim nanosom na hrbtni strani proizvoda. Toso proizvodi, ki zaradi kvalitete prevladujejo na svetovnem trgu in jim je v prihodnje zagotovljeno tudi tržišče. In še eno novost pripravljajo delavci Talnih oblog. V naslednjih letih nameravajo proizvajati talne obloge za posebne namene, na primer telovadnice, s čimer bodo še povečali obseg svoje proizvodnje. ZAKAJ IZVAŽAJO? Delavci Juteksa so že zdr-naj spoznali, da je rešitev in pravilna poslovna usmeritev le v izvozu. Zakaj? Odgovor je preprost: večina oziroma kar vse surovine, ki jih Juteks potrebuje za svoj proizvodni program, so iz uvoza. To velja zlasti za juto, kjer gre v celoti za uvoženo surovino in pri tem delovna organizacija pravzaprav nima možnosti, da bi se z njo oskrbovala na domačem trgu. Pri proizvodnji PVC talnih oblog so potrebne surovine s področja petrokemije, ki so prav tako uvožene ali pa je uvožena njihova osnovna komponenta Edina rešitev je torej izvoz, zato si in si bodo zanj Juteksovi delavci tudi naprej prizadevali. Letos bodo v temeljni organizaciji Juta izvozili izključno na konvertibilno področje preko 75 odstotkov proizvodnje. Le nekaj nižjt bo ta delež pri talnih oblogah, kjer sta zastopanj oba: klirinški in konvertibilni izvoz. Tudi v preteklih letih so bili izvozni rezultati zadovoljivi, delež izvoza v celotnem prihodku pa že nekaj let zavzema približno jxilovi-co. Juteksovi delavci pričakujejo, da bodo izvoz v prihodnjih letih še povečali, več poudarka pa bodo dajali povečanju izvoza na zahodna tržišča. Takšna usmeritev pri domačih kupcih sicer povzroča marsikdaj slabo voljo zaradi slabe založenosti trgovin s talnimi oblogami. To je predvsem posledica neustrezne cenovne politike, saj v Juteksu prodajajo topli pod na domačem trgu z izgubami, hkrati pa jim trgovina ne more zagotoviti potrebnih deviz. V ŠTIRIH LETIH ŠESTKRAT POVEČALI DOHODEK Če torej želijo v Juteksu dobro poslovati in gi zagotoviti nemoteno proizvodnjo, potem so jim devize več kot potrebne. Da pa dobro UCldJI IA piUlATUUHJC amil« poslujejo in da proizvodnja nemoteno teče o tem najzgovorneje pričajo poslovni rezultati. V obdobju od leta 1979 do 1983 so beležili visok porast vseh pomembnih ekonomskih kategorij. Celotni prihodek se je povečal za petkrat, dohodek za šestkrat, akumulacija osemindvajsetkrat, osebni dohodki pa so narasli 3,6 krat. V tem obdobju so dosegli bistveno hitrejši razvoj kot grupacija predelave plastičnih mas, kamor je zaradi večjega deleža proizvodnje uvrščena ta delovna organizacija. Juteksovi kazalci zato močno presegajo poprečje grupacije, na primer pri dohodku na delavca kar za 60 odstotkov. Še najmanjša odstopanja beležijo pri osebnih dohodkih na zaposlenega. V Juteksovih temeljnih organizacijah bo po dosedanjih izračunih znašal letos poprečni osebni dohodek na zaposlenega okoli 30.000 din. KONČNO UREJUJEJO TUDI DRUŽBENI STANDARD Ob vseh proizvodnih načrtih in dosedanjem delu pa v Juteksu niso pozabili na svoje delavce. Investiranje ter neugoden položaj predelave jute in proizvodnje toplega poda v sedemdesetih letih se je namreč kazalo tudi v družbenem standardu, saj za vse nikdar ni bilo dovolj denarja. Zato so največ na tem področju naredili v zadnjih nekaj letih. Med drugim so uredili nov sodoben obrat družbene prehrane, v katerem lahko zdaj pripravijo dovolj kvalitetnih toplih obrokov v vseh treh izmenah. Tako je med delavci slišati vse manj pripomb nad slabo prehrano, saj v starih neprimernih prostorih ni bHo mogoče kuhati ustrezne oz. kakovostne malice: Z nakupom depandanse na Gol-teh pred tremi leti' so razširili skromne počitniške zmogljivosti v prikolicah, letos pa so se delavci na zboru odločili še za nakup štirih manjših stanovanjskih enot na otoku Cresu. Tudi stanovanjske razmere rešujejo v Juteksu zelo uspešno. Poskrbeli so za samske delavce in jim uredili samske domove, lam pa so zgradili oziroma kupili 19 stanovanj, s čimer so rešili hujše stanovanjske probleme. V prihodnje nameravajo kupovati po štiri ali pet stanovanjskih enot vsako leto, s tem pa bodo zagotovo potešili željo vsem, ki bi se radi preselili v nova stanovanja. In še na nekaj niso pozabili v Juteksu: na svoje nekdanje delavce-upokojence, s katerimi imajo redne stike, omogočajo jim tudi koriščenje počitniških kapacitet, letos pa jim bodo postavili še eno prikokico v Podčetrtku. PA NAČRTI? Med najpomembnejše načrte sodijo v Juteksovih temeljnih organizacijah investicije. Večjo naložbo planirajo zlasti v Juti, in sicer izgradnjo bombažne predilnice, kar pomeni hkrati določen odmik od sedanje proizvodnje predelave Jute. Vzrok preusmeritve je po- vezan predvsem s težavami pri nabavi jutinih vlaken. Le-te imata pravzaprav le dve državi na svetu: Indija in pa Bangladeš. Medtem ko Indija že v celoti predeluje svoja vlakna, pa je podobno pot začel ubirati tudi Bangladeš. Poleg tega, da je to surovino težko kupovati, jo omenjene dežele prodajajo po cenah, ki so skorajda enake cenam končnih proizvodov prej in tkanin. Ker v Juteksu večino predelane jute izvozijo, pomeni, da lahko uspejo le tako, da delajo po naročilih in posebnih zahtevah kupcev, kar zahteva veliko dodatnih naporov. Poleg pomanjkanja uitinih vlaken je razlog za izgradnjo bombažne predilnice tudi v tem, da nam samo v Sloveniji primanjkuje 10.000 ton bombažne preje in da so potrošniki prej pripravljeni sodelovati v investiciji. Pa še en razlog govori v prid novi naložbi: Juteks izvaža v Sovjetsko zvezo, od koder bo lahko uvažal bombažno vlakno. Vendar bo za naložbo potrebnih veliko sredstev, predvsem zaradi avtomatizirane proizvodnje, zato naj bi delež naložbe odpadel tudi na sovlagatelje. Z njimi nameravajo v Juteksu še letos podpisati samoupravni sporazum o deležu vlaganj. Poleg tega nameravajo v Juteksu širiti tudi proizvodnjo netkanih tekstilij, kjer iščejo tudi primerno obliko finalizacije tega proizvoda. V proizvodnji talnih oblog v naslednjem obdobju ne predvidevajo količinskega povečanja proizvodnje. Prizadevali si bodo predvsem za posodobitev strojne opreme, s katero bodo lahko proizvajali najkvalitetnejše talne obloge in tako ohranili korak s konkurenti. Možnost razvoja pa se ponuja tudi s proizvodnjo jeklenega korda ožiroma jeklenih armatur za gume. Gre za naložbo, ki naj bi jo uresničili Sava iz Kranja in ostali proizvajalci gum v Jugoslaviji v sodelovanju s Pirellijem. Glede na izredno visoko vrednost naložbe so v Juteksu pripravljeni dati lokacijo z delom objektov ter infrastrukturo na Ložnici, medtem ko bi morali proizvajalci gume ter Pirelli v celoti prevzeti finansiranje naložbe. • Irena Jelen [ Srečanje na Mrzlici Tretji tabor ljudske fronte, ki srečanja Savinjčanov in Revir-sta ga v spomin na množična čanov organizirala na Mrzlici Medobčinska sveta SZDL zasavske in celjske regije je lepo prvo septembrsko nedeljo privabil več kot tri tisoč obiskovalcev. Tokrat so za organizacijo srečanja poskrbeli predvsem Revirčani. Slavnostni govornik je bil Geza Bačič, sekretar Republiške konference SZDL, ki je v svojem govoru poudaril, da je Mrzlica v svoji zgodovini opravila pomembno revolucionarno delavsko in napredno poslanstvo, saj je med ljudmi utrjevala moč ljudske fronte in zaupanje vanjo. Iz spoštovanja do takratnih aktivistov moramo zato danes še bolj utrjevati in razvijati vlogo Socialistične zveze, zrasle na izročilih ljudske fronte. Enotnost in moč sta nam v teh žaostrenih družbenih razmerah danes še kako potrebni,« je dejal Geza Bačič. Srečanja na Mrzlici so se udeležili tudi Mitja Ribičič, Marjan Orožen, Martin Mlinar in drugi pomembni gostje. jk Spomin na Veličkovo četo rs J Prvoborec Ludvik Zupanc-lvo nosi v svoji prvoborčevski beležnici kar precej še neobjavljenih spominov. Tako tudi spomin na Velijkovo četo. Takole pravi:« ... V taborišču na Dobrovljah je minilo nekaj mirnih dni. Nemci niso silili v breg, mi pa ne v dolino; bilo je samo nekaj ' nočnih akcii za hrano. Avgusta (1941) smo dobili sporočilo da se je Simonov bataljon nekje pri Radovljici prebil čez Savo. Želeli smo, da bi se kar najhitreje srečali in da bomo _skupaj ena najmočnejših enot na Štajerskem. V noči 13. avgusta sem šel na zvezo v Veličkovo četo, ki je delovala od Prebolda do Rimskih Toplic. S svojo četico je bil Veličko na obronkih Mrzlice in Gozdnika. Spremljal -me je kurir Cene, in ker sva bila mlada, sva griče in doline hitro premagovala. Spotoma sva se oglasila pri Fojtovih pod vrhom Mrzlice, ki so sodelovali z nami od vsega začetka. V gozdičku nad hišo je bil zgrajen prvi bunker zasavskih in savinjskih partizanov. Vmes je posegel izdajalec: gospodarja so v Starem piskru strahovito mučili, nato pa ustrelili. Zena in otroci so skoraj 40 mesecev romali iz taborišča v taborišče. Ko sva zvedela vse nadrobnosti in se do sitega najedla, sva krenila proti Gozdniku in še pred dnem bila v Veličkovi četi. Kljub rani uri so bili vsi na nogah. Veličku, komandirju čete, sem oddal pošto, on pa mi je zaupal načrte čete. Dopoldne je močno deževalo, zato smo precej' časa prebili pod šotori. Veličko je menil, da zaradi slabega vremena Nemci ne bodo šarili po gozdovih. Na srečo je bila precej gosta megla, zato so bili kuharji zaradi dima brez skrbi. Okoli tretje ure je tišino nenadoma pretgal stražarjev »Nemci!« Bliskovito smo bili na nogah, nad alavami so zasikale svinčenke. Nemci so se kot lisice prihulili v bližino taborišča. Po naključju je kuhar zaslišal pok suhe veje in zagledal Švaba, ki je prvi ustrelil in s tem dal znak za napad. Tudi mi smo bliskovito udarili. Kotel je ostal poln, nihče ni pomislil na hrano, ko je Veličko ukazal: »Fantje, po drugi strani v najbližjo grapo in naprej v dolino!« Veličko me je med potjo spraševal po smeri. Kot domačin sem poznal vsako skrivno stezico. Vedeli smo, da je nesmiselno spopasti se s tolikšno do zob oboroženo silo, zato smo se kar se da hitro umaknili. To so uganili tudi Nemci. Pognali so se za nami. Dobro so vedeli, da so nas prese-netjli. Še istega dne smo izvedeli, da nas niso izdali ljudje, temveč dim iz taborišča Nemci so ga namreč opazili in napadli kmeta Petrovca, da jim izda, kdo kuri v gozdu. Ta se je izmikal, češ: morda so drvarji, toda komandant je ukazal preiskati vsak grm. Razvrstili so se v strelce in se tako počasi pomikali proti taborišču. Le po naključju nas je rešila suha veja Veličko je bil izredno bister komandir. Precej sem pripomogel tudi jaz, saj sem"poznal bližnjico do nasprotnega brega. Vsi smo se rešili, nihče ni bil ranjen, pa čeprav so Švabi žgali na vso moč. Sreča, velika sreča za vse nas! Ob slovesu mi je Veličko dejal: »Ivo, lepo smo se izmazali, ni kaj! In glej, da se kmalu vidimo! Povej vašim, da se dobro držimo. O, tudi Švabi znajo leteti !« »Nazaj grede sva s kurirjem Cenetom obiskala nekaj naših javk, se do sitega najedla, v nahrbtnikih pa sva nosila dobrote, s katerimi sva razveselila soborce na Dobrovljah,«Je zaključil svoj spomin na Veličkovo četo prvoborec Zupanc Ludvik-lvo. Drago Kumer Sestal se je aktiv predvojnih in medvojnih komunistov Napobudo občinskega komiteja ZKS Žalec so se sestali predvojni in medvojni komunisti in poleg stališč in sklepov 13. seje CK ZKJ obravnavali sedanje gospodarske razmere v občini. V razpravi so zlasti opozorili na težak socialni položaj borcev z nizkimi pokojninami in tistih, ki prejemajo priznavalnine. »Vedno bolj se povečujejo socialne razlike, proti neopravičenem bogatenju pa smo neučinkoviti,« so me; nili in zahtevali, da temu problemu v bodoče posvetimo več pozornosti. Dogovorili so se tudi, da se bodo odslej sestajali pogosteje.- jk Nov odlok o priznavalninah udeležencem NOV Potem, ko je občinska skupščina v začetku leta sprejela nekatere spremembe družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV, je na zadnji seji sprejela novi odlok, ki je usklajen z družbenim dogovorom. Pravico do priznavalnine bodo odslej med drugimi imeli tudi žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo, ki so brez lastnih dohodkov in so sedaj vezani na prejemke zakonca. Po novem se bodo pri ocenjevanju upravičenosti do priznavalnine upoštevali vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine. Zaradi uskladitve z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se bo v bodoče kot cenzus upoštevala najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo, kot jo bo določila Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja namesto sedanjega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. Občasna in enkratna priznavalnina bo po novem lahko znašala največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Pomoč za šolanje otrok in oskrbovancev v domovih počitka pa bosta odslej reševali skupnosti socialnega skrbstva in zaposlovanja- Čeprav dogovor uvaja nekatere nove kategorije upravičencev pa zaradi tega ne bodo potrebna bistveno višja sredstva. ik Priznanje in opravičilo Predsedstvo Občinske konference SZDL Žalec je na seji 12. septembra ocenilo prireditev Tabor ljudske fronte na Mrzlici. Sklenilo je, da izreče javno priznanje vsem udeležencem te slovesnosti, vsem, ki so poskrbeli za prevoze, in tistim, ki so prišli s prapori. Še posebno priznanje velja vsem pianincem in tistim, ki so na Mrzlico prišli peš po planinskih poteh. Iskrena zahvala organizatorjem srečanja iz Trbovelj in kulturnim delavcem iz Zagorja zaizjemen kulturni program. Hkrati se predsedstvo javno opravičuje borcem in drugim udeležencem s Polzele, Braslovč, Trnave in vranskega, ki so zaman čakali na Izletnikov avtobus, ki ga je naročila Tovarna nogavic Polzeia Zaradi te nerodnosti zahteva predsedstvo Izletnikovo pojasnilo in postopek odgovornosti zadolženih oseb. Prihodnje leto pa pričakuje predsedstvo na Mrzlici '85 še večjo udeležbo. Predsednik OK SZDL Žalec Janez Meglič Pohod ob spomenikih KOB Krajevni skupnosti Griže in Prebold, družbenopolitične organizacije obeh krajev, krajevni konferenci ZZB in planinci pripravljajo 14. oktobra pohod ob spomenikih NOB. Pohodni koloni bosta krenili iz Griž in iz Prebolda, nakar se bosta združili pri osrednjem spomeniku v Matkah ter nato skupaj nadaljevali pot proti Likoviču pod Mrzlico, kjer bo osrednjaprireditev. Pohod in srečanje sta organizirana v spomin na 13. oktober 1944, ko je okupator z vseh strani napadel Zahom in Matke, takoimenovano banditsko področje, ki je bilo več ali manj svobodno. Tu so delovala politična vodstva, gospodarska komisija, mimo pa je vodila tudi Jurčkova linijav Zg. Savinjsko dolino. Zato udar posebnega protipartizanskega polka pod vodstvom polkovnika Egona von Treecka ni bil slučajen. Padle so žrtve, kar pa m omajalo prebivalstva, da ne bi še bolj zavzeto podpiralo NOB. Pohod bo med ostalim tudi priložnost za spomin na delovanje Šlandrove brigade na tem področju, zato organizator vabi borce, aktiviste, ki so med vojno delovali na tem področju, da se pohoda udeleže, daobude spomine na dni, ki ne bodo v naši zgodovini nikoli pozabljeni. “fj Španove mame ni več Prve dni letošnjega septembra se je ustavilo srce Jožefe Ropaš po .domače Španove mame iz Črete. Pogrešali je ne bodo zgolj naj bližji, marveč tudi številni planinci, ki so se na poti na Čreto pogosto ustavljali na njeni domačiji. ŽivljenjskapotŠpanovema-me je bila trda Še najtežja so bila leta med vojno. Čretljani so odprtih rok sprejemali borce za svobodo. Mnoge med njimi je zaradi tega stalo življenje, tako tudi moža Španove mame, ki so ga Nemci ustrelili v Mariboru 6. januarja 1942. Njo so zaprli v celjski Stari pisker. Po dvomesečnem mučenju so jo zaradi malih otrok izpustili, s pogojem, da ostane doma. Terenci so jo po vrnitvi obvestili, da jo nameravajo Nemci odgnati v taborišče. S hčerkama je odšla na Mozirske planine h Konječniku, kjer je bila tako dolgo, da so v domačem kraju na Creti uredili bunker, kjer je z otrokoma pričakala konec vojne. Zadnja leta življenja je s hčerko skrbela za kmetijo in vnuke. Živela je v tihi sreči z grenkimi spomini. Z njeno smrtjo je čreta izgubila najstarejšo pričo težkih vojnih časov, Vranšanom in obiskovalcem črete pa bo ostal lep spomin na dobro srce Španove mame. F. I. OAZA MIRU SREDI VOJNE VIHRE Piše: Cveta Mikuž Zgornja Savinjska dolina, ta skalnat biser Štajerske, je pred štiridesetimi leti postal oaza miru sredi svetovne vojne vihre, otoček, na katerem je pialo življenje svobodnih ljudi. Kot priprava na nekaj, kar jev resnici prišlo šele prihodn se bistveno razlikovale od prejšnjih, saj so bile zelo pestre. Najprej sem bila v Dolenjskih Toplicah, kjer sem pod platnenimi strehami preživela štirinajst dni. In veliko sem odneslas tegataboraSutjeska 84, predvsem, kako izgleda samoupravljanje v resnici, ne patako kot sem ga okušala v šoli ali na papirju. Iz teh dni so ostala mnoga prijateljstva, redno si dopisujem z Nikolino in Jovano, z drugimi le občasno ... Potem smo odšli na morje v Maredo. Tam je bilo še lepše, kajti ko plavaš sredi modre gmote, ko se sliši le rahlo šumenje vode, ko si sam s skrivnostmi, takrat je občutek enkraten. Ali pa, ko sediš na razjedeni skali, ko daleč nekje plove jadrnica ... Tu sem spoznala Aleksandro, doma iz Avstrije, čeprav se učim nemški jezik šele četrto leto, znanje le ni bilo tako borno. Žal so dnevi minili, kot bi trenil, in kaj kmalu smo morali domov, v Savinjsko dolino — med zelenje. V Preboldu me je čakalo prijetno presenečenje, saj sta me teta in stara mama povabili s seboj v Izolo. Tu se kar nisem in nisem mogla nagledati zasebnih italijanskih TV postaj, ki imajo izvrsten program. Vse prehitro sem bila nazaj med zelenjem, med hmeljem, ki je naznanjal, da se počasi bliža jesen in z njo začetek zadnjega šolskega leta v osnovni šoli. In takrat sem si dejala: »Konec je vsega lepega, čaka me leto trdega dela, letošnje poletje pa bo lep spomin, brez grenkega priokusa.« Petra Dežnikar, COŠ Prebold — naprave za gnojenje (trosilniki, razpršilniki) — stroji za obdelavo tal (predsetveniki, brane, okopalniki) — sejalnice žit in sadilnice krompirja — stroji zazaščito rastlin (škropilnice, atomizer- ,ji) — stroji zaspravilo krme (kosilnice, obračalniki,, samonakladalne prikolice) — kombajni za spravilo silaže, koruze in žit — transportna sredstva (prikolice, kiperji) — stroji za predelavo pridelkov (mlini, mešalniki) — črpalke za navodnjavanje in odvodnjavanje — številne druge naprave za mehaniziranje kmetijskih del Proizvodni program: 8 tovarn kmetijskih strojev 106 vrst kmetijških strojev, ki mehanizirano opravijo vsa dela od setve do žetve letno proizvodnjo 100 tisoč kosov v vrednosti 14.5 milijard din izvoz 15 % proizvodnje v vrednosti 18 milijonov $ 4000 delavcev, od tega preko 300 visoko strokovno usposobljenih To je potencial, ki je zraste! v desetletju uspešnega povezovanja slovenske industrije kmetijske mehanizacije v SOZD Agros. SKORAJ BI SE BILA OBESILA Kot že več let, smo se tudi letos opravili na počitnice v avtokamp Stojo pri Puli. Kmalu po prihodu sem se sprijateljila z dekletom iz sosednje prikolice. Nekega dne sem z njo in njenimi starši odšla na obisk k znancem v Medulin. Dolgo smo jih iskali in hodili po kampu. S prijateljico sva v eni izmed prikolic zagledali prav srčkanega psička. Okno je bilo odprto, zato svagazačeli-klicati, ker pase jezbal za gospodarja, ki je spal, je začel lajati. Midve pa sva se smejali in stekli proč. Med tekom sem se ozirala, zato nisem videla vrvi za obešanje perila, ampak sem naletela nanjo. Vrglo me je v zrak in začutila sem pekočo bolečino na vratu, zelo pa me je bolela tudi zadnjica. Suzana mi je pomagala vstati ter me podpirala do obale, kjer mi je sčistila rano z morsko vodo. Moje rane so se ustrašili tudi njeni starši. Tako sem se potem lahko le počasi sprehajala po kampu, saj me je vrat zelo pekel in rez se mi je kar pošteno poznal. Ko sem se vrnila k staršem, so se tudi ti ustrašili in me spraševali, kaj se je zgodilo, nato pa, ko sem jim povedala, rekli: »Kar se pri noriji zgodi, se vse potrpi!« Žato sem tudi potrpela in se v bližnjih dneh veselila kopanja. Mateja Bračko, OŠ Peter Sprajc-Jur Žalec PIONIRSKE PRIREDITVE V OKTOBRU 4. oktober — občinski krosi v Preboldu 6. oktober — občinska prireditev ob TEDNU OTROKA v Žalcu 19. oktober — občinsko tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU? v Šempetru 20. oktober — republiški krosi v Litiji 22. do 30. oktober — rokometno prvenstvo ŠŠD 24. oktober — občinsko proslava ob dnevu OZN 27. oktober — tekmovanja s področja SLO in DSZ RUBRIKA MLADIH OD PUŠKE DO MITRAL JEZA- n 70|ev agros 10 — let SOZD AGROS Šempeter v Savinjski dolini IjZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ MAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVN BRASLOVČE ' S poti po Dobrovljah V dolini se ie rojevalo še sitno in turobno zgodnjeje-sensKo jutro, ko so se nad obronki dobroveljskih hribov sončni žarki že zdavnaj pozdravili s hladno jutranjo roso. Domačije zabrazdane v strme bregove, pa kljub zgodnjim jutranjim uram niso bile videti dremave. Tu in tam si je gospodar dajal opravka z živino, drugi jo je z motiko na rami ubiral proti bližnjemu kosu njive, spet tretji se je namenil, da odnese mleko v bližnjo zbiralnico. Tisto, za katero skrbi domačinka Anica Janžovnik. Anico in domačine smo zmotili ravno proti koncu prevzemanja mlekar. Tja, čisto pod vrh dobroveljskih hribov, v prostore novega doma, ga prinašajo. »Po 45ÖI mleka prevzamem vsako jutro, imeli pa smo ga tudi že čez 5001,“ je najprej je zato še toliko lepši. Pa ne le na dom. Tudi svet tam naokrog, v tej zibeiki 'štajerskega partizanstva, je tak, da zaigra srce še tako zahtevnemu in lepote vajenemu popotniku ali oa čisto slučainemu obiskovalcu, ki ga nova makadamska cesta privede tja gor. Za začetek je tekla beseda še kar o mlekarni, o mleku, o tem, kako so zadovoljni ljudje, ki ga prinašajo. »Mleko prevzemam enkrat na dan, trenutno pa je 16 tistih domačinov, ki ga oddajajo. Največja količina, ki" jo prinese posameznik, je okrog 90 litrov. Pač: enkrat je več, drugič manj,« je pribila. In še dodala, da se domačini pogostokrat jezijo zaradi neurejenih cen, marsikdaj pa tudi zaradi kvalitete tolšče, kakršno jim odmerjajo oziroma določajo.« V domu, ki so ga pred leti zgradili v spomin na dni vojne vihre in za znaša mesečno le okrog 70.000 din,« je razložila. In še dodala, da od tega pač ni mogoče kaj prida zaslužiti. Tudi s ponudbp v bifeju ni nič bolje, letošnji obisk pa je bil, čeprav je dom odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, po Aničinih besedah slabši kot prejšnja leta. »Malo nam je nagajalo vreme, malo cene bencina, domačinov pa je tudi bolj malo,« je povedala. In nadaljevala: »Obljubljajo nam, da bo dom vključen v Savinjsko planinsko pot, da bodo tu organizirali šolo v naravi, pa doslej iz vsega tega še ni bilo nič. Mislim pa, da bi takšne stvari precej povečale obisk našega doma,« je zaključila sogovornica. . Poleg šole v naravi in vključitve v Savinjsko planinsko pot naj bi na Dobrovlje pritegnili tudi smučarje. Osnovna šola Braslovče namreč tamkaj gradi vlečnico. Le-ta pa naj V zbiralnico mleka prinesejo Dobroveljčani po 4501 mleka, Anica pa ga prevzema enkrat na dan. (Foto: L. Korber) povedala Anica, ki je-bila takoj nared za pogovor. »Le še zbiralnico pomijem do kraja,« je dodala. Ni bilo treba dolgo čakati in že smo kramljali na vrtu doma, obkroženi z najrazličnejšim cvetjem. Cvetjem, ki je viden pečat Aničinih skrbnih rok; pogled na tamkajšnji dom borcev, v objemu košatih, zamolklo zelenih hribov pa katerega danes skrbi krajevna skupnost Braslovče, poleg mlekarne gostujeta še trgovina in pa bife. »Ja, od obeh ni ravno velikega dobička,« je povedala Anica, ko sem jo povprašala po prometu. »Ljudje v trgovini, v kateri delam pogodbeno s Savinjskim magazinom, kupujejo le najnujnejše stvari, ponavadi »fasngo« enkrat na mesec, pa hič več. Celoten promet v trgovini bi popeljala prve smučarje po okoliških strminah že letošnjo zimo. »Želim si, da bi bilo to urejeno, saj bo drugače dom v zimskih mesecih zaprt,« je zaključila Anica. Mi pa se pridružujemo njeni želji. Da bi se spomin na to zibelko štajerskega partizanstva prenašal naprej: z očetov na otroke, z otrok na vnuke. Irena Jelen PREBOLD Praznovanje v Marija Reki V krajevni skupnosti Prebold so praznovanje krajevnega praznika sklenili z odprtjem 1300 m dolge asfaltirane ceste in športnega igrišča v Marija Reki. Prebivalci Marija Reke so novih pridobitev zelo veseli, še posebej mladi, ki imajo največ zaslug za razvoj tega zaselka v zadnjih letih. Tudi tokrat so krepko zavihali rokave in poleg prispevkov opravili tudi precej udarniškega dela. Najpomembneje pa je, da mladi ne odhajajo več s hribov, nasprotno: v izpraznjene kmetije se ljudje vračajo, v hlevih pa je vedno več živine. Cesta jih ni samo povezala z dolino, ampak jim je vrnila življenje. Planinski dom je postal priljubljena točka planincev in drugih obiskoval- cev. Tako postaja Fritzoya pesem o izpraznjenih reških kmetijah vse bolj zgodovina. Na „svečani seji skupščine KS Prebold pa so zaslužnim podelili plakete, priznanja in značke. Mladinci Marija Reke pa so pripravili bogat kulturni program. jk Marian Tratnik ie prerezal trak in odprl športno igrišče PETROVČE Pionirji razvili svoj prapor ŽALEC Novi prostori Hortikulturno in turistično društvo v Žalcu bosta tokrat prvič dobili svojo streho nad glavo in sicer v mestnem parku, čeprav turistično društvo prav letos slavi 90-letnico delovanja. Dolgoletna želja se jim bo tako končno uresničila, sicer pa sta si društvi to tudi zaslužili. Sedaj bosta imeli boljše pogoje za delo, društvi pa bosta svojo dejavnost še razširili. Na svečanosti, ki bo 29. septembra ob 10. uri v mestnem parku, bodo razvili tudi prapor turističnega društva in hkrati obeležili tudi 20-letnico mesta Žalca- ik Na Ložnici obnavljajo gasilski dom Člani Gasilskega društva Ložnica so vrsto let imeli težave zaradi majhnih in utesnjenih prostorov v tamkajšnjem gasilskem domu. Letos so se odločili temu narediti konec in na mestu prejšnjega doma že raste obnovljen, za več kot polovico večji gasilski dom. V njem bodo imeli člani, poleg njih pa tudi mladi in ostali krajani, manjšo društveno sobo, garažo, večjo dvorano in kuhinjo, pa prostor za orodje oziroma terensko vozilo. Po dosedanjih izračunih bodo za obnavljanje doma ložniški gasilci potrebovali 1.940.000 dih. Potreben denar so člani društva zbrali s pomočjo krajevne skupnosti Žalec, občinske gasilske zveze in Hmezadove delovne organizacije Kmetijstvo, z darovanjem lesa in udarniškim delom pa bodo svoj delež prispevali tudi krajani sami. Nove prostore bodo predvidoma končali prihodnje leto, ko bodo člani tamkajšnjega gasilskega društva praznovali 65-letnico svojega delovanja. Irena Jelen Drevesa umirajo molče V parku vzdolž Kardeljeve ulice je več brez. Park je sicer dobro vzdrževan, žal pa vzdrževalci za zatiranje plevela uporabljajo herbicide, s čimer so prekinili rast trem brezam. Delo je tako res najhitreje opravljeno, škoda na drevju pa je precejšnja, saj bo preteklo nekaj let, da bodo nova drevesa zapolnila praznino. Vzdrževalci bi se zatorej morali bolj zavedati starega reka: Lahko je pòdirati, zelo težko pa je graditi... Srečo Meh POLZELA Pobratenje s P ar unovče m V spomin na množično streljanje talcev v Mariboru, 2. oktobra 1942, bodo te dni v krajevni skupnosti Polzela praznovali svoj praznik. Med tednom se bodo zvrstile številne športne prireditve, pripravili bodo turnir v malem nogometu, 24 ur odbojke, zanimiv bo tudi nočni tek. V likovnem salonu Komenda bodo pripravili razstavo. Praznovanje pa bodo zaključili s svečano sejo skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podpisali listino pobratenja s krajevno skupnostjo Parunovac iz občine Kruševac. jk VRANSKO Nova cesta V času praznovanja krajevnega paznika na Vranskem, ki je posvečen spominu na prvo frontalno bitko na Čreti, se je v kraju zvrstila vrsta prireditev. Že v začetku praznovanja so pripravili srečanje ostarelih občanov, temu je sledilo meddruštveno tekmovanje lovskih družin katerega so se udeležile tudi pobratene družine iz Bohinja in Bilčovsa, potekalo pa je pri lovski koči Orehovec. V sklop prireditev je sodila tudi velika kmečka tombola. Športniki so pripravili nogometni in šahovski turnir, v Domu kulture pa so se na svojem večeru predstavili pevci, člani šolskega kulturnega društva in Tone Kozlevčar iz Ljubljane s svojo skupino. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti, ki je potekala v gasilskem domu v Prekopi, so najzaslužnejšim krajanom, društvom in organizacijam združenega dela podelili -plakete in priznanja krajevne skupnosti. Ot zaključku praznovanja pa je Marija Slapnik iz Volo-ge prerezala trak na več kot dva kilometra dolgem novem odseku ceste Prapreče—Kale—Vologa. V. Ck Člani gasilskega društva Levec so v začetku septembra praznovali 75-letnico svojega delovanja. Na krajši slovesnosti, ki so se je udeležili tudi člani okoliških gasilskih društev, predstavniki občinske konference Socialistične zveze in pokrovitelja — delovne organizacije Zarja, pa predstavniki Občinske gasilske zveze ter krajevne skupnosti, je o dosedanjem delu in Sončna septembrska ne-delia ie bila. takšna, na kakršno si marsikdo želi da bi brezskrbno gledal v oblačke, ki so se podili po nebu kot neumne misli. Praznična in zato še lepša je bila za Martina Marka iz Tabora, ki je praznoval osemdeseti rojstni dan. Vzravnano, mogoče celo ponosno, je sedel za domačo mizo, ko sem ga obiskala. Pri njem pa so že bili sinovi in vnuki, ki so mu prišli voščit za visoki jubilej. Oči so se mu veselo svetlikale, ko sem ga spraševala, kako ie bilo takrat, ko je bil mlad in kako je sedaj. O rani mladosti, ki jo je preživel v Črnem vrhu nad Taborom, ni veliko govoril. Tako daleč je že in tako nepomembna, da so se spomini nanjo razblinili kot jutranja megla. »Veste, ko sem bil mlad, sem se hodil potepat na Vologo nad Vranskim« je rekel Martin skrivnostno. Videl je, da ga nisem popolnoma razumela, zato me je hudomušno pogledal in odkril skrivnost. »Ja, k dekletu sem hodil, peš, s kolesom, ob vsakem vremenu.« Govori počasi in spomini se neprestano vrtijo okrog njegovega dekleta Anice, ki mu je bila kasneje žena. Vprašanja, ki sem jih zastavljala, so bila kot bob ob steno. Martin mi je pripovedoval tisto, kar je sam hotel, in kar se mu je v osemdesetih letih najbolj vtisnilo v spomin. V stari Jugoslaviji je bil občinski sluga. Ko se je poročil, je vsak dan pešačil z Vologe do Vranskega in nato s kolesom do Tabora. Ni mu bilo hudo, pa še delo je imel dobro Pri tem doda, daje bilo takrat, koje bil župan hmeljski trgovec Cukala, najlepše. Še za bokal vina je dal in za pod zob so tudi dobili. Tri leta pred vojno staž Anico odprla gostilno na Vologi. Martin je rekel: »Vse smo imeli, pijačo in jestvine. Toliko de-narjasem imel, da sem razmišljal, da bi postavila hotel.« Ob teh spominih se je nekoliko odpočil. Vstal je in si obrisal potno čelo in si počasi prižgal cigareto. Kot človek, ki se pripravlja, da bo povedal kaj zelo pomembnega. Spomini na drugo svetovno vojno so se mu živo vklesali v spomin. Zopet je delal na tamkajšnji občini in Nemci so bili prepričani, dajim bo veliko prinesel pod nos o ljudeh iz Tabora. Prebrisani Martin pa je že takrat sodeloval z Osvobodilno fronto »Vejice sem nastavljal partizanom, da bi jih s tem opozoril na nevarnost,« |e pripovedoval. načrtih v prihodnje govoril predsednik društva Jože Kuder. Zatem so v Levcu razvili svoj društveni prapor namlajši člani tamkajšnjega društva. Razvil ga je predsednik komisije za delo z mladimi pri Občinski gasilski zvezi Branko Verk in ga nato predal v varstvo najmlajšim. 'j škoda, da ne gre vedno vse po sreči. Kmalu so ženo izdali, da je sodelovala s partizani. Martin pravi, da so mu vzeli njegovo Anico. »Tri tedne so jo pretepali na Vranskem, samo zato, da bi priznala, da sode lujem s partizani. Nič ni zaleqlo ir, vse se je ponovilo v celjskem Starem piskru,« je žalostno pripovedoval. Ob tem se aopet ustavi, vstane in si obriše oči. Podrobno je opisoval in tako doživeto, da ga je bilo vredno poslušati. Martin Marko »Ustreliti sojo hoteli v Mariboru. Takrat sem hodil od človeka do človeka, ki bi mi lahko pomagal. Nekaj ur pred streljanjem sem izprosil, daje niso ustrelili. Poslali pa so jo v Grostenbach, kjer je delala kot dekla pri kravah,« je rekel. Martin ni imel miru, da bi jo čakal do konca vojne. Zopet je hodil od vrat do vrat, daso jo izpustili. Ni mogel dočakati, da se je vrnila in kar sam se odpravil ponjo. »Ko sem prišel, je molzla krave, in ko me je zagledala, je polila vse mleko,« se na koncu nasmeji skozi že solzne oči. Ro vojni je bil prvi predsednik krajevnega odbora v Taboru. Dve leti je opravljal to delo v nič kaj prijetnih časih, saj pravi: »Najbolj me je peklila obvezna oddaja. Pomagal sem ljudem, če sem lahko. Takrat, ko je kdo posebno sitnaril, sem jih »gnal« v Loke ali Črni vrh. Tamkajšnji ljudje so nabriti in detli so jim pijače, da brez mene še v dolino ne bi znali,« se ie veselo nasmehnil. Dvajset let je že upokojen m veano si najde delo, da mu ni dolgčas. Rad čebelari in hodi na krajše sprehode po Taboru, zato da pokramlja z ljudmi in se spomni lepih starih časov. Marjana M. Natek TABOR Martin Marko - 80-letnik V SVETU TEME IN TIŠINE KOLUMBIJE Smo pod Slavolokom zmage. Za nami je prvi del spoznavanja pariških zanimivosti. Včeraj ob tem času smo bili še v Preboldu, danes pa so naše oči uprte v francosko metropolo. Utrujenost preteklega dne je minila. V lepo in prijetno urejenih sobah hotela Arkade smo si nabrali novih moči. Večina med nami je spala spanje pravičnih, le Malečkar se je vse do jutranjih ur ubadal z dokumentacijo francoza Hofa, ki je zbral podatke iz dveh francoskih odprav v Kolumbiji. Med njimi je bila tudi najdaljša kolumbijska jama Hoyo Hermosura, ki je nakazovala še preko tri kilometre neraziskanih rovov. Žal nam je bilo že takrat usojeno, da te jame ne bomo videli. Vreme je danes kislo in neprijazno. Sonce se skriva za gostimi deževnimi obkaki, ki se od časa do časa od pro in na Pariz se zlije precej vode, ki osveži že itak precej hladno metropolo. Dežniki, ki smo jih vzeli s seboj, nam nekoliko lajšajo naše potepanje po Parizu. Eiffelov'stolp — simbol Pariza —■ je le eden od ciljev naših fotografskih kamer, ki šklocajo kot za stavo. Pozabimo, da smo pravzaprav šele na začetku naše poti in da bomo potrebovali ob takem fotografiranju goro filmov. S podzemeljsko železnico — metrojem — se odpeljemo do Louvra. Hodimo po sobanah enega izmed največjih muzejev na svetu. Galerija slikarske, kiparske umetnosti z najimenitnejšo Leonardovo Mono Liso je prepolna obiskovalcev. Danes je nedelja in to je dan, ko so vrata Louvra odprta na stežaj, saj ni potrebno plačati vstopnine. Tudi mi smo si tako prihranili nekaj frankov. Precej ur smo se potepali po sobanah Louvra in spoznavali svetovna čudesa slikarske in kiparske umetnosti. Z največjim zanimanjem pa srno si' ogledali sirsko, egipčansko in grško kulturo. Najrazličnejši eksponati: sarkofagi, sfinge, pisava, nakit in še množica drugih, bogastvo neprecenljive vrednosti iz egipčanskih piramid, nam je nudilo vpogled v tisočletja pred našim štejtem. Iz Louvra nas vodi pot še do znamenite katedrale Notre Dame, S>r občudujemo mojstrstvo gra-eljev — umetnikov. Svoj nos vtaknemo kmalu zatem še v pariški kulturni center George Pompidou, kjer z vrha arhitektonsko nenavadne zgradbe opazujemo pariško življenje. Nadvse zanimivo je tudi pred zgradbo kulturnega centra, kjer se odvijajo najrazličnejše aktivnosti. Duška si dajejo afriški glasbeniki, ki študirajo v Parizu, tu je tudi francoski artist, ki bruha ogenj, jé steklo, leži na žebljih in počenja vse mogoče, samo da si prisluži kakšen frank. Nasproti francoskega kulturnega centra je tudi jugoslovanski kulturni hram, ki opozarja na film Balkan ekspres, na razstavo naših slikarjev in na druge Jugoslovanske kulturne prireditve v Parizu. Nas čas se izteka. Kmalu bomo zapustili Pariz in Evropo. Zopet smo na letališču Charles de Gaulle. Večerja hotelu Arkade nam je teknila, saj smo bili od celodnevnega potepanja že pošteno lačni. Naše bivanje v pariškem am-bientu je bilo prijetno, ker pa njim ni bilo potrebno plačati bivanja v hotelu, nam tudi ni bistveno zmanjšalo našega salda Na letališču je velika gneča, vendar nas to ne moti. V brezcarinski coni se oskrbimo s fotografskim materialom, saj ugotavljamo, da smo porabili preveč filmov. Boeing 747, popularno imenovan jumbo-jet, nas že čaka. Kmalu zatem smo že v tej orjaški kovinski ptici, ki nas bo ponesla preko Atlantika v daljno Kolumbijo — deželo Eldorada. Udobno se namestimo. Prostora je dovolj in lahko tudi malo izbiramo. Ura je natanko tri minute čez polnoč. Motorji zarohnijo in avion se odpravi proti vzletni stezi. Nekaj minut zatem se požene orjaška ptica po letalski pisti in z lahkoto zaplove v nebesne višave. Začenja se nov dan in hkrati tudi najdaljša noč za večino izmed nas. Polet proti zahodu in časovni zamik sedmih ur bo dolgo časa skrival našim očem priljubljeni planet Sonce. Letimo s hitrostjo 850—860 km na uro in na maksimalni nadmorski višini 11277 m. Prebold, Žalec, Jugoslavija so vse dalj od nas, Kolumbija pa vse bliže. Prihajamo v njen objem. Kako nas bo sprejela? DARKO NARAGLAV (dalje) Tisoči pohodnik Pred desetimi in več leti je bila Savinjska dolina vključena v posamezne planinske poti, katerih namen je, da ljubitelje narave spodbudijo za obisk obrobja naše doline ter se spoznajo z njegovo zgodovino, saj je večina poti speljana prav mimo spomenikov NOB. Sčasoma so se poti povezale, tako Savinjska planinska pot in šaleška pot, ki se skupaj povzpneta na Goro Oljko. Lani je praznovala desetletnico Savinjska planinska pot, letos pa Šaleška, vsako pa je prehodilo več kot tisoč planincev. Pred nedavnim je bil tisoči obiskovalec Šaleške poti Marjan Rednak iz Šešč pri Preboldu, ki jo je prehodil ob svoji šestdesetletnici. Odprto prvenstvo Ob praznovanju 142-letnice Tekstilne tovarne Prebold in krajevnega praznika Prebold je Kegljaški klub Prebold pripravil odprto prvenstvo v kegljanju za člane in članice. Tekmovanja se je udeležilo 24 tekmovalcev. Pri članicah ie zmagala Mira KUDER s 394 podrtimi keglji, druga je bila Gelca CILENŠEK s 368 in tretja Dragica ŠMIT s 358 podrtimi keglji. Pri članih je bil najboljši z izredno visokim rezultatom Ludvik KACIC s 461 podrtimi keglji, drugi je bil Dani PIRC s 425 in tretji Milan LEŠNIK s 420 podrtimi keglji. Franc Divjak Športna rekreacija 25 let KK Hmezad Vse od leta 1980, ko so morali zaradi dotrajanosti kegljišče v Žalcu zapreti, so si člani KK Hmezad prizadevali, da bi kegljišče čimprej obnovili. Ob njihovem jubileju — 25 letnici — se jim je velika želja tudi uresničila. Tako so v okviru praznovanja taborskih kulturnih dni na obnovljenem kegljišču organizirali klubski turnir, ki so se ga udeležile ekipe Fužinarja, Celja, Triglava, Kovinarja in Hmezada. V preteklem četrtstoletju je Kegljaški klub Hmezad dosegel vrsto pomembnih uspehov, tako na republiškem kot na državnem prvenstvu. Sedaj bodo zojaet imeli dobre pogoje za trening in tekmovanja, pa tudi rekreativci bodo prišli na svoj račun. jk Franc Kekec prejema priznanje za prizadevno delo pri obnovi kegljišča. Športnikov portret Aleksander Govc Ko se je Sašo še kot osnovnošolec podil za žogo in zabijal koše v šolski telovadnici, najbrž nihče ni pomislil, da se bo že čez nekaj let vrnil v rodni Prebold, ovešen z medaljami z evropskega ali pa balkanskega mladinskega košarkarskega prvenstva. Treningi v vrstah celjske Libele, vsakodnevno delo in igranje pa so že kmalu obrodili sadove; med drugim tudi zlato medaljo na balkanskem in bronasto na evropskem mladinskem prvenstvu. Ljubezen do športa se je v Sašu rodilaže vosnovni šoli, pa potem ko je igral za občinsko ekipo, resneje pa se je začel ukvarjati s košarko pred dobrimi štirimi leti, ko so ga pritegnili v vrste celjske Libele. Že pred tem je igral rokomet pri Minervi, vendar si je zaradi zloma roke rajši izbral košarko. Že prvo leto treninga pri Libeli je Sašo požel lepe uspehe. Bil je član pionirske republiške reprezentance, isto leto so postali državni kadetski prvaki, zatem je sledilo mesto v prvi ekipi Libele. Med največje usjDehe mladega Preboldča-na pa prav gotovo sodi igranje na mladinskem balkanskem prvenstvu letos v Kruševcu, kjer so fantje osvojili prvo mesto, in pa bronasta kolajna na evropskem mladinskem prvenstu na Švedskem. Poleg rednih vaj in treningov, v pripravljalnem obdobju ima vsak teden po deset treningov, v času tekmovanj pa kakšnih pet ali šest, namenja Šašo del svojegačasa tudi študiju na Višji ekonomsko komer- Aleksander Govc: »Mislim, da bi na mladinskem evropskem prvenstvu lahko dosegli tudi kaj več, vendar smo imeli malce smole. V polfinalu smo namreč igrali s Sovjetsko zvezo, katere košarkaši so bili prepričljivo najboljši, nam pa je tako ostala borba za tretje mesto. Če bi igrali v polfinalu s kakšno drugo ekipo, pa mislim, da bi dosegli zmago.« (foto: L. Korber) cialni šoli v Celju, kjer med letom tudi prebiva. Dosedanja športna pot in uspehi na njej so za mladega Preboldčana vsekakor spodbudni. Njegove želje: postati član državne članske reprezentance zato morda ne bodo ostale le želje, morda bodo kdaj postale tudi resničnost. Irena Jelen KDO ZMAGUJE - KDO IZGUBLJA Mislim, da vprašanja ne smemo postavljati tako, saj gre za naraven proces napredovanja, za odmiranje manj ustreznega in za rast vsega tistega, kar je skladno z željami, potrebami in interesi sodobnega človeka ter seveda tudi z interesi družbe. Nedvomno pa je, da zmaguje prepričanje, da človek m ustvarjen za življenje sedè v zaprtih prostorih. Poraja se nov odnos do bivanja v naravi, do uživanja naMvnih lepot v vseh letnih časih, do razvedrila v obliki smučanja, iger z žogo ali plavanja, pa tudi smisel za premagovanje težav. Vse bolj se zavedamo, daje, na primer, hoja najbolj »človeška« telovadba in da je narava — da so trate, gozdne jase, steze, hribi, reke, jezera in morje — naše skupno vadišče. Ni naključje, da postaja Planinska zveza Slovenije naša najbolj množična organizacija in da je včasih, posebno na jesen, že prava gneča v vseh planinskih kočah in celo na vrhu Triglava Ob prebujanju novega odnosa do narave se pojavlja tudi naša skupna naloga — varstvo narave, boj za čistost in lepoto okolja, v katerem živimo. Kaj še zmaguje? Žmaguje prepričanje, da za zdravje in fizično sposobnost ne zadostujejo nedeljski izleti, tudi ne priložnostna š|x>rtna dejavnost ali pa na primer samo sezonska dejavnost (smučanje), temveč redna vadba, redna aktivnost. Vsak dan mora biti človek aktiven, krepko je treba pognati srce, vsak dan mora »zaškripati«, ne gre brez potenja. Sport ne more biti samo prijetno razvedrilo ali celo igračkanje — ne glede na leta bi se naj človek zopet navadil živahno hoditi in teči. Športnik — rekreativec je privrženec zdravega načina življenja, zaradi lastne sreče in zaradi družbenih interesov. Sposobnost za delo in sposobnost za obrambo domovine pa sta osnovna cilja telesne vzgoje in športne rekreacije. Kdo zmaguje? Športni način, vodenja pri šolski telesni vzgoji, v društvih ter organizacijah, ki vzgajajo in vodijo mlade in starejše občane. Z vsem prepričanjem smo za vzgojo, za red in točnost, odločno smo proti svobodi kajenja v otroških letih, proti slabemu vedenju itd.. V tem pogledu so se sredstva in metode vzgajanja spremenili, vzgojni cilj pa je isti. Želimo mladino, ki bo imela smisel za red, delovne navade, pravilen odnos drug do drugega in spoštljiv odnos do starejših. Mislim, da disciplina, pravilno pojmovana, ne izključuje niti svobode niti ustvarjalnosti. Adi Vidmajer Vrsta teniških tekmovanj V dobrem mesecu so člani teniške sekcije TVD Partizan Žalec izvedli kar tri prvenstva in memorialni turnir Vlada Vebra. Tako so že konec prejšnjega meseca pripravili pionirsko teniško prvenstvo, katerega zmagovalec je bil Sergej Vučer, ki je v finalu premagal Matjaža Šančića z rezultatom 2:0 (6:0, 6:0). Tretji je bil Borut Tarman in četrti Aleš Končan. Odprtega teniškega prvenstva pod pokroviteljstvom NAME Žalec se je udeležilo 16 tekmovalcev. V finalu je Miran Vovk premagal Tadeja Krušiča z rezultatom 2:0 (6:0, 7:5); tretji je bil Stane Novak in četrti Robi Mlinar. Memorialnega turnirja Vlada Vebra se je udeležilo osem moških dvojic, pripravili pa so ga v spomin na Vlada Vebra, vsestranskega športnika in organizatorja športnih tekmovanj/ki je bil tudi med ustanovitelji tenisa v Žalcu. Na začetku tekmovanja so znanega in priljubljenega športnega delavca in športnika počastili z minuto molka, delegacija pa je na njegov grob odnesla šopek cvetja. Zmagovalcema, Miranu Vovku in Jožetu Kovaču, ki sta v finalu pre- magala Staneta Novaka in Janeza Glinška z rezultatom 2:1 (2:6, 7:5, 7:5), je Majda Veber, soproga pokojnega, predala prehodni pokal in pokala v trajno last. V počastitev 20-letnice mesta Žalec pa so pripravili odprto prvenstvo mesta Žalec, na katerem je sodelovalo kar 26 igralcev in sicer iz ŽAK Maribor, Slovan Ljubljana, TK Novo mesto, Titovo Velenje, Kamnik, Triglav Kranj, Nova Gorica in teniške sekcije Partizan Prebold. V finale sta se uvrstila brata Vehovec (Slovan Ljubljana). Tako je Borut Vehovec premagal Gregorja Vehovca z rezultatom 2:0 (6:0, 6:1) pred Patricijem Vogričem (N. Gorica) in Matjažem Končanom (T. Velenje). Najboljši domačin Matjaž Diklič je izpadel v četrtfinalu. Ob zaključku tekmovanja so najboljši prejeli pokale, kolajhe, plakete in praktična darila. Udeleženci so bili z organizacijo tekmovanja izredno zadovoljni, saj so menili, da je bila le-ta najboljša doslej na tovrstnih tekmovanjih, največ zahvale za to pa gre vsekakor Zoranu Vučerju. V. Ck. 1x1. «sinil« TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC Cel). Obvešča cenjene stranke, da prirejamo najrazličnejše programe za organizirane skupine po domovini: eno-, dvo-, in večdnevne ekskurzije po ugodnih cenah. ZAGREB — avtobus — 1 dan — 1.250 din — ogled razstave STARODAVNA KITAJSKA KULTURA — ogled mestnih znamenitosti s turističnim tramvajem iz leta 1930 — po dogovoru tudi kosilo ali večerja DRAŽGOŠE — GORIŠKA BRDA — avtobus — 1 dan — 1.800 din — ogled spomenika DRAŽGOŠKE BITKE — obisk vinske kleti v DOBRAVI — poskušnja vin — kosilo v domači „oštariji" KJER BIVA KRALJ MATJAŽ IN SO DOMA SAMORASTNIKI avtobus — 1 dan — 1.590 din — ogled KOROŠKEGA MUZEJA in GALERIJE V SL. GRADCU — obisk PREŽIHOVINE — kosilo na kmečkem turizmu v ŠENTANELU Prav tako organiziramo dvo- in večdnevna zanimiva potovanja. ZELO UGODNO LETOVANJA NA MORJU po znižanih cenah (od Slovenskega primorja do Crne Gore). POD GESLOM „BODIMO ZDRAVI - OSTANIMO ZDRAVI" vam organiziramo preventivne in zdravstvene pakete v vseh zdraviliščih. * STROKOVNE EKSKURZIJE: GRAŠKI SEJEM od 29. 9. do 6. 10. 1984 - avtobus - 1 dan -1.500 din odhodi: 29. 9., 4. 10. in 6. 10. 1984 Sodelujemo tudi vorganizaciji vseh programov naših so agentov: KOMPASA, ATLASA, JUGOTURSA, GLOBTOURA in drugih. Sprejemamo naročila za avtobusne prevoze, rezerviramo železniške vozovnice in spalnike, avionske vozovnice za domači in mednarodni promet. OGLASITE SE V NAŠI POSLOVALNICI NA AVTOBUSNI POSTAJI IN ZAHTEVAJTE INFORMACIJE IN PROGRAME. VAŠA AGENCIJA: , IZLETNIK ŽALEC M DIMOILI) TIRUA EIMEQA ÄTEB3MLA /J\ GRADNJA ŽALEC objavlja prosta dela in naloge: - VODJE VZDRŽEVANJA Pogoj: višja ali srednja šola strojne smeri, tri leta delovnih izkušenj - OBDELOVALCA KOVIN - VARILCA Pogoj: KV ključavničar ali obdelovalec kovin in sposobnost varjenja. Po potrebi delo na terenu in na višini. - DELAVCA V PROIZVODNJI Pogoj: končana osnovna šola; sprejeti delavec bo po potrebi nadomeščal delavca v čuvajski službi. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: IGM Gradnja Žalec. TOZD Pohištvo Šempater vabi k sodelovanju za visoke osebne dohodke: — dva brizgalca in polivalca pohištvenih elementov — štiri pregledovalce in pripravljalce elem. za lakirnico — dva vratarja — čuvaja — dva upravljalca visokotlačnega parnega kotla Pogoj: KV ključavničar z izpitom upravljalca visokotlačnih parnih kotlov — dva skladiščna delavca kemična Čistilnica na Vranskem LJUDMILA PIKELJ, Vransko 76 obratuje vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 17. ure Se priporoča! ■■■■ !■■■■■« JANKO GEDLIČKA obvešča, da je odprl odvetniško pisarno v prostorih Delavske univerze v Žalcu, Ivanke Uranjek 6 (stara osnovna šola). Sprejem strank: ponedeljek ih sreda od 9. do 12. ure, od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta GAŠPERJA TOMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in njegovim bivšim sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, mu darovali toliko cvetja in ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti'. Hvala tudi pevcem in obema govornikoma za poslovilne besede ter dekanu za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Fanika in hčerka Cvetka z družino. t t } DA NE POZABIMO Janko 16. septembra 1891 seje rodil v Latkovi vasi pri Preboldu slovenski pripovednik Janko Kač. Študija medicine ni končal, pač pa se je posvetil časnikarstvu in pisateljevanju. V njem je našla Savinjska dolina svojega oblikovalca. Spodnja Savinjska dolina in njeni prebivalci, samozavestni Savinjčani, so v njegovih delih našli polnokrvni izraz. V njegovih delih je čutiti navezanost savinjskega kmeta in hmeljarja na zemljo in pojave razrednih nasprotij v savinjski vasi. Pred vojno je služboval kot urednik pri Jutru, po drugi svetovni vojni je urejeval Hmeljarja. Njegovo glavno zanimanje je bilo posvečeno hmeljarstvu, zanimal se je za medicino in uporabno botaniko, zato o njem ne moremo govoriti izključno kot o leposlovnem pisatelju. Pisatf je začel razmeroma pozno, kot zrel človek, blizu štiridesetih let. Poleg nekaterih pesmi, knjižnih poročil, člankov, med katerimi so tudi doživeti opisi kmečkega dela, obsega Kačeva literarna žetev pet knjig. Leta 1932 je izdal zbirko zgodb in črtic z naslovom Med padarji in zdravniki, ki jo je posvetil svoji materi. Je eden redkih pisateljev, ki se je lotil teme odnosa med zdravnikom in bolnikom. Vodilni motiv knjige je; več človečnosti, več usmiljenja z bolniki. 1 Leta 1 1933 je izdal roman Grunt, ki predstavlja vrh njegove ustvarjalnosti, in v katerem je izpostavil razmerje kmet — grunt, ki razpreda široko mrežo kmečkega življenja. Leta 1936 je izšel roman Moloh, v katerem opisuje spremembe v značajih in življenju vaščanov, ki jih je povzročila izgradnja industrijskega podjetja v soseščini; gre za preboldsko tekstilne tovarne. Pisatelj se ie lotil spopada med patriarhalnim vaškim življenjem in vdorom kapitalizma. V njem je prikazal le sunek kapitalizma, dlje se ni spuščal. Malo pred drugo svetovno vojno je zaključil povest Na novinah, v kateri opisuje življenje soseske. Naznačuje problem soseskine gmajne. Kač uporablja dokaj lokalizmov, ki vnašajo sočnost v njegovo izražanje. Njegova dela izražajo globok optimizem. V kmečkem delu vidi vedrino, krepost. Dogajanja je rad pomaknil v polpreteklost, a se je izogibal sentimentalnemu opisovanju oseb in dogodkov. Zapustil nam je nazorno sliko Savinjčana v nekem zgodovinskem obdobju. Savinjski dolini in hmeljarstvu je Janko Kač ostal zvest tudi po drugi sveto-■ vni vojni. Bil je prvi urednik Hmeljarja. Umrl je leta 1952 v f Ljubljani. F. Ježovnik Ali se prehitra rast cen in vse plitkejši žep potrošnikov poznajo v trgovinah; katere izdelke manj kupujejo, kaj se še vedno dobro prodaja in ali se zaradi visokih cen v trgovinah kopičijo zaloge? Tako smo spraševali po žalskih trgovinah in izvedeli; Anita Klugler, vodja tržnice Žalec: S papriko, breskavami in ostalo zelenjavo za ozimnico smo bili v začetku zelo slabo oskrbljeni. Poleg tega so nam dobavljali še nekakovostno in gnilo blago. Cene za celotne ozimniške pakete so bile znane v drugi-polovici septembra, čeprav so se potrošniki že prej zanimali za to prodajo. Za nakupe ozimnice smo ponudili tudi kredite, za katere pa ni prevelikega zanimanja in po njih sprašujejo le stalne stranke. Pri tej akciji pa nismo bili edini, vendar si večje reklame nismo mogli privoščiti. Za tiste, ki imajo manj denarja, smo prodajali tudi manjše količine, da so lahko kupili vsaj nekaj. Pozna se, da potrošnik že pošteno obrne vsak dinar, saj imamo večje prodaje le ob izplačilnih dneh. Štefka Čater, poslovodja, prodajalna Manufaktura, Savinjski magazin: Lahko bi rekla, da cena prodaja blago. Potrošniki, ki pridejo k nam, najprej vprašajo, če prodajamo kakšno blago z znižano ceno ali samo, koliko stane. Pri otroških oblačilih manj gledajo na ceno, po moje predvsem zato, ker morajo kupiti za otroka, ki hodi v šolo ali vrtec. Tako smo pred začetkom šolskega leta prodali veliko otroških oblačil. V zadnjem času proda-, mo manj volne, metrskega blaga in usnjene galanterije. V naši trgovini večkrat prodajamo blago z napako, ki se zelo dobro prodaja. Milan Begovjč, samopostrežna mesnica Žalec: Poleg tega, da mora biti mesnica vedno dobro založena z mesom in mesnimi izdelki, je kupca treba prijazno sprejeti. Prav tako ne vsiljujemo večjih količin kot le-ta želi. Ponudimo jim tudi cenejše meso, ker se pozna, da imajo potrošniki vedno manj denarja. Večinoma kupujejo manjše količine cenejšega mesa in izdelkov. Še vedno dobro prodajamo suhomesnate proizvode in jih bomo še več sedaj, ko se je začela šola. Kupci v Žalcu sprašujejo po kreditni prodaji svinjskih polovic, ki so jo uvedli v Mariboru. Tega si naša delovna organizacija, Celjska mesna industrija, ne more privoščiti. -m. n. Štefka Čater Milan Begovič Anita Klugler Ivan Dondek je prejel priznanje za dolgoletno delo Ob prazniku Na priložnostni svečanosti je kolektiv IGM Gradnja obeležil praznik delovne organizacije. Zbranim je spregovoril direktor Jože Jan, ki je poudaril, da so z letošnjimi gospodarskimi rezultati zadovoljni kljub težavam, s katerimi so se srečevali. Največ težav so imeli zaradi pomanjkanja materialov. Sicer pa so v prvem polletju povečali fizični obseg proizvodnje za 33 odstotkov, produktivnost pa je bila večja za 20 odstotkov. Dosežena je bila tudi visoka rast prihodka (179 %), dohodka (159 %) in čistega dohodka IGM Gradnja (162 %) v primerjavi s preteklim letom. Cene materialov, so se zelo povišale niso pa povišali cen izdelkov, zato je ekonomičnost poslovanja v upadanju. Pomembno je tudi, da so poslovali v glavnem z lastnimi sredstvi, zato tudi nimajo neporavnanih obveznosti. Jože Jan pa je tudi opozoril na bodoče naloge, ki se nanašajo predvsem na notranje rezerve. Ob prazniku podjetja so zaslužnim delavcem podelili priznanja. jk Žalski strelci na državno prvenstvo . Pred dvema letoma je v Žalcu začela delovati strelska družina. Kljub kratkemu delovanju so strelci dosegli zelo dobre rezultate, največji uspeh pa bo vsekakor udeležba na državnem prvenstvu v streljanju z vojaško puško, ki bo konec septembra v Črni gori. Prvi koraki članov strelske družine niso bili ravno lahki. Niso imeli niti strelišča, slabo pa so bili preskrbljeni tudi z opremo. Člani strelske družine so si takrat začasno uredili strelišče v prostorih kegljišča in ga opremili z osmimi avtomati. Tam so vadili in trenirali dobri dve leti, pred kratkim pa so si uredili strelišče v prostorih zaklonišča pri žalski osnovni šoli, kjer imajo strelci zdaj na volio devet mest, opremljenih z avtomati. Kljub komaj zadovoljivim pogojem dela so njeni člani vzadnjih dveh letih dosegli zelo lepe uspehe. Najboljše rezultate pa so lani in še zlasti letos dosegli člani. Med drugim se je njihova ekipa uvrstila v prvo republiško ligo v streljanju z zračno puško. Ker so fantje bili tudi občinski prvaki v streljanju z vsemi ostalimi vrstami orožja, so se lahko udeležili republiškega prvenstva v streljanju z vojaško puško. Tam so strelci dosegli svoj največji uspeh — 4. mesto in izpolnili normo za državno prvenstvo v streljanju z voja|ko puško. Tekmovanje bo konec septembra v Ivangradu v Črni gori, udeležili pa se ga bodo Alojz Klovar, Mladen Melanšek in Franc Kotnik. Irena Jelen ALOJZ KLOVAR: »Veseli smo, da smo že letos dosegli normo za državno prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Malo treme imam, ker ne vem, kako izgledajo takšna tekmovanja, je pa to vsekakor veliko priznanje za naše dosedanje delo in spodbuda za prihodnost. Mislim pa, da bi glede na uspehe, ki jih dosegamo v zadnjem času, lahko bili deležni večje pozornosti članov občinske strelske zveze.« MLADEN MELANŠEK: »Upam, da bomo v Ivangradu dosegli vsaj takšno število krogov kot smo jih v Ljubljani, o uvrstitvi oz. mestu pa niti ne razmišljamo. Upamo le, da se bomo čimbolj oddaljili od zadnjih mest V Žalcu imamo namreč precej zastarelo opremo, poleg tega pa nimamo strelišča za vojaško puško in pravzaprav niti ne mo-remp vaditi tako, kot bi bilo treba pred tekmovanjem na državnem prvenstvu.« Zveza organizacij za tehnično kulturo Celje bo na sejmu ,,Vse za otroka" od 5. do 10. oktobra v'hali Golovec na desetih računalnikih HR 84 prikazala otroške igrice. Ponudili bodo tudi kasete, ki jih bo možno tudi kupiti. Od 8. do 10. novembra pa bodo organizirali prve računalniške dneve, prav tako v hali Golovec, kjer se bodo predstavili proizvajalci računalnikov iz Slovenije in Hrvatske z demonstracijo različnih računalnikov. Organizirali pa bodo tudi seminar za učitelje in ustanovili računalniški klub. jk e bogatejša za dva gostinska ilskem kegljišču. V obnovitev let milijonov dinarjev. Le malo je kmetov, ki so z letošnjim pridelkom krompirja zadovoljni. Vinko Golič iz Gornje vasi pri Preboldu pa je na dvajsetih arih pridelal toliko krompirja, da ga bo lahko tudi nekaj prodal. Jk TVD Partizan Žalec je v okviru taborskih kulturnih dni pripravil kolesarski kriterij za rekreativce in tekmovalce. Poleg domačinov so se kriterija udeležili tudi člani kolesarskih klubov Celje, T. Velenje in Šentjur. Med rekreativci Je zmagal Iztok Melanšek (T. Velenje) drugi je bil Branko Mirnik (Celje), tretji Martin Selovšek (Žalec). Dirke tekmovalcev so se udeležili tudi najboljši slovenski kolesarji, med njimi olimpijec Primož Čerin, ki je tudi zmagal, in Marko Cuderman. Tekmovanje je vodil Zvone Zanoškar, vodja jugoslovanske kolesarske reprezentance. V spretnostni vožnji je zmagal Milan Končnik pred Šamotom Sadnikom in Mihom Joštom. Zaradj vse večjega zanimanja za kolesarjenje se je TVD Partizan Žalec odločil, da ustanovi kolesarski klub; ustanovni sestanek bo 1. oktobra ob 18. uri v restavraciji Nama Žalec. 4k Ob pomanjkanju parkirnega prostora bo tale prometni znak pridobil na veljavi, saj dovoljuje parkiranje dostavnim vozilom za neomejen čas namesto za eno uro. Prva (1.) ura, ki jo dovoljuje, pa je lahko vsaka izmed štiriindvajsetih. FOTOKRONIKA Bife KONGO-TRNAVA Hmezadova delovna organizacija j lokala in sicer za bife v Trnavi in ža obeh objektov so vložili preko def — SODOBNI SIP KMETIJSKI STROJI SO REZULTAT: — hitrega in dinamičnega razvoja — posodobitve in razširitve proizvodnih zmogljivosti — stalne rasti proizvodnje — vključevanja najzahtevnejših tehnoloških rešitev v proizvodni program SIP KMETIJSKI STROJI - VSESTRANSKA OPORA IN POMOČ NAŠEMU KMETU.