200
Zgodovinske reči.
Je H sv. Jeroniiu bil Slovenec?
Sveti Jeronim, ktero gerško ime pomenja to, kar slovensko S veto s, Sveto m ar, Svetoslav, se je rodil okoli leta 346 za cesarja Konstanta v Stridonu današnjem Zdrinju. Staro mesto S tri do n je stalo na meji Panonije in Dalmacije. Mesto so Goti pozneje razdjali. Hieronirn je bil sin bogatih staršev; očetu je bilo ime Eu-sebius, ktero ime to pomenja, kar slovansko: Blagočest.
Že zgodaj je prišel v Rim, da se tam nauči gramatike in retorike. Okoli leta 369 je živel v mestu Augusta Tre-virorum, današnjem Trieru, in se tam pečal z različnimi znanstvenimi preiskavami.   Umeri je leta 420. *)
Da ni bil Rimljan, se prepričamo iz njegovega predgo-
') Obsirniše Bo lian d „Acta Sanctorum", dalje Wetzer in Welte   „Kirchenlexiconu   sub   articulo   Hieronymus.
vora v komentaru preroka Ezehiela, v kterem piše: „Hunc librum etiam linguae meae gen tis d e d itf.
Sedaj se vprašuje, kakošin je bil jezik njegovega roda? Slovanske sporočila od nekdaj pripovedujejo da — slovenski. Sv. Jeronima imajo za početnika gla-golice. To sporočilo so čislali celo v Rimu tako, da je papež Inocenci X. sam se na-nje opiral pisaje: „ut per-vetusta ad nos detulit t r a d i t i o".
Drugi terdijo, da je sv. Jeronim bil Ilir, toraj današnjih Škipetarjev. Novejše odkritja poterdujejo staro mnenje in staro sporočilo. Slavni Šafafik l) sani piše: „Der Urheber der Glagolica war ein schriftkundiger Orientalist. Er schopfte aus dem Phoenicischen und Hebraisch-Samaritanischem die Buchstaben Alef, He, Jod, Tsade, Koph und Schin" itd.
V jugoslovanskih zemljah pa nam v stari dobi nobeden drug učen orientalist ni znan razun sv. Jeronima. Ustmeno sporočilo ima tudi historično dokazivno moč.
Nov dokaz za slovenskost sv. Jeronima prinaša gospod dopisnik „Slovenskega Prijatelja" od 15. aprila 1859 iz Gorice z chiffro X. On iz predgovora k tretjim bukvam razlaganja lista do Efežanov navaja versto: „Quod autem per Tvchicum epistola mittitur, valde ejusdem Epistolae congruit sacramentis .... Tvchicus enim 7?8ileusa in-terpretatur".
Tychicus, kterega je sv. Pavel z listom k Efežanom poslal, je bil rojen Efežan. 2)
Mesto „E p h e s u s" so najpervo posedli Karci in Lelegi (Carii et Leleges), pod Androklom pa so si jo Jonci prisvojili. 3) Po Kroisovi smerti so to mesto dobili Persi, kterim so ga Macedoui prevzeli. Za apostola Pavla je stalo pod rimsko oblastjo, in jezik, kterega so prebivavci govorili, je bil gerški. 4)
Tychicus je bil toraj Gerk, al v gerščini rvj[ix6g ne pomenja ??silens", temoč: „zufallig, vom Glucke her-riihrend, fortuitus, iz korenike: Tvy%av(o, „treffen, erlangen, bekommen , begegnen , geschehen , ereignen" , rv^rj, „was man bekommt, was einen trifft, Geschick, Zufall, Cliick und Ungliick". 5)
Gerško deblo rvyirj išče v sanskritu obliko: tankh tu k h, primeri letiško: ti k t, geschehen.
Gerški pomen toraj svetemu možu ni mogel na umu biti  pri razlagi imena „Tychicus" v „silensa.
Ravno tako ni v škipetarščini, ktera je hči stare ilir-ščine debla tih v pomenu „sileus". Le edina slovenščina pozna tih v pomenu „silens'4. Korenika slovenska tih se ujema s sansk. tuš, silere, tacitum esse, gaudere, (primeri cerkvenoslov. tihota, hilaritas), tušnika, taci-turnus, tušnim, tacite.
Sorodne debla so got.: thahan, silere, thahans, silentium. litovski: t v k a, tranquillitas; iz tih je tudi slov. tešiti, beruhigen; in staropruska: tussnam „tacitum" je tudi sorodna  z deblom tuš.
Ker sanskritski jezični sibilant i se v zendščini glasi kot s in i, 6) in ker so stari Illiri bili soplemeniki Med o v in Per so v, ter iz debel tuš, tyh, thah v zendščini in ilirščini dobimo oblike: tuš, tus, tyš, tys, in toraj: tv(Tix6g, ne pa rvyixog. Iz illirščine toraj tudi ni mogel sv. Jeronim imena Tychicus v pomenu „silensa razlagati. Tudi v hebrajščini in sirokaldajščini ni najti besede tih v pomenu „silensa. Drugi jezici, kakor gerščina, latinščina in, ker je v Trieru živel, menda tudi nemščina, dalje iztočni jezici gori omenjeni pa niso mu bili znani. Sadaj ostane edini jezik starih Pano nov,   ktere  jez tako
v
') Šafafik „Ueber die Heimath des Glagolitismus" stran 7, 13. 2) Paul ad Eph. 6, 21, 22. Acta Apost. 20, 4. 3) Strabon „Geog.u XIV. str. 948. Pausanias Ach. 2. *) Acta Apost. 19. I Corinth. 15, 32. 5) Passow, Griech. Lex. s. v. 6) Bopp »Ver-gleich. Gramm." stran 48.
dolgo bodem za Slovence imel, kakor dolgi mi nasprotniki slednjega   dokaza ne  poderejo. *)
Ker Jeronim sam piše: „Hunc librum (Ezehielem) etiamlinguae meae gen tis dedi", in sporočilo prestave sv. pisma le edini južni Slovani poznajo, tedaj vendar v vseh teh okoliščinah leži dosti verjetnosti, in ni je tako absurdno terditi, da je sv. Jeronim početnik glagolice.
VT komentaru sv. Jeronima k preroku Ezaju se se najde druga beseda, ktera ima slovenski glas. Pri razlagi hebrajske besede ^Zvthon" piše: Zvthon genus est potionis ex frugibus aquaque confectum, et vulgo in Dalmaciae Panoniaeqe provinciis gentili barbaroque sermone appellatur „Sabajura". l)
Kaj je zabaj  druga, kakor pijača iz žabi — zobi?
Zob se ne veli samo oves, temoč zernje naravnost. Tako ima v češčini zob pomen Fruchtkorner, frumentum, fruges, v ruščini zob, Kornerfutter. (Poglej dotične besednjake).
Korenika je zab [a je stariši glasnik kakor o) sansk. d žab, comedere, sorodno je gerško La(3()og, gefrassig. Kakor je iz korenike žer, žel, fressen, postalo pozname-uovanje: želodec, der fressende, in želod, das Fress-bare, tako tudi iz zab, zob, poljski: dziob, Kropf der Vogel, ruski: zob, Magen , in Kropf des Menschen, zob, rostrum, Schnabel, kljun po pravem: zob a j oče orodje. V sansk. se tudi najde noslana oblika džamb, dilacerare, oscitare, s ktero se ujema slov. zebsti (zambsti, zembsti) dilacerare, odkod zomb, zob, zub, dens, Zahn.
Za deblo zab govori serbsk. zob,*) ktero po Vuku 2) ne pomenja samo oves, temoč vsako drugo žito, ktero se konjem daje namesto prave zobi, in ker so v starem svetu najrajši z ječmenom konje pitali, toraj zab, zob tudi ječmen, primeri istersko: žito po dr. Lambelnu v pomenu ^ječmen" iz korenike ž i, nahren. „S a b a j u m" je toraj Zabaj, primeri zastran oblike: lišaj itd., pijača iz žabi, zobi — potio ex frumento, frugibus, der Trank aus Fruchtkornern.
Tudi Ammian Marcellin 3) je zapisal to besedo, in je rekel, da so rimskega cesarja psovavno imenovali „Saba-jarius", ;?Injuriose compellabatur Sabajarius". Est autem Sabaja ex hordeo vel frumento (iz žabi — zobi aus Fruchtkornern) in liquorem conversus pauper-tinus in Illirico potus". Pijačo so toraj napravljali slovenski Pano ni, in pijača z imenom vred je prišla tudi med druge v Illirii stanovajoče narode kakor med Dal-mate itd. 11 liri cu m se tukaj ima zastopiti v administrativnem zmislu. Psovka pa je sopet nastala pri slovenskih Panonih ker oblika „Sabajar", der Sabajabereiter, je slovenska, primeri suffiks ar v nominibus agentiurn: kolar, voglar, sedlar itd. Zavoljo sufFiksa aja pa cerkvenoslov. len za j a itd.
Ko so Rimljani Panonijo podjarmili, so tudi hitro začenjali rimske naselbine po panonskih mestih nasajevati.
S temi naselbinami je tudi prišla sv. keršanska vera v Panonijo, in že na nicejskem cerkvenem zboru leta 325 se imenuje panonski škof.4)
Deželo so vladali predsedniki (praesides), kteri so večidel v Sabarii stanovali. Da so Panonom Rimljani velike dače nalagali, se vidi iz Hvgina. 5) Po Konštantinovi smerti je prišla Panonija pod „Praetorium praefectus 111 i-ricia in je pod tem bila razdeljena v „Panonia prima" s predsednikom v Sabarii, kteri je imel naslov „Per-fecti s si mu s";    dalje   v   „Panonia   secunda",   ktera
*) Nemci  imenujejo   takošen   način   etimologizovanja:   Volkseti-mologiew. *) Hieronim in Esaiam 6,  19. *) Ako bi ne bilo korenike džab — zab — zob,   bi se   v   ruščini in serbšcini zob, Fruchtkorner moglo tudi glasiti zub. 2) Vuk rjecnik s. v. 3) Ammian Marceli., 26, 8. 2.  4) Schoen-wiesner str. 84, 140.   5) Hygin „de Limit." str. 206.
201
je imela predsednika stanovavšega v Sremu z naslovom? „Consularis clarissimus", in v wSavia ripensis-% ktera je imela ,?praefect a", z naslovom wConrector" in je v Sisku stanoval.
Ti gospodje so opravljali civilne zadeve, trije vojvode z naslovom „Duces spectabiles"  pa  vojaške. *)
V" tretjem stoletji so začenjali nemški Kvadje in Markomani Panonijo uznemirovati, in so lepo zemljo tako upustosili, da je sveti Jeronim2) pisal: Duša strepeče pri mislih na razdore naših časov, že več, kakor dvadeset let je, kar se med Carigradom in julskimi planinami rimska kerv preliva: — Skvtio, Tracio, Macedonijo, Dai danijo, Dacio, Thessaliio, Achajo, Epirus, Dalmacio in vse strani Panonije razdira, požira, in plenuje; Goth, Sarmat, Kvad, Alan, Hun, Vandal in Markoman.
Tako se je Panonija zlo pokončala, in še bolje, ko so o sredini petega stoletja divji Hun i v njo privihreli pod svojim kervoželjnim Attilom. Pod njim so se podirale lepe panonsko-slovenske mesta: Hemona, Siscia, Sabaria, Petovio, Solva itd., in množica prebivavcov je bilo pokončanih.
D. Terstenjak.
') Notit. Dign.   Imperii  oriental.    3) Hieronimus   „Epist.   ad Heliodorum".
233
Zgodovinske reči.
Je li sv. Jeronim bil Slovenec?
(Konec. *) Po smerti Attilovi leta 453, toraj 13 let po Jeronimovi smerti, so iztočni Goti Panonijo podjarmili. Da še so ge za časov gotskih v Pa n on i i našli stari prebivavci, se vidi iz pisma kralja Teodorika wna vse vPanonii prebivajoče Rimljane in Barbare" (glej pismo pri Cassiodoru V ar. III, 23), v kterem še govori od pervih prebivavcov — „antiqui Barbari", kteri so si dekleta rimskega pokolenja za žene jemali.
Da je narodnost Panonov pod jarmom gotskim dosti terpela, se lahko vidi. Iztočni Goti so pod Teodo-rikom se podali v Italijo, in okoli leta 500 po Krist. jo obsedejo Longobardi. Leta 568 so Longobardi odšli v Italijo. Tudi v ti dobi še so mogli po panonskih gorah in planinah živeti Slovenci, ker, kakor Paul Diakon piše, je usmiljena ženka slovenska otela plemiča longobardskega Leupihesa smerti glada (Paul Diak. 38, 4 primeri tudi mojo zgodovinsko drobtinico ^Usmiljena Slovenka" v rNovicah4f leta 1857 str. 394). Longobardi so se samo zderževali 42 let v Panonii, in so, ,ko so se bili v Italijo podali, opustošeno zemljo pustili svojim prijateljem Avarom ali Obrom (glej Georg Raven na 41, 14. Gregor Turon. 4, 29. Manuert Germ. 3. Th. str. 641).
Kar je bilo še rimskega in panonsko-sloven-skega življa v Panonii najti, so Obri do celega pokončali, al tudi njim je ura odbila, in iz zatatranskih krajin pridejo spet nove slovanske plemena, in sicer Horvatov pod 5 knežkimi brati: Klukasom, Lobelom, Kose n coni, Muh lom in Hervatom, kteri so leta 634 do 638 vso panonsko pokrajino od Dunaja do jadranskega morja obsedli. Betve teh novih naselbenikov so se razprostirale gori po Muri in Dravi do virov rečic Ščavnice in Pesnice po haložkih bregovih in horvatskem Zagorji, po bregu Sotle in po najskrajnih krajih Do-lenskega. Porinili sojo v Istrijo in Liburnijo, po otocih ilirskega arhipela, in po Dalmacii, Ceni o gori, Albanii, Hercegovini in Bosni (glej Šafarik 55Šlaw. Alterth. II, V. Abschnitt str. 277 itd.).
Panonija je po takem sopet dobila slovanske prebivavce; ali Slovani še so tudi obljudili pokrajine, v kterih v starih časih niso Slovenci prebivali, kakor: Japudijo, Istrijo, Liburnijo, Dalmacijo, staro Ilirijo, del Epira, Dardanio, Moesio, zemljo ISkordiskov, kamor so leta 620 — 630 Serbi naselili bili (glej Engel „Geschichte von Serbien" 153).
Da je med tem 400 letnim preseljevanjem keršanska vera, ktera je za sv. Jeronima že tako lepo cvetela, se zgubiti mogla, se lahko zapopade. Tako je tudi padlo domače cerkveno slovstvo in pismenstvo, in ostale še so komaj čerke in sporočilo tega pismenstva. Brez dvombe še so pri edini ali drugi cerkvi duhovniki varovali domačo svetinjo, in ko so na novo prišli severni Horvati in se pokristjanili, so te čerke spet oživele.
Staroslovenski prebivavci v Panonii, kterih gotovo ni dosti dosti bilo, so se stopili z novoslovanskimi — horvat-skimi, — in ta okoliščina nam razjasnuje prikazen, zakaj v spisih učencov svetega Kirilla nahajamo panonizme, to je, slovenizme, in zakaj vlada v tako imenovanih fri-žinskih spomenicih zmes horvaškega in korotansko-slovenskega jezika.
Med tem preseljevanjem narodov, med tem pobojevanjem
*) Po neljubi naključbi zakasnjen.                                      Vred.
in plenjenjem so tudi pervi prebivavci — slovenski N o r e n c i, pozneje znani pod imenom: Kranjci, Korošci in Stirčani zgubili luč sv. kerščanske vere, — akoravno ne prebivavci večjih mest in tergov, v kterih so v večini živeli Rimljani ali pa polatinčeni Slovenci, — saj vendar prebivavci planinskega sveta norenskega, in ko so Huni in A vari te mesta razdjali bili, je padla poslednja bramba keršanstva. Zato so imeli solnogradčki misijonarji posla zadosti po korotanski Vojvodini sv. keršansko vero razširjevati. Korotanski Slovenci, to je, prebivavci gorenskega Kranjskega, Koroškega in srednje- in gornje Stajarskega, ktere so pozneje podjarmili Franki in Bavarci; so tedaj pravi nasledniki starih slovenskih Norencov in Panonov. Znamenita je ta prikazen, da pri teh Slovanih ne najdemo besed slav in slava, — dvomim tudi, ako je beseda slavo slovenska, ker je G o renči iu Korošci ne poznajo.
Iz korenike sru, slu rrsansk. cru, slovenski jezik le pozna besedo: sluh z izpeljanci: slušati, služiti itd. *)
Zato tudi ne nahajamo po celem Gorenskem in Korotanskem osebnih imen na slav in nobene vasi ali kraja na slavci, slavje; nasproti med Sčavnico in Pesnico, kjer so prebivavci naslednjiki iz severa prišlih Horvatov, je več občin z imenom: Bo d is lave i, Radoslavci, Okoslavci itd.
V nobeni stari listini ni najti, da bi kter star koro-tansk Slovenec imel pritiklino slav.
Nahajamo sicer Hotemare, Lutomare, al nobenega Hoteslava in Lutoslava. Po Gorenskem, Koroškem in gornjem Stajarskem nahajamo vasi in gore: Radmerje, Lutomerje i. t. d. al nikjer Rado-slavje, Lutoslavje itd.
Tudi na rimsko-slovenskih kamnih so Atemeri — Hotemer, Lutumari, Mogimari, Mac em ar i itd., al ne: Ateslavov, Mogislavov, Maceslavov. Mar, mer, mir v imenih MogiraarziMojmar, Lu-tumar, Vi to mar, Rado mer, Hotimer pomenja to, kar slav, iz korenike mar lat. mor v reduplikovani me — mor, gotski: mer v kompositih: vaila-mers, evcprjfiog vvohlberufen, vvohlgepriesen, m e r j a n, verkiindigen, usmerjan, bekanntmachen, starovisoko-nemški: m ari, memora-bilis, illustris, clarus, famosus, conspicuus, slov. marn farna, gloria, fabula. Učeni Miklošič (glej rBeitras;e zur vergleich. Sprachforschung", III. Heft, 1858, str. 288) je mar, mer, mir skoz „nomen habens" z= slav prestavil Častiti dopisnik M. V. „Glasnika" od 15. aprila 1. L toraj nima prav, ako terdi, da je slov. mar'n iz nemške „mahrea izposojeno. Ta beseda je obče indogermansko, ali bolje arjansko blago. Na Štirskem se mar in mer čuje nikdar pa mir, primeri Godemari, vas v fari male Ne-dele, Vitomarci, vas v fari sv. Andraša, Vlastomerci, vas v negorski fari, Lutmerje, vas v frajhamski fari, Radmerje, vas v ksaverski fari blizo Gornjega grada itd. Tudi pri polabskih Slovanih se najde: Vladimar, Lu-tumar, Godemar itd. Zato Kranjec in Korošec v starih časih nista poznala ganetišnega poznamovanja — Slovenec = distineta loquela preditus, nasproti pozuameno-vanji: Nemec.
Sklenem ta svoj članek z željo, da bi tukaj sprožene misli kritični jeziko- in zgodovinoslovci dalje izpeljevali.
Davorin Terstenjak.
*) Na severni strani Pohorja v posavski fari sem cul sernovati v pomena kremljati, govoriti!! Bi se smelo misliti na latinsko ser m o? Mislim da!                                              Pis.