127. številka. Ljubljana, nedeljo 6. junija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman zaavstro-ogerskedeželeza celo leto 16 gl., za pol leta 8 A Si cotrt leta 4 pd. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom m računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tolik« več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih šol.ih in M dijake velja inihn« cena in sicer: Za Ljubljano M četrt leta 2 gld. BO kr., po pošti preiemnn za četrt leta 3 gold. - Za oznanila so plačuje od četinstopue petit-vrste 6 kr.? 6e se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. ;i ..gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej bili. Nehajte nam z neumnimi frazami! Ljubljanski Nemci in nemškutarji so se bili zbrali v četrtek večer v kazini na pojedino svojemu županu g. Laschanu na čast. Pri tej priliki so, kakor beremo v „Laibacher Ztg." (ki je sicer uradni list, ali kot Bamberg-Suppantscbitschev organ tudi nemškutarskej stranki za glasilo služi) govorili naši Nemci tudi več političnih govorov, ko so bili tako mej sobo j Schrev poleg Supana, Supan poleg Keesbacherja itd. „L. Z." zdaj to govorjeno pa še skozi okno ven pove in to bil glavni namen. Beremo na primer, da je g. Kalten-egger dvakrat govoril. V drugem govoru je napil, kakor „L. Ztg." poroča „ideji sprave, zmernosti in promišljenosti v političnem boji, ter svoje upanje izrekal, da bodo zastopniki liberalne stranke na Kranjskem, kakor so to dozdaj zmirom storili, tudi zanaprej kjer koli se z reprezentanti druge stranke k •kupnemu posvetovanju snidejo, te kreposti političnega življenja kot zvezde voditeljice ohranili pred očmi." Besede: „sprava", „zmernost" so prav lepe, radi jih slišimo tudi mi, udje narodne stranke. Ali iz ust Kalteneggerjevih in kazinskih njegovih tovarišev nas te take besede le v nevoljo spraviti morejo, ker vemo iz izkušnje, da so hinavske, da so prazne, da so le besede, katerih dejanja Kalteneg-gerja in tovarišev pobijajo in grdo na laž stavkajo. Radi slišimo besede „sprava in „zmernost" od pravičnih mož, ali ne maramo jih slišati od tistega Kalteneggerja, ki je, da si pridošli tujec in ne sin našega roda, povsod mej prvimi agitatorji in političnimi rovarji bil, I Ruski pesnik Puškin. (Spisal .1 a D k o 1) a b n i k.) Aleksander Sergejevič Puškin rodil se je 26. maja (7. junija) 1799. 1. v „beJej Moskvi". — Rodovina njegova je zelo stara. — Uže za časa Ivana Silnega se Puškini imenujejo. Po svojej materi pa je bil ahikanskega plemena. Jeden njegovih pradedov od materine strani prišel je namreč kot suženj iz Afrike v Carigrad. Tam ga je kupil poslanec Petra Velikega, ter svojemu carju poklonil. Peter ga je dal odgojiti in nazadnje postal je bivši suženj general, ter še le mej vlado carice Katarine II. umrl. — V žilah našega pesnika tekla je torej deloma tudi afrikanska kri in Puškin se je mnogokrat na to pozival, ako je hotel kakov Čin opravičiti. Prva odgoja Puškinova vršila se je na takrat navadni način. Najprej se je z otrokom kjer je šlo zoper naš narod in njega narodne želje. Kako se predrzne tisti Kaltenegger o „spravi" govoriti, ki je komaj pred malo tedni v mestnem zboru glasoval še za nesramno peticijo zoper uvedenje našega jezika v naše šole; ki je še pri zadnjih volitvah kakor prej zmirom po hišah lazil in starce |na volitev svojih presiral; ki je kot deželni glavar deželno hišo, v katerej ima stanovanje zastonj, zlorabil za zbirališče strankarskih agitatorjev zoper veČino te dežele; ki je komaj, da je s Hočevarjevimi sredstvi dobljeno večino imel, iz deželnih uradov slovenski jezik brez pravice kar brez sklepa deželnega zbora izbacnil; ki je vselej in povsod glasoval za vse predloge, ki so merili na škodovanje naše narodnosti; ki je s kratka, vselej in povsod le s prazno besedo in hlinje-nim prijaznim licem spravo na jezik jemal, dejansko pa z največjo energijo za nespravo delal. Reči, da so kranjski nemškutarji in Nemci ali ustavoverci, kolikor jih je, „dozdaj zmirom" sprav\jivi in „zmerni" bili, to se vendar pravi nas za otroke imeti, katerim se lahko kakova šaljiva naveže za istino, ali pa se pravi nas zasmehovati. Jedno in drugo naj bi g. Kalten-egger uže enkrat opustil, kajti njogovej besedi sploh nij čisto nobene vere več pri večini naše dežele in je ne bode. Če on le zine, je uže hujskanje in o spravi nij govora; to zabranjuje njegova dejanjska preteklost. Na prazne besede niti jud ne da nič, zaveznik nemškdi liberalcev. \Yashington Irving nekje v svojih drobnih spisih opaža, da nij nihče tako konservativen za javni red in mir zavzet,-boju neprijazen in za spravo vnet, kakor tisti, ki si je s sumlji- kakn Francozinja ukvarjala, in ko je nekoliko odrasel, nadomestil jo je „inons:eur" francoski „OUćbitel* v Rusiji tačas navaden. — Ker so torej Puškina Francozi otlgojevali, se ne smemo čuditi, da se je celo Francoza počutil. Čital je mnogo, toda le francoske knjige. — Pripoveduje se, da je s svojim 11, letom skoraj vso francosko literaturo poznal. L. 1811 prišel je v licej, ki se je bil ustanovil v mestu „Carskoje Selo". Ta zavod se lebko primerja tistej „Karlsschule", v katerej se je mladi Nemec Schiller odgojeval, in v katerej je uže osnutke svojih prvih del na-pravljal. Oba zavoda imela sta namen, mlade plemenitaše in sinove častnikov odgojevati za višjo državno službo. — Vendar se ruski zavod v tem odlikuje, da osnova nij bila povsem tako strogo vojaška, kakor v nemškem, nego da so imeli gojenci mnogo prostosti, ter da se je tudi za negovanje prijateljstva mej njimi zelo skrbelo. Puškin je našel nmogo prijateljev, in ti vimi sredstvi nagrabil dovolj premoženja in ga uživati hoče tako, da bi ga drugi pri miru pustili, zlasti da bi se oni ne pritoževali in ne prodajali sitnosti, katere je on obral in ogoljufal. Taki so tudi naši nemškutarji. Kadar so nas na tla vrgli in nam na prsih kleče, pravijo: zdaj pa mir; s krivicami in zvijačami so dobili večino v deželni zbor, pa nam pravijo: zdaj pa tiho bodite, vi vrženi, in to je sprava; iz vseh šol so nam naš jc.ik izvrgli, v uradih ga zaničujejo, naše domače profesorje so po tujem svetu zdenuncirali in zintrigirali, pa hočejo zdaj trditi, da so „zmirom zmerni" bili in da je na podlogi tega „sprava" mogoča! Zdaj bi bili za „status quou, da, za nekaj časa, da se odpočijejo, potem bi se davljenje od novega začelo .... Nehajte nam uže vendar enkrat s temi svojimi neumnimi frazami! Z de j anj i je treba spravljivost pokazati in s pravičnostjo. Da pa Kalteneggerji te nijso v istini niti zmožni, znamo vsi. Zato bode g. Knltenegger tačas najboljši dokaz svoje „sprave" in zmernosti dal, kadar bodo našo deželo s hrbtom pogledal, kateri dan bodemo blagoslavljali, ker brez dvombe bomo tačas bliže sprave nego smo zdaj, dokler on ruje pri nas. Cesar v Pragi. Četrtek popoludne je cesar obiskal mesto Karlin, kjer sta ga pozdravila okrajni glavar in župan. Županu je cesar na pozdrav odgovoril: „Jsem pfesvedčen o vernosti te avzda-vam Vam vfely dik za uvitiini Vaše." Cesar se je peljal potem skozi velike kraljeve ulice in se je ustavil pred mestno hišo, kjer so ga čakali učiteljski zbori, dijaki in učenke v belih so ga upozorili na domaČe, na rusko slovstvo. Prijatelji so „Francoza" zopet v to, kur je bil po rojstvu, v Kusa izpremenili. Začel je pridno čitati DerMvinn, Žukovskega, Bat-juškovega itd. Začel pa je tudi ruske pesni pisati. Meseca junija 1. 1-S 14 je objavil „Vestnik Evropi" petero njegovih prvencev. Tudi drugi časniki so začeli njegove pesni prinašati ia hitro so ga v daljnih krogih poznali. Za razširjevanje njegovega imena je tudi pridno ravnatelj onega liceja A. N. Tui-genjev delal. On je namreč hitro spoznal Puškinovo nadarjenost, ter je tudi pri vsakej priliki na svojega izvrstnega gojenca upozo-roval. Tako se je P. seznanil z mnogimi odličnimi pesniki na pr. z Deržavinom in Karam-zinom. Ta slavna moža sta ga spodbujala, ter mu prigovarjala, naj se le na dalje pridno z muzami peča. Pet let trajala je odgoja Puškinova v lice;!. Ko je leta 1817 ta zavod zapustil, dobil je takoj služko v ministerstvu za vnauje Stremavr in Iforst. Vendar trdi rečeni list, da se bodo premembe zvršile Se le po končanih deželnih zborih. Potrjuje se. da se bode Volna Krajina v kratkem združila s Hrvatsko in Slavonijo Ko je te dni fcgm. baron Filipović potoval po slavonskej granici, odgovoril je na svečani pozdrav v Okučanah: „Veseli me, da vam morem naznaniti, da se bode Krajina skoraj združila s Hrvatsko in Slavonijo in kmalu boste volili zastopnike v sabor". V n it n f <> držnve. V v«hodiiJ«\f RiimellJI močno in dobro napreduje ideja združenja „vshodnje Rumelije" z Bolgarijo. Knez Vogorides potuje v Carigrad in vrnil se ne bode tri mesece v Filipopelj. Mej tem časom, — tako se poroča „P. C." — pa se bode mnogo zgodilo za združenje obeh dežel, tako, da se Vogoridesu ne bo treba vračati, da pa bode Btopil na čelo tačas uže avtonomne Makedonije, kjer živi poleg 600.000 Bolgarov na polovico meuj Turkov in Grkov. O knezu Vogoridesu denes vsi, ki ga poznajo, drugače sodijo in pravijo, da je velik in nebojazljiv prijatelj Bolgarom, kar spričuje to, da je v vednih prepirkah se Stambulom. Turški sultan angleškega izrednega poslanika Goschena nij sprejel in sicer na svet Mahmud Nedima in Osman paše. Mahmud je dejal sultanu, da stoji dober se svojo glavo, da več nego jedna evropska vlada to odobruje, ako Turčija varuje svojo avtoriteto nasproti angleškemu izrednemu poslaniku. Osman paša pa je dejal, da odvrača od sebe vsako odgovornost glede" tega, kaj da prične armada turška, ako se vznemiriljoča vest o ponižanji sultana pred angleškim poslanikom hitro ne ovrže. Arabci so se baje uprli zoper stambul-skega sultana. Upor raste okolo Bagdada. Angleški parniki uže več ne upajo po Tigrisu voziti, ker so Arabci bregove ob reki utrdili. Guvernera v Bagdadu in Basorahu ne moreta ničesar zoper storiti. Arabci so namreč s turškim vladanjem nezadovoljni in zahtevajo samo vlade pod angleškim varstvom. Turčija je poslala Svmkega guvernerja Izzet pašo upornike ukrotit 8 6000 možmi. Dne 2. junija je komisija 2!erih pruskega deželnega zbora zavrgla s 13 glasovi zoper 8 glasov celi prvi člen Bismarkove nove cerkvene predloge. Ta člen določuje o pred-vzgojenji duhovnikov in ima v sebi določbo, da bi vlada lehko od duhovenskih služeb podila proč take duhovnike, ki nijso v Nemčiji hodili v šolo. Komisija je spoznala, da ta določba še poostruje majevske zakone, ki vladi ne dajejo te pravice, in je potem ves člen zavrgla. Na Pruskem stoji zdaj, kakor smo uže povedali, praznih 1000 duhovenskih katoliških služb. Domače stvari. — (Ljubljanska čitalnica) je v odboru sklenila slovesno praznovati ta mesec lOOOletnico Metodovega slovanskega cerkvenega jezika. — (Ljubljansko strelsko društvo) napravi denes g. dež. predsedniku Winklerju na čast slovesno streljanje, pri katerem igra vojaška godba polka Hess. — („Sokolski" večer) je denes v čitalniškej restavraciji. — (Volitev v deželni zbor goriški.) Dne* 3. t. m. je bil v deželni zbor goriSki voljen namesto g. Winklerja župan Bovški g. M. Janko s 87 od 139 glasov. — (Umrl) je, kakor smo ravno slišali, okrajni sodnik v Kamniku g. Klauser. — (Potres.) Iz Dolenjega Logatca se nam 4. jun. piše: Denes zjutraj ob 6. uri 36 min. je bil tukaj čutiti mofan potres. — (Imenovanje.) Ljubljančan gosp. Josip Skrbeč je imenovan davkarskim ofici-jalom v Višegradu. — (G. dež. šolski nadzornik Gnad) prišel je iz Trsta v Ljubljano, kjer uže nekoliko dni nadzoruje uk po ljubljanskih srednjih šolah. Čuje se, da namerava še dalje časa tukaj ostati. Kako more ta mož, sicer baje pošten, ali vendar trd Nemec in slovanščine nevešč, pri nas res z razumljen jem in kacim vspehom šole nadzorovati, to je čudno. — (Narodne peče.) Piše se nam: 8 posebnim veseljem smo pri procesijah na Sv. Ilešnjega Telesa dan in zadnjo nedeljo opazovali, da so naša slovenska dekleta in tudi mlajše žene spet bolj začele nositi krasne narodne peče. Osobito pod spodnješišenskim in viškim banderom videli smo cele vrste prekrasnih peč ter se spet uverili, da našim lepim dekletom nobedna obleka tako dobro ne stoji, kakor peča. Želeti bi bilo, da bi se ta noša vsaj za velike praznike spet uvedla. — (Glasbena Matica.) Pri zadnjem občnem zboru bo bili voljeni v odbor „Glasbene Matice" gg.: Franc Ravnihar, predsednik ; Fr. Drenik, podpredsednik; Fel. Stegnar, blagajnik; V. Valenta, tajnik; Jos. Majer, arhivar. Odborniki v Ljubljani gg.: dr. Karel Bleiweis, Anton Forster, P. Angelik Hribar, Fr. Hlavka, A. Nedved, J. Oblak, dr. J. Stare, Drag. Žagar. Vnanji odborniki gg.: Ditrih And. v Vipavi, Feigelj Danilo v Tolminu, Gerbic Franjo v Cerknici, Hribar Anton v Gorici, dr. Benjamin I pa vic v Gradci, Josip Nolli v Milanu, Šušteršič Matija v Krškem. — Glasbena Matica bode izdajala v žepnem formatu po posameznih glasovih take pesni, ki se posebno prilegajo čitalnicam in pevskim društvom. krilih. TU ga je teški pozdravil vodja višjih čeških realnih šol g. Pavliček. Tudi cesar je odgovoril češki. Dejal je, da ga je veselilo, ko je čul, da se v šolah posebno pazi na nravno odgojo in ljubezen do domovine. Cesar je poslušal tudi predavanja posamnih profesorjev, potem pa se je peljal v delniško strojarno. Delavci v tej Btrojarni ao ga pozdravili z gromovitimi „slava"! Isto tako je pohodil tudi praško delniško strojarno. Povsod je bil sijajno in navdušeno sprejeman. Zvečer bi cesar imel iti v nemško gledišče; to je bilo uže do vrha natlačeno, kar pride glas, da cesar ne bo gledišča obiskal vsled smrti ruske cesarice. Razen uže omenjene politične izjave cesarjeve JireČku, ko je cesar pohvalil zdanji državni zbor, katerega so nemški ustavoverci tako silno grajali, — rekel je cesar tudi Čehu Zeithammru kot deželnemu odborniku: „Nedavno Brno se videli na Dunaji, zdaj pa se tu začne deželni zbor, želim da bi vaša delavnost v njem bila vspešna." O cesarjevem pohodu piše „ P o 1 i t i k ■ : „Cesarjeva navzočnost v Pragi daje sijajno zaupnico nameram grofa Taaffeja. Njegove namere je cesar potrdil s tem, da je v polnem številu v dvornej palači zbranemu češkemu plemstvu dejal: Bodite složni! Cesar je s tem potrdil in odobril Taaffej evo kompromisno politiko. In zato, ker tudi nemško prebivalstvo cesarja tako navdušeno pozdravlja, ne more se o kakej političnej razburjenosti govoriti, nego sledi iz tega, da tudi nemško prebivalstvo odobruje politiko grofa Taaffeja. „Politik" ponuja roko v sporazumljenje. Tudi magjarski Časniki „Ellenor", „Hon", „Egyetertes" priznavajo veliki politični pomen tega cesarjevega bivanja v Pragi. Poslednji pravi: „Gotovo je, da je cesar zdaj sam stopil mej prepirajoče sestran-ke. Politiko Taaffejevo je naravnost cesarski dvor oživil in cesarjevo potovanje dokazuje, kako močno ima cesar osoben interes za to, da se vzdrži zdanje vlade politika. Politični razgled. IVotrtaiiJe fležele. V Ljubljani 5. junija. Kakor „N. fr. Pr.u hoče vedeti, začel je minister Taaffe dogovore z necimi osobami višjega uradništva in s Poljaki, da dopolni mi-nisterstvo, ia katerega baje da vendar izstopita zadeve, akoravno je bil komaj 18 let star. Njegove pesmi, pa tudi njegova stara rodovina, uvedle so ga v prve peterburgske dvorane. V vsako odlično družbo je imel pristop, ter tako rano poskusil vse prijetnosti in neprijetnosti, ki jih v salonu nahajamo. Pa tudi v drugem svojem življenji bil je popolnem prost ter se brez mere udal vsakovrstnej zabavi. Prišlo je tako daleč, da so se njegovi znanci začeli zanj bati, ker so bili prepričani, da ga mora njegovo življenje telesno in duševno pogubiti. Pa ljubezen do pesnikovanja bila je pri Puškinu prevelika, da bi se jej popolnem mogel odreči. — Zato ga vse zabave nijso motile, ampak delal je pridno, ter uže 1» ta 1818. v društvu „Arzamas" prvo svojo večjo pesen čital. Ta izdelek je romantična pripo-vest: „Ruslan i Ljudmila". Podlaga tej pesni so ljudske pravljice, in Puškin je zajemal iz Obilice prekrasnih pripovedek, ki se oklepajo Kieva, ko si je snov za svojo pesen izbral. Knez Ruslan se je oženil z Ljudmilo, | milo hčerko kijevskega vladarja Vladimira. Zvečer po poroki je nastala silna burja. Blisk in grom ustrahujeta vse in v tej občnej omotici izgine tudi Ljudmila. Ko se je zopet vse pomirilo, nje nikjer najti ne morejo. V svojej tugi obljubi oče tistemu, ki mu hčer nazaj dovede, njeno roko in polovico svojega kraljestva. Čvetero hrabrili junakov, namreč: Ruslan, junaški Rogdaj, prekanjeni Falstav in hotljivi Ratmir, gredo carevne iskat. Pred vsem pa se iz ljubosumnosti mej soboj bojujejo. Tako premaga Rogdaj Falstava; toda ta si zopet opomore, pa ne išče nadalje Ljudmile. Nasvetovala mu je namreč neka čarovnica, naj ide na svoj grad, ter naj tam čaka. da zanj čas pride. Ruslan premaga Rogdaja tet njegovo truplo v vodo vrže. Ratmir pa se hitro pri nekej kra-sotici zamudi ter tam ostane. Tako torej Ruslan sam svojo Ljudmilo išče ter končno zve, da J jo je pritlikavec Črnemor odpeljal. Pritlikavca pa neki le s tem premagati more, da mu ruse odreže. Po dolgem iskanji pride na zadnje pred grad, v katerem je Črnemor njegovo ženo zaprto imel. Hud boj se vname mej tekmecema in le po dolgem bojevanji Ruslan pritlikavca na tla vrže, ter mu ruse odreže. Tako si je sicer pot do svoje Ljudmile oprostil, toda ko do nje pride, najde jo v trdnem spanji, iz katerega nje nij mogel prebuditi. Posadi jo torej pred se na konja in hajd proti Kievu nazaj! Po dalnjem potovanji pride v hladno senco in utrujen se ustavi ter zaspi. V tem hipu privabi čarobnica Falstava, ta ubije spečega Ruslana ter ide z Ljudmilo v Kiev. Ko tje pride, so ga sicer z veseljem sprejeli, a bili so vendar vsi otožni, ker jo nikdo iz spanja prebuditi nij mogel. Tako je nekaj časa preteklo, kar pred mesto krdelo Pečenegov prihruje ter ga začne oblegovati. Nekega dne napravijo PeČenegi silen napad na mesto, in gotovo bi bili branilce premagali, Po odborovem sklepu izšle bodo na leto 4 pole, na vsakej poli do 10 pesnij, torej na 4 polah do 40 pesnij. Ako se posreči to izdanje nadaljevati, potem bode narastlo pevsko gradivo vsako leto za 40 pesnij, katere bodo lično, korektno in v iako primernej obliki za nizko ceno na razpolaganje. Ena pola (en glas) z 10 pesnimi obsegajoča 10 strani bode veljala 15 kr. Čveterospev ene pole tedaj 60 kr. Naročnina na 4 pole s 40 pesnimi po posameznik glasih ali kvartetih bo torej 2 gld. 40 kr. Društveniki do-bodo te pole brezplačno. Neudje dobodo jih po gori omenjenej ceni, ako se naroče na vse 4 pole, ki bodo izšle za eno leto, ter naročnino nakažejo sedanjemu blagajniku g. Feliksu Ste-gnarju. Razumljivo je, da si naroče lehko pevska društva ali čitalnice, kakor tudi vsak drugi toliko pol „glasov", kolikor jih potrebuje ali želi. Prva pola je dodelana. Ravnokar se bode razposlala članom. Ob enem dobo društveniki tudi „konce rt no kadriljo" od dr. Benj. Ipavca. Društvenina pri „Glasbenej Matici" je 2 gld. na Teto. Novim članom se da za 6 gld. i— v se, kar je društvo do I. 1879 izdalo. Pevska društva, čitalnice in sploh prijatelji narodne glasbe in petja se vabijo, da pristopijo. — (Cesar) je pogorelcem v Dobravcah v mariborskem okraji daroval 1000 goldinarjev podpore. — (Obletni shod družbe sv. Vin-cencija v Ljubljani) preteklo nedeljo, katerega je počastil tudi g. knez in škof dr. Jan. Zl. Pogačar s svojo pričujočnostjo in govorom, je zopet razodel veliko in prekoristno delavnost te dobrodelne, ubožne ljudi podpirajoče družbe v obeh konferencah. Opomnimo naj zdaj samo, k— piše „Danica" — da konferenca sv. Jakopa je izdala letos za razne reveže 1484 gld. poldrugi sto gld. več kot lansko leto. Za prihodke pa se jej večkrat hudo gdi. Naj bi se dobrotniki blagovoljno ozirali na njo, kajti potreb in revežev je čedalje več. Darovi se lehko oddajajo pri g. predsedniku proštu dr. Jarcu, ali tudi pri uredništvu „Danice". Družba podpira tudi take reveže z dežele, ki sicer do mestne podpore nemaj o pravice; torej toliko bolj tudi dobrotniki z dežele pravo zadenejo, ako se na naio družbo ozirajo. — (Ubežentat.) Iz sodnijskega zapora v Ribnici je ušel 2 1 let ni Martin Mihelič iz Grdega dola; zaprt je bil zavoljo tatvine in ropa. — (Tatovje v cer k v i.) V Jurklošter-sko farno cerkev so vlomili roparji, odprli ta-bernakelj, presv. Rešnje telo raztrosili, polomili monstranco, pred korom na tla postavili in da jih od zadaj ne prime neki čuden črn vitez, ki je branilcem zelo pomagal Pečenege popolnem odpoditi. Kdo je bil ta Čuden vitez? Veliko je bilo veselje vseh, ko so v njem spoznali Ruslana. Puščavnik ga je namreč iz omotice vzbudil, ter mu tudi dal čarodej no paličico, s katero je Ljudmilo iz spanja prebudil. Tako nta. bila ljubimca zopet združena, ter tudi Falstavu njegovo izdajavsko delovanje odpustila. Pip in, prvak mej ruskimi kritiki, pravi, da se je v tej pesni prvikrat prav ruska snov obdelovala. Zato pa so jo tudi vsi, katerim jo za narodni napredek, entuziastično sprejeli. Občudovali so posebno to, da je P. po novem poti in po novih zakonih, koje si je še le sum ustvarjal, in koje so se ruskemu življu dosti bolje prilagale, tako dovršeno pisal. Drugače pa so pesen sprejeli čestilci sta-iega klasicizma. Njim se je pesnik, ki je tako iz darilnika pri velikem altarji nekaj drobiža vropali. Graščinska vrata so z drogom zavezali. Okrogloličen mož, kakih 30 let star, hodil je ove dni okolo cerkve in po graščini ter z obvezano roko beračil, ter menda izvohal kako se v cerkev vlomi. — (Toča in po voden j.) V ptujskem okraji je 16 srenj toča zadela in 10 srenj po-vodenj poškodila, posebno ob Pesnici — (Nečloveška mati) MagdalenaZor-kova v Dobrovcah marib. okraja je svoje ne zakonsko dete v gozdu v muh 25. t. m. zakopala. Neka stara ženica je dete po naključni še živo drugi dan našla. Mati je svoje hudodelstvo obstala. Njena mati je vdova in slednjič do tal pogorela. — (Roparji in tatovi.) Piše se iz Podčetrtka na slovenskem Štajerji: Odkar glasoviti U uz a j svoje zlobno rokodelstvo tako srečno doprnaša, da mu ta posel nikdo vstaviti ne more, popade vsacega strah in groza, ko le njegovo ime čuje. Resnica je pa, da njegovi grdobni tovariši mnogo tatvine na nje gov račun doprinesejo. V Kozjanskem okraji se večkrat čuje, da so tatovi tu pa tam vlomili in razne reči odnesli, in po navadi je Guzaj kriv. Tudi v Imenjem so v začetku aprila t. 1. tamošnjega trgovca po noči taki nepotrebni gostje obiskali in soboj nesli razne robe, slanine, kave itd. tudi nekaj denarja v v vrednosti 700 gld. Potegnili so tako srečno, da se dolgo nij dalo nobenega sledu najti. Marljivosti in trudu Podčetrtskih žandarjev se je pretećeni teden posrečilo, tatinsko gnezdo iztakniti. Dva tata z ukradeno robo obložena so prignali v Četrtek zgodaj v jutro; kajti celo noč so iskali ukradene reči, pa jih nijso mogli najti, ne na dilah, ne v hlevih, ne v kleteh; na zadnje so začeli z bodali po listji iskati; in res — kmalu zadene eden na škrinjo — in v tem trenutku zavpije žena jednega tatu: „Jezus Marija!" Škrinja je bila polna nakradenega blaga. Dne 6. maja popoludne* so ju uklonjena k sodniji v Kozje odgnali. Na hrbtu je nosil vsak tat mavho ukradenega blaga. Videti jih je bilo, kakor da bi Kočevarji fige in pomeranče prodavali. — Zasačena ptiča sta posestnika v Birstanji, ki sta še dosti premožna. Kradla nijsta iz potrebe, ampak iz navade. Gotovo imata še več tovarišev. — (Puškin.) Jutri dne 7. t. m. bodo Rusi v Moskvi odkrili velikansk spomenik Puškinu, zato smo tudi mi denes v „ listku" uvrstili životopis tega ruskega pesnika, kateri životopis hočemo nadaljevati in končati v dveh brezobzirno s njihovimi pravili ravnal kar „stu-dil". Surovost se jim je zdelo to, da se je drznil v pripovedovanje satirične napade, posebno na tedanje slovstvene velikane vpletati. Povsem pa so P. in njegovo pesen zategadelj zavrgli, ker je v njej vladala romantika. Ro mantika pa so imeli takrat uže za zarotnika in zato je policija tudi P.—a začela strogo opazovati. Posebno, ker je zvedela policija o njegovej ognjevito srditej odi „Bodalo", so za čeli take pesni loviti. P. se je prav lehkomi-šljeno obnašal in zato se je generalnemu guvernerju Miloradoviču posrečilo, da je dobil prepis njegove ode .Svoboda". Nasledek bila bi skoro — Sibirija. Le prizadevanje Puškinovih prijateljev, posebno Karatnzina, ga je rešilo. Nijso ga torej v Sibirijo poslali, ampak Peterburg moral je vendar zapustiti, ter bil premeščen u Kisenev. (Dalje prih.) prihodnjih številkah svojega lista. — Mimogrede bodi omenjeno, da sta dunajska velika dnevnika „N. fr. Pr.tt in „Wien. Allg. Ztg." uže dne 26. maja tudi prinesla feljtone o Puškinu z uvodi „heute 81 Jahre, nachdem Puškin das Licht der Welt erblickt itd." Ali pri tem so bili nemški pisalci pri svojem „heute" (dnć 26. maja) pozabili, čeravno so Nemci kakor veste vselej „temeljiti", da imajo Rusi in pravoslavci" sploh še stari koledar, torej so z nami v mesečnem dnevi za 12 dnij nnvskriž. Razne vesti. * (Ponarejevalci bankovcev.) Dne* 28. maja so v Karbicu na Češkem prijeli in zaprli necega Riharda Milerja, pri katerem so našli 11!» ponarejenih 10 goldinarskib bankovcev, farbe, in drugo orodje za ponarejanje. Prijeli so tudi njegovega pomagača krčmarja Langerja, pri katerem so našli 50 tacih dese« takov. Neki tretji tovariš, ki je imel baje 300 tacih ponarejenih desetakov, je srečno uJel. * (Nesreča na železnici.) Dne" 1. t. m. je prišel brzovlak, ki vozi mej Berlinom in Kolnom, iz tira blizu Olscherslebna; trije potniki so se ubili, osem je pa nevarno ranjenih. * (Strela.) Nekapeštanska telegrafistka je bile prestavljena na postajo v Losoncz. V soboto je nastala tam huda nevihta ravno ko je deklica telegrafovala. Strela udari v brzojav, leti po njem in naravnost v deklico po životu doli in v tla. Nezavestna se sesede a odleglo jej je kmalu toliko, da so jo prepeljali v BudapeŠto. * (Rop na cesti.) Trgovec Ivan Ju-vanič se je po noči peljal 18. p. m. iz Topo-lovca v Belovar Mej potom skoči naenkrat nekdo na voz in ga prične daviti; malo kasneje skoči na voz še nekdo drug, in oba sta pričela iskati novcev pri trgovci. Vzela sta mu 21 gl. 20 kr. potem pa ubegnila v gozd. Juvanie* nij nobenega spoznal. PoMluno. 1'reprijazno vprašanje do g. župnika na Črnučah blizu Ljubljano, kjer so zdaj cerkev zida. V pričujočnosti treh mož občine in dveh zastopnikov kranjske Btavbene družbe ste Vi, preoestiti gospod župnik obljubili, da boste, predno so zidanje cerkve odda, razpisali dražbo o tem delu, ali v „Slovenskom Narodu" ali pa v „Laibacher Zoitung". Z» to sto Vi, čestiti gospod župnik, zastavili svojo častno moževsko besedo. A sledili smo z veliko pazljivostjo v omenjenih in drugih v Ljubljani izhajajočih časnikih, kedaj bode delo zidanja cerkve po družbi razpisano. Do zdaj pa nijstno o tem šo zasledili ni ene črke. Pač pa smo zvedeli, da ste Vi, čestiti gospod župnik, oddali zidanje črnuške cerkve brez obljubljene dražbe zidarskemu mojstru g. Faleschiniju v Ljubljani. Mi nemamo nič proti oddaji dela temu mojstru. A opravičeno vprašamo, kot isti, kateri bodo ogromno večino tro-ftkuv plačali, zakaj nijste dražbe za delo razpisali, kakor ste obljubili. Ali ste ostali mož beseda, kar ste peterim pristujouim obljubili? Odgovor bi nam bil jako ljub. ('260) Ver črnuških farnianov. kateri bodo morali za zidanje nove cerkve dosti plačati. Najizvrstnejši, aploh priznani cement iz Laškega trga (TttfTrcr-Ccniciit) na đ.ro"teixo in c3.©"teelo so dobi v v redati, sv. Florijana ulice. Ravno tum se dobi tudi (258—1) Perlmooser Portland - Cement na drobno in debelo in prav ceno. Važno za gostilničarje! Podpisani po zelo nizkej ceni izdelujem vsake velikosti ledenic (Eiskasten), v katerih se dajo dobro hraniti pivo in jedi Vnanja naročila izvršujem takoj in točno. Janez Podkrajšek, (110—12) v Ljubljani, v Trnovem hiš. št. 19. 628617 Tržne cene T Ljubljani 5. junija t. L Plenica hektoliter 10 gld. 24 kr. — rel T gld. 80 kr.; — ječmen 5 gld. 39 kr.. — oves 3 «• ,|. 56 kr.; — ajda 5 gld. 51 kr.; — proso 5 gld. 51 kr., — korona 6 gld. 50 kr.; — krompir 10O kilogramom 8 gld. 47 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. kr.; masla kilogram — gld. 78 kr.; mast — gld. 75 kr.; — špeh frišen — gld. 66 kr.; špeh porojen — gld. 70 kr . — jajce po 1 s/t kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram r ii kr.; — teletnino 50 kr.; svinjak« meso 62 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gM 87 kr Dunajska borza 5. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.; Enotni dri. dolg v bankoveih . . 73 gld. 45 Knotni dri. dolg v srebru ... 73 „ PO Zlata renta.........89 „85 H60 dri. posojilo......129 m 80 Vkeijo narodna banke .... 831 „ — Kreditne akcije ....... 275 „ — London..........117 „55 Mapol...........9 „ 36 V, G. kr. cekini........ 5 „ 54 Driavne marke.......57 - 75 Hiša v Loki na velikem trgu Št. HH9 na ulice z jednim na spodnjo stran z 2 nadstropjem, s prodajalnico, z 2 kleti in z magazinom, posebno pripravna za ka-cega kupcevalca ali za kaeega pcuzijonista, se prostovoljno i»ro