t Iz vse&ike: IZ PERSPEKTIVNEGA PLANA OBLO RADOVLJICA Skok skozi leta — str. 3 O PRESKRBI JESENIC S KRUHOM Zakaj na Jesenicah ni Kruha? — str. 3 OB NOVI SLIKARSKI RAZSTAVI V MEST. MUZEJU V KRANJU Umetnost kamniškega »graščaka« — str. 5 NOVE DRAGOCENE NAJDBE FURLANSKIH SLIKARJEV NA BREGU Restavratorji na delu — str. 5 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., St. 66 — CENA DIN 10, KRANJ, 22. AVGUSTA 195S čez roki" Zidarji so dozidali že tretje nadstropje. Številni prosilci za stanovanja, ki so hodili tam mi-so se ozirali navzgor in obujali tiho upanje, da bodo morda Ze to jesen udobno sedeli na enem °d balkonov. Nenadoma pa je na gradbišču Zavladala žalost. S tretjega nadstropja je padel nekdo od zidarjev. Obležal je nepremično. Kmalu na to se je nad ponesrečencem sklonil mož v beli obleki in ne-močan poslušal le se zadnje utripe srca. 2c tisti večer se je nekje pri ^an/aluki zavila v črno družina Ponesrečenega. Šestindvajsetlettii ja%o, ki je komaj začel živeti in delati, je omahnil. To se je pred kratkim zgodilo v Tržiču. Toda podobnih prime-r°v nesreč, da padajo delavci iz ne dovolj zavarovanih odrov, je Vec- Gre za tako imenovane grad-n)e na nov, poseben način, oziroma za 'gradnje čez roko* kot temu pravijo zidarji. Po tem načinu ne postavijo pravih odrov za sarno gradnjo z lovilno ograjo, ki "i morala biti zlasti pri visini nad 4 metre. Skratka, gre za čim-Prejsnjo in hitrejšo gradnjo. S tem c'ljem se seveda strinjamo vsi. Toda, kadar so tu ogrožena življenja delavcev, življenja ljudi, potem ni oproščena nobena naglica niti "Varčevanje. Tak način gradnje je zlasti prišel v navado v sedanjem zaletu, ko občutno primajkuje gradbenih Zmogljivosti. Številne nesreče za-radi nezavarovanih odrov so ze Prisilile Zvezno gradbeno zborni-Coi da je preko svojih gradbenih Sekcij opozorila vsa gradbena Podjetja na nevarnost. Značilno fe> da so v tržiskem gradbenem Podjetju prejeli to okrožnico pol Hre po nesreči, ki je zahtevala smrtno žrtev. Po nesreči, ki se je pripetila v Tržiču, je inspekcija dela OLO Kranj opravila podroben pregled y*rokov in okoliščin, v katerih se '*' »esreču /vodila. Inspekcija, ki Je pregledala tudi delovisča kranjskega gradbenega podjetja, je ugotovila v obeh primerih vrsto pomanjkljivosti, zlasti pri zavarovanju odrov. Prav gotovo pa bi o Podobnih primerih lahko poroiali tudi iz raznih drugih krajev. J*ri tem gre za kršitev Pravilnika o higiensko-tehničnih ukre-P'h pri delu in za zanemarjanje navodil Zvezne gradbene zbornice. Vse to počno podjetja seveda 7-atot da se izognejo stroškom pri Vadbenih delih. Toda nasa skup-U(?st, hi želi predvsem skrbeti za cloveka, za njegovo zdravje in obstoj, ne bo nikoli opravičevala ta*ega »varčevanja*, če je pri tem oRro/.cno življenje delovnega člo-Vcka. Proti takemu varčevanju, Pa najsi bo pri »gradnjah čez ro-k°' ali drugih delih, pri gradbenih ali drugih podjetjih, ni dovolj, a uR°varjajo samo inspekcije, marveč morajo dvigniti svoj glas sami neposredni proizvajalci. K. M. S seje občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah Za boljše sodelovanje z volivci 60 vagonov jabolk z Gorenjske na trg Prihodnji teden bodo ustanovili na Jesenicah prvo stanovanjsko skupnost Jesenice, 21. avgusta. Sinoči se je sestal na Jesenicah razširjeni plenum Obč. sindikalnega sveta in je obravnaval nekatera aktualna vprašanja iz dela sindikalnih organizacij. — Razpravljali so o gospodarskih vprašanjih jeseniške občine v prvem polletju in s tem v zvezi o nalogah sindikalnih organizacij pri sprejemanju periodičnih obračunov v podjetjih in novih tarifnih pravilnikov. Razpravljali so tudi o ustanavljanju stanovanjskih skupnosti in o izvedbi nekaterih organizacijskih sprememb v Občinskem sindikalnem svetu. Predsednik Občinskega sindikalnega sveta je v poročilu nanizal vrsto problemov, ki pa niso bili dovolj konkretno obdelani, niti preveč sveži. Podatki so bili v glavnem iz prvega tro-mesečja letošnjega leta ali pa celo iz lanskega leta. Po poročilu so prisotni več kot dve uri živahno razpravljali o zgoraj navedenih problemih. Nekateri odborniki so predlagali, naj bi obč. zbor proizvajalcev sprejel priporočilo, da bi manjša pod- jetja, ki razpolagajo z manjšimi investicijskimi skladi, le-te združila po panogah. Govorili so tudi o komunalni dejavnosti in gradnji stanovanj. Pri tem so ugotovili, da dela v okviru občine hitreje potekajo, kot v Železarni. Govorili so tudi o problemih turizma, gostinstva, trgovine, obrti, o vlogi Kmetijskih zadrug pri odkupu tržnih viškov in tako dalje. Soglasna ugotovitev prisotnih je bila, da so prebivalci občine premalo seznanjeni s problemi, ki jih rešuje, oziroma bi jih moral reševati ObLO in z gospodarjenjem v občini na sploh. V delo raznih komisij bi bilo zategadelj potrebno vključiti še več predstavnikov javnega življenja, med njimi tudi predstavnike društva inženirjev in tehnikov. Na plenumu so grajali tudi uslužbence občinskega ljudskega odbora, češ da premalo vestno opravljajo svoje delo. Tovariš Pogačnik je nato poročal o pripravah za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti na Jesenicah. Na pobudo Občinskega odbora SZDL, je bil sklican sestanek predsednikov hišnih svetov Plavža. Tam so že izvolili iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti. Prihodnjo sredo pa bo v kinu na Plavžu že prvi zbor volivcev, na katerem bodo izvolili upravo stanovanjske skupnosti za zgornji del Jesenic. Iniciativni odbor je za zbor volivcev že pripravil okvirni program za delo skupnosti. Kaj bodo o tem rekli volivci in kako bodo ta program sprejeli, bomo videli na njihovem sestanku prihodnji teden. Dejstvo je, da so bili doslej volivci premalo seznanjeni z vlogo in namenom stanovanjskih skupnosti. -k Predlanskim je bil pridelek sadja ogrožen. Letos ocenjujejo, da bo prav tolikšen, če ne še večji. Čeprav je bila pri nas na Gorenjskem zmeraj bolj stiska za jabolka, tako da se je že kar udomačilo mnenje, da so jabolka »doma« samo na Štajerskem, od kjer so jih vozili naši trgovci (v zadnjih letih tudi sindikalne organizacije), je letos tega osnovnega sadeža pri nas v izobilju. Po prvih ocenah agronomov sodijo, da bo na Gorenjskem letos kakih 60 vagonov tržnih viškov jabolk. To so sicer približne cenitve, res pa je, da se povsod jablane kar šibijo pod obilnim bremenom plodov. Pri okrajni poslovni zvezi v Kranju kljub temu ne mislijo, da bi pri prodaji, jabolk nastale težave. Po njihovem mnenju tržni viški lahko le zadostijo domača potrošna središča. Skušali pa bodo kupce načrtno usmerjati k proizvajalcem oziroma KZ, ki bodo jabolka odkupovale. Hkrati pa se že mnoge zadruge pripravljajo za predelavo sadja. KZ v Cerkljah je kupila primeren pasterizator za izdelavo sadnih sokov. Prav tako so se pripravili za proizvodnjo Pred začetkom novega šolskega leta Obračun petletnega plana SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO P RI OLO — O VPRAŠANJU ŠOLSTVA BO SE PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA RAZPRAVLJAL TUDI OLO Na seji Sveta za šolstvo pri OLO Kranj, ki je bila v torek, so govorili največ o doseženih uspehih pri reformi šolstva v našem okraju. Pregledali so razne oblike dela in ocenjevali njihove pozitivne in negativne strani. Načela reformirane šole so začeli uveljavljati v okraju že pred 5 leti, hkrati z decentralizacijo šolskih inšpekcij. Poročilo o vseh dosedanjih uspehih in izkušnjah reforme šolstva in še posebej o problemih in predlogih za prihodnje delo, bodo predložili v pretres OLO na njegovem prvem zasedanju, ki bo še pred začetkom šolskega leta. Na seji so prav tako sklenili predlagati OLO, da bi v okrajnem merilu ustanovili prosvetno - predagoško službo. K. M. sadnih sokov v Logu, na Črnjiv-cu in drugod. Zato ni predvideno, da bi tudi obilen, nadpovprečen, pridelek povzročil občutnejši zastoj pri prodaji. Potrebno pa bi bilo, da bi kupci upoštevali večje razlike pri kvaliteti in s tem tudi pri cenah jabolk, kar bi moralo dati več vzpodbude proizvajalcem dobrih, žlahtnih sort sadja. REDNA PROGA TRST—CERKLJE Junija letos smo videli v prodajalnah lepe, rdeče namizne jagode. Malokdo je takrat vedel, da te niso nekje iz Koprskega ali Dalmacije, marveč domače. Že prvi pridelek jagod lani je pokazal, da ima ta sadež bodočnost tudi pri nas. KZ v Velesovem, v Brnikih, a največ v Cerkljah, imajo skupno že nad 7 ha jagodičevja. Letošnji pridelek je po svoji kvaliteti vzbudil zanimanje raznih kupcev doma in v inozemstvu. Ponudbe za nakup so prišle z Graza, Vrbe be ob Vrbskem jezeru in drugod. Toda zaradi nezadostnih količin, so lahko zadostili samo kupcem iz Trsta. V sezoni jagod je redno vsak večer prihajal tovornjak iz Trsta v Cerklje po jagode. Kakih 7000 kg so jih dali tudi na domači trg. Pridelovalci so z uspehom zelo zadovoljni. Povprečni pridelek na ha je bil 4500 kg, kar po povprečni odkupni ceni 80 din za kg pomeni 360.000 din dohodkov na ha. Zato so se navdušili za jagode tudi zadružniki okoli Naklega, Podbrezja in drugod, kjer imajo pogoje za gojitev tega sadeža. Mnogo ugibanj med kmeti je bilo letos tudi o ribezlju. Tudi pri odkupu tega sadeža se je pokazalo, da so imeli pridelovalci lepe dohodke. Razen na posestvih KZ v Cerkljah in v Velesovem, so že začeli gojiti to rastlino tudi privatni kmetje. Skupno je bilo letos zasajenih že 25 ha površin z ribez-ljem. Pričakovati je, da bodo ti in podobni uspehi v kmetijstvu zboljšali preskrbo naših delavskih središč s sadjem. K. M. Dobrodošla pomoč Pri komunalnih delih v Kranju pomagajo gorenjski srednješolci Novi bloki na Jesenicah v gradnji Gradbena dejavnost v Kranju je v teh dneh — ko smo sredi sezone — silno razgibana. Za izvedbo vseh komunalnih del, za gradnjo stanovanj in za ostale gradnje, niti ni dovolj gradbenih kapacitet. Zato so priskočili na pomoč mladinci. Pri urejanju Zlatega polja že dalj časa sodeluje V. kranjska mladinska delovna brigada »Andreja Zvana - Borisa«. V brigadi je 62 mladincev — srednješolcev iz vseh krajev Gorenjske. Delo jim gre dobro od rok, saj v zadnjem času presegajo normo za 10, 15, pa tudi 20 odstotkov. Zaradi dobrih delovnih uspehov, so bili od Okrajnega štaba mladinskih delovnih brigad enkrat pohvaljeni, enkrat pa proglašeni za udarno brigado. -ik Turški zunanji minister Fatin Ristu Zorlu je dobil poziv, naj se hitro vrne iz New Yorka kjer je sodeloval na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN v Istambul. Njegovo vrnitev v domovino povezujejo z razvojem ciprskega problema, spričo sklepa britanske vlade, da uveljavi 7-letni program o Cipru. Član CK ZKJ Vlajko Begović je v ponedeljek odpotoval v Pariz, kjer se bo kot delegat CK Zveze komunistov udeležil pogreba znamenitega znanstvenika, člana CK KPF Frederica Joliota-Curieja. Predsednik Saudove Arabije princ Fejsal je v ponedeljek z letalom odpotoval iz Kaira v Riad. Ob tej priložnosti je izjavil, da so razgovori med njim in predsednikom ZAR Naserjem »dosegli cilj in da so bili docela uspešni«. Načelnik oddelka za vesoljske polete ameriškega obrambnega ministrstva Roy Johnson je v ponedeljek izjavil, da bo prvi polet človeka na luno najbrž veljal milijardo dolarjev. o kombinirani raketi »Thor-Able«, s katero se je prvi poizkus, da bi poslali raketo na luno, ponesrečil, so objavljeni naslednji podatki: raketo so gradili 5 mesecev in velja 8 milijonov dolarjev. Pri gradnji rakete je bilo zaposlenih 3000 tehnikov, vtem ko so 300.000 delov, iz katerih je raketa sestavljena, izdelali v 52 tovarnah. Britansko obrambno ministrstvo je v ponedeljek objavilo, da bodo v kratkem nadaljevali jedrske poizkuse na Božičnih otokih v Pacifiku. Podrobnosti o teh poizkusih niso objavili. Predstavnik indonezijske vojske je v ponedeljek izjavil, da so vladne čete na Celebesu zavzele okraj Tomohon. poslednje uporniško oporišče na tem otoku. Ob tej priložnosti se je pridružilo vladnim četam 100 pripadnikov uporniških odredov. Japonska vlada je v torek izročila britanski vladi protestno noto, spričo dejstva, da nameravajo Britanci nadaljevati z jedrskimi .poizkusi na Tihem oceanu. Japonska je izjavila, da si pridrži pravico zahtevali odškodnino za vso škodo ,ki bi jo utegnili utrpeti japonski državljani. Britanski časniki, ki so izšli v torek, kritizirajo sklep britanske vlade o nadaljevanju poizkusov z atomsko bombo. »Daily Telegraph« se sprašuje, zakaj naj bi Britanija zdaj nadaljevala s poizkusi, ko so Amerikanci pripravljeni izročiti Britancem vse jedrske skrivnosti. ( Potresni sunki, ki so jih v zahodnem Iranu zabeležili že v soboto, še vedno niso prenehali. Se vedno je ogroženo okrog šest mest in nad trideset vasi. Več vasi je popolnoma porušenih. Ob potresnih sunkih je bilo ubitih okrog 60 ljudi. Zunanje politični odbor Predstavniškega doma ameriškega Kongresa je sprejel v sredo zakonski osnutek, na podlagi katerega lahko zunanje ministrstvo odkloni potni list ljudem, ki so osumljeni komunistične dejavnosti. Italijanski ministrski predsednik Faniani se jc v sredo razgovarjal z italijanskim veleposlanikom v Kairu Fornarijem. V rimskih političnih krogih sodijo, da je bilo na tem sestanku govora o odnosih med Italijo in ZAR, posebno še o morebitnem obisku predsednika Naserja v Rimu. Četrti mednarodni kongres proti atomskim in vodikovim bombam je v sredo v Toki j u zaključil svoje delo s sprejemom resolucije, s katero se je izrekel proti nadaljevanju ameriških in britanskih jedrskih poizkusov. Na kongresu je sodelovalo 228 delegatov iz 40 dežel in 11 mednarodnih organizacij. LJUDJE IN DOGODKI Zahteva vsega človeštva IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNLK SLAVKO BEZ-NDK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 107-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 609 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Skoraj ne mine dan, da znanstveniki in ugledni državniki ne bi opozarjali na grozotne nevarnosti, ki jih prinaša atomska doba, če bi nadaljevali s poskusnimi eksplozijami. Te dni so na primer v Ženevi končali zasedanje atomski znanstveniki vzhodnih in zahodnih držav in razglasili, da so dosegli sporazum o nadzorovanju jedrskih eksplozij. Toda kakor hitro smo se razveselili novega skromnega koraka, ki je dajal upanje, da se bodo tudi politiki prej ali slej lotili vprašanja atomskih poskusov in se dogovorili, ne samo, kako bi nadzorovali eksplozije, marveč jih popolnoma opustili, že smo slišali novo porazno novico i-z Anglije. Iz Londona so poročali, da bo Velika Britanija še pred koncem tega meseca nadaljevala svoje poskusne jedrske eksplozije in sicer na zloglasnem Božičnem otočju v Tihem oceanu. Vojaške oblasti so že razglasile razsež-no območje okrog teh otokov za nevarno in tako lahko pričakujemo, da se bo ozračje, ki obkroža našo zemljo, spet napolnilo z novimi nevarnimi atomskimi delci in žarki, ki ogrožajo ves sedanji človeški rod in njegove potomce daleč naprej. Odveč bi bilo, če bi ponavljali ugotovitve uglednih znanstvenikov, ki so pri svojem delu prišli do zaključkov, da so posledice atomskega sevanja, ki nastajajo pri poskusnih eksplozijah, pogubne za vse prebivalce na zemlji. V svetu *e je uveljavilo prepričanje, da se človeštvo polagoma približuje k svojemu samomoru, ker nekatere velike sile ne prenehajo preizkušali novih orožij z jedrskimi polnitvami. Znani ameriški znanstvenik, kemik in vnet zagovornik prenehanja atomskih poskusov Dr. Linus Pauling, ameriški znanstvenik, zagovornik takojšnje ustavitve poskusnih jedrskih eksplozij dr. Linus Pauling je objavil statistike, ki kažejo, da je zaradi povečane radioaktivnosti na zemlji in v ozračju doslej pomrlo ali je na tem, da umre v kratkem, 10.000 ljudi več kakor navadno, ker so zboleli za levkemijo, krvnim rakom. Če bi na- daljevali z eksplozijami, ugotavlja dr. Pauling, bo vsak nadaljnji rod imel po 200.000 več pohabljenih otrok. Toda kaže, da so bila taka in podobna svarila zaman. Sicer je ena izmed velikih sil — Sovjetska zveza — že prenehala s poskusi, a to nam ne koristi dovolj, če druge s podvojeno naglico pripravljajo in izvajajo programe za svoje jedrske eksplozije. Svetovna javnost se upravičeno razburja ob takem ravnanju in povsem očitno jc, da je za človeštvo ustavitev atomskih poskusov najvažnejši problem mednarodnega življenja. Množice vsega sveta ga imajo za vprašanje, ki naj odloči na razpotju: ali naj živimo v miru in hitrem napredku ob uporabi današnjih tehničnih dosežkov ali pa nas čaka poguba, ki jo bo prej ali slej prineslo nadaljnje oboroževanje in izrabljanje sodobne tehnike za nasilje, za zadnjo uničevalno vojno. Ko bodo zgodovinarji prihodnjih rodov opisovali našo dobo, bodo težko razložili, zakaj je bilo treba toliko časa, truda in žrtev, preden so se vse vlade odločile za prepoved atomskega orožja in posukusnih eksplozij, zakaj so omahovale in se delalo, kakor da izbirajo v trenutku, ko izbire ni bilo več in so bile zahteve narodov iste, kakor jih je postavljal razvoj proizvajalnih sredstev. Druge poti namreč danes ni in čimprej bodo odgovorni ljudje to priznali, tem bolje bo za vse — zanje in za vse človeštvo. JELO TURK kratko, vendar zanimivo DEČEK JO JE REŠIL Pred dnevi se je kopala na Savi pod železniškim mostom pri Tiskanini v Kranju 22-letna Jožica Čemažar. Nenadoma jo je spodnesel večji val in začela se je potapljati. Čeprav je bilo v bližini več kopalcev, se vendar nihče ni upal odločiti, da bi skočil v valove Save in šel na pomoč Jožici. Mimo se je s kolesom pripeljal 14-letni Drago Gregorc in od ljudi zvedel, da se nekdo potaplja v Savi. Hitro se je slekel in brez premišljanja skočil v vodo. Videl je, da je ponesre-čenka že brez moči, zato jo je prijel za roko ter jo zadel na hrbet in prinesel iz vode. Šele potem so mu starejši prišli pomagat. Ponesrečenki sta takoj nudila prvo pomoč dva zdravnika. Nato sta jo napotila v bolnišnico. Jožica je ostala pri življenju, čeprav ji je že pretila smrt, kar sta ugotovila tudi zdravnika. Za takšen podvig gre mlademu Dra-gotu Gregorcu vse priznanje. FaBo SREČA V NESREČI Z dograditvijo novega mostu čez železniško progo na Jesenicah so pričeli graditi v Obrtni ški ulici tudi manjkajoče pločnike. Na temelje, ki so jih pričeli kopati za novo škarpo, se je podrla stara in pokopala temelje pod seboj. Sreča je, da popoldan ni bilo nikogar na delu, sicer bi bile žrtve neizbežne. NOV MOST NA JESENICAH Zaradi elektrifikacije železniške proge so na Jesenicah, na temeljih starega mostu sezidali nov 13 metrov širok most. Ker je most precej višji so morali dvigniti tudi cesto. Delo na novem mostu je bilo zaključeno v torek in bo most y> najkrajšem času izročen prometu. OBRAZI IN POJAVI ZARADI STOTIH DINARJEV? Primerilo se je, da je Ana prekršila cestno-pro-metne predpise. Morda niti ne hote, marveč povsem po naključju. Pripeljala se je s kolesom v križišče, ne da bi upoštevala prednost — in se znašla pred motoristom. Na srečo je bil motorist previdnejši. Zavrl je in obstal pred presenečeno Ano. Rezek žvižg — in prometni miličnik je hotel kolesarko popolnoma pravilno — zaradi kršenja prometnih pravil, olajšati za stotaka. Takrat pa se je začelo. Namesto, da bi poslušala za kolesarje prepotrebne nauke o vožnji, jih je začela deliti Ana. Vstopila se je ob rob ceste in na ves glas dopovedovala, da ne da niti dinarja — ona že ne — saj niti ne vedo ne, kdo sploh je! Da bi sedaj ona plačevala zaradi tega, ker je nenadoma toliko prometnih vozil na cestah. Le kje dobijo ljudje denar, da jih kupujejo?! Govorila je tako prepričljivo, da nihče ni podvomil, da deli ljudi zgolj na dve vrsti: na poštenjake in na lastnike motornih vozil! Globe ni plačala. Zadevo je dobil zato v roke sodnik za prekrške. Pri njem se je vse do potankosti ponovilo. Samo s to razliko, da je Ana spričo »višje instance«, povišala tudi svoj glas: Ona, da bi plačevala globo? Mar res nihče ne ve, kaj je ona? In koliko je delala? In koliko še dela? In sploh in ampak. Na koncu je začela groziti celo s pritožbo — »na najvišjo stopnjo«. Vse to zaradi sto dinarjev in zaradi prekrška, ki ga je v resnici napravila! Zaradi malenkostnega prekrška — ki bi se sicer !ahko tragično končal, a se ni — in zaradi stotih dinarjev, se res ne bi bilo vredno razburjati, niti pisati teh vrstic. In jih tudi ne bi, če se ne bi to zgodilo poleti tisočdevetstooseminpetdesetega leta. V Ameriki pravijo, da se ljudje predstavljajo takole: Jaz sem Jimmy Cowboy in imam lasso, deset konj, osemdeset krav in — farmo. Če se človek tako predstavi ima velik ugled. Ali pa: Jaz sem James Radclif in imam tovarno zobotrebcev, hišo, avto in frižider. Ta človek ima potem še večji ugled. Če pa reče: Jaz sem Alfred Rotschild in imam paket delnic v tej in tej kompaniji, nadalje pet hiš, dva nebotičnika, šest avtomobilov, frižiderjev, televizorjev in tako dalje, potem ima nepojmljiv ugled. Kar pomislimo, kako bi bilo, če bi se pri nas predstavljalo in vrednotilo ljudi takole in — kako je bilo, ko se je tako delalo! Hkrati pa pomislimo, kako bi bilo, če bi se nenadoma vse Ane in Francli, skratka vsi kolesarji in mopedisti, motoristi in avtomobilisti, ki prekršijo cestno-prometne predpise — pa tudi vsi ostali — začeli zaradi tega, ker so oni to in to — ali pa ker so to in to bili — izmikati izpolnjevanju zakonitih predpisov. Potem bi se tudi pri nas — v spremenjeni in dosti milejši obliki sicer — začeli iti Rot-schildov in Radclifov in podobnih. Tega pa Ana verjetno ni hotela. Ona ni pomislila, da je prav tako kot je za kapitalizem značilno razlikovanje ljudi po premoženju, za birokratizem značilno razlikovanje po položaju in s tem zvezanih »zaslugah«. Zato je bilo morda vendarle prav, da smo napisali teh nekaj vrstic. abč V KOKRI SO DOBILI VODOVOD Osnovna organizacija RK Kokra si je dlje prizadevala, da bi ta kraj dobil vodovod. Končno jim je uspelo. Po ceveh je pred dnevi stekla prva voda. — Pri gradnji so pomagali vaščani, finančno pomoč pa jim je nudil Občinski odbor RK in občina. TRAKTORISTI SO TEKMOVALI V Žabnici je bilo pred dnevi zanimivo tekmovanje, ki se ga je udeležilo dvanajst najboljših traktoristov Gorenjske. Posebna komisija, ki je upoštevala kvaliteto oranja in spretnost pri vožnji, je prisodila prvo mesto Francu Strahanu iz Šenčurja, slede mu Janko Kranjc (Kmetijsko posestvo Poljče), Edi Li-pušček iz Cerkelj, Franc Grilc iz Visokega itd. Vsi prvo plasirani so prejeli denarne nagrade v septembru pa se bodo udeležili republiškega tekmovanja. DRUŽINE MLADIH ZADRUŽNIKOV PO ŠOLI Pred dnevi je bilo posvetovanje, ki sta ga sklicala CK LMS in OZZ Kranj in so se ga udeležili kmetijski strokovnjaki, pedagogi in mladinski delavci. — Sklenili so, da bodo začeli z novim šolskim letom po osemletkah ustanavljati družine mladih zadružnikov. Delo teh družin bo predvsem vezano na šolske vrtove, kjer bodo pionirji sadili jagodičevje, sadje in razne semenske trave ter se bavili z vrtnarstvom, poljedelstvom in čebelarstvom. odmev naSih Člankov K članku »Kdo je kriv«, ki je obravnavaj problem preskrbe Selške doline s kruhom in ki smo ga objavili v ponedeljkovi številki nam je potrošniški svet pekarne Železniki poslal še tole sp< >ročilo: .»Hvala za priobčeni članek »Kdo je kriv«. Pred nekako 14 dnevi, je bila pri nas sanitarna inšpekcija. Ogledala je tudi pekarno in našla vsa v neredu. Doslej pa ni še ničesar ukrenila. Pred tednom dni .smo poslali na inšpekcijo kOs kruha, v katerem Je bdi zapečen ščurek. Danes pa tudi vam pošiljamo v prilogi košček kruha, v katerem je zapo-een nek mrčes. (Ta košček hranimo v uredništvu op. ur.). Potrošniški svet .se trudi, Veste, tistikrat, ko je žičnica stekla na Krvavec, je tudi mene obšla želja po višinskem zraku. Preden sem sedel na desko in se popeljal kvišku, sem še pogledal v žepni koledarček: 3. avgusta smo pisali. Še zdaj ne vem, čemu me je tolikanj skrbel datum. Morda zato, ker tisti potegavščini nisem povsem zaupal. Navsezadnje je pa le lepo, če veš za datum svoje smrti. O, pa je imel moj strah pred nesrečo le prevelika uŠesa. Brez nezgode sem se pricijazil na vrh, le v trebuhu me je malce žgečkalo. Matiček, še sanja se vam ne, kako me je zaskrbelo, ko sem se razgledoval po množici ljudi. »Le kje bodo vsi ti spali?« sem se praskal za ušesom. N.i vrat na nos sem pohitel v planinski dom in si pravočasno zagotovil posteljo v skupnem leŽlJSču. 120 dinarjev sem odrinil. Navsezadnje čisto znosna cena. Nekako ob 9. uri zvečer sem zlezel pod odejo in začel gledati pod kožo. Skor.ii vsa le žišča so bila že zasedena. Nekako do polnoči jc šlo vse po sreči, potlej se je pa začelo. V sobo so prirohneli novi gostje, in začeli stikati za praznimi le/išči. Zdaj se je do konca za motalo; kajti vsa ležišča SO bila že zasedena. Najzanimi vej« je bilo pa to, da je sle nemi od njih vihtel v roki li- stek — dokaz o plačanem ležišču. In še in še so prihajali novi zaspanci — in vsak je odrinil za nočnino 120 dinarjev. Kakšne so padale na račun uprave doma, bom rajši molčal. Rečem pa, da so bile hudo zabeljene. Končno je obveljala beseda močnejših. Približno tako je bilo kot na Divjem zapadu. Ker sem že od rojstva bolj slaboten in v ob-delavanju s pestmi ne preveč trpežen, sem si z nekaterimi drugimi sotrpini priskrbel odejo, oddal osebno izkaznico in odšel počivat med skale. Ko sem otipaval teren, kamor bi položil svoje zbogano hrbtišče (nekdo me je namreč kresnil, ker se nisem koj umaknil s postelje), sem začel ugotavljati, da jc plačana nočnina za ležišče pod milim nebom le previsoka. Ko sem pozneje prešteval zvezde, sem kot obseden tuhtal, kako jc mogoče oddati več ležišč, kot jih je na razpolago. Takšne in podobne donosne turistične »manevre« bi morali za vsako ceno patentirati! £ Zdaj bom pa še Jesenice malo prečesal. — Ondan sem iskal na Jesenicah Metalurško šolo. lirž sem pobaral mimoidočega dečka, kje stoji poslopje. — »Kar naprej do najbolj umazane bajte pojdite! Saj ne morete zgrešiti,« se je /.a režal. — Šolo sem res l>iv/. težav našel, Pozneje mi jc pri- jatelj povedal, da notranjost vsako leto prepleskajo, medtem ko so zunanjosti od /graditve še nihče ni lotil. Tistikrat sva jo s prijate Ijem mahnila tudi v Kazino, kjer sva si hotela z vrčkom pi* va privezati dušo. Pa sva prca silovitim truščem, vpitjem i° petjem, ki je mejilo na . . •/ (oprostite, slovenski pravopis še ne pozna primerne besede, ki bi dovolj zgovorno opisala tisti Babilon!), raje zbežala 0* prosto. Ko so naju pozneje iz petih ali šestih gostišč odpravili s krilatico: »Piva ni!«, sv.3 odrinila pod Mežakljo, kjer je Čufarjevo gledališče uprizar-jalo »Mirandolino«. V tamkajšnjem buffctu sva pivo dobila, le piti sva morala tik ob točilni mizi, ker nama niso za-upali steklenic. Baje so neznani pivci pred nama odnesli celo goro kozarcev in podobni'1 črepinj. • Nekaj po deseti uri zvečer sem prikolovratil na jeseniško postajo. Ker sem imel še nek11 časa, sem se hotel stehtati avtomatski tehtnici, ki jo imam že od nekdaj v želodcu. Pa bo menda pri tem kar ostalo. -~ Sment pločevinasti je nami"** še vedno pokvarjen. • Ko sem se cija/.il pr°tl Kranju, sem še nekaj časa ra** mišljal o zakajeni Metalurški šoli, o hrupu v Kazini, za katerega še nimamo besede, p-1." iskanju piva sem razmišljal m o poštenosti gostov pod Me-/■tkijo, ki s pijačo vred odnesejo tudi steklenice in kozaf" ce. Zadnjo misel sem pa P9". svetil tehtnici na postaji, kl čaka na popravilo /e nekaj l«t< Zdaj pa le vi razmislite " vsem, kar sem vam to pot p" vedil. Vas pozdravlja Vaš BODICAH kranj, 22. avgusta 19M Glas €m*enj&MG 5 Umetnost kamniškega Beseda dve, o novi slikarski razstavi o Mestnem muzeju v Kranju yy Ne — uaibani dvomov ali celo šencev in pogrebcev, posebej pa dane.s nenehno izprašujemo po čudnega in dasi gre pri vsem Prevar pa res nočem zasejati še portretov, pejsažev ter rož led občinstvo in sem zato koj" blagodejno pomirjajočih rož. a začetku pripravljen priznati, Omenjena motivika, ki se vse-da se mi je naslov malce po- binsko omejuje na grenkobo na- tujih vplivih, vzorih, izhodiščih skupaj najbrž za škodljivo pre- in pobudah, ki gotovo ali samo tirani ter izogibanja vredni morebiti botrujejo stvaritvam manjvrednostni kompleks majh- naših najboljših umetnikov, je nega naroda, se vendarle ne mo- nesrečil. Pisati namreč ne mi- videznega, glumaško hlinjencga h kaj čudnega, ako nas, recimo, Karel Zelenko: Pejsaž s Krka (olje, 1950) ^^irn o kakšnem razdedinjenem zadovoljstva, ni sicer nič takega, fevdalcu, ki si je poiskal uteho česar doslej še ne bi poznali, v zasebnem umetnjakarstvu, saj jo že od »fin de siecle-a« temveč o Karlu Zelenku, odlič- sem neprestano ponavljajo skoro nem a vse preveč ob strani sto- Wl tisti mednarodno pomembni ječem in zategadelj nikdar do- moderni umetniki, katerih ne za-volj upoštevanem grafiku in sli- dovoljuje iz robatega življenj-karju (študiral je tudi kipar- skega realizma v absolutni ab-stvo), kii so ga življenjska na- strakticizem usmerjeni beg, toda ključ ja kot rojenega Celjana pri- Zelenko ji menda vprav s »slo-Peljala najprej v Ljubljano, nato veniziranjem« vceplja precej no-Pa v graščino nad Kamnikom, vih moči in svežino, zaradi center ctomuje že nekaj let. sar bi bilo krivično, če bi nje- °d tam, iz nekolikanj strmega govim temam očitali obrablje- r odmaknjenega zornega kota nost. držano motri domači in sve- Sicer pa — ali bi bila likov- tovni vrvež atomsko-satelitskega na dejavnost, ki jo smatramo za V^a, katerega indirektno odra- svojo, vedno le odzvanjanje ve- ^jo njegove, neredko trpko- likemu zvonu svetovne umetno- s'1nbol!ične, ali bolje, rahlo vizio- sti, ali ni bila le naš odziv, naš j^rne upodobitve harlekinov, odmev na kulturna prizadevanja kurentov, cirkusantov, ciganov, zamejstva, na plemeniti glas člo- farovnikov .lutkarjev, starinar- veštva? In če je bila — jeli po- lev, sejmarjev, veseljakov, obe- tem kaj čudnega, da se še dan- tudi v konkretnem primeru zanima in »vznemirja« navedena okoliščina? Ne, to ni prav nič remo vzdržati ugotovitve, da odsevajo Zelenkovi motivi, forme in kolorit nekaj postimpresioni- stičnega Cesanna, precej več ne-kubističnega (!) Picassa, kolikor toliko najzmernejšega surrealiz-zma in končno morda še česa drugega. Od domačih mojstrov sta v prid Zelenkove umetnosti prispevala svoj delež Stupica in Mi-helič. Med razstavljenimi olji zaslužijo vso pozornost zlasti: Rože, Cirkus, Deček z vencem, Plavi Harlekin, Pejsaž s Krka in Pust. Kar pa zadeva grafike oziroma ujedanke, bi jim storili silo, če bi hoteli izdvojiti to ali ono, ker so vse enako zgledne in kvalitetne. Zaradi originalne kompozicije (z raznimi nadrobnostmi čer in čez zatrpana ploskev kot pri Marjanu Pogačniku) naj omenimo le Starinarno in Pogreb. Na obeh je natlačenost s predmeti vsebinsko pogojena (ropotarnica starinarne; nepregledna množica nagrobnikov). Iz razlogov čisto informativnega značaja je treba navsezadnje omeniti tudi Nori svet in Pred cirkusom, ki skrivata med mrgolečimi figuricami portrete živečih slovenskih umetnikov. Izbor, ki zajema dela iz razdobja 1955/58, zaključuje nekaj monotipij. Razstava zasluži kar najštevilnejši obisk! ŠTEFAN ERŽEN POKORNO JAVLJAM V kratkem se bomo srečali z II. delom češkega barvnega filma o dobrem vojaku Svej-ku pod naslovom »Pokorno javljam-*. In spet bomo zvesto sledili našemu staremu znancu, ki ga je v režiji Karla Steklva že v I. delu filma zelo plastično oblikoval Hru-šinsky. Za Lukaša in njegovega »pucfleka-« Švejka je konec lepih praških dni. Muhasta usoda ju vodi na fronto. Toda Švejk ne bi bil Švejk, če se mu ne bi že na praški postaji primerila smola z Luka-ševim kovčkom. Pa tudi v vlak mu je.smola zvesto sledila, saj je zamenjal generalnega majorja z agentom zavarovalnice. Pa zavora vlaka, ki jo je preizkusil... Dogodki se vrste drug za drugim v logičnem zaporedju: odlikuje jih sproščena dinamika, prepojena z optimizmom in vero v življenjsko silo ljudstva, ki kljubuje tudi vojnim grozotam. Posebna privlačnost II. dela filma je razkošna galerija markantnih tipov, ki so kljub dinamiki prizorov risani dovolj jasno, da razberemo iz njih značaje. Morda bi kazalo nekaterim likom očitati preobilno mero karikiranja, kar pa še vedno ni spodrsljaj, ki bi filmu jemal ceno. Vsekakor pa je imel režiser pri izbiri igralcev več kot srečno roko, pa tudi posluha, ki daje filmu pravo barvitost, mu ni manjkalo. Primerjava filma z obširnim II. delom Haškove knjige ugotovi intenzivno zgostitev dogodkov in prizorov na filmskem traku. To pa je vsi- lilo režijskemu konceptu še nekatere pomanjkljivosti. Te pa naposled le niso tako očitne, da bi film razvrednotile in ga potisnile na seznam manjvredne filmske plaže. — Naj bo tako ali drugače: tudi ob II. delu zgodbe o Švejku se bomo prav sproščeno zabavali. MOZART Nobenega dvoma ni, da so se hoteli s tem barvnim biografskim filmom Avstrijci predvsem oddolžiti spominu svojega genialnega komponista Amadeusa VVolfganga Mozarta — avtorja nepozabnih glasbenih stvaritev Figa-rova svatba, Don Juan in Čarobna piščalka. Scenarist in režiser sta se omejila zgolj na zadnje leto Mozartovega življenja in na poetično, romantično zgodbo iz tega obdobja. Tu pa je zgodba zgrešila svoj pravi namen: oris Mozarta kot ustvarjalca in človeka ter njegov družbeni pomen za tedanjo dobo. Drobni dogodki iz Mozartovega vsakdanjega življenja, ki jih je režiser Kari HartI uspešno povezal v dokaj zgovorno celoto, pa so prenatrpani z romantiko, idealiziranjem ter osladno sentimentalnostjo, da bi zadeli pravo bistvo in zadovoljili gledalce. — Lik Mozarta je prepričljivo oblikoval Oskar VVerner, vendar je bil po zunanji podobi preveč odtujen od svojega smotra. In končno ostane še glasba. O Mozartovih genialnih stvaritvah, o globoki občutenosti, tehnični dovršenosti, lahki izraznosti in mladostnem poletu, je bilo napisano preveč superlativov, da bi jih še enkrat ponavljal. Restavraforji na delu Zapuščina furlanskih slikarjev na Bregu pri Preddvoru O delu restavratorske delavnice Mestnega muzeja v Kranju smo doslej le malo slišali. S to trditvijo pa ji ne kaže očitati nedelavnosti. — Nasprotno: na področju spomeniško-varstvene službe je v zadnjih letih zabeležila vrsto pomembnih uspehov. Semkaj sodi tudi odkrivanje in restavriranje fresk v Tupaličah in v zadnjem času odkrivanje Razmišljanje o knjigi „Hirošima" Mičihika Hačije PRETRESLJIV DOKUMENT Obrnil sem zadnjo stran knjige »Hirošima« Mičihika Hačije. Ko sem jo potem odložil, sem *aman čakal na pomirjevalca ha.ših vsakdanjih tegob, na spanec. Moral sem misliti na tisto, kar Sem bral. Dolga vrsta drobnih dogodkov se je v temi zvrstda Pred menoj: . Mož, ki je držal na dlani svo-Je lastno oko. Štirje srednješol-c*. izmed katerih je eden sedel na ruševinah lastnega doma; uhiirali so, ne — vedeli so, da Urhirajo. Lepotica, ki so ji izpadli vsi lasje in je ležala v 9hoju in sokrvici svojega lepe-9a telesa. Primarij bolnišnice, ki je s stegna v kosih viselo meso in v celih zaplatah koža in ki ga je ranilo desetine koščkov in kosov stekla, pa je kljub temu izvrševal svojo dolžnost. — Ljudje, ki jim je strahoten piš v trenutku strgal zadnje vlaken-ce oblačil s telesa. Tisoči ne-srečnežev, ki jih je življenje pripeljalo pred zadnjo izbiro: smrt v plamenih ali v deročih valovih reke Ota. Stotine bolnikov, ki so dneve in noči ležali v lastnem blatu in urinirali v odprte rane na stegnih. Mati, ki ji je pred očmi zgorel tretji sin. Dojenček, ki sta mu v nekaj dneh umrla oče in mati. Milijonsko mesto, od katerega je v nekaj urah ostalo le še malo že-lezobetonskih stavb brez oken Bo ostalo le pri načrtih? Zborovski kulturi na GORENJSKEM si; OBETAJO LEPŠI Časi Ker j(. na Gorenjskem po- zborovodij in dirigen- ^ iz dneva v dan bolj občutno Čeprav smo tik pred začetkom šolskega leta, pa vprašanje delovanja oddelkov na obeh šo- je Svet Svobod in prosvet- lah ni rešeno niti v organizacij- 'h društev OLO Kranj sprejel skem. še manj pa v finančnem Prtxll<>g glasbenega sosveta, naj pogledu. Soli pa z organizacijo . 1 na glasbenih šokih v Kranju teh oddelkov ne bosta mogli za- lri na Jesenicah ustanovili pevo- četi vse dotlej, dokler jima ne ^*lski in dirigentski oddelek, bodo dodeljene potrebne subven- Oddelka naj bi v prihodnje cije. Vse kaže, da bo tudi ^•Kajala manjkajoči vodstveni ta mnogo obetajoča pobuda za- l^der za naše vokalne in in- mrla, če okrajni Svet Svobod in ^truiiiental.ne ansamble. Na obeh prosvetnih društev ne bo pravo- ~°lah naj bi oddelka začela z časno našel potrebnih .sredstev elom že v novem šolskem letu, in jih dodelil obema glasbeni- i Wdl na razpis .se je odzvalo ma zavodoma, lep! Ji4 • število kandidatov, u. in vrat — samo goli, črni zidovi. Stotisoči, ki so brskali po pogoriščih za zoglenelimi ostanki svojcev. In še in še ... Nikoli ni konca teh podob groze in človekove nemoči. To je bila Hirošima. Največji dosežek uma, krona vse dosedanje znanosti: atomska bomba. Morda me je v dnevniku prima-rija hirošimske poštarske bolnišnice dr. Hačije nekolikanj vendarle motilo dejstvo, da so bili Japonci narod, ki je s polno zavestjo odgovornosti plačeval 80 odstotkov davka od svojih dohodkov samo za to, da bi v vojni zmagali; da je šel japonski militarizem v obupno skrajnost: vojake so učili rokovati z bambusovimi kopji, s katerimi naj bi naposled jurišali na sovražnika. Nekolikanj težko se je vživeti tudi v njihovo slepo oboževanje in čaščenje cesarja. Težko je razumeti, da po strahotnih posledicah atomske eksplozije more prevzeti človeka misel: kaj bo s cesarjem? Hirošima zavzema v vrsti knjig, ki govore o grozotah, katere koli vojne, posebno mesto. Ze zato, ker v resnično preprostem jeziku nadvse stvarno govori o strahotnem učinku orožja, pred katerim vsi trepetajo. Umetnost iskati v tej knjigi, ni treba. Nje umetnost je vtem, da nas prevzame, da nam ne da spati, da v nas vžge srd, srd na vse tiste, ki bi nam bili kljub Hirošimi še vedno pripravljeni spustiti za vrat, ne le atomsko, ampak celo vodikovo bombo. Dovolj za knjigo, da se sama priporoča. J. S. fresk v Lenartovi cerkvici na Bregu pri Preddvoru. Ker sodi ta zadnji kulturni spomenik med najpomembnejše tovrstne kulturne objekte v Sloveniji, bomo skušali v pričujočem sestavku nanizati njegove glavne značilnosti. Lenartova cerkvica na Bregu pri Preddvoru sodi v območje Komisije za' spomeniško varstvo OLO Kranj in vsebuje več fresk, kot katera koli druga cerkev na fresk je, da izvirajo iz začetka 15. stoletja, medtem ko sodi arhitektura cerkve še v starejše obdobje. Pogledi obiskovalca, ki stopi v notranjščino, se utegnejo najprej ustaviti na renesančnem kasetiranem stropu, ki daje celotnemu kulturnemu spomeniku še večjo vrednost. — Pozornost vzbuja tudi večji lestenec — ročno delo iz brušenega stekla, čigar darovalec je bil bržčas eden izmed preddvorskih gra-ščakov. Bolj kot to pa sta zanimivi leva in desna stena pred prezbiteri jem; leva stena s fresko, ki ponazarja boj Jurija z zmajem in ki velja za najlepšo tovrstno fresko v Sloveniji, desna stran pa z Lenartom, patronom cerkvice. Obe freski — Lenarta in Jurija — je kot redka kulturna objekta Narodna galerija v Ljubljani prekopirala in poslala kopiji na »Razstavo gotskega slikarstva v Sloveniji« v Celovec. Še zanimivejši pa je prezbi-terij (prostor okrog glavnega oltarja) z bogato poslikanimi gotskimi rebri, saj je skrival pod petimi ali šestimi beleži iz različnih stoletij, pravcato zakladnico, za tisti čas dognanih stenskih slikarij. Prav zaradi debele plasti, ki je pokrivala te freske, je bilo tudi odkrivanje sila naporno. Pozneje pa se je izkazalo, da trud ni bil zaman. Še pred odkrivanjem fresk pa so morali poklicati na pomoč arhitekta, ki je s posebno konstrukcijo zavaroval obok pred porušenjem. Ob potresu leta 1511- je namreč zazevala na obokanem stropu prezbiterija, široka razpoka. Ob zadnjem potresu letos pomladi pa se je ta razpoka še razširila. Pri odkrivanju fresk prezbiterija so se porajale vedno nove in nove podobe — motivi in osebe iz svetopisemskih zgodb: Adam in Eva, Drevo življenja, Štirje cerkveni očetje, prizori iz pa-sijona, apostoli, štirje evangelisti s simboli itd. Vse freske so dokaj dobro ohranjene, zato jih ne bo težko zavarovati pred nadaljnjim propadanjem. Na moč zanimivi so tudi podpisi obiskovalcev na robovih fresk; odlikuje jih zlasti data-cija, ki sega v prvo polovico 15. stol., n. pr.: Johannes Pri-vvill, anno 1437. To je najstarejša datacija na freskah, kar so jih kdaj koli odkrili na Slovenskem. Freske so delo potujočih furlanskih slikarjev in izvirajo iz začetka 15. stol. Imen ustvar- Lcnartova cerkvica na Bregu pri Preddvoru: detajl iz freske »Jurij zabode zmaja« iz začetka 15. stoletja... Breg pri Preddvoru: freska Lenarta — patrona cerkvice iz začetka 15. stoletja jalcev trenutno ni moč ugotoviti, vendar pa slike ne morejo zatajiti furlanske smeri. Te slikarije so za tisti čas zelo dovršeno izdelane. Slikane so v »seceo« tehniki (nanašanje barv na belež in ne na moker omet). Ta tehnika pa ima to slabo stran, da je podobe zelo težko odkrivati. Zelo zanimive so tudi maske iz lehnjaka v podstavkih reber prezbiterija. Največjo redkost predstavljajo visoka gotska okna v ozadju prezbiterija, ki izvirajo iz sredine 15. stol. Ta okna s svetopisemsko motiviko, mojstrsko sestavljena iz raznobarvnega stekla, so edini ohranjeni primerek gotskih oken v Sloveniji; objekta sta pomembna celo v evropskem merilu. Im-portirana so bila verjetno s severa. Odkrivanje fresk bo te dni končano, nato bodo začeli z re-stavriranjem. Dela vodi restav-rator Mestnega muzeja v Kranju, Boris Sajovic. Ko bodo končana še restavratorska dela, bo cerkvica na Bregu eden najpomembnejših in hkrati najzanimivejših kulturnih spomenikov v Sloveniji. In ne samo to. Kulturnemu spomeniku v Tupaličah in svetovno znanemu objektu — cerkvici v Mačah, se bo pridružil še tretji kulturni spomenik na Bregu, kar bo za razvijajoči se turizem v Preddvoru, nedvomno velikega pomena. Vsi trije objekti leže namreč v neposredni bližini Preddvora. S. Š. Mi že veste... Neki pastir je prignal nekoč domov vrnil vseh kosti, ampak je eno vtak-ovce s paše. Preštel jih je — eno jag- nil v žep. nje je manjkalo. Nagnal je ovce v Kmalu je divji mož pojedel vse stajo in ga šel iskat. Iskal ga je in ostalo meso. Zbral je kosti in jih zavil iskal in nenadoma zagledal ogenj pod v kožo janjička, rekoč: starim hrastom, nad ognjem ražen j, na ražnju odrto jagnje. Ob ognju je sedel star mož z dolgo belo brado in mirno vrtel ražen j. Pastir se je začudeno približal, sedel k starcu in čakal, kaj bo. Starček pa — ko da ni videl pastirja — ni odmaknil pogleda od pečenke. Mirno je vrtel raženj in pazil, da se mu pečenka preveč ne zapeče. Ko pa je bil jati j ček pečen, je kar z rokami odtrgal s pečenke bedro in ga ponudil pastirju: »Meso pojej, kosti pa vrni!« je dejal in začel jesti. Pastir je jedel, vmes pa se je jezil, ker mu je divji mož vzel jagnje. Zato je sklenil, da mu ne bo vrnil vseh ko-ščic. In ko je bedro obral, mu res ni Tam ga je položil na tla, k jagnjetu položil še koščico in odšel domov. Doma je legel na pograd v staji in težko čakal drugega dne, ko bo šel pogledat v gozd, da vidi, kaj se je zgo- Žogica je trda bila, pek, pek, na dvorišče je skočila, tek, tek in je luknjico dobila, pek, pek. Punčka po zdravnika je skočila, tek, tek, da zdravnik jo operira, pek, pek. In trebušček so ji skup zašili, tek, tek, ter življenje ji rešili, pek, pek. Žnidar Dragica, učenka II. raz. »Vstani in beži domov!« In glej. Koščice so se porazdelile po koži in jagnje je bilo spet živo. Hotelo je zbežati, a ni moglo. Žalostno je zameketalo in odšantalo proti domu. Pastirju je bilo žal, da je skril koščico. Rad bi bil prosil moža odpuščanja, a moža ni bilo nikjer več. Ko da se je v zemljo vdrl. Pastir je žalosten odšel domov in vso noč in ves naslednji dan premišljeval, kako bi janjčku pomagal, da bi hodil po vseh štirih. Zvečer pa je dejal: »Samo divji mož lahko pomaga!« In si je naložil jagnje na ramo ter ga odnesel v gozd k staremu hrastu. dilo z jagnjetom. Proti jutru pa zasliši milo meketanje pred stajo. Vstane in pogleda skozi okence. Pa zagleda svoje jagnje, ki nič več ne šanta, ampak se vse zdravo vzpenja po vratih, da bi mu jih kdo odprl. FA ... da živi še danes na Kumanovem polju okoli tisoč jugoslovanskih državljanov, ki govorijo razen materinščine še čerkesko, to je jezik, ki ga govori ljudstvo, ki prebiva onstran Kavkaza. Po izgubljeni vojni z Rusijo so Turki nekaj sto čerkeskih družin naselili na južnih področjih današnje Jugoslavije z namenom, da bi s temi zvestimi podaniki okrepili svojo mejo proti Srbiji. Čerkezi so se naseljevali tudi še pozneje, predvsem ob izlivu Južne Morave in na Kosovem polju. Vendar to bojevito ljudstvo ni moglo ohraniti in zadržati razpada velike turške države. Novo podnebje in nov način življenja sta kmalu zmanjšala število članov nekoč tako številne čer-keske skupine, ki jo danes naše uradne statistike uvrščajo v rubriko »ostale narodnosti«, ... da naš predsednik Tito prav rad prebije nekaj časa od naši lepi jadranski obali, in sicer na Brionih. Brione sestavlja 54 večjih in manjših otokov. Največji otok je Veli, ki meri 4,7 km v dolžino ter 2,9 km v širino. V prejšnjem stoletju je bil gospodar teh otokov nek Švicar. Ta lastnik je Brione lepo uredil. Zgradil je obalo, pristanišče, ceste, hotele, na glavni otok napeljal vodo iz Fazane, zgradil hotele in uredil gozdove in parke. Tako je postalo to otočje naj- lepše otočje na našem Jadranu. Med obema vojnama je postalo to otočje last Italije, po drugi svetovni vojni pa so Brioni pripadli z vso Istro vred naši državi, ... da bo letos kakor pravijo strokovnjaki zelo dobra letina v Sloveniji-Zelo dobro je obrodila pšenica in rz, pričakujejo pa tudi, da bo obrodila dobro koruza. Pričakuje se tudi dober pridelek krompirja, računajo, da to prav gotovo eden največjih dogodkov na Gorenjskem v prihodnjem letu. MLADINSKI ŠAMPIONA 1 V RADOVLJICI Parma vodi po štirih kolih s štirimi točkami! Mladi Mariborčan Janžek presenetil Po prvem kolu je prišel na turnir še zadnji udeleženec Sead Kozarčanin i/. Banjo Luke, ki je /a turnir Izvedel šele po radiu. Prireditelji, ki ga predhodno niso obvestili, so mu zdaj dovolili Igrati, 2e v i. kolu je gledalce presenetil mladi mojstrski kandidat Deže iz Novega Sada, ki je z odlično vodenim napadom premagal nasprotnika. Messing je nekoliko razočaral, toda ne smemo pozabiti, da so igralci odigrali šele štiri kola in da je do zaključka turnirja še daleč. Parma stalno zmaguje, njegova zadnja partija z Rajkovičem je prava mala mojstrovina. Mladi Mariborčan Janžckv ki je že lani in letos pokazal solidno igro na vsakoletnih mladinskih republiških prvenstvih je trenutno na sedmem mestu, kar je v taki konkurenci nedvomno precejšen uspeh. Vsa zadnja leta na državnih prvenstvih ne igra noben Gorenjec, kar je posledica stalnega padanja kvalitete mladinskega šaha na Gorenjskem. Rezultati t. kola: Janžek : Ra-donjič 1:0, Deže : Velimirovič remi, Stojkovič : Stručič 0:1, Cvetkovič : Jadrijevič prekinjeno, Šahovič : Lozič 1:0, Parma : Rajkovič 1:0, Ili jo vski - Risto-vič 0:1, Kozarčanin - Messing temi. — Po četrtem kolu je stanje na lestvici takšno: Parma I, Deže 3, Cvetkovič % in pol (1), Rajkovič, Stručič 2 in pol (1), Kozarčanin, Janžek 2 (1), Messing, Rislovie 2, Jadrijevič I in pol (1) itd. 00 KRANJ, 22. AVGUSTA 1958. PRVI LJUDJE r \t TRIGLAVU Ob odkritju spominskih plošč prvopristopnikom 26. avgusta letos bo minilo MO let, ko je človek prvič stopil na vrh Triglava. Za to pomembno obletnico bo v nedeljo 24. avgusta t. 1. Planinska zveza Slovenije odkrila prvopristopnikom spominsko ploščo na Aljaževem stolpu vrh Triglava. To je pač najmanj, kar so ti m°žje zaslužili. O tem, kdo je prvi stopil na vrh kake gore, so se bili hudi boji. Tako je znana obsežna polemika, v kateri so skušali dokazati, kdo je prvi prišel na vrh Mont Blanca, kajti dr. Paccard, ki ga je spremljal chamo-nixški vodnik Balmat, o tem svojem dejanju ni nikdar pisal. Verjetno se bodo bralci spom- 17 tisoč fantov in deklet.. Jeseničani obiskali brigadirje na avtocesti „Bratstva in enotnoti" Petinštirideset političnih in sindikalnih delavcev z Jesenic Se je odpravilo v nedeljo zjutraj 113 Avtocesto, da bi se prepričali 0 delovnih uspehih, ki jih dosegajo rmadinske brigade pri grad-n3i avtomobilske ceste Ljublja-^-Zagreb. Na gradbiščih vzdolž ceste dela blizu 17 tisoč fantov in de-^et, ki so izkopali že milijon 190 tisoč m3 materiala ali 91 % Materiala, ki je predviden v projektu. Od 42 objektov, mostov, Podvozov in nadvozov so veči-n« že zgradili. Z vso naglico pa hdte tudi z deli na še nedograjenih objektih. Jeseniška delegacija se je prav tako prepričala o bogatem delu ideološkem, kulturnem in ltartriem področju. Tudi pri teh-l0l*e!m pouku mladine v posa-^e2juh mladinskih naseljih so Osegji pomembne uspehe. — Od fj) je gostom pripovedoval in-struktor, Franc Horjak. hkrati Je nanizal tudi nekaj številk, zelo zgovorno pričajo o tej dejavnosti. Izvedli so nad 2300 političnih predavanj, daljo priredili 1580 ustnih časopisov, blizu 2000 zdravstvenih predavanj, nekaj manj kot tisoč strokovnih predavanj itd. Mimo omenjenega so mladince razveselili tudi z nekaterimi izleti v Postojnsko jamo, Kumrovec, Ljubljano, Celje. Kranj in še nekatera druga mesta. Razen tega so si mladinci ogledali še 241 kulturnih prireditev ter nekaj manj kot 400 filmskih predstav. Potem ko so si jeseniški predstavniki prepričali o življenjskih pogojih in delovnih uspehih brigadirjev, so obiskali še Gorenjsko brigado ter brigado narodnega heroja »Ivana Milutinovi-ča« in ju obdarili s knjigami »Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli«. Takšni obiski so za brigadirje na avtocesti prav gotovo prijetna doživetja, ki vlijejo požrtvovalnim gradteljem novih vzpodbud pri izvrševanju nalog. Ne bi bilo napak, če bi zgledu predstavnikov z Jesenic sledili tudi predstavniki drugih organizacij in razveselili naše brigadirje s svojim obiskom. U. nili tudi burnega prepira malenkostnega dejstva: ali je na vrh Mount Everesta stopil prvi šerpaz Norkay Tensing ali No-vozelandec Edmond Hillarv. Za prvi pristop na vrh našega Triglava sta zaslužna predvsem dva moža: baron — mecen Žiga Zois, ki je stal v ozadju prvih triglavskih vzponov, ter slavni botanik Balthasar Hacquet. Le-ta je z večjo skupino domačinov ter svojim učencem, ranocelcem pri Zoisovih fužinah v Bohinju Lovrencem VVilomitzerjem, leta 1777 prišel prav do Velega polja, kjer so se mu spremljevalci skujali. Zato je Hacquet sam hodil naprej in priplezal na greben Malega Triglava. S tem je dal pobudo domačinom in res so se že prihodnje leto Luka Korošec s Koprivnika št. 31, Matevž Kos z Jareke št. 17, Štefan Rožič ter Lovrenc VVillomit-zer odšli na pot. Na vrh so splezali s Triglavskega ledenika; najkrej na greben Malega Triglava, od tod pa po razu vrhnje gmote na sam vrh. O tem vzponu je poročal Hacquet ter pri tem zapisal, da je bil Luka Korošec prvi človek, ki je stopil na vrh Triglava. In tu se začenja pravda, kdo je bil leta 1788 prvi na vrhu Triglava. Medtem ko so domačina omenjali nekaj časa le kot spremljevalca Lovrenca VVillo-mitzerja, pa so pisci člankov zašli kmalu v drugo skrajnost in vse »breme zmage« pripisali Luki Korošcu. Ko so mu lansko leto odkrili na rojstni hiši v Zg. Jurjevcu spominsko ploščo, se je bilo pač treba pošteno vprašati: kje pa so ostali trije? Skupaj z njim so prišli na vrh! To ni bila nobena športna tekma. Zato je letošnja slavnost — odkritje plošče vsem štirim prvopristopnikom — ne le pravično in pomembno, temveč tudi lepo in pošteno dejanje. J. S. NAŠA HUMORESKA O dragem avtomobilu TRIGLAV FOTO: S. SMOLEJ Umetno jezero - prva lastovka, ki napoveduje novo pomlad preddvorskega turizma O novi pridobitvi Preddvora pri Kranju — o umetnem jezeru, smo že pisali, zategadelj ne bi kazalo ponavljati istih misli. Lotili pa bi se podrobnosti v zvezi z jezerom in s turizmom, ki je zaradi nekaterih težav zašel po osvoboditvi v nekakšno brezvetrje, pa se, kot kaže, zdaj prebuja. Nobenega dvoma torej ni, da je jezerce — prva lastovka, ki napoveduje Preddvoru, ki je nekoč slovel, kot eden najmikavnejših letoviških krajev Gorenjske, novo pomlad turistične dejavnosti. — Upajmo, da Preddvorčani ne bodo omagali že pri prvih korakih! Da bi zvedeli kaj več o pripravah na otvoritev jezera in o perspektivnih načrtih razvoja turizma v tem okolišu, smo se obrnili na predsednika Turističnega društva Preddvor, tovariša Šenka. V tem zapisku bomo zbrali nekatere drobce iz razgovora. Neprijetna ugotovitev: namere z otvoritvijo jezera so se malce zamotale. Graditelji so z delom pohiteli, kolikor je bilo v njihovih močeh; predvidevali so namreč, da bo otvoritev jezera v nedeljo, 24. avgusta. Na začetku tedna pa so naleteli na novo oviro, ki ji na žalost niso kos. Potem ko je bila v ponedeljek spuščena zapornica jeza. so izračunali, da potok, ki napaja jezero, spričo nizkega vodnega stanja, do nedelje ne bo žalil kotline do vrha. Na dež, ki bi priliv vode povečal, pa ne kaže računati. Torej je otvoritev jezera preložena na poznejši čas. Če bo vreme ugodno, bo otvoritev jezera, brž ko bo dolinico zalila voda do vrha, sicer pa bodo počakali do 1. maja prihodnjega leta. Ne bo napak, če ob tej priložnosti še bežno pregledamo načrte, ki jih bo tukajšnje Turistično društvo skušalo uresničiti v bližnji prihodnosti, seveda v okviru danih možnosti. Okrevališči Instituta za TBC Golnik v Preddvoru in Tupaličah, ki sta že vrsto let predmet žolčnih debat, bo treba vsekakor v doglednem času izprazniti in ju z adaptacijo in primerno ureditvijo usposobiti za sprejem letoviščarjev. Zlasti ugodno lego ima poslopje okrevališča v Preddvoru, saj leži tik ob jezeru. Podoben problem predstavlja tudi »Mladinski dom BH00. Tomaž je imel Volksivagen že na t/tnti kupil ga f prihranjenimi dnevnicami od P°rtnih gostovanj v tujini. Lepega dne je prihupal tvojim Opel-KapitAnom še Bogo; razlagal je, da 1* »sam zaslužil*. (»Pojdi, pojdi! V poldrugem mesecu boš ti avto zaslužil! Misliš, da sem z Lune padel, da ne vem, po čem so marke?*) Če se stric kmalu ne oglasi. . . Jaka je napeljal že vse niti; avto zanj je bil že kupljen. Samo na strica jc še čakal. Le kaj mečka toliko časa? Končno! Razburjeno jc raztrgal ovitek in začel brati. Dalj ko je bral, bolj mešani občutki so se ga polaščali. ». . . In ker mi je nek znanec iz Avstrije pisal, da bo pred odhodom prodal svojo limuzino, sem mu brž odgovoril, naj jo pošlje na Tvoj naslov; plačal mu jo bom že jaz, ko se vrne. Upam, da jc boš vesel itd.* 7.a vraga, zdaj ima pa kar dva avtomobila! In limuzino! Samo . . . stric piše nekaj o osmih cilindrih. Ta sultan bo žrl bencin, da bo veselje . . . In — in carina . . . Tistih sto jurjev za VW je že pripravil. Samo premalo jih bo. JAKA IMA LIMUZINO. Če ga vprašaš, koliko carine je plačal, te hitro odpravi: »Precej, fant, precej!* In če še drezaš vanj, zakaj ima tako čudovito »zadevico* kar v garaži, potem udari s pestjo po blatniku: »Ko pa te osemcilinderski hudič žre samo bencina za poldrug tisoč na 100 kilometrov!* Epilog (oglas v časopisu): »Prodam dobro ohranjeno limuzino, osem cilindrov, za zelo nizko ceno. Če bi jo kdo rad zamenjal za Fiat 600, lahko tudi rabljen, mu jo z največjim veseljem odstopim. Naslov v upravi.* S. J. MOTIV IZ KOKRE Vsepovsod skrbe, da so središča naselij čimlepše urejena. V Selcah so pa temu pravilu obrnili hrbet in storili obratno. Središče naselja je najbolj zanemarjeno. Že sam most s trhlo in razpadajočo ograjo ter skladaniea tramov, ki jih prikazuje naša slika, niso posebno mikavni. Se manj prijeten za oko pa je prostor med mostom in novo zgrajenim stanovanjskim poslopjem. Če bi pospravili tisto džunglo«, kjer najdejo tudi razni odpadki primerno mesto, bi bilo središče vasi povsem drugačno, vsekakor pa orijetnejše za oko. nmMm minu* Tudj rastijn9 se hranijo Nikar ne mislite, da gre za spretno foto-montažo, s katero bi vas hoteli potegniti za nos. Posnetek je izviren. — Pes Lord, ki sicer ni posebno dobrodušen, in 3 mesece star srnjaček Miki, sta velika prijatelja. To prijateljstvo gre celo t^.ko dal^č, da jesta iz skupnega krožnika. O Lordovi zavisti ni niti sledu Naj vam še povemo, kje domujeta naša prijateljčka. Pri Škofičevih na Polici pri Kranju. Mikija so našli pri košnji na Kranjskem polju. Bil je skrit v visoki travi in le za las je ušel smrti pod ostrim rezilom. Novega doma in ljudi se je kaj hitro privadil. Pa tudi z mačkami in kurami je koj sklenil prijateljstvo. Zdaj pa svobodno teka okrog, pa tudi v gozd jo rad ubere. Presenetljivo dobro pa ve, kdaj je čas južine. Vedno je točen ko ura. Tudi molže nikdar ne zamudi. Vselej potrpežljivo »asistira« gospodinji, kadar molze, saj ve, da se bo do sitega nalokal presnega mleka. Glejte — na mucko smo pa čisto pozabili; tudi ta se z Mikijem, pa tudi z Lordom, čudovito razume. Zelo rada se pridruži Mikijevemu »asistiranju« pri molži. Če ne bi bila tistikrat, ko smo posneli to sliko, muca zdoma, bi imeli na sliki še njo. S. Zanimivosti OLIMPIJADI- V RIMU SE BO UDELEŽILO 8.000 ATLETOV Olimpijade v Rimu leta 1960 se bo udeležilo 90 držav s preko 13.000 tekmovalci in tehničnim osebjem. Za to armado bo skrbelo 16 kuhinj, ki bodo vsak dan porabile 1000 stotov mesa in 700 stotov kruha. Prireditelji pa bodo morali poleg drugega preskrbeti tudi 50 različnih diet narodnega, športnega in verskega značaja. HITLERJEV STOL Naslonjač v katerem je pogosto sedel Hitler, kadar je bil na obisku pri svoji ljubici Evi Braun je naprodaj v neki trgovini z rabljenim pohištvom v S Munchenu. Ta stol, ki ni nič posebnega, velja zaradi svoje »zgodovinske« vrednosti — 100 tisoč dinarjev. Pravijo da je trgovec dobil že mnogo ponudb od bivših hitler-jevcev, ki bi radi kupili ta stol. V AMERIKI VSAKE 4 MINUTE ZLOČIN Po uradnih podatkih je bilo lani v ZDA 2,796.400 hujših zločinov, tako se je izvršil vsake 4 minute umor, uboj ali drugo nasilje. Največ zločinov je po uradnih statistikah napravila mladina pod 18. letom. Zlasti mnogo je umorov in kraj avto-moblov. Po izjavi ravnatelja federalnega raziskovalnega biroja, so lani naraščali v ZDA zločini štirikrat hitreje kakor se je množilo prebivalstvo. Značilnost zelenih rastlin je, da iz neživih rudninskih snovi in iz vode, s pomočjo sončne svetlobe in listnega zelenila (klorofila), pretvarjajo anorganske snovi v organske. Ta pojav imenujemo v biologiji fotosinteza. Nekatere rastline so v borbi za obstanek klorofil popolnoma izgubile in se hranijo ali z organsko hrano kot zajedalci ali kot gniloživke (z odmrlimi organizmi rastlinskega in živalskega izvora) ali pa dobijo potrebno energijo za pretvarjanje anorganskih snovi v organske pri različnih kemijskih procesih (kemosinteza). Poznamo pa tudi rastline, ki sicer še imajo klorofil in se delno hranijo na tipični rastlinski način, razen tega pa so si z razvojem pridobile posebne plasti, s katerimi lovijo žive organizme in jih prebavljajo v sebi lastne snovi. To so mesojede rastline. Zelo zamotano zgrajene plasti (v bistvu so to le preobraženi listi ali listni deli) imajo mesojede rastline tropskih % mesom Denar iz kamenja V ARHIPELAGU MIKRONEZIJE v Tihem oceanu je majhen otok Jap. Dasi je bil dolgo časa pod oblastjo Špancev, zatem Nemcev in naposled Japoncev, je prebivalcem uspelo ohraniti nekatere stare in čisto svojevrstne običaje. Oni se trdovratno upirajo mnogim in včasih zelo problematiS-nim in sumljivim dobrinam kolonizatorske kulture. Nek tak običaj, ki ga dobimo samo na Japu, je uporaba denarja iz kamenja. Ta denar je po obliki podoben našim mlinskim kamnom. Kolikor je večji in bolj fino izdelan, toliko večjo vrednost ima. Neredko se dobijo kosi s premerom 4 m. Takih ni lahko ukrasti. Pa ne samo to! Oni, postavljeni kraj hiše, kažejo bogastvo njih posestnika. Nehote se nam vsili misel, kako je na Japu lahko priti do denarja. Greš in hitro izklešeš toliko komadov, kolikor jih potrebuješ. Toda ni tako! Kamen aragonit, iz katerega je ta denar narejen, se dobi samo na otočju Pa-lan, ki je od Japa oddaljeno preko 300 km. Zdaj si lahko predstavljamo, kako težka naloga je, prepeljati denar premera 4 m na malih čolnih iz otočja Palan na otok Jap. In prav to je tisto, ki mu daje vrednost, to je njegova zlata podlaga«. Danes se ta denar več ne dela. Pa ne zato, ker ne bi imel več vrednosti. Vzrok tiči drugje. Prebivalstvo otoka se je namreč zelo zredčilo in zato jim že obstoječe količine denarja zadostujejo za promet. krajev. V nasprotju s težnjo velike večine ljudi, ki se hočejo poglobiti v podrobnosti tujega sveta in življenja, pri tem pa nemalokrat niti površno ne poznajo domačih zakladov narave, si v tem članku na kratko oglejmo domače žužkojede rastline, tiste, ki jih dobimo tudi v kranjski okolici. V naših stoječih vodah je razširjena plavajoča mešinka (Utricularia). Podvodni del rastline je podoben močno razvejanim vodnim koreninam, vendar je zelene barve in poln drobnih mešičkov. Dejansko mešinka korenin sploh nima, je prosto plavajoča rastlina. »Vejice in vejičice« so le preobraženi lističi, nekatere nitke pa so preobražene v mešičke. V kolikor rastlina še sama asimilira, sprejema z vso svojo površino potrebne hranilne snovi iz vode, ki jo obliva. Sicer pa se hrani na živalski način. V mešičke lovi drobne planktonske rakce. Prebavni sokovi in fermenti, ki jih izločajo celice pasti - mešička, te živalce ubijejo in privabijo. Nekateri mešički izločajo ob vhodu v past, kjer je zaklopka in več ščetinastih izrastkov, sladko sluz, ki privablja hrano. Z dotikom rakca v ščetine ob vhodu se mešiček nenadoma razširi, zaradi česar pritisne na zaklopko voda, zaklopka udari navznoter in za njo vdere z vodo vred v mešiček tudi nova žrtev. Zaklopka je postavljena tako, da se navzven ne odpira. Mestnica (Pinguicula) nastopa pri nas v dveh vrstah: navadna z modrimi venčnimi listi v dolini in alpska zrelimi cvetovi v alpskem svetu (na vlaž-nejših pobočjih in močvirnatih pašnikih). Slednje pa dobimo tudi v niži-' nah kot sestavni del naplavinske flore (v okolici Kranja jih dobimo pri MH-narjevem studencu na Okroglem in v Špiku pri Drulovki). Mastnica ima mesnate in lepljive liste. Gobaste žive dlačice izločajo lepljiv sok na zgornji strani lista in če sem slučajno zaide mušica ali mravlja, se na list prilepi. Listni robovi se zapognejo navznoter in pokrijejo žrtev, fermenti, katere izločajo manjše dlačice, ?a žrtev razkroje in prebavijo, nakar se list spet razgrne. Neprebavljivi del žuželke (hitinjaea) ostane na listu in rastlina jo prepusti vetru in vodi. Naša najredkejša mesojeda rastlina, ki raste na barjih, je rosika (Drosera). Liste ima polne rdečih dlačic z glavi-častimi žlezami na koncu; le-te izločajo lepljiv sok in nanj se ujame drobna mušica. V tistem trenutku se lepljive dlačice sklonijo nad živalco, drobne dlačice na listu pa začno izločati prebavni sok. Po prebavi se dlačice spet vzravnajo in pričakujejo novo žrtev. V naši okolici nastopa rosika v Ud-nem borštu in v dolini Rupovščice, vendar povsod v majhnih količinah. 3-Ier Požar?! Ne. Dve je ura! (Iz »Rada«) r N FRANK OWEN: £J EDDIE CHAPMAN P R I POVE D U J E Imel pa sem smolo in nisem veliko slišal. Razgovor se je, tako je kazalo, nanašal na neke naloge v Ameriki, ki sta jih ta dva obiskovalca nameravala izpolniti. Iskali so ustreznega človeka, ki bi opravil to delo. Von Grunen je pripomnil, da ima takšnega človeka, da pa bo ta prost šele čez štiri mesece. Potlej so še nekaj časa razpravljali o sabotažah. Na koncu je Amerikance vprašal, ali človek, o katerem je govora, zna angleški. Odgovor se je glasil: »Da, saj je Britanec« Tako sem zvedel, da misli mene. Ko je bil sestanek pri kraju, sem skrivoma odšel na stranišče. Skozi vrata sem videl dva moška, toda samo njuna hrbta. Naslednje jutro sem spet šel na letališče. Med vožnjo sem opazil, da je bilo to letališče zelo malo ali skoraj nič poškodovano. To me je presenetilo, zakaj dovolili so mi poslušati britanski radio, mimo tega sem vsakih štirinajst dni dobil britanske časnike in tako sem slišal in bral o bombardiranju teh krajev. Da ta letališča niso bila poškodovana, je treba bržkone pripisati pazljivi kamuflaži. Hangerji so bili okrašeni z velikanskimi mrežami, pokritimi z listjem in vejami. Majhna letala so bila zakamuflirana s slamo in bila videti kakor stogi. Bencin so zakopali globoko pod zemljo zmeraj v kakem gozdičku, nekoliko oddaljenem od hangarjev in vse drugo je bilo tako porazdeljeno, da bombe niso mogle napraviti veliko škode. Popoldne pred poletom, sem doživel presenečenje. Von Grunen me je z avtomobilom odpeljal pred hotel »George V«. V prvem nadstropju nsju je neki polkovnik v uniformi vrhovnega poveljstva odpeljal v sobo. Na hlačah je imel široke rdeče proge. Za drugim stolom je sedel visok, markanten človek. Von Grunen se je elegantno postavil v pozor. »Heil Hitler! To je mož, ki pojde v Anglijo, gospod general,« me je predstavil. Von Rundstedt, zakaj to je bil on, je vstal in mi pomolil desnico. Pozdravil sem po hitlerjevsko in mu segel v roko. Povpraševal me je o podrobnostih moje misije in mi želel srečno pot. Hkrati je podpisal tudi listino, s katero je dovolil moj odhod iz Francije. Spet smo pozdravili s Hei) Hitler, nato pa so me odpeljali iz sobe. S Thomasom sva sedla v avto na zadnja sedeža in zapela nekatere vabljive ameriške plesne melodije, ki sva se jih naučila po radiu. Tudi von Grunena so pesmi ogrele in brez obotavljanja se je pridružil zboru. Ena izmed pesmi je imela naslov »Srečal sem dekle v Kalamazoou«, besedila nismo znali in tako smo rjoveli v popolnem neskladju. In naposled smo na moje veliko zadovoljstvo vsi zapeli mojo priljubljeno »Lili Marlene«. Polkovnik nas je dočakal, da bi se poslovil od nas. Odšli smo v njegovo sobo, da bi počakali na vzlet letala. Teda je bila šesta ura zvečer. Prispele so vremenske napovedi — ni bilo preveč oblačno in veter je bil šibak. Opolnoči bi se bila morala prikazati luna, dve uri kasneje pa bo mesec v takšni legi, da ne bo niti trohico mesčine obsijalo zemlje. Ob desetih smo odšli iz polkovnikove zasebne sobe v njegovo pisarno. Tam sem odložil svojo obleko in von Grunen pa Thomas sta jo temeljito preiskala. Nato sta mi krog pasu zavezala denar. Potlej sem oblekel angleško obleko, prineseno iz Jerseya, ki pa sem jo bil kupil še v Londonu. Kolena sta mi obložila s suknom, da se ne bi potolkel pri padcu na zemljo; nataknil sem škornje (iz zaplenjenih zalog pri Dieppu). Dala sta mi tudi čelado, da bi jo odnesel s seboj in jo uporabil pri skoku. V letalu pa naj bi nosil pilotsko čelado z vdelanim telefonom in kisikovo masko. Bil sem pripravljen. Nabil sem avtomatično pištolo W jo vtaknil v žep. Zadnji hip je von Grunen privlekel na dan še majhno rjavo tableto. »Fritz, zoprno mi je, da vam moram dati tole — to je strup. Veste, če se vam kaj pripeti in vas dobe v roke. je bolje, če pri priči napravite konec, kakor da vas trpinčijo.« Pokimal sem odobravajoče, zarezal luknjico v hlačah in vtaknil tableto vanjo. Ves minuli dan in ves večer nisem ničesar pil. Zdaj pa je polkovnik prinesel steklenico konjaka in pili smo za uspeh podjetja. Polkovnik je lelefonično poklical posadko in fantje s° kmalu prišli. Tedaj sem upal samo to, da sem videti prav tako miren in zbran kakor oni. V prsih mi je razbijalo srce; vendarle sem deloma občutil taisto drhtenje v sebi kakor nekdanje dni, ko sem s Freddijem odhajal na nočne pohode — strah in vznemirjenje, vse hkrati. Kar naprej sem sam pri sebi govoril: »Če imaš kolikor toliko dobro črevesje, lahko storiš vse, kar hočeš; sicer pa, vse bo kmalu pri kraju.« Avto je že čakal. Odpeljali smo se na letališče t* Bourget. V padalski sobi mi je neki strokovnjak privezal mojo vrečo in padalo; tovor se mi je zdel strašansko težak. Slišal sem, da so vanj, kakor je zabrnelo več letalskih motorjev. Moj pristanek so uredili tako, da se je časovno ujemal z zračnim napadom na Cambridge. In tu so °9re' vali motorje drugih letal, ki so nas imela spremljati. TruŠč je naraščal in je iel skozi ušesa. Zaudarjalo je po zgorelem bencinu in dimu. Ko smo prispeli do našega letaka, sem segel polkovniku v roko. Nato je bil na vrsti Thornas- »Fritz, želim vam vse najboljše.« Poslednji se je poslovil od mene von Grunen; toplo » pomirjujoče mi je segel v roko.