Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava. 5. novembra. 1939. Štev. 45. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: cela stran 100 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50 Din. Drügi sklep VI. mednarodnoga kongresa Kristuša Krala v Ljubljani. 2. Kongres Kristuša krala se zaveda, da zvira razkristja- njenje sveta več ali menje tüdi iz krivde krščanstva, štero je oslabelo v delavnosti i zgübilo na privlačnosti. Živlenje v ši- rokih slojih krščenikov obstoja- li preveč v samih navadaj brez düha, je zadovolno z golimi zvünešnjimi oblikami, išče samo vživanje i deloma dava celo po- hüjšanje. Zato ma kongres Kri- stusa Krala vsestranski Prepo- rod krščanskoga lüdstva, šteri sega globoko, za prevážao za- htevo našega časa. Naša krivda, naša krivda, naša velika krivda, da je svet postao pokvarjen, da nema Kri- stušovoga düha. Nas krščenikov krivda je. Pohüjšanje, smo dali mi. Glejmo kak. Poznamo reči sv. Düha, štere je napisao sv. Jakob apoš- tol, ka ki z jezikom ne greši, je popolen človek. Guči krščenikov so nájveč krivi, da se je svet pokvaro. Ideš med delavce na njivo, k mašini, k drvarom, k trljam, poslüšaš je pri lüpanji semena, pri lüžčanji graha, ku- korce, zasledüješ je po brazdaj za oračom, vlačarom, ali na šte- romkoli deli je te že zadobišaš, ka Čüješ ž njuvih vüst? Prekli- njajo, nesramno gučijo, dühovni- ke dolgučijo, vero sramotijo, z pobožnosti se norčarijo, greh hvalijo, na hüdobije napelavajo. I to največkrát pred mladinov, celo pred malov dečicov. Se čü- divamo, če že gingava deca, ki je pa nagnjena na lübezen do Boga, toga prekune, zasovraži i se ga ogible. Se čüdivamo, če je že celo mučeništvo zagovoriti Boga i njegove pravice med tov smečenov, pokvarjenov vnožinov sveta? Ne čüdivajmo se, nego nastopimo pot zbolšanja s svo- jimi guči. Čtimo z Kristušovim dühom napunjene časopise, knige i po teh Pripovedavao drügim. Mislimo, da stoji poleg nas vsik- dar svedok, ki poslüša naše guče, i ki je naš angeo čuvar. Pred tem svedokom, ki je nebeski Vla- dar, vendar ne bomo gučali reči, zavolo šterih bi si mogeo obraz zakriti, nas zapüstiti i nas pri Bogi zatožiti. Pomislimo, da je vsaka reč seme. Dobra, da ž nje zraste večna moka za nas i drüge. Krščeniki, Začnimo s pošte- nimi, dobrimi, hvalevredna guči na preporočili sveta. Najprle se naj naš guč prerodi, potem se bo tüdi živlenje prerodilo. Prva Okrožnica pape Pija XII. Pod naslovom „Summij|Pon- tificatusˮ je sv. oča Pij XII. po- slao sveti svojo prvo okrožnico. V njoj je, v zvezi z nevarnostjov Zdajšnji časov, ugotovo, da se vzbüja zavest sküpnosti v kato- ličanski drüžini na sveti. Za tem sv. oča pravi, da ga je pri se- stavlanji svoje okrožnice navda- ja nepopisna bolečina ob mi- sli na strahote bojne, pa da je on vse včino, da bi to bojno preprečo. Osnovana rana zdaj- šnjoga časa je, zatajüvanje sploš- noga moralnoga načela, naj bo to v živlenji posameznika, ali pa v socijalnom živlenji, ali med- narodni odnošajaj. Svet ne pri- znava i zavrača naravni zakon, ki ma svojo podložnost pri Bogi. Zatajüvanje Boga znamenüje isto- časno tüdi zatajüvanje naravnoga zakona. Novo poganstvo razkraja človečo drüžbo i vodi do toga, da izginja düh vzajemnosti i lü- bezni. Papova okrožoica pravi, da je svet zajšeo v zdajšnji sve- tovni prepad zavolo toga, ar svetost dane reči ne drži več, za to, ar nega več medsebnoga zavüpanja med narodi. Papova Okrožnica zavrača i obsoja navuk o Vsemogočnosti države zato, ar je proti predpisom naravnoga prava. Krščanski navuk pravi, da ma tüdi država lehko svoje pra- vice, ki pa nikdar nemrejo obi- noti človeči düš. Država ne go- spodar nad düšami. Okrožnica poziva odgovorne državnike, da naj včinijo vse, da se v bodoč- nosti, kda se bode po končanoj bojni uvajao novi red, izognejo starim zablodam. Novi red mora biti zgrajen na spoštüvali na- ravnoga prava ino na božem razodetji. Ali ja človek v svoji omejenosti pokazo, da sam ne v stani stvoriti pravoga drüžabnoga reda, je ostala samo Cerkev tista, od štere more priti odrešenje. Cerkev je pripravlena z vsemi svojimi silami sodelüvati pri deli za takši red i se bo držala pri tom vsega, ka bi moglo omajati civilno oblast ali omejiti njene pravice. Zato papi dužnost nje- govoga apoštolstva nalaga, da izpregovori i pokaže istino, jo zagovarja ino brani. Njegova dužnost je tüdi, da ravno v zdaj- šnjom časi nevtrüdno naznanja düha lübezen i tak düše pripra- vla za Prihod Kristušovoga mirü, za šteroga neprestano molimo. Okrožica je izišla v peti izdajaj, taljanski, francoski, an- gleški, nemški i španski; izišla pa je tüdi nizozemska i polska izdaja. Po celom katoličanskom sveti je okrožnica napravila naj- globši vtis, pa tüdi nekatoličan- ski krogi so jo sprejeli s spo- štüvanjom. Sestanek v Franzburgi. Preč. g. urednik, mi izse- ljenci v okolici Franzburga v Nemčiji vam sporočamo, da smo doživeli jako veseli den v tüjini, čeravno nas v tom razburkanom časi dostakrat težijo žalosti i težave. V tjedni pred nedelov 3. septembra so nas nenadoma obiskali preč. g. Škafar Ivan, izseljenski dühovnik i nas po- vabili, da se naj v nedelo 3. septembra zberemo vsi delavci, ki smo v okolici i v mesti Fraz- burgi. Kak veselo je bilo, kda smo se tak nenadoma srečali, si podali roke i se pozdravili v domačem jeziki. Komaj smo čakali nedelo. Bio je lepi, sunčni den, kda smo se v Franzburgi zbirali, ne mo- rem praviti pred cerkvijov, ar je tü nega, lüdje so po večini evan- geličani. Meli smo v ednoj gos- tilni določeno sobo, kde je pri- pravleno i kama pride tüdi nem- ški dühovnik vsakih 14 dni, da opravi božo slüžbo tam prebi- vajočim katoličanom. Zbralo se nas je 60 do 70 izseljencov. Bili smo iz več far; večina je bila iz Goričkoga, pa tüdi iz beltinske i naše bogo- janske fare smo bili tam zbrani. Že ob 7. vöri smo začnoli s spovedavanjom, nato smo se vadili s spevanjom. Boža slüžba se je začnola ob 10. vöri Krasno je donela Slovenska pesem po nemškoj dvorani. Popevali smo same lepe starinske pesmi. Kak lepo nam je bilo pri srci, kda smo v tü- jini čüli božo reč iz vüst do- mačega dühovnika v maternoj reči, štere že dugo nesmo čüli. Nešterno oko se je zarosilo, kda so nam g. Škafar po evange- liji najprle izročili Pozdrav prezv. g. škofa, dragih domačih i cele Slovenske Krajine. Po sv. meši smo za sklep zaspevali še edno lepo Marijino pesem. Nato se je ena izseljen- ka zahvalila g. Škafari s temi rečmi: Prečastiti naš g. izseljenski dühovnik! Prišeo je veseli den, v šterom smo očistili naša srca i okrepili naše düše. Preč. g. dühovnik, zato se vam pa dnes v imeni vseh navzočih prav is- kreno i najlepše zahvalim za vso Vašo lübezen i skrb pa za vaše velko misijonsko delo, šte- ro vršite med nami izseljenci. Mi vsi vam oblübimo vedno vernost do vseh vaših navukov i do sv. Cerkve. Preč. g. dühov- nik, na pozvanje Gospodovo ste prišli med nas, vsem trpečim ste v veselje, našim düšam pa v,mir. Jarem Kristušov nosite, hodite njegovo pot, v njem i ž njim vse pretrpi te, slava vaša naj bo po- vsod. Blagoslov se naj razleva na vaša težavna dela. Kda pa bo dokončane vaše delo, naj vam poplača večni Bog. Bodite jezerokrat pozdravleni iz naših slovenskih src, preč. naš g. iz- seljenski dühovnik. Pozdravleni, pozdravleni, v tüjino, k nam prestavleni. Po končanom govori smo se še nekelko pogovarjali, nato smo se začeli počasi razhajati. Tisti, ki so prišli od daleč, so se morali vrniti. Ostali smo se fotografirali z g. dühovnikom, nato smo ji pa sprevodili na kolodvor i se pogovarjali dokeč jih ne vlak odpelao proti Stral- sundi. Te den je bio zaistino veseli i nam ostane vsem v naj- lepšem spomini. Mi vsi izseljenci se zahva- limo za pozdrav prevzv. g. škofi vsem domačim i celoj Slov. Krajini. Pozdravlamo tüdi vas , K. Marija, Nemčija. Razgled po katoličanskom sveti. Bolševiški bič. Londonski list „Times“ poroča iz Bukarešte: Potnik, ki je prišeo se iz Lvova, je pripovedavao, da so sovjeti zaprli vse voditele ukrajinske na- rodne organizacije; med njimi sta Mudrij, vodja ukrajinske na- rodne stranke ‘i podmaršal Sejo. Ukrajinski metropolit v Lvovi, msgr. Szeptycki, je premino. Pra- vijo, da so ga odgnali v sredino sovjetske Rusije. Potnik poroča dale, da je vido spotoma, kak so po vaseh visila tela dühov- nikov na drevji pri cestaj. Španci protestirajo. V San Sebastiani, kde stanüjejo diplomati tüjjh držav, so na ne- kom poslanstvi razobesili bol- ševiško zastavo s srpom i kle- pačom te, kda se je podpisala rusko-nemška pogodba. Kak je Španski narod opazo zastavo svojih najvekših sovražnikov, je zavrelo v njem i zahtevao je odločno, da se ta zastava ne sme izobesiti. Eno odposlanstvo naroda je šlo včasi v palačo poslanstva i zahtevalo, da se bolševiška zastava odstrani. I poslanstvo je odločnomi nastopi katoličanov ugodilo i srp pa klepač sta se skrila nekam v podstrešje. Portugal. Kardinal Ema- nuel Gongatves Cerejevia, lisá- bonski patriarh je poslao svojim vernikom pastirsko pismo, v šte- rom pravi, da je bojna hüdo, ki bi se smelo dopüstiti samo te, če bi trbelo v istini braniti do- bro i pravico i da je nepravična bojna zanikanje krščanskih načel. V denešnjem časi, kda se pre- leva lüdska krv i gda bojni ogenj grozi, da se razširi po zemli, morji i zraki, ne zadosta spuniti samo redno krščansko dužnost. Zdaj mora zapovedavati zakon krščanskoga bratstva. Rusija. »Pravda* piše, da bi bilo krivo mišlenje, da je vera v Rusiji popolnoma vničena. Vera, tak pravi, je jako razširjena Í« živi ostanek v lüdskoj zavesti. Vnogo lüdi vrši svoje verske duž- nosti i sveti svetke. Anglija. »ChatholicThimes* list objavla, da jezeri i jezeri angleških katoličanov nosijo zna menja, da so katoličanci i to zato, da pri kakšoj smrtnoj ne- varnosti se k njim lehko pozove katoličanski dühovnik. Tüdi ka- toličanski dühovnik! nosijo po- sebna znamenja. V istom listi čtemo sledeče lepe reči: »Naj bi Vsemogočni Bog Anglijo na- plačao, ka je v preminočnosti branila Belgijo i ka se je v zdaj- šnjosti zavzela za katoliško Pol- sko s tem, da njoj pokloni jas- nejši pogled v »bože mesto*, to je katoličansko cerkev. Opaža se več razumevanja za papeštvo, kak pred 25 leti, Velike skrbi delajo krščeniki papi v Nemčiji, toga v Angliji ne. V tom pogledi je naša zemla bole krsčanska, kak protestantska i mislimo, da je katoličanskoj cerkvi vnogo bliže, kak bi si sama mislila.* Novi čas mantrnlštva. V Lutzerni (Švica) ishajajoči list »Vaterland* piše: »Naše düše najbole teži Usoda Polske, štera je prišla pod ruski korbač. Ed- na slobodna, katoličanska dežela se je tak nalehci izročila bolše- viškomi noži. Ravno zdaj smo dobili vnoga poročila, ceIo iz Moskve, štera nam slikajo Ža- lostne razmere v teh krajih. Brez- božniki stojijo s sablov i meč je brezpogojna oblast proti ka- toličanskoj cerkvi. Novi čas man- trništva.* Rim. Redovniški Jubilej P. Lédochowskoga. Dne 24. sept 1889. je mladi klerik Vladimir Lédochowski v 23 leti stopo v novicijat Družbe Jezušove na Polskom. Od tistoga časa je ra- vno 50 let i 25 let kak je na čeli svojega reda — general Drüžbe Jezušove. Na te den so se v Rimi zbrali superiori Vnogi njüvi samostanov. Sam sv. oča Pij XII. je poslao pismo, v šte- rom njemi čestita i pošila svoj blagoslov. Španija. Ob priliki 3-let- nice osvobojenja Alkazarja v To- ledi je meo general Franko go- vor. Proslavio je junaške bra- nitele Alkazarja v prvoj vrsti ge- nerala Moscarda, Šteroga je tüdi odlikovao z najvišišim vojaškim odlikovanjom, s križom sv. Fer- dinanda. Francija. Razpüst komu- nistične stranke. Predsednik fran- coske republike Lebrun je pod- pisao dekret, s šterim razpüšča komunistično stranko v Franciji. V dekreti stoji ne samo razpüst stranke i njenij organizacij, ne- go zabranjüje vsakše razširjanje štampanoga materiala. Z ednim šče davle oblast vsem prefektom, da zamenjajo vse komunistične načelnike po mestaj. Razpüst ko- munistične stranke je povzročo po celom sveti velki odmev. Što bi si to mislo šče pred po letom. Pa končno so se francoskim dr- žavnikom odprle oči. U. S. A. Misijonski kongres v Washingtonu. V VVashingtonu so priredili od 22—25. augusta letošnjega leta misijonski kon- gres. Zastopano je bilo 70 sekcij, vnogo delegatov z univerz, vno- go misijonark i misijonarov iz Kine, Afrike i Sev. Amerike. Po- ročali so v svojih misijonskih de- lovanjih v raznih delih sveta. Italija. Proslava sv. Fran- čiška Asiškoga. V Italiji so ob- javlene velke svečanosti na čast sv. Franciški Asiškom!, šteroga je sv. oča s sv. Katarinov Sien- skov proglaso za zaščitnika Ita- lije. Pri svečanosti je bilo dosta nadškofov, škofov i celo štirje kardinal! ino civilne oblasti. 2 NOVINE 5. novembra 1939. Nedela po Risalaj dvajsetitretja Tisti čas, gda bi gučao Je- zuš vnožini, glej neki poglavnik shodnice je pristopo, i molo ga je govoreči: „Gospod, hči moja je zdaj mrla; ali hodi, i položi roko tvojo na njo, i živela bode Jezuš stavši ide ž njim, i vuče- nicke njegovi. I glej, žena, ki je na krvotoki trpela dvanajst let, je pristopila odzadaj, i dotek- nola se je roba njegove obleke. Mislila si je najmre vu sebi: či se doteknem samo njegove ob- leke, ozdravim. Obrne se Jezuš, jo pogleda i pravi: vüpaj se, hči: tvoja vera je tebe ozdravila. I ozdravila je žena od tiste vöre. I gda bi prišeo Jezuš vu hižo poglavnikov, i vido bi žvegla- re, i vnožino zburkano, velo je: „Odstopte; ar je deklička nej mrla, nego spiˮ I osmijavali so se ž njega. I gda bi vövržena bila vnožina, je vstopo i prijao deklico za roko i je stanola. I glas od toga je šo po vsoj tistoj deželi. (Mat. IX, 18—26.) * Prišeo je eden od višje go- spode. Sila pa je znala. Hči njemi je na smrt zbetežala, lüdje pa so njemi pripovedavali od čü- dodelnika iz Nazareta, od Jezu- ša. Šo ga je iskat i najšeo ga je. Te predstojnik je Jajr. Lüdje so njemi pravili, da te čüdodelnik položi roke na betežnike pa je tak ozdravla. Zato pravi: „Pridi, položi roko na njo i oživela bo.ˮ To njegovo veliko zavüpanje je Gospod poplačao. Odišeo je na njegov dom. Med potjov sreča dvanajst let betežno ženo. Ozdravi jo. Te dogodek z ženov ma svoj po- seben pomen. To je. K Gospodi je prišeo pred- stojnik shodnice Jajr. Reč „Jajrˮ pomeni „razsvetleniˮ. I Jajr nam pomeni od Boga razsvetleni Mozeš. Hči jajrova je židovska vera, ki je smrtno zbetežala i zablodila od poti istine. Sin boži jo išče, da jo reši, a med potjov pristopi drüga betežnica, ki nam pomeni cerkev iz spreobrnjenih poganov, pa prva najde svoje zdravje. Opazimo, da je Jajrova hči stara 12 let i ženska je tüdi be- težna 12 let. Ta leta pomenijo čas, kak se je izraelsko lüstvo ločilo iz sveta i je postalo boži zvoljeni narod. Tedaj se je ži- dovska vera porodila i je začnola rasti židovska cerkev. Med po- gani pa je začnolo versko ži- vlenje prepada!!, ar je je Bog zapüsto. Cerkev iz poganov je v podobi betežne ženske stopi- la pred Gospoda i se doteknola roba njegove obleke. Ne se je doteknola njegovih rok, ali nje- govoga tela, ar so skrivnosti Svetoga včlovečenja bile že mi- nole, gda se je porodila katoli- čanska Cerkev po trplenji Go- spodovi apoštolov. Gda je Gospod prišeo v Jajrovo hižo, bili so tam že go- slarje i čüo se je hrüp lüdske vnožine, ki pripravla pokop. Zdaj spravi Gospod vnožino iz hiže vö, rekoč: „Deklica je ne mrla, nego spi.ˮ Šteo je s tem praviti: Za vas lüdi je mrtva, a ne za Boga, ki jo more znova vzbüditi. Tüdi od Lazara je Gospod djao: „La- zar, naš prijateo spi!ˮ Šteo nas je podvčiti, da se naj smrti ne bojimo, ar on more mrtvece obüjati i je pred njim smrt samo spanje. Nove zidine v Beogradi. V Beogradi država zida: palačo juridične fakultete, strojni zavod, moško gimnazijo na sme- derevskem džemcu, vseučiliški) otroško kliniko, ginekološko-aku- ševsko kliniko, zavod kneza Pavla za zdravlenje raka, akademsko menzo, drž. tiskarno, gradbene mi- nistrstvo, adaptacijo hotela „Mo- skvaˮ vküper 10 zgradb. Razmišlanje na dan vernih duš. Lepa razkošna priroda je brez napita, vsa utrujena od ce- lotnega cvetenja in zorenja se pripravlja na zimsko spanje. Toži se nam po bujnem cvetju, vrt ža- luje tih in nem, vse je ovenelo. Krone dreves prazne štrle v meg- leno nebo, Nič več se ne smeje gaj. Božje njive po naši lepi do- movini so pa v jesenskem, meg- lenem času zacvetele v belih in rumenih krizantemah in v osta- lem poznem cvetju. Verniki in svojci umrlih pripravljajo in ob- navljajo grobove svojih dragih ranjkih, rekli bi godovni dan. Sin očetu, hči materi, stariši otro- ka sestra bratu, brat sestri, mož ženi, žena možu. Ni ga zemijana, ki ne bi imel koga dragega na „zelenom breguˮ, kakor poje Slovenska narodna pesem. Bližji ali daljni sorodnik počiva morda in gre ga na ta dan obiskat, mu prižge svečko in vzdihne za po- koj prijateljeve duše. Na Vseh Svetih dan popol- dne se vijejo dolge procesije po celem svetu na grobove. Na tisto tiho domovanje, kjer spe pravič- no spanje vsi zemljáni, brez iz- jeme stanu in položaja. Na do- movanje, ki čaka nas vse, ki še tlačimo to črno rušo zemlje. Raz- lični so grobovi, eni bogati, drugi siromašni. Eni urejeni, drugi za- puščeni, razmetani po vojnih po- ljanah in lesovih raznih front v preteklosti in sedanjosti. Toda v enem so si vsi enaki, vsi, ki so v njih so podvrženi trohnobi, vsi spe tiho, v njih ni strasti in ne- prijatelstva. „Iz prahu si vzet in v prah se boš spremenil.ˮ Na pokopališču nekega ve- lemesta sem brat sledeči zelo primeren napis: „Vi vsi, ki bo- dite tod mimo, vedite, da to kar ste sedaj ví, smo bili tudi mi in kar smo sedaj mi, boste tudi vi.ˮ Nebo in zemlja se razode- ne človeku, ko stopi na božjo njivo, misel minljivosti in nes- končnosti mu prevzame srce. Med grobovi, ki znova zažive v teh dnevih in med svečami, ki so kot zvezde večnosti, stopijo pred človeka vse poslednje reči sve- tega pisma in človek se začne zavedati svoje ničevosti in sile, ki je nad njim, ki slehernega ne bo izpustila. Človek je kakor cvetka, kakor sveča, ki cvete, gori in odcvete, dogori in ugasne v grobu. In kam bo šla njegova toplota — duša, v kateri izgoreva? Grob nas čaka prej ali štej vse. Zemlja bo sprejela utrujeno telo, j ta dim sveče, toda toplota — duša? Ona bo Šla tja, kamor jo je Stvarnik določil. Njena dobra dela, njene zasluge bodo mero- dajne. Izhod je le ta: med an- gele in Svetnike, ali pa med po- gubljene. Drugega izhoda ni. To je vera, ki zemsko omejenost spreminja v neskončne razglede in človeški obup sprevrže v naj- slajši up. Smrt nas popelje skozi ozka vrata groba v neskončne dvorane večnosti, neskončne šir- ne razglede uma, pred božje ob- ličje, ki nas je ustvaril ter nam bo določil delež nebes, morda časovno vic ali pa pekla. Sveto pismo nas uči, da delež onih, ki verujejo, ne bo smrt, temveč več- no življenje v Bogu. Dan Vseh Svetih, ki je pred dnevom vseh mrtvih, nam daje roko in kaže, kam gredo umrli, ki so živeli po božji volji in božji milosti. Človek se med grobovi zave, kako tesno je povezan z nebesi, s svetniki, ki so ravno tako živeli na zemlji, prestajali borbe z zlom, trpeli krivice in po zmagi dosegli venec sreče. Cerkev z obema svetkoma po- kaže prelepo ves nebes z zemljo. Zemski boj, ki je kratek in pa Odprto nebo z vsem sijajem po- vedanih zemljanov se nam raz- grinja v teh dneh. Tako človek vidi svoje življenje v luči več- nosti in se zave, da je le bojev- nik na zemlji, Popotnik, ki bo preko groba dospel na svoje pri- pravljeno mesto, ki ga je zaslu- žil s svojim življenjem. Vsi svetniki in rajniki se v teh dneh sklanjajo k nam, da nam odprejo oči in zbüdijo iz dre- mavice dušo, tisto dušo, ki ne umre s telesom, temveč ji je smrt le razpotje, ki vodi v pogubo ali v blaženo radost, med nebeš- čane, med zmagovalce. Pri gro- bovih gleda človek trdo zemljo, ilovico svojega telesa in se zave, da nosi že od rojstva v sebi smrt, toda tudi vero, da nosi obenem večno življenje z dušo, ki ve, da njen Odrešenik živi in jo bo poslednji dan združil s te- lesom, ko ga bo obudil iz zemlje. Sveče, ki v teh dneh gore na grobovih, teže našo žalost in grozo pred smrtjo, vsaj so luč, ki vemo, da sveti za grobom, to je v nebesih. Pod zemljo troh- nijo le kosti, nad zvezdami večno živi duša, kjer je večna ljubezen in jé duša srečna. Vemo, da je teška pot do večnih zarij in se često pade, toda z vero v Njega, ki je vse ustvaril in vse odpuš- ča skesanim, vstajajmo vedno in vedno, ne obotavljaje se. Za tiste pa, ki spe pravično spanje po preteku zemske poti trplenja, ne pozabimo češče, posebno v teh dneh lepega vzdiha: „dobri Gos- pod daj jim večni mir in večna luč naj jim sveti, naj počivajo v miru nad zvezdami, med angel- ci, pred tvojim prestolom.ˮ Rous Štefan. List za izseljence. „Prekmurecˮ v Slovenci spüsti na peroti svojo miseo, da bi bilo dobro za naše izseljence nasta- viti poseben listič, kak je na pri- liko „Mladi Borciˮ. Dozdajšnji listi — Novine, Marijin List, Iz- seljenski Vestnik — neso zadosta. Naj se nam dovoli, da mi tu svoje povemo. Prvo, ka po- vdarjamo, je priznanje Prekmurci za lübezen, štero kaže za izse- ljence. Se zná, dá ta lübezen ne sme misliti na sebe, da bo Prek- murec urednik toga namerava- nega lista. Potem bi v celo za- devo svoj rep namakala že se- bičnost. Stalen list izdavati za naše izseljence bi pomenilo namen, da število izseljencov ostane, kak je dozdaj bilo. To pa ne zdrav namen. Mi moramo izseljenstvo omejiti. Mi moramo našemi na- rodi poskrbeti na drügi način preživlanje, da se njemi ne de trbelo leto za letom kak ftici se- livki preseljavati z rodne grüde v pokvarjeno tüjino, štero bogati s svojim delom, sebe, i svoj na- rod pa slabi düševno, telovno i gmotno. To je poprek žalostna slika izseljenstva. Pravoga haska je tak malo, da vsaki lübiteo na- šega naroda mora misliti na omejitev, na odstranitev izselja- vanja, ne pa na okrepitev toga. List z 10 jezero izseljencov vsa- ko leto pomeni okrepitev, pospe- šitev izseljenstva. Bog nas čuvaj na kaj takšega misliti. Gledajmo pa zdaj vsebinsko plot lista. List naj bi bio kak „Mladi borciˮ i bi v jedrnatih potezaj, stavkaj vodo izseljence. Prav. Ali nema Slovenija zadosta katoličanskih listov? So ti ne- zmožni düševno usmerjati izse- ljence, je novi list bo mogo? Što je tista sila, da izseljenca ohrani vernoga kristjana i do- molüba z ednim listjom. Mi poznamo samo božo silo, milost božo, ki je mogoča človeka ohra- niti na dobroj poti, nikaj drügo. A ta tüdi samo tak, če človek ž njov sodelüje. Brez sodelova- nja je milost boža najlepši zreli sad na drevi, pod šterim od gla- da vmira človek, ar ne šteo seg- noti po Sadi, šteri bi ga rešo smrti glada. List te milošče ne more deliti. Za to je molitev, zato so svestva. List bi lejko bio pri- pomoček k milosti, a najmenje takši pripomoček so bili tüdi dozdajšnji krščanski listi za iz- seljence, če ne vekši. Lejko bi se omenilo, da bi list objavlao zadeve izseljencov, bi njim davao navodila. Dobro. A ravno to so davale našim iz- seljencom Novine, v štere so pi- sali svoja navodila g. izseljenski dühovniki. Pa če poglednemo iz- seljenske zadeve, objavlene v Novinaj, lejko z mirnov düšov trdimo, da teliko novi listič ma- logda bo mogo objavlati. Zakaj ne bi si vzeo predlagateo novo- ga lista en izseljenski kotiček v Novinah i toga vodo?! Ne pozabimo, da izseljenci majo svoje domače tüdi i da tej želejo od izseljencov, tej pa od domačih zvediti vse potrebno. Toj potrebi list za izseljence ne bo mogeo zadostiti. Obe stranki more jedino domači list prikap- čiti v edno dühovno enoto, šteri se čte po naših domovaj i te list so Novine. Gledajmo eščfe gmotno stran novoga lista. Prekmurec pripo- roča, da bi se na Borzi dela v Soboti vsakomi delavci navrglo še 10 Din plačila za te list, šte- roga bi potem dobivao. Ne gle- doč na to, da ne odobravam prisilno naročitev, je te predlog v denešnjem komunističnom časi obsodbe vreden. Delavec naj plača naprej list, ki niti ne ve, kakše delo dobi, kakši zaslüžek bo meo, kak de smeo peneze pošilati, kakše neprilike ga do- letijo itd. Če državne oblasti z naše strani i z strani države, kam se naš delavec izseli, zah- Delavcom v Nemčiji se naznanja, da morejo pred odhodom z dela ves svoj penez, to je mesečno po 40 RM. prek banke poslati domo. Potrdilo od banke se more shraniti. Vi- šek denarja ali zaslužka, ki ga ne morejo poslati domo, pa naj potrošijo za naküp pisalnih strojov, orodja, šivalni strojov i drügo. Kolesa i drüge stvari v paketaj lehko delavci brez- skrbi vzemejo s sebov domo. Iz pisarne ZPD v M. Soboti. Grački Vili: Ob sinjem Jadranu. Pred kratkem sem dobil pi- smo prijatelja, ki tako-le vzdihu- je: „Oh morje, Sinja Adrija! Bog ve, bom kedaj tudi jaz videl to morsko vodovje.ˮ Enako sanja marsikatera duša. In reši Ne da se tajiti, da morje ima v sebi nekaj skriv- nostnoga, kar te privlači z vso silo. Pri prvem srečanju pa se ga oko sploh ne more ogledati, uho prisluškuje njegovemu skriv- nostnemu šepetanje a srce išče v njem nerazumljivih utripov. Bil sem priča popotnikom, ki so iz vlaka prvič zagledali morsko gla- dino. Oči, usta, roke — celo telo je bilo napeto kot da je zamak- njeno v kako nebeško razodetje. Iz prsih pa se njim je izvil edini vzklik: „Morje, morje!ˮ Na vse drugo okrog sebe so pozabili. Ves čas, ko se je vlak z viso- kega gorovja počasi spüščal proti plavi obali, niso z očmi krenili drugam. Kot da jih je zajela ne- znana moč in z nepremagljive silo vlekla k sebi. Komaj se je vlak ustavil na obmorski postaji, so kar hiteli, kdor bo prvi pri- tekel do sinje gladine. Z roko so zajemali iz velike morske „skledeˮ, srkali kapljice neiz- merne tekočine in zdi radovedno v njene globočine... Tako deluje morje na one, ki ga prvič zazró. Pa tudi več- kratnega znanca morje vselej ljub- ke privlači i sprejme. Pri njem najdeš širokosrčnost, ki je na kopnem zastonj iščeš. Slovenci kaj radi zahajamo na Sinji Jadran. Posebno pa je za nas privlačna točka Hrv. Pri- morje, kajti tu se ob obalah šu- mečega morja sončajo bela ljub- ka mesta kakor Trsat, Sušak, Cerkvenica, Novi, a na drugi stra- ni Reka, Lovran, Opatija in to- liko drugih zalih primorskih kra- sota. Kdo še ni slišal za Marijo na Trsatu, kjer dan za dnem ve- liki zvon vabi romarje z vseh delov sveta, da se poklone in pomolijo pred čüdodelne podo- bo?! Mnogi od Slovencev so ho- dili tod in se čudili lepoti več- ne roke Božje. Vsakoletno pri- ljubljeno romanje Slovencev ob Risalih k Mariji na Trsat, je že mnoge osrečilo, da so videli te zemeljske krasote. Mnogim pa, žal, ni dano. Ti naj danes po- romajo z mano v duhu ob oba- lah sinjega Jadrana. Kot se popotniku, ki pride čez goro, odpre nov svet, tak- šna presenečenje doživi potnik, ki se vozi z vlakom iz Ljubljane proti Sušaku. Po dolgem drdra- nju skozi vrhove Gorskega Ko- tarja se vlak naenkrat otrese gor- skih oklepov in zazré doli na neizmerno morsko gladino. Tá prehod je nagel in očarljiv. Na- vadno ga spremlja vesel, močan žvižg lokomotive. Lep je po dne- vu, ko te naenkrat pozdravi ši- nje morje in ob njem bela me- sta in vasi. Še lepši pa je ta prehod po noči, ko ti od tam doli pribite nasproti čüdovito lepi prizori. Kamorkoli se ti oko ozre, povsod zazreš nočno kraljestvo v nepopisno blestečem električ- nem sijaju, ki se ves koplje v zibajočih se morskih valovih. Človeku se zdi, da ne gleda ze- mlje, temveč zvezdnato nebo. Vlak se počasi spüšča h cilju — na postajo kot da ti hoče dati čimveč časa, da se na- vžiješ divnih prizorov. Skoro nisi opazil, kako se je ustavil, ako te ne bi prebudil sprevodnikov glas: „Sušak! Iztopiš. Prav gotovo boš pohitel najprej k morju in po- gledal v njegove globočine. Po- tem se obrneš in pogledaš na Sušak, ki se ves rasprostira od morske obale po obronkih tja gori in se hoče z vso silo strniti s Trsatom. Ponekod se je še globoko zajedel v njegovo telo. Sušak, nekoč vasica ali majhen trg, je danes postal mesto s sko- ro 20.000 prebivalstva, večinoma priseljenega. Kakor v verskem tako tudi v narodnostnem pog- ledu mesto ni popolnoma čisto. Ko si tako oddaleč preme- ril mesto na obronkih, je naj- bolše, da se po stopnicah, ki jih je okrog tisoč, Počasi povspeš k Materi Božji na Trsat, ker se ti odtam nudi najlepši razgled na vse strani. Priporočam Ti, da hodiš počasi, kajti, drugače se boš precej spotil, preden dospeš na cilj. Toda ne ustraši se: ves tvoj trüd bo bogato nagrajen z nepopisnim užitkom. Trsat ! Čudovita beseda, ki v sebi skriva nešteto zgodovine in skrivnosti srca. Tu je nekoč bila hišica nazareške družinice, ki so jo, po sporočilu, angeli’ prinesli v Italijanski Loreto. Ven- dar z odhodom hišice, Trsat ni izgubil svoje privlačnosti. Kot Orel s sinjih višav — kraljuje Mati božja trsatska z visoko le- žečega svetišča in vabi k sebi otroke iz vseh delov sveta. Skozi stoletja že romajo k njej milijoni in milijoni človeških sinov in hčere in nosijo pred njen pres- tol svoje molitve, prošnje in za- hvale, v srcih pa skrite vzdihe veselja, žalosti in ljubezni. Nji- hove vrste se še nigdar niso pre- dale, tudi danes ne. — Poleg bazilike Matere Božje je velik samostan. Sinovi sv. Frančiška zvesto čuvajo stražo na sinjem Jadranu. (Dalje.) 5. novembra 1939 NOVINE 3 tevajo razne predpise, šteri so zvezani s stroški, kak potni list itd. je razumlivo. Pa še tü Je obsodbe vredna glavarina, ar je krivična. A od državne oblasti ne- predpisane reči naj plača naprej delavec, je dnesden nedopüstno. Ne smemo tajiti tü dobroga na- mena predlagatela, a poznavši razmere našega lüdstva, bi to obvezno plačilo rodilo slabe sa- dove samo po sebi, ešče bole pa zato, ar bi se izrablalo od strani sovražnikov krščanske vere i dühovščine pa bi nahujskani vekši del delavcov protestirao proti obveznoj naročnini. Če je pa ta prostovolna, list ne more izhajati zato, ka se teliko naroč- nikov ne zglasi, da bi se list lehko zdržavao. Pa pravimo, ka zaistino 10.000 naročnikov plača po 10 Din. naročnine z dobre vole. Tak bi prišlo vküp stojezero dinarov. Poštnina v Francijo i Nemčijo znaša od komada 25 par, v neke države pa celo 50 par. Po 25 par je od ednoga komada letna Pošt- nina 13 Din., od desetjezero ko- madov 13000 Din, če se ne po- digne ta, v vse države, kje so naši izseljenci bi znašala najme- nje 25.000 Din. Za upravne stroške pa že več, kajti 10 jezer listov v ino- zemstvo pošilati da toliko dela, da bi bili trije uradniki močno zaposleni. Kje je pa te papir, kje so pa tiskarski stroški, kje so pa poštnine uprave? Pod 1000 Din. tjedensko ne mogoče do- biti tiskarne, ki bi list tiskala i dala zraven papir, šteri se je itak podražo? Na državno pod- poro računati je pa na pesek zidati. Da bi urednik dobivao kak- še plačilo, od toga pa niti guča nej. Pa te, če nema svojega slü- ža, tüdi ne bo brezplačno delao. Nesebični uredniki so redki, ki delajo za boži lon i za napade sovražnikov. Zato pa poprek zdrav predlog ne bo mogo priti pod streho v zamisli Prekmurca. Pa bi mogo priti v drügoj obliki. Smo že više omenili, da bi predlagateo dobo en kotiček za izseljence v Novinaj. Te koti- ček bi čteli naročniki Novin i z ednim bi se lejko te kotiček po- sebi še tiskao za izseljence. Na te način bi prihranili stroške tis- ka i bi se plačao samo papir, Poštnina i neka menša svota za Prenos stavka v obliko lističa. Na te način bi se dalo to pita- nje rešiti, če bi agitirala za to prečastita dühovščina i če bi tüdi na Borzi dela priporačalii to iz- seljencom. A, da bi si obvezno morali naročiti list, toga nikdar ne podpišemo. „Verbum Del non est alligatunˮ — „Boža reč ne je v verigajˮ. — Prostovolno naj se odločijo düše za list krščanski misli, te ga bodo zlübili i se po njem ravnali. Če se njim pa bo vsilo, do ga tüdi posili čteli i j trgali i se ne po njem ravnali. TSJ. Občni zbor Rafaelöve drüžbe v Črensovcih. Rafaelova drüžba za var- stvo izseljencov je mela svoj redni letni občni zbor na god sv. Rafaela, njenoga zaščitnika, 24. oktobra. Pred občnim zborom je bila ob 9 vöri sv. meša v far- noj cerkvi s predgov. Predgali so g. Halas, polanski plebanoš, od vnogih nevarnosti, štere pre- tijo düšnomi živlenji naših izsel- jencov v tüjini. Sv. mešo so slü- žili g. dekan Jerič za naše iz- seljence, izseljenske dühovnike i za vse kotrige Rafaelöve drüžbe. V cerkvi se nabralo prek petsto lüdi, čeravno je bio delavnik. Po sv. meši je bilo zboro- vanje za naše izseljence v »Na- šem domi*. Izseljenci so velko dvorano skoro napunili. Zboro- vanje so otvorili g. Klekl, pred- sednik Rafaelöve drüžbe. V po- zdravnom govori so lepo poka- zali na zvezo med poslanstvom nadangela Rafaela, šteri je bio poslani, da spremla na po- tovanji mladoga Tobijo i ga var- no nazaj pripela, da ozdravi za- kon, i da zveže šatana. Ravno- tak pošila Rafaelova drüžba iz- seljenske dühovnike, da je ču- vajo pred nevarnostmi, štere pre- tijo düšnomi živlenji v tüjini, da je odvežejo od grehov i zvežejo moč šatanove i tak delavce sreč- no vrnejo domovini. Nato so govorili g. Camplin, izseljenski dühovnik. Po zboro- vanji se je vršo v maloj dvorani Našega doma občni zbor. Bilo je navzočih vnogo dühovnikov iz lendavske in sobočke dekanije z obema gg. dekanoma; poleg tej so sé občnoga zbora vdele- žili tüdi g. dr. Klar, g. šol. nad- zornik Tratnjek, črensovski šol. upravitel g. Lutar, gančanski šol. upravitel g; Casar, hotiški šol. upravitel g. Pücko i vnogo drü- gih članov, med njim več izsel- jencov, ki so se iz Francije po- vrnoli. Poročila odbornikov so po- kazala, da opravla Rafaelova drü- žba velko delo lübezni do izsel- jencov. Drüžba se je za vnoge zavzela, ki si v tüjini neso mo- gli pomagati, Poskrbela je, da je bio v Bačko, Baranjo i v Nem- čijo odposlani dühovnik, dala je tiskati izselj. pastirsko pismo prevzv. püšpeka i je razposlala delavcom v Banat, Bačko i Ba- ranjo. Letos je bilo treba jako do- sta posredovati pri oblasti za naše izseljence, ar so bili v žmet- nom položaji zavolo nevarnoga svetovnogá položaja i zavolo bojne. Nato je bio zvoljen odbor, v šteroga je prišlo nekaj novih odbornikov. Pri slučajnostih se je raz- pravlalo od ustanavlanja pod- rüžnic po faraj. Te bi se naj sčasoma ustanovile, da bi se tem ležej izselj. delavcom pomagalo. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slov. Krajine v Črensovcih naznanja: V Düsseldorf poslali prito- žbo, da se penez ne more redno pošilati i da se nešterni delavci preveč mučijo z delom i zročili zadevo Jožefa, Gabor Šte- fana z Odranec, da poslani pe- nez ne pride domo, da je Leš- njek Marija jako oslabela pri- den i se mora inam premestiti ali domo poslati. Rous Terezijo v Franciji gospodar ižkorišča, je že zme- šana i dve leti ne mogla nikaj domo poslati. Pritožba odposla- na odposlanstvi v Pariz. Sem javili pritožbo Strelec Anike, štero so po nedelaj ne püstili v hišo, če je odišla v cerkev. Markoja Ivan poslao z Nem- čije 120 RM. i te penez nikak ne mogo domo prití. Ravnotak ne mogo priti penez Poredoš Franca domo. Javleno v Düssel- dorf. Sem javleno, naj poskrbi Hodnik Viktori, da more zaslüžek domo poslati. Dr. Jerih, vodja Kat. akcije v Zagrebi prosi naslov naših dü- hovnikov i drügih, ki majo v tü- jini na skrbi hrvatske izseljence. Bokan Vilmoš ma dobiti 18 Din. iz Pariza, penez poslan v Maribor na Rafaelovo drüžbo. Sakovič Ana z Francije žele pristopiti za več let nazaj k Ra- faelovi drüžbi. Prosi odgovora, keliko ma plačati. Černela Ana, da more z Nemčije poslati penez, ar ne mo- gla nikaj, se oprosi odposlanstvo v Düsseldorfa. Krasne reči sv. Očo. Ob priliki, kda je sv. Oča posveto 12 novi misijonski ško- fov, je pravo sledeče lepe reči: Srečne so države, ki izva- jajo zakone, navdehnjene z dü- hom sv. evangelija i štere izka- žüjejo čest Veličanstvi Kristuša Krala. V tej državaj so medse- bni interesi i odnošaji državla- nov v skladi z moralnimi i prav- nimi določbami. Tam ne nasil- stva i v tej državaj se spoštüje oblast i vlada pravica svobode, ki odgovara dostojanstvi člove- kove osebe. V tej državaj kon- čno |s pomočjov sloge čiduže bole raste moč, v njih ma delo svoj Uspeh i se vedno i čiduže bole razvijajo dobre stvari. Politični glasi. Na fronti ne bilo vekših sprememb. Na morji so potopili več hajovov. Nemčija pripravla veliko ofenzivo na zapadi. Hitler je odišo na zahod- no bojišče k generalnomi štabi nemške vojske. Poročajo, da je na zahodnoj bojišči zbrani 80 nemški divizij. Hitler je prevzeo sam vrhovno povelstvo vojske, ki je zbrana na tem bojišči i v ozadji proti Švicarski, belgijski i nizozemski meji. Amerika je zglasüvala sklep „cash and cawnyˮ (plačaj i od- pelaj), po šterom de odzdaj ne- omejeno odavala orožje i muni- cijo vsem državam, štere naküp včasik plačajo i ga na svoji lad- jaj odpelajo; te ukrep je ugoden samo za Anglijo i Francijo. Rusija bi rada kim prvle vredila zadevo s Finsko, da bi se potem posvetila Balkani; od Turčije bi želela odstop severo- vshodnoga vogala države. Z An- glijov se vodijo trgovska poga- janja. Nemčija je sklenila prese- liti Nemce z Balkana, tak piše grčki list „Fosˮ. — Nemški zvü- nešnji minister Ribbentrop je govorio v Danzigi. Trdio je, da je edino Anglija kriva bojne. Odgovoro njemi je Chamberlain, da Anglija borbo sprejme. Fran- coski tisk pa je ponovo, da ne mogoče razdvojiti Anglijo i Fran- cijo. — Na podlagi pogodbe o sodelüvanji bodo Nemci gradili v Rusiji tovarne, ruski inženerje i preddelavci se bodo včili po nemški tovarnaj. Italijo je nemško-rusosko prijatelstvo v vnogom približalo Angliji i Franciji. Tak se ustvarja novo politično ravnotežje, od šteroga pred izbruhom bojne ne bi niti senjati. Slovaška. Novoizvoljeni predsednik republike, Tiso, je postavo novo vlado. Turčija je 29. oktobra slo- vesno proslavila 16 letnico re- publike. Španija. Bivši rdeči po- velnik Madrida, general Miaja je obsojen na 15 let trajno sa- motne voze. Zaplenjeno je vse njegovo premoženje. Glasi iz Slovenske Krajine. Grof Mikeš nadškof. Nek- dašnji püšpek Slovenske Krajine, bivši püšpek Sombotelski, grof Mikeš Janoš so se odpovedali sombotelske škofije i šli v pokoj. Na njihovo mesto je imenüvani za sombotelskoga škofa Grösz Jožef, kanonik iz Györa. Pri toj priliki je imenüvani bivši Som- botelski škof, grof Mikeš, za častnoga nadškofa Selymbrian- skoga. Selymbria je bilo mesto kre marmorskoga morja i dnes več ne obstoji tam sedež nad- škofijski, samo naslov je ostao. Novi sombotelski škof je vpela- ni oktobra 1. Dühovniške sprembe. G. Sukič Ivan 1. kaplan v Lendavi je premeščen v Stari trg; na nje- govo mesto prido g. Camplin Ivan. Lendava. Na svetek Kris- tuša Krala je bio sprejem otrok v Marijin Vrtec. Cela slovesnost je potekla lepo i prisrčno. Po sprejemi so otroci v šolskom vrtci prirediti lepo akademijo v čast Kristuši Krali. Pri sprejemi je bila blagoslovlena zastava Slov. Marijinoga vrtca. Zastavi je kumovala g. dr. Peterlinova. — V Lendavi je vmro Süč Karol, dugoletni šolski sluga na meš- čanski šoli. Pokojni je bio za- volo svoje mirne narave jako prilübleni. Pokopani je bio na svetek Kristuša Krala ob Vnogi vdeležbi lendavčanov i cele meščanske šole. Meščanski šol- ski pevski zbor njemi je zaspe- vao v slovo žalostinko. Naj po- čiva v miri. Domačim naše sožalje. Hotiza. 29. oktobra se je vršo občni zbor Prosvet. drüštva. Dr. Vučak Štefan, bano- vinski zdravnik v Murski Soboti se je vrno iz vojaške slüžbe i znova redno ordinira. Dolina. Dolinčarje so do- gotovili dela pri kapeli i bo v kratkom posvečena. Banuta. V toj maloj vesi so teden za tednom bali i plesi. Ka bo iz toga? G. Lakoš. Našo šolo je zapüstila vzorna vučitelica i vzgo- jitelica gospodični Neža Čepon. Odšla je na novo slüžbeno mesto v Rečico ob Savinji. Bila je v vsakem oziru poštena krsčanska vučitelica, ki je vsako nedelo vo- dila svoje otroke k meši. Težko je vsem tistim, ki so jo poznati, ar je bila jako drüžabna, a ven- dar globoko čüteča narava. Ka- ko je bila prilüblena, je pokazao njen odhod, ko so jo otroci v velkom števili spremlali na ko- lodvor ino se s skuznatimi očmi posloviti od nje. Takših vučitelic si žeti naš narod, ki majo razu- mevanja za svoje otroke i živé samo za svoj poklic. V nepo- zabnem spomini jo bodo ohra- niti vsi, ki so meli priliko jo spoznati, najbole bodo pa otroci živo ohraniti njeno podobo v svojih düšaj. Na novom mesti ji želemo vnogo uspeha i sreče — Na njeno mesto je prišla gdč. Julka Zenšovar. Kapca. Pred ednim mese- com nas je zapüstila vučitelica gdč. Majda Turk. Bila je dobra vučitelica. Njena dobrosrčnost ne bila znana samo otrokom, nego vsem, ki so jo poznati. Včila se je tüdi madžarščine samo zato, ka bi olejšala malim otrokom včenje. Težko jo bodo otroci pozabiti. Na njenem novem mesti, v Radmirji, ji želemo vnogo za- dovolnosti i sreče. Berkovci. Pri mlatitvi ajde je 26 letni Ernest Küčan vladao snopje v stroj, pri tom njemi je odtrgalo roko pri zapestji. Zdravi se v sobočki bolnici. Martjanci. Delo pri po- pravili cerkve lepo napredüje i bi bilo želeti, da se zdaj temelito popravi. Potom bo mir duga leta. Streha je že pokrita. Na stolpi se pa dela tüdi že dokončavalo. Letošnje leto je prineslo pri nas dosta lepoga uspeha. Cerkev se popraviš. Šola je tüdi dobila lepo zvünešnje lice. Znotra pa je po- trebno vnogo dela. Cerkveni od- bor ma z šolov velike stroške. Vnogo je koštalo že letošnje delo, pa to je bio samo začetek. Pri samoj šoli je šče dosta dela, gde je pa gospodarsko poslopje, štero se že itak podira, da od šolski stranišč niti ne gučimo. Cerkveni odbor bi najbole pa- metno napravo, Če bi šolo odao občini, kak so že Vnogi predla- gali, vej bi s tem ž njega spad- nolo Velikansko breme, od šte- roga pa nema nikšega haska. Tüdi občina ne bi napačno na- pravila, zato ka itak v kratkom časi mora zidati novo, te bi njoj pa s tem edna briga odpadnola. Lüdstvo bi pa bar znalo zakaj zbira za šolo peneze, da ne bi bilo tak kak v ništerni krajaj, ka so duga leta zbirati peneze, časi so se obrnoti, dnes pa nemajo ne šol i ne penez. Šolsko pitanje v martjanskoj občini je velko i se ga ednok trbej resno popri- jeti. Napraviti trbej načrt po šte- rom de se delalo. Gornje reči so tak nujne, da nesmijo iti mimo njih tisti, šteri so za to odgo- vorni. Če že davlemo žrtve za našo mladino, ščemo viditi tüdi sad naši žülov. Trbej samo do- bro volo ! — G. poslanec Bajlec so v Beogradi poskrbeti za našo cerkev 10.000 din. podpore. Tüdi šola v Andrejci je dobila na nji- hovo posredüvanje 10.000 Din. Dari za novo kapelico v Mar- tinišči. Lani oktobra je gospodičina Meolic Mariška iz Sobote pridobila lepo število svojih tovarišje v Cveti- čovoj tovarni za to, ka so se obve- zan vsaki mesec darüvati kaj od svo- jega zaslüžka za našo novo kapelo. Tak so do zdaj darüvali v dinaraj: Meolic Mariška 260, Domjan Mariška 130, Hreško Vera 130, Domjan Rozika 120, Sečko Marjeta 120, Graber Ilonka 110, Ivanek Trezika 110, Horval Lujza 90, Karas Gizela 70, Kopün Rozika 65, Nikola Ilonka 65, Karas Vüra 55, Legen Barica 50, Komin Klara 50, Titan An- tonija 50, Flisar Margit 47, Mataj Vera 42, Jug Katica 40, Žitek Antonija 40, Erjavec Marija 37, Špolar Pepika 87, Granfol Trezika 36, Piv Marta 36, Fli- sar Pepika 35, Grabar Vera 33, Kos Mimika 32, Hauko Trezika 30, Legenič Marija 30, Kranjec Orša 30, Matuš Gi- zela 30, Pertoci Marija 30, Meolic Ani- ka 30, Jud Mancika 29, Zaplatič Katika 27, Granfol Cllika 26, Franko Marija 25, Omór Milika 25, Jauk Margita 24, Kavaš Ana 23, Žalig Marija 22, Filipič Ivana 22, Sreš Marta 21, Gomboc Tre- zika 20, Kolarič Marija 20, Ranko Apo- lonija 20, Mlinarič Barica 20, Titan Pepika 20, Lazar Margita 20, Cipot Ana 20, Cipot Lujza 19, Ülen Cilika 18, Celec Ema 18, Lebar Marija 18, Kovač Marija 17, Horvat Vera 17, Ka- ras Mariška 16, Cipot Mariška 15, Džuban Ana 14, Horvat Mariška 12, Števanec Kristina 12, Meolic Marija 12, Bakan Marta 10, Škafar Ana 10, Ra- poša Marija 10, Novak Mimika 9, Rac Trezika 8, Vindiš Micika 8, Sedonja Ana 8, Kos Ana 6, Gujtman Pepika 4, Varga Ana 2. — Vsem darovalnicam naj Bog bogato poplača in blagoslavla njihov zaslüžek ! Delavke v Šiftarovoj tovarni so tüdi nabrale ednok 100 din; za koj se tüdi njim prav lepo zahvali- mo ! — Pri toj priliki znova ponavla- mo, da bi bio v Soboti prepotreben salezijanski oratorij, kje bi se zbirali mali i veliki dečki iz Sobote pa okoli- ce. Te oratorij jé. pa nemogoč, dokeč Martinišče ne dobi nove kapele i tak tüdi potrebne prostore i dvorano za oratorij. Žao, da toga Vnogi neščejo razmiti, četüdi jim je na videz teliko za dobrobit mladine,! Zato pa vsi tisti, ki vam je zato, da hš kak največ mla- dine reši nevarnosti ceste i se pridobi za dobro i za delo v naših krščanskih organizacijaj, Pomagajte nam i se nas spomnite s svojimi dari! Ošlaj Jošef i žena nesta do- bila tri mesece rekordne plače, samo 200 frankov a conto. Da se njima izplača teško zaslüženi penez, pisati v Pariz na odpos- lanstvo. Sem poslati tüdi pritož- bo Duh Jurija iz Orehovec z. p. G. Radgona, ki ma v Franciji dobiti 1168 fr. 60 cen. Gerič Štefana pritožbo iz Eichorsta poslali na kralevsko bansko upravo, da zdigne reč pri nemškom poslanstvi, naj žan- darje ne pretepajo naših delav- cov, če tej idejo na poslanstvo, da zvejo, če smejo domo ali ne. Poleg toga poslati vnožino vlog i pisem na razna oblastva, na izseljeniško zbornico, članom drüžbe i privatna pisma samim izseljencom. Vse iz lübezni do Boga i do naših izseljencov, da njim pomagamo. Dela se pri drüžbi vse brezplačno, poštne stroške so vnosile naše Novine. Nešterne stroške pomaga kriti oblast i članarina drüžbe, štera znaša letno 10 Din. 4 NOVINE 5. novembra 1939. Prečastiti g. uredniki Mi- nolo le že preci časa, kak sem zapüsto Slovensko Krajino, pre- lübo mi domačo hižičko, na štero me vežejo najlepši spomini moji mladi let i se podao v širni svet, kak jezeri i jezeri mojih tovarišov, ki smo raztreseni na vseh štirih delih sveta. A naše misli romajo den za dnevom k našim dragim starišom, bratom ino sestram, v prelepo Slovensko Krajino. Tak me je Usoda za- nesla na skrajno severno točko Nemčije. Čast i dužnost mi je, da seznanim cenj. čtevce Novin, kakše razmere so tu pri nas. Nazlük opominom Zveze polj. delavcov v Soboti, se še najdejo osebe, da rastresajo neresnične vesti od nas izseljencov, da se nahajamo v kakšoj nevarnosti mi tüji državlani tu, ka pa ne odgovara istini. Nasprotno, živi- mo kak navadno i tüdi dogodki zadnji tednov nas prav nikaj ne vznemirjajo pri opravlanji naših vsakdenésnjih dužnostih. Zato je dužnost vsakoga zavednoga sina i hčeri Slovenske Krajine, da poroča v svojih pismaj edino, ka je istina. Oblasti doma pa naj skrbno pazijo i vsem takšim ftičom, šteri bi na kakšikoli na- čin rastrošali neistinske vesti od nas izseljencov, vzemejo par dni slobode i jih navčijo par kozjih molitvic. Nešteri se tüdi razbur- jajo zavolo pošilanja penez v domovino. Za to pa zaednok na nikše zapreke, se zna, če što šče samo poslati. Ali na žalost, da morem tu omeniti, je tüdi nekaj takših elementov, ki prle neso pošilali penez v domovino, v Zdajšnji razmeraj pa šče menje, ar je tü nastalal precešnja dra- goča. I ravno tisti elementi raz- tresajo razne govorice, da se penez ne more več poslati i da že poslani penez bo izmenjeni za 50 procentov niže kak pa na- vadno. To pa ne odgovarja is- tini. Nišče zmed nas, ki se je podao zato v tüjino, da pomaga svojim domačim, naj ne poslüša na razne hujskače, nego svoje prihranke redno pošila domo. Naj pomisli, da mogoče trpijo pomenkanje ravno zavolo nje- ga oča, mati, žena, mož i ne- dužna dečica. — V ednoj izmed zadnjih številk Novin neki gos pod vtiküje svoj nos v nas iz- seljence i pravi, da je brez po- mena rubrika „Hižički domačojˮ. Nevem pa, ali ma dotični gos- pod več zaslüg za nas izseljence, ali Novine? Mislim, da jih ma prav malo ali pa nikaj. Poznam pa Novine, ki jim je edina žela, da držijo stalno vez med nami izseljenci, da drüžijo vse sinove i hčere Slovenske Krajine'pod ednov mislijov, i to je: da čr- pamo vretine milosti iz naše prave vere v Jezuša Kristuša. Daj Bog, da se žela Novin v punoj meri spuni. Naj pa pokaže dotični gospod svoja dobra dela za nas izseljence i potem se naj širokovüsti. Jaz bi tomi gospodi znao povedati uspešno zdravilo zraven pa šče za zabavo, či ga resan tak hüdo jezik srbi. Zdaj, ka je ravno čas bratve, naj ide v takši kraj, kje je preci goric i naj namesto klopotcov ftiče od- ganja, pa bo dosta zabave i tüdi mi izseljenci se bomo zabavali na njegov račun. — Pozdravlam g. Urednika, g. Kereca, šefa Bor- ze dela i oba izselj. dühovnika, gg. Škafara i Camplina i njima želem vnogo uspeha pri njiho- vom düšnopastirskom deli za nas izseljence. — Eden izmed stoterih. Katarina Gabor, Trnje. Poz- dravleni g. uredniki Vu začetki moje slabe pisáve vas najprej pozdravim i obiščem z mojim prostim listom v domačem slo- venskom kraji. Mati Marija, naša luba Gospa, naj bo vsigdar pri vas v domačem kraji i pri nas v tüjini. Tüdi vam naznanim, da smo veliko veselje občütili v naši srcaj i v düši, kda so nas obis- kali g. Škafar, izseljenski dühov- nik. Bili smo pri spovidi i ob- hajili v Bergeni, bilo nas je okoli 25, največ iz črensovske i bel- tinske fare. Najlepše se zahva- lüjemo vsi izseljenskomi duhov- niki, g. Škafari. Prosim vas, g. urednik, da me šče nadale mate za naročnico Marijinoga Lista i Novin, ar je želno čakam vsako soboto, ali pá v nedelo, da si prečtem, ka je novoga v lübom domačem kraji. Domači vam na- ročnino plačajo. Prav srčno se vam zahvalim na rednom poši- lanji listov. Sprimite še enkrat pozdráv od mene, g. urednik. Pozdravim tüdi vse domače i rojstno ves Trnje. Slovenska Krajina, lübi moj dom, jaz nate pozabila nigdar i nigdar nebom. Pelcar Ema, Hartley- Vintney, Anglija. V imeni Jezuša i Marije se oglasive jaz i moja prijateli- ca, Netti Koller, ki prebivlevi vküp v Angliji i prisrčno poz- dravi g. Urednika Novin. Pri- srčno se vam zahvalivi na red- nom pošilanji Novin. Oh, kak se veselive, kda čteve od naše dra- ge domovine, štero sve zapüstile. Zednim so nama na velki hasek, posebno sv. evangelij. Hvala Bogi, k sv. meši lehko ideve vsako nedelo, z biciklom se ma pelati pol vöre. Pozdravlavi vse v naj- noj prelüboj domovini, od štere sve tak daleč, Pozdravlave najne starše, sestre, brate. Posebno pozdravlave našega dobroga, go- rečega düšnoga pastera, g. Jerič Mihaela i celo kuzmiško faro. Novine dobivave redno, samo kesnej. Nekaj spominov iz rimskih katakomb. Ta članek je v jedru bil spisan za „Novineˮ že pred leti, ko sem imel to veliko srečo, da sem bival nekaj časa v Rimu, kamor so letos poromali mnogi Slovenci in nekaj naših ljudi. Tisti, ki so bili tako srečni, da so obiskali ta slavni in vsem vernim katoličanom in kristjánom sveti kraj, si bodo ob branju tega članka osvežili lepe spomi- ne, drugi bodo pa gotovo tudi z zanimanjem prebrali te vrstice. Kaj so katakombe? S to besedo katakombe imenujemo prastaro krščansko- podzemno pokopališče (cintor). Nekoč so pa z besedo katakombe imeno- vali pokopališče izven Rima pri takozvanih vratih sv. Sebastjana, ker je kraj bil v nižini, od „ka- takumbesˮ — v nižinah. Stari Rim, kakor vsa stara mesta so bila obzidana z visokim zidom v svrho obrambe, kakor so naše domačije po navadi obdane z več ali manj močnimi plotovi. Le razna vrata so vodila izven mesta, ki so imela vsaka svoje ime in so jih ponoči za- klepali. Pokopališča, ki niso bila pod zemljo, so se imenovala „cemeterioˮ. odtod naš „cintorˮ (latinska beseda cemeterium). Katakombe so nastale v prvih časih krščanstva in so najlepši čas v razvoju krščanske vere. V dobi postanka katakomb je naša vera bila najbolj živo upanje sveto in ljubezen goreča. Pesnik Silvin Sardenko je posvetil tri speve njih veličasten. „Katakombe, katakombe! zibel cerkve večno mlade, kjer so z mehkimi rokami zibale jo prve nade. Kjer je rastla pod ne- besi v jeznem cvetu. Ali svetu skrita kakor nje Spočetnik nekdaj v tihem Nazaretuˮ. V katakom- bah so se skrivali prvi kristjani pred preganjalci in v njih oprav- ljali svoje pobožnosti in priso- stvovali sv. maši in prejemali sv. obhajilo. Bili so tudi tukaj po- kopani. Kar se tiče števila kata- komb, znanstveniki mislijo, da jih je Čez 40 samo v okolici Rima. Sama zgodovina nam pri- ča, da jih je bilo veliko. Zapis- ki pričajo, da je samoga cesarja Diklecijana, ki je vladal od 1. 284—305 po Kristusa bilo mu- čenih in ubitih okrog 17 tisoč kristjanov. Vsi ti mučenci so bili pokopani v katakombah. Tako- zvani „fossoresˮ — grobarji so izkopali v zemlji, bolje pod zem- ljo, dolge hodnike in v stenah teh hodnikov, ki so bili po več kilometrov dolgi in tudi po 5 in visoki, so bile izdolbene jamice, kakor je pač bila velika krsta, v katere so potem polagali umrle in nato po opravljenih pogreb- nih molitvah ali zozidali ali pa z mramornato ploščo zakrili grob in z svetimi znaki okrasili in pri mnogih izklesali njihovo ime (pokojnika) in tudi kaj je bil in kako in kedaj je umrl. Grobovi so bili eden nad drugim in zra- ven po vrsti, na obeh straneh hodnika. Po tedanji šegi so gro- bove zapirali ali zazidali. Po- sebno judje so radi izklesali gro- bove v skale in nanje polagali kamenito ploščo. Te vrste gro- bove so nazivali „arcosoliaˮ, ker so bili posamezne in ne v sku- pinah. Danes so po večini ti gro- bovi prazni, nekatere je dala iz- prazniti cerkev, druge so ople- nili tatovi že davno misleč, da bodo našli v njih dragocenosti. Le tupatam se najde kak grob cel in nepoškodovan. Zemlja, kjer se nahajajo katakombe je peseč- na in zelo zrnata, zrak ne pro- nica skozi in je zelo süha, zato so se telesa mučencev ohranila zelo dobro. Hodniki pod zemljo so razne dolžine, nekateri so daljši in višji, drugi so krajši in nižji. Hodniki so speljani tako, da so uvrščeni drug nad drugim 4-5 nadstropij. Tu opisujem takzva- ne kalistove katakombe, ki imajo ime po Papežu sv. Kalista I, ki je vladal sv. cerkev od 1.218 do 222 po Kristusu, bil je 16 na- slednik sv. Petra. Tu pa tam se najdejo večji Prostori v kata- kombah. Te prostore so si dale izkopali bogatejše rodbine prvih kristjanov in so v njih imele svojo rodbinsko grobnico. Drugi Prostori so pa služili na mesto cerkve, kjer so zbirali k molit- vam in k sv. daritvi, če je bilo zunaj nevarno, v času preganja- nja. V katakombah se nahaja grobnica znane slavne konsulske rodbine Acilijeve. Radi prega- njanja niso vedno jasno napisali ali je pokojnik kristjan. Poslu- ževali so se posebnih skrivnost- nih znakov, ki so jih razumeli le kristjani, pogani pa ne, n. pr. riba. Riba se imenuje grški „icht- hys“, to se po začetnih črkah| bere takole: Jezus Christos Theoy Jos Soter: = Jezus Kristus božji sin Odrešenik. Ponekod je slika dobrega pastira, ki nosi na rami ovčko, dalje krst Jezušov, zadnja večerja, itd. itd. Vstajenje od mrtvih so pri- kazovali z vstanjem Lazarja, ali s sliko preroka Jonasa, ki ga je riba na tretji dan vrgla iz sebe. Golob, sploh ptiček, pomeni po- kojnikovo dušo, ki se je rešila vezi telesa. Riba s kruhom i vi- nom pomeni najsvetejši Zakra- ment. Katakombe sv. Kalista so ene izmed najbolj dostojnih in najbolj raziskanih. Ta papež jih je dal izkopali, da bi tako rešil mnoge pred preganjanjem in smrtjo ter, da bi nemoteno lahko zbiral kristjane v skrivnom kraju. Vhod v katakombe, ki so precej daleč v polju zunaj Rima na malem gričku, pokaže mala hi- šica, ki je obdaro z „Eukahip- tusovimiˮ drevesi. Skrbijo pa za red v katakombah redovniki — trapisti, to skrb jim je poveril papež Leon XIII., ker je znotraj velika tema, dobi vsak obisko- valec svečko, ki jo kupi za nekaj centimov. Vsak je tudi opozorjen, da pod kaznijo izobčenje iz cer- kve ne sme vzeti s seboj nobene kosti umrlega, če bi jo slučajno videl. Kmalu pri vhodu je večji prostor, tu je pokopanih 11 pa- pežov iz III. stol. po Kristusu. Ta kraj se imenuje grobnica pa- pežev. V katakombah, kakor sem že omenil, so se zbirali verniki k molitvi in k sv. daritvi in k krščanskemu nauku. Tu so krstili nove ude katol. cerkve, tako je bil krščen v katakombah zaro- čenec sv. Cecilije, Valerijan, ki ga je krstil papež Urban I. (od 222—230) V katakombah je umrl mučeniške smrti Sikit II. (od 257—258) njegov grob in oltar je še viden in ohranjen dokaj dobro. Tudi napis, da zraven po- čiva papež Damaz I. (od 1. 366— 384 po Kr.) in drugi božji izvo- ljena se še dobro bere. Malo naprej so lepo ohranjene fresko slike, (slikane na neposušeno po- begno steno) tam je bil grob sv. Cecilije do IX. stol. Telo sv. Cecilije so potem prenesli v no- vo cerkev, ki so jó postavili v Rimu čez Tibero, (reka, ki teče skozi Rim) njej na čast, kjer je pokopana še dandanes pod glav- nim oltarjem. Toda v katakom- bah na grobu je še ohranjenpre- stari napis do današnjega dne, ki se glasi: „decori Ceciliae martyris“, — Slavi Cecilije mu- čenice. Nad grobom je njena slika, ki jo prikažüje klečečo v raju med cvetjem lilij kot boga- to rimsko plemkinjo. Namesto telesa so dali v prvoten grob njen kip izklesan iz belega mra- mora. Še danes prihajajo bogate rimske gospe dnevno v katakom- be na njen prvotni grob in pri- žigajo lučke napolnjene z bal- zamotn, ki dajejo prijeten avoma — vonj in ga krase z cvetjem. Če stopi človek malo naprej za- pazi lepo kamenito krste, ki je pokrita z debelim steklenim po- krovom. V njej se lepo vidi dva srednje velika trupla drug poleg drugega. Mislijo, da so to ostánki dveh mučencev, ki še do danes nista poznana. Grob je bil brez napisa najden. Mislijo namreč, da je bilo v katakombah okrog 80.000 grobov prvih kristjanov in mučencev. Poznajo pa se gro- bovi mučencev od navadnih po tem, da so nad grobovi mučen- cev sukali krog to je svetniški sij. Popolnoma še danes niso raziskane katakombe, četudi ve- činoma znanstveniki raziskujejo skoraj z dneva na dan. Dolžine kalistovih katakomb znaša 45 km. in so, kakor sem že omenil, 5 nadstropne. Katakombe so naj- lepši dokaz, da je kat. cerkev božja ustanova, ki je bila pre- ganjana in izgnana skoraj 300 let, da se je skušala pod zemljo, teda proti koncu III. stol. je iz- šla triumfalno izpod zemlje in se razbila kakor sončni žarki po vsem svetu. Tudi v Rusiji, Mek- siki in v Španiji je bila v kata- kombah, če že ne v hujših ka- kor v Rimu. Pa tudi tam pride, čas, ko bodo peklenska vrata počila. (Dalje.) Viničarski red. Občasna ukinitev službenega razmerje. § 18. Razen v primerih, navede- nih v § 17., sme vinogradnik viničarju odpovedati službo tudi še a) če sta vinögradnikova'zgrad- ba v kateri stanuje viničar ali vinograd prešla v last druge osebe, ali če sta določena kot užitek in se to dokaže s pravnoveljavnimi listinami; b) če viničar nima na razpolago onega števila oseb za vinlčarska dela, ki jih mora imeti po pogodbi (püst. 2 in 4. § 5 uredbe); c) če vinogradnika zadene gos- podarski polom, ali č) če vinogradnik spremeni kul- turo vinograda v taki meri, da površi- na vinograda, ki ga je viničar obde- loval, ne doseže pol ha: § 19. Razen v primerih, nave- denih v § 17., sme viničar vinograd- niku odpovedati službo tudi še: a) v primerih tč. a) § 18.; b) če se preseli na drugo poses- tvo kot lastnik, zakupnik ali užitkar, ali c) če je hudo ali dálj časa bo- lan in se s tem zmanjša število pogod- beno določenih delovali moči § 5, uredbe). § 20. Ban sme po potrebi spre- meniti dobo službenega razmerja, do- ločeno v § 17. in določiti še nove pri- mere za odpoved službenega razmerja po § 18. in 19. § 21 V primerih § 18. in 19., se odpove služba samo v času od 1. do 15. avgusta utemeljenost odpovedi mora potrditi viničarske komisija. Pri- javo odpovedi je predložiti komisiji najkasneje do 20, avgusta, sicer velja, da le odpoved preklicana. § 22 Sprememba v osebi vino- gradnika nima za viničarja glede na pogodbeno slüžbeno razmerje za te- koče slüžbeno leto nobenih posledic. Ako umre viničar, ima vdova pravico stopiti na mesto svojega moža v slüžbeno razmerje za vso še preos- talo slüžbeno dobo (§ 17.) Tako pra- vico imata tudi viničarjev sin ali hči, če sta polnoletna. Med več upravičen- ci izbere naslednika vinogradnik. Ven- dar sme vinogradnik v tem primeru odpovedati službo po § 21., ako nima noben polnoletni član viničarske drü- žine predpisane usposobljenosti za vi- ničarja (§ 2,). Pošta. Bokan Anton, Bösby. Hvala za poročilo i pozdrave. Naročnina za le- tos ešče ne plačana. Rodi Ivan, Küz- ma Marija, Nemčija. Sprejeli zahval- na pisma i to v Novinaj omenili pa obvestili merodalnd mesto. Mekiš Ro- za, Trdkova. Čisla na odpüstke se blagoslavlajo. Prle se moiajo küpiti pa te se blagoslovijo. Kakše šče kü- piti, to je njena zadeva. Dobijo se za . 6, 7 din i dragše tüdi, Bežan Ignac, ferme de Lamoy. Pismo sprejeli V tiskarno naročili, naj v inozemstvo na- menjene liste močno zavijejo. Ivanič Franc, Zlatna Greda. Na letos nega nikšega duga. Ošlaj Barica, Avenue de Paris. Pomotoma smo pošilali dvoje Novine. Odzdaj naprej pošilamo samo edne. Rožman Trezika, á Ia Halle. T Naslov popravili. Györköš Jožef, Tur- nišče. Novine Koren Franca so prišle iz Francije nazaj s pripombov, da je mesto spremeno. Javite nam njegov novi naslov. Dervarič Kristina, ferme de la Fenlllec. Letošnjo naročnino je Koren Bara plačala. Zdaj smo od tebe sprijali 123.50 din. S tem je naročnine za 1940.1. plačana. Višek 23.50 po želi razdelili. Bog plačaj Bunderla Janoš, Matjaševci 59. Novine Bunderla Fran- ca so prišle iz Francije nazaj s pripo- mbov, da je odpotüvao. Javite nam nje- gov novi naslov. w 1 Prodaja. 4—5 mesecev stare telice i biki montafonske pasme so po ugodni ceni na prodaj; isto- tam se proda mlatilna garnitura 5 KS v dobrem stanju pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Veleposestvo HARTNER, GOR. LENDAVA. AJDOV MED, med v satovju in prazno satovje ter cele orehe kupuje MEDARNA Ljubljana, Židovska uL 6. Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnje Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.