Leto XYI. V Celju, dne 15. junija 190t>. 1. Stev. 68. DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in®yeihčij6 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. poi leta 8 kron 50 vin. Naročnina sé pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Reši nas, o gospod! Trdovraten nespokornež je „Slovenec". Najlepši praznik katoličanstva. Božjega telesa dan, slavil je s krivimi dolžitvami našega lista in mlajših slovenskih rodoljubov na Štajerskem. Dnevnik katoliškega duhovnika Žitnika piše : ..Mlajši zarod deloval je pri zadnjih volitvah na to. da pride med Vračkom in dr. Korošcem do ožje volitve. dobro vedoč, da pri ožji volitvi Korošec gotovo propade. In njegova deviza ie bila po vzoru kranjskih Na-rodovcev: ..Rajši nemškutarja, kot dr. Korošca!'' Le ker so mlajši gospodje okrog „Domovine"' na to delovali, da bi do ožje volitve prišlo, si lahko tolmačimo Jdejstvo, jda „Domovina" tudi proti Vračkn ni niti črhnila."' kaj je resnica ? — Da je ..Domovina"' pisala dne 13. maja v vodniku pod naslovom ..Volitev in narodna čast"' to-le: „Wratschko ni kandidat" zavednih Slovencev. Ako se nasprotstvo zavednih Slovencev ne pomiri, ako bodo mnogi glasovali proti dr. Korošču za druge kandidate, mnogi sploh volili ne bodo, kak^r grozijo, mnogi med nami pa bodo volili Wratschka, potem utegnemo štajerski Slovenci iznenaditi svet z dogodkom, na katerega zvest Slovenec ne more misliti brez največje žalosti. Vsakemu zavednemu Slovencu je torej dolžnost glasovati tako, da dobimo odločno večino nad volilci Wratschka." V očigled temu dejstvu, katero bi „Slovenec" moral vedeti, ako bi ga \iila volja živeti po zapovedih „Bodite odkritosrčni" in „Govorite resnico", katere priporoča nam. sam pa jih lomi, — piše „Slovenec., vnovič, da je bila ..Domovina" med zadnjo volitvijo najbolj neznačajen in najbolj korumpiran slovenski list. No. kletve padajo na pre-klinjača nazaj! In da je „Domovina" najslabejše urejevan slovenski list. to trditi ima pravico „Slovenec" najzadnji. ker taji „Domovinine" članke, kakor smo dokazali. samo v namen, da nas krivo obrekuje. Mlajši zarod slovenski na Štajerskem si ni želel nikoli Wratschka ali drugega nemškutarja namesto dr. Korošca. To je novo krivo obrekovanje! Ako bi bili posamezniki v razburjenju volilnega boja kaj podobnega rekli, ni rekel tega „zarod" in tudi posamezniku gotovo ni mogla biti resnica. Res je samo to. da so posamezniki se bali. da naših kmetov ne bode mogoče spraviti drugokrat na volišče, pač pa da bodo prišli k ožji volitvi Bračkovci in da bi tako dobil Bračko večino. „Domovina" sama pa ni nikoli resno mislila, da pride do ožje volitve in je to posebno dan pred vòlitvo pisala. Sice» pa je ravno"* izitFzšujnje volitve oni „mlajši zarod" dobro poučil o dejanskih razmerah med štajerskimi Slovenci in ga streznil! Da nismo 30. maja prinesli uvod-Uiega članka o volitvi. očita nam „Slovenec". In kaj je imel on sam? Slavo volilcem in poslancu Korošcu je zapel z debelimi črkami ter potem pristavil žaljivo duhovnikom, da je katoliški duhovnik, doktor bogoslovja Korošec „odločno katoliškega prepričanja"'. — „Domovina" je izid volitve tik pred tiskom lista izvedla in ni bilo mogoče poročati več. kakor število glasov oddanih posameznim kandidatom. Dne 1. junija pisala pa je „Domovina" V uvodniku med drugim: „Nas vse lahko tolaži borno število 7065 glasov, katere so ob neču- veni agitaciji dobili Nemci in štajer-čevci za Bračka. To kaže. da „Štajerc" ni pridobil tal med nami do sedaj, kar nas pa ne sme zapeljati do prenizke cenitve protislovenskega gibanja, kateremu je- glasilo „Štajerc". „Slovenec" pravi, da se je iz tega članka dalo citati, kako žal je „Domovini". da ni bilo več glasov za V račk a oddanih. Kdor našemu članku kaj takega podtika, spada pač k zavrženim ljudem, o katerih poje psalmist: „Reši me. gospod, hudobnega človeka, krivičneža reši me! Ki kudo mislijo v srcih, prepir sejejo celi dan, ki so si naostrili jezike kakor kače. ki imajo gadji strup pod ustnicami — obvaruj nas. gospod, grešnikov!" „Slovenčev" farizejec nam brani prebirati sv. pismo, da bi mu ne mogli kazati, kako dela on zoper sv. nauke. Nam pa so svete knjisre tolikokrat bile v tolažbo in spoflbivio in tudi zdaj se v ..'liliM*. (Li ! ihko ..Sb'veii'-.-' zavr-ttenìóT"— besedo 'Božjo! " In ko je voditelj procesije Reš-njega Telesa na vse štiri kraje sveta po zadnjem evangeliju pel molitve, naj nas Bog reši vsega hudega, zapeli smo še mi v duhu.: „Slovenčevega krščanstva in ljubljanskega časnikarstva, reši nas. o gospod!" — In čula je naša duša odpev pobožne množice: Reši nas. o gospod! I. avstrijski zadružni shod na Dunaju. (Konec.) IV. Vprašanje o p o k i i t j u izgub pri zadrugah z omejenim poroštvom (poročevalec dr. JI, Weden. zastopnik nemške zveze kmet. zadrug v Pragi). V slučaju, da doleti zadrugo z omejenim poroštvom izguba, katera prekorači premoženje, se je v večini slučajev na podlagi naše zadružne postave predlagal od načelstva konkurz. Dandanes pa se stremi v vseh krogih za tem, da se konkurz odvrne in odstrani, ker isti uniči ne le za gospodarski napredek važno organizacijo, onemogoči zadružno delo in prodiranje zadružne misli in upliva mnogokrat ovirajoče na enaka zadružna podjetja. Poleg tega pa, če se napove konkurz. izgine možnost, izgubo v ugodnih letih pokriti in zadrugo postaviti na trden temelj. Najboljše sredstvo za pokritje izgub je istih se varovati, kar se splošno lahko doseže, ako se pravilno postopa pri ustanovitvi, uredbi in poslovanju zadrug. Ker pa se poleg vse previdnosti pripeti, da radi neugodnih razmer nastanejo v kakem letu večje izgube, je potrebno, da razpolaga zadruga z večjim kapitalom. kar se doseže z večjimi deleži. kViteri se pa naj v mesečnih obrokfb uplačujejo. da se olajša plačevanje, ter z znatnim povečevanjem rezervnega zaklada v ugodnih letih. V slučaju, da doleti zadrugo velika izguba, se naj v odvrnitev konknrza skliče občni zbor in na istem pravila spremene v toliko, da se deleži povišajo, poleg tega se. lahko v pravilih skrbi za pokritje izgube s tem. da se določijo, ne da bi se s tem poroštvo povišalo, doplačila ! zadružnikov, katera pa ne smejo natanko določene meje prekoračiti. Sprejme se predlog, ki se glasi: „T. avstr. zadružni shod na Dunaju priporoča zadrugam skrb za pomnoženje kapitala z določitvijo primerno visokih deležev in skrb za pomnoženje rezervnega zaklada in smatra po pravilih določena sredstva za pokritje izgub LISTEK. 0 bistvu in načinu izražanja poslednje volje. (Odlomek predavanja ' dr. Ljudevita Stiker-ja dne 28. sušca t. 1. v .Nar. domu" v Celju. (Konec.) To velja o tako imenovanih vzdržljivih (suspenzivnih) pogojih; o rezolu-tivnib pogojih pa velja načelo, da nemogoči in nepripuščeni pogoji veljajo toliko, kakor da bi ne bili izrečeni. Ako bi zapustnik rekel: „Dedič naj bo moj sin, pa le pod pogojem, da te in te ženske v zakon ne vzame. O tem pogoju določa § 700 o. d. z. da velja, kot bi pristavljen ne bil. — Kar zadeva dobo, na katero je zapustnik utesnil namenjeno pravico, velja to utesnjenje za pogoj, ako je negotovo, ali bode doba prišla ali ne; ako pa doba mora priti, preide namenjena pravica tudi na dediče in se- samo izročitev odloži do postavljenega obroka. Ako bi se bil zapustnik zmotil v ra-cunjanju časa, se ima doba določiti po verjetni volji zapustnika. Kakor že omenjeno, si zapustnik imenuje lahko več dedičev: zapustnik pa si lahko določi več dedičev tudi na ta način, da imenuje na prvem mestu dediča, ki naj vse dobi. na drugem mestu pa dediča, ki naj zapuščino še le potem dobi. ako bi jo prvi dedič ne prevzel. Takšna naredba se imenuje namestovanje ali substitucija. Substitucije se delijo v dva dela in sicer v navadne in iideikomisarične substitucije. Pri navadni substituciji imenuje si zapustnik dva dediča; prvega na prvem mestu, druzega pa samo pod pogojem, da oseba na prvem mestu poklicana ne postane dedič. N. pr. za dediča imenujem svojega sina Janeza; ako bi pa ta dedič ne postal, potem pa naj bo dedič hčer Marija. Pri fideikomisarični substituciji pa je imenovan dedič s pristavkom. da ima prepustiti dedščino po svoji smrti ali v kakem drugem slučaju dediču, ki se že sedaj določi. Praviloma sme eden testament, obsegati tudi samo eno poslednjo voljo; vendar pa je dovoljeno, da napravita zakonska samo §den testament; napraviti smeta skupen testament in se pri tem lahko med sabo imenujeta za. dediča, tako da bo mož dedič po ženi. žena pa po možu. Oporoka je neveljavna, ako se ni napravila po določilih, katere zahteva zakon. Neveljaven je tedaj testament, ako ga je napravila oseba, ki ni imela zmožnosti k testamentu; ako nima že označene oblike, ako zapustnikova volja ni izrečena določeno in vestno, neveljaven pa je testament tudi. ako ga je zapustnik preklical. Zapustnik lahko vsikdar svojo oporoko prekliče in to tudi tedaj, ako se je tudi zavezal. da je ne bo preklical: izjema velja le o zakoncih. Razveljavlja se oporoka na ta način, da se napravi pozneje druga izvzemši slučaja, da bi zapustnik v poznejši oporoki izrecno določil, da naj prva velja in ako se postavlja v poznejši oporoki dedič le za del zapuščine. Drugače je pri za-pisjih: teh mora več obstati, ker poznejše izključujejo prejšnje le v toliko, kolikor si nasprotujejo. Iz tega je razvidno, da je dobro pismenim na-redbam pristaviti dan in leto, kdaj da so se napravile, kar sicer ni bistveno. Ako je zapustnik svoji oporoki pridjal dostavek. da bode vsaka poznejša naredba nična in i eveljavna (clausula derogatoria), tedaj se mora v poznejši naredbi poprejšnja oporoka izrecno razveljaviti, sicer _velja poprejšnja naredba. Oporoka se razveljavi ustmeno ali pismeno; ustni preklic mora imeti toliko in takih prič, kakor so za veljavo ustmene oporoke potrebne; pismeni preklic pa mora imeti obliko piamene poslednie volje. Oporoka je tudi preklicana, ako se podpis prereže. pri zadrugah z omejenim poroštvom za postavno pripustila in za ohranjenje njih obstoja potrebna. Ob enem želi, da se v praksi sodišč upošteva narodno - gospodarski pomen kmet. zadrug in njih razvoj."' I. avstr. zadružni shod vidi v primernem izboljšanju in dopolnitvi sedanje postave o pridobitnih in gospodarskih zadrugah neobhodno potreben predpogoj v svrho razširjenja in zdravega razvoja zadružnih organizacij. V. V p r a š a n j e o u s t a n o v i t v i državne zadružne centralne blagajne (poročevalec dr. P. baron Störck, načelnik „Splošne zveze kmet, zadrug v Avstriji"' na Dunaju). Splošen je klic po cenem denarju; in v to svrho bi morala država in dežele prispevati večje vsote z zelo nizko obrestno mero, v to svrho bi se naj uporabljali denarji kumulativnih sirotinskih blagajn, kakor tudi preostali denarji poštne hranilnice. Od .1. 1902. se dela za ustanovitev takega prepo-trebnega denarnega zavoda, kateri bi po vzgledu sličnih zavodov na Ogrskem in Pruskem skrbel za cen kredit kmetijskih iadrug. Stavi se sledeči predlog: „I. avstr. zadružni shod smatra ustanovitev državne centralne zadružne blagajne z sodelovanjem države, katera bi naj dala v ta namen primerna denarna sredstva na razpolago, kot neobhodno potrebno sredstvo za uspešen razvoj kmetijskega zadružništva na Avstrijskem, se popolnoma pridružuje sklepu občnega zbora splošne zveze kmet. zadrug v Avstriji z dne 17. decembra 1904. in izraža upanje, da bo c. kr. vlada brez odlašanja storila potrebne korake." Na to izjavi v imenu slovanskih zadrugarjev, Jan Sedlàk, ravnatelj zveze čeških kmet. zadrug v Pragi, da so slovanski zadrugarji za ustanovitev državne centralne zadružne blagajne, da pa hočejo poznati popolno uredbo tega zavoda, predno se izrečejo za ustanovitev istega. Stavi predlog, kateri se sprejme: „Vprašanje glede ustanovitve državne zadružne centralne blagajne se naj odkaže splošni zvezi kmet. zadrug, katera naj poizve mnenja posameznih deželnih zvez, izdela natančen načrt in ga predloži v potrjenje občnemu zboru." VI. Varnost hranilnih vlog mladoletnih oseb Pri Rajfajznovk a h (poročevalec namestnik načelnika „Splošne zveze kmet. zadrug v Avstriji"' ,los. Faschingbauer). S 230. drž. zak. določa, da se morajo denarji mladoletnih oseb plodo-nosno nalagati v javnih blagajnah ali proti postavno določeni varnosti tudi pri privatnih osebah in sicer je ta varnost dana pri hišah do polovice, pri posestvih do dve tretjine prave vrednosti. Cesarski patent z dne 9. avgusta 1854. dovoljuje za nalaganje denarja mladoletnih oseb nakup nepre mičnin. posojila privatnim osebam proti postavni varnosti na nepremič ninah, nakup avstr. državnih ali javnih zadolžnic in zastavnih listov, nadalje uloge pri z dovoljenjem oblastev obstoječih hranilnicah, uloge pri kumulativnih sirotinskih blagajnah. Ta postavna določila so zastarela; opetovano se je delalo na to. da bi se smeli denarji mladoletnih otrok vlagati pri Rajfajznovkah. a vedno se je branilo justično ministrstvo. I. avstrijski shod Rajfajznovk dne 25. okt. J 897. in poljedelski svet dne 11. junija 1902 sta sklenila resolucije v prid nalaganja denarja mladoletnih pri Rajfajznovkah, a vlada se ni nato nič ozirala. Le v nekaterih točkah, kakor n. pr. za kavcije lovske najemnine je dovolila vlada uložne knjižnice Rajfajznovk. Ako noče vlada brezpogojno dovoliti nalaganje denarja mladoletnih v Rajf-ajznovke, bi lahko isto storila pod gotovimi pogoji, n. pr. da sodelujejo zadružne centralne blagajne, da se omejijo vsote na gotovo maksimalno visokost, da se določi čas itd. Radi tega se predlaga sledeča resolucija, katera se sprejme: 1. c. kr. vlada se prosi, da z ozirom na razširjenost Rajfajznovk in potrebo prebivalstva c. kr. sodni je in druge urade opozarja, da so za kavcije, vadije itd. dovoljene uložne knjižice Rajfajznovk. 2. c. kr. vlada se prosi, da ttva-žuje vprašanje pupilarne varnosti vlog pri Rajfajznovkah, stopi glede določbe primernih pogojev v zvezo z zadružnimi organizacijami, osobito z „Splošno zvezo kipet, zadrug na Dunaju" in skliče v slučaju potrebe enketo. Zvečer smo si ogledali nižjeav-strijsko kletarsko zadrugo in nižje-avstrijsko mlekarno. - > Občinske zadeve. >< • —__■ i i. Nismo mi zaradi vas, temveč vi ste zaradi nas tu. Dačni oddelek c. kr. okrajnega glavarstva v Celju pod vodstvom g. Kermaunerja razpošilja obrtnikom, trgovcem itd., ki so pričeli na novo obrtovati oziroma tržiti, dekrete v zadevi predpisane pridobninske izjave, ki so sicer tiskani v nemškem in slovenskem jeziku, toda izpisana je na njih le nemška stran, slovenska pa je poniževalno prezirana. K tem dekretom da priložiti samo nemške izročne pole v podpis. G. Kermauner dobro ve. da so naše občine po večini v slovenskih rokah, a vendar ravna tako pristransko, da se lahko njegova mržnja do slovenskega jezika takorekoč z roko prime. • Vsak narod ima v smislu člena XIX. državne osnovne postave z dne 21. decembra 1867. 1. pravico svoj jezik, čuvati in varovati; zato so občine poklicane proti temu * preziranju nastopiti z odločnim ugovarjanjem. Ako se tiskovine glavarstvu vrnejo, ust režejo navadno le za ta slučaj, prihodnjič pa ravnajo zopet po svoji stari krivični navadi. Edina prava pot je, če se vloži pritožba na c, kr. namestništvo v Gradec in se ves akt priloži kot priloga Po eni strani se bode s tem rešitev akta zavlekla ter se glavarstvu prizadjalo več dela. stranka ne bode imela nobene škode, po drugi pa se bode doseglo, da uradniki pri glavarstvu v prihodnje ne bodo smeli prezirati našega jezika; kajti postava je na naši strani. • Tako naj ravnajo vse občine, ena sama ne opravi mnogo. Velik kup tožb in pritožb je naj-izdatnejši dokaz vladi, da njeni uradniki prizadevajo našemu jeziku v enorner velike krivice in da se mi zavedamo svojih pravic ter da hočemo svoj jezik čuvati in gojiti s postavno dovoljenimi sredstvi. II. Mi državi davek in vojake, ona nam naše pravice. ( '. kr. davkarije spišejo vsako leto na samo nemški tiskovini po enkrat izkaz o dolžnikih za vojaške takse, ter se obračajo na okrajna glavarstva, naj ukaže občinam, da naj v nje zapišejo, kje dolžnik biva itd. Višje oblasti pošiljajo davkarijam nalašč samo nemške tiskovine, češ, potem bodo morali vsi uradi, ki imajo ž njimi posla, v nje. po nemško pisati. Glavarstvo izda na ti podlagi nemški ukaz. pri občini pa mislijo, da ni lepo. če bi se v nemške tiskovine kaj po slovensko pisalo; tako se potiska slovenski jezik tudi od tistih v kot. ki so poklicani ga varovati in za njegovo veljavo skrbeti. Zavedna občina bode ves akt vrnila glavarstvu z zahtevo, naj se vse, karkoli se predlaga občinam v urado-vanje, piše in tiska v njenem jeziku, za slovenske občine torej v slovenskem jeziku. Ona se bode sklicevala na to. da državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867 ui bil izdan ne za deželne in tudi ne za državne urade in uradnike, temveč edino le za državljane zastopane po občini, in da hoče ona slovenski jezik čuvati pred preziranjem deželnih in državnih uradov ter bode dosledno zahtevala slovenskih tiskovin in slovenskih dopisov. Ne rečemo, da bi v vseh davkarijah ne bili voljni izročati občinam slovenskih tiskovin. A oni jih ne morejo, ker jih po naši krivdi — nimajo. Nikdo od nas jih namreč žalibog ni zahteval. Višje davčne oblasti jim dopošiljajo samo nemške, tako se vrtijo nemška kolesa v slovenski uri, da kažejo tudi kazalci nemške ure. Z zahtevo po slovenskih tiskovinah in uradovanju torej srčno na dan! Davkarije se bodo pri svojih višjih oblastih na naše zahteve sklicevale. Vlada bode morala dati založiti v svoji tiskarni slovenske tiskovine ter ne bode mogla v naših krajih nastavljati nemških davčnih uradnikov in diurnistov. Kolesca v naši uri ne bodo več na nji kazala nemških ur. Od občin je odvisno, če ne vse. pa jako mnogo, kar se tiče ravnoprav-nosti našega jezika. Vse. karkoli se od deželnih in državnih uradov predlaga občinam v uradovanje, mora biti pisano, oziroma tiskano v njihovem uradnem jeziku. III, Biti ponižan od nizkih, je razžaljivo. Davčne sluge predlagajo občinam, v katerih opravljajo svojo službo, neko samo nemško tiskovino z naslovom „Tagebuch", da jim občinski urad njihovo službovanje potrdi. Ta „Tagebuch" je za naše občin« slabo spričevalo nezavednosti. Davčne sluge pišejo v to tiskovino vse po nemško in slovenski župani podpišejo slepo brez ozira, ali razumejo vsebino aH ne. Razumimo, zakaj celo navadni davčni sluga razlaga ljudem, da slovenščine nikjer ne rabijo in da se ž njo nikamor ne pride. Nevednost je najdražja reč na svetu, nezavednost pa najbolj zapravljiva; kajti zaradi nje smo izgubili veljavo svojega jezika celo pri davčnih in sodnih slugah. Naznanite torej davkariji, naj si oskrbi slovenske tiskovine; kajti samo-nemških jim v prihodnje ne morete, več podpisovati. Načelo: ne podpisuj ničesar, kar ni pisano ali tiskano v slovenskem jeziku. — naj bode povsod naše vodilo, šele potem se bodemo iznebili zasra-movanja, da naš jezik nikjer nič ne velja. prečrta ali celi obseg izbriše; ako se pa naredba le po naklučju pokvari ali izgubi, ostane naredba vendar veljavna. — Zapustnik, ki je napravil dva testamenta v različnih časih, lahko oživi veljavo poprejšnega s tem, da druzega pokonča. Naša postava pa pozna tudi dedinsko pogodbo, katera obsega testament in zapustnikovo obvezo, da ne bo preklical testamenta. Pri nas smejo dedinske pogodbe sklepati samo zakonci ali pa zaročenci; pogodba mora' biti napravljena pred notarjem. Nasledek dedinske pogodbe je ta, da nihče ne more več oporoke preklicati; seveda v življenju lahko počne s premoženjem, kar hoče. Vendar pa velja načelo, da se sme raztezati dedinska pogodba le na premoženja; 1/4 pa dobe zakoniti dediči ali pa osebe, katere je ,za dediče imenoval. Postava nalaga zapustniku dolžnost, da mora gotov del svojega premoženja zapustiti osebam, ki žive ž njim v tesni rodbinski zvezi. Ta gotov del morajo te osebe dobiti tudi proti zapustnikovi volji. Te osebe se imenujejo nujni dediči, delež pa. katerega morajo dobiti, dolžni delež. § 762 o. d. z. našteva osebe, katere imajo pravico do dolžnega deleža in sicer so to zapustnikovi otroci, in če teh ni, njegovi otroci; med otroke pa spadajo tudi vnuki in pravnuki, ti pa seveda le, ako so umrli njihovi starši. Nezakonski otrok ima dedinsko pravico le po svoji materi, do očeta nima prav nikakih dedinskih pravic. V gotovih slučajih pa sme zapustnik temu ali onemu dediču odvzeti dedinsko pravico in so ti vzroki našteti v 768 o. d. c. in sicer: 1. če je otrok zapustnika v revščini brez pomoči zapustil; 2. če je otrok obsojen v dosmrtno, ali vsaj 20letno ječo; 3. če daje otrok s svojim življenjem pohujšanje in se trdovratno noče poboljšati. Za slučaj, da je nujni dedič zelo zadolžen ali zapravljiv, sme mu zapustnik odtegniti dolžni delež na ta način, da ga nakloni otrokom nujnega dediča, Dolžni delež znaša pri otroku polovico tega, kar mu gre pri postavnem nasledstvu, pri starših po tretjino postavnega deleža. Kadar pa zapustnik ni napravil testamenta, tedaj nastopi postavno nasledstvo; k postavnemu nasledstvu je poklicanih šestero zadnjih rodbin in sicer na ta način, da izključuje mlajša starejšo in da izključujejo tiste osebe, ki imajo z zapustnikom najbližnje skupne starše, vse druge. Seveda se k zapuščinam oseb, ki so umrle brez oporoke, oglasi cela tolpa sorodnikov, ki bi vsi radi dedovali in to le, ker ne vedo, kateri sorodniki in v katerem slučaju da so poklicani k postavnemu nasledstvu. Prav slabo je skrbela naša postava za preživelega zakonca; zakonca imata sicer med seboj pravico do postavnega nasledstva, vendar pa je pri tem nasledstvu udločeno prašanje. koliko otrok je imel zapustnik, ako živita samo eden ali dva otroka, potem dobi zakonski- druže če trti. del zapuščine v dosmrtni vžitek. Živi pa troje ali več otrok, potem dobi zakonski z vsakim otrokom enak delež, pa tudi le v dosmrtni vžitek. Vso zapuščino dobi preživeli zakonski še le tedaj, ako ni prav nobenega postavnega dediča. Previden in vesten zakonzki mora tedaj pravočasno napraviti svojo oporoko, da s tem zabrani. da se ne ma-stijo z njegovo zapuščino tuji dediči na škodo zakonskega, s katerim se je v potu svojega obraza trudil, da sta spravila nekaj na ,stran. Dedič se mora pred sodiščem izreči, ali hoče dedič biti ali ne in sodišče izroči dedičem s prisojilnim pismom zapuščino v posest. Slovenci I Naj plamene kresov« na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po naših slovenskih gorah in planinah, naj žare v neštetih množinah in naj oznanjajo vsemu svetu, da biva tod zavedni ' slovenski narod! Svetovno-politični pregled. — Volilna reforma. Vlada je izdelala novi načrt za Češko in Moravsko. Češko bi dobilo 126 namesto 122 mandatov. (Čehi in Nemci po 2 nova mandata!). Moravska pa 2 nova mandata (Čehi in Nemci po 1 !). Tudi se baje bavi vlada z ustvaritvijo nemškega mandata za Kranjsko, za kar bi dobili Slovani še en novi mandat. — V odseku za volilno reformo se je pričela špecijalna debata po krono-vinah. Kmalu pride morda na vrsto Štajerska in Koroška. Naši poslanci morajo vedeti, kakšno nalogo jim je naložilo ljudstvo po neštevilnih shodih v ogorčenih protestih in resolucijah na Koroškem in Štajerskem, in v zadnjem trenutku se obračamo do njih. da si pridobe zaveznikov za naše zahteve, ki morajo biti njihove zahteve. Dva nova mandata za štajersko in 2 sigurna mandata za Koroško — to je naš postulai in mora biti najodločnejši postulai naših poslancev. — V odseku'za volilno preosnovo se razpravlja danes o razdelitvi volilnih okrožij in o Številu m a n d a t o v za Š t 'a j e r-sko. Naši poslanci bodo — to upamo - storili svojo od naroda jim naloženo dolžnost. — V proračunskem odseku se je ostro kritikovalo vladni načrt za pristaniška dela v Trstu, pri katerih je postopala vlada silo enostransko. — Za nove topove zahteva letošnji proračun 20 milijonov kron. Za novo vojaško opremo hočejo 29 milijonov kron. Za utrdbe v Dalmaciji ob meji proti Črni gori zahtevajo 170.000 kron itd. Samo za tisto nimajo denarja česar bi ljudstvo krvavo potrebovalo. — Ministrski predsednik baron Beck je potomec češke rodovine. Njegov oče, dr. Anton J. Beck, je bil prijatelj velikega češkega rodoljuba Palackega in ga je ta priporočal \. 1848. za državnozborskega poslanca ASobeslavi ..kot vrlega, svobodomiselnega patrijota in Slovana". — Iz Ruskega. Med poslanci državne dume je razširjen sledeči poziv: „Državljani! Državna duma je vsled tega. ker ministri niso pripravljeni. primorana, odgoditi razpravo o zakonu glede odprave smrtne kazni za en mesec. Koliko smrtnih obsodb se bo v tem času izvršilo. V Rigi. Sebastopolu in v mnogih drugili mestih se že pripravljajo k temu. Državljani, rešite obsojene! Podpišite sledeči apel na vladarja: Carsko veličanstvo! Obračamo se na Vas s prošnjo, da se obrani življenje v smrt obsojenim, ker so spremembe tozadevnih zakonov pred durmi. V7 skrbeh za mir v državi Vas prosimo, da porabite svoje vladarske pravice ter odgodite izvršitev smrtnih obsodb, ko bo duma dognala tozadevne razprave." L — Iz Rusije. Vojno sodišče je obsodilo profesorja Erivana, Radeckega in Vivomskega v Varšavi na smrt ter bodo obsojeni ustreljeni. Med dijaštvom je silno razburjenje. — Car baje ne bo potrdil nobenega sklepa dume. Stranka velikih knezov je zopet vse- mogočna in smatra dumo za revoluci-jonarni zbor. — Program novega italijanskega ministrstva. Dne 12. t. m. je v seji zbornice prečital ministrski predsednik Giolitti vladno izjavo, v kateri se obeta podržavljenje železnic, ustanovitev delavskega inšpektorata, zgradba novih železnic v Siciliji itd. Izjava naglaša. da je mir zagotovljen vsled tr oz veze, ki ji ostane Italija zvesta. Finančni položaj je izboren. Vladi se je izreklo zaupanje z ogromno večino. — Turčija ni poslala na mednarodno konferenco za revizijo ženevske konvencije nobenega zastopnika. Dopisi. . Lovrenc pod Prežinom. Dne 12. junija je priredilo učiteljstvo tukajšnje šole izlet s šolsko -mladino v prijazne vrhe v teharski fari. Izleta so se tudi vdeležili g. katehet Ivan Čemažar. g. krajni šolski ogleda Franc Gajšek (Loški) in g. načelnik krajnega šolskega sveta Franc Gajšek (Grajski). Ob pol 9. uri je bila pri sV. Ani sv. maša, katero je služil g. katehet Ivan Čemažar, ki je imel ob koncu sv. maše tudi navdušen govor, v katerem je otrokom pojasnil namen izleta. Otroci. so bili prav dobro pogoščeni. Med petjem raznih pesmi, izvajanjem raznih otroških iger in med deklamacijami je minil čas prehitro. Da se je ta izlet res dobro obnesel. zahvaliti se je omenjenim trem gospodom, ki so denarno prispevali, pa tudi g. trgovcu Antonu Peeru iz Štor za slaščice. Vsa čast gre tudi g. Mariji Vrhovšek, posestnici na Vrhah. ki nam je napravila mnogo vrst okusnih jedil. Podpisani torej izreka vsem, ki so pripomogli k izletu, v imenu šolske mladine najsrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo Št. Lovrenc pod Prežinom, dne 13. junija 1906. Ivan Jezovšek, nadučitelj. IMoškanjci. Na binkoštni ponedeljek se je vršila kljub skrajno slabemu vremenu slovesna blagoslovitev brizgalne in orodja tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva in potem ljudska veselica. Bilo je to pravo narodno slavlje. 14 velikih slovenskih zastav je plapolalo na slavnostnem prostoru in gasilni dom ter razno orodje, posebno brizgalno so okinčala domača dekleta z zelenjem in belo - modro - rdečimi rožami in venci. Čeravno je poldrugo uro pred slav-nostjo neprenehoma deževalo, zbralo se je vendar nad 300 ljudi, največ iz sosednih občin, a tudi mnogo gostov. Še več gostov pa je moralo iskati zavetja radi neugodnega vremena po drugih gostilnah in na kolodvoru. Posebno pohvalno moramo imenovati vrlo gasilno društvo v Trgovišču, ki je prišlo polnoštevilno. naše narodno meščanstvo iz Ptuja in zastopnike gasilnega društva iz Hotinje vasi pri Mariboru. Domači g. župnik je z asistenco točno ob določeni uri izvršil blagoslovitev ter potem v vznesenih besedah govoril zbranemu občinstvu. Domačin visokošolec Vesenjak je v slavnostnem govoru povdarjal, da slavimo danes pravzaprav zmago treh misli na domačih tleh in to je: misel gasilska, misel združenja in misel o potrebi gojenja slovenske materine besede. Proti večeru se je nebo zjasnilo in veselica se je zamogla izvršiti na prostem. Neumorno je svirala godba gasilnega društva v Trgovišču. grmeli so topici, ki so že od prejšnjega večera neprenehoma v presledkih ozna-njevali našo slavnost in razni govor- niki — sami zavedni kmetje — so slavili naprednost občine Moškanjske in govorili besede polne samozavesti in narodnega navdušenja. Vesele narodne pesmi so odmevale in posebno lepo je bilo. ko se je soglasno od vseh navzočih pela pesem: „Naprej zastava Slave" in „Lepa naša domovina". V imenu društva se je konečno zahvalil tajnik Martin Šegula ter omenjal razne dobrotnike in požrtvovalne sodelavce med prvimi društvenega načelnika in obč. predstojnika Vida Donaj. Mlado društvo je lahko ponosno na svojo lepo skladišče in orodje, pa tudi na svojo vstrajnost. Šteje že sedaj 33 izvršujočih članov. Slovenske novice. «r Štajersko. — Pevski zbor „Slov. delavskega podp. društva" v-Celju priredi ob priliki otvoritve društvenega vrta vrtno veselico v nedeljo, dne 17. junija. —- Na sporedu je: petje, godba in šaljivi prizori. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 1. julija 1906. — Ljudska veselica v Celju. Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Celju ste v skupni seji dne 12. t. m. sporazumno z vsemi tukajšnjimi narodnimi društvi konečno sklenili, da se priredi dne 8. julija t. I. velika ljudska veselica na vrtu in v vseh prostorih „Narodnega doma". Veselica se prične z ozirom na udeležbo iz okolice že popoldne. Spored bo jako raznovrsten in se bo skrbelo za vsestransko zabrvo. Sodelovali bodo naši vrli „Sokoli" iz Celja in Žalca. Pevsko društvo in delavsko podporno društvo nastopita z narodnim petjem na vrtu. zvečer pa se vrši umeten koncert v veliki dvorani. Svirala bode polnoštevilna „Narodna godba". Na vrtu in tudi v zgornjih prostorih se postavijo lični šotori, v katerih bodo stregle milim gostom vse resnično požrtvovalne narodne dame iz Celja in zavedne Slovenke iz okolice. — Čisti dobiček je seveda izključno namenjen naši obile podpore potrebni prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. Darila se bodo pobirala, kakor navadno, od hiše do hiše. Prepričani smo namreč, da bo itak oddal vsak pravi rodoljub tudi brez te sile sveje darilce, katera se hvaležno sprejemajo v trgovini g. Stermeckega in v Narodnem domu po g. dr. Janko Sernecn. Odbora se obračata do vseh cenjenih narodnjakov z nljudno in iskreno prošnjo. da pripomore vsak po svojih močeh k dobremu vspehu te prireditve. Kdor pa misli, da ni dolžan ničesar storiti, tega prosimo, naj veselici vsaj ne nasprotuje, da ne pokvari veselja do dela istim, ki še čutijo narodno dolžnost, — „Alldeutsche Stube" so na-zvali sobo pri Zamparuttiju. kamor so doslej zahajali Slovenci v večjem številu nego Nemci. Ker je lastnik pripustil, da se je ta napis nabil na vrata in s tem sam izključil Slovence iz svoje gostilne, mora vedeti vsak zaveden Slovenec, kaj mu je odslej storiti. — Pretilno pismo, poslano prot". drju. Frischaufu. Sporočali smo svo-jedobno o Frischaufovi brošuri, o izjavi graških vseučiliščnih modrijanov, o tožbi, ki jo je naperil Frischauf proti njim ter o vzrokih, zakaj je od tožbe odstopil. Nemški listi so tolmačili ta njegov korak tako, kakor da bi se bil zbal sodnijskega pravoreka. Prof. Frischauf je nato javno povedal, da je umaknil tožbo radi tega. ker je dobil neposredno pred obravnavo pretilno pismo, v katerem se *mu grozi s smrtjo, in ker se je bal, da se dotična grožnja izvrši, ako bi vztrajal pri svoji tožbi. Dotično pismo, ki je prišlo v javnost, slove dobesedno takole: „Herrn Dr. Johannes Frischauf, k. k. Professor. Graz. — Elender, miserabler Schuft! Nun wären wir a tempo hier, Schurke, Denunziant. Verräther, Ver-läumder. H-jäger. das sind die Bezeichnungen. die jetzt in Jedermanns Munde Dir gegenüber gebraucht werden. Ja. einen Todten die Ehre und alles absprechen. das kannst Du. feiger, miserabler Hund. Weil man Dein ganzes Stänken blosgelegt. weil man die eigentliche Ursache, warum Du mit der slovenischen Bande durch Dick und Dünn gegangen, eruirt hat. ist Deine bestialische Natur noch bestialischer geworden. Den slovenischen und kroatischen Menschen bist nachgerannt. das war der eigentliche Zweck Deiner touristischen Thätig-keit. Nun Hund, Deine Tage sind ge-zält. Der Dolch ist geschliefen. Doch die ganze verrätherische verkommene Brut muß vertilgt werden. Zuerst kommen Deine verluderten Söhne dran und danu wirst Du. Schuft, abgetan. Beende Deine Sachen!" — To grozilno pismo nosi datum 26. maja t. 1. in je dano na pošto v Gradcu. Ob koncu pisma je naslikana mrtvaška glava. — To pismo je verno zrcalo moralne propalosti, ki vlada v gotovih graških nemških krogih, predvsem med dijaštvom. Duševno nizko stoječi si ne upajo pobijati Frischaufovi h izvajanj s stvarnimi argumenti, marveč posežejo takoj po kolu, da bi s tem terorizirali nasprotnika in mu na ta način zamašili usta. Ostudua sredstva to. zlasti pri ljudeh, ki se bahato bijejo po prsih, češ mi smo „cvet nemške kulture". Ako se ta „cvet" javlja v takšnih pismih, potem pač ne moremo zavidati nemškega naroda na takih „cvetovih", zakaj — ..Wir Wilde sind doch noch bess're Leute!" — Učitelji, v Savinjske planine! Učiteljsko društvo gornjegrajskega okraja zboruje v četrtek, dne 28. t. m. ob 10. uri v Lučah v tamošnji novi šoli. S tem zborovanjem je zvezan izlet v osrčje Savinjskih planin. En oddelek gre isti popoldan iz Lač v Kocbekovo kočo, kjer prenočuje in drugi dan na Ojstrico ter v Logarsko dolino. Za manj izurjene hribolazce pa je drugi oddelek, ki gre iz Luč isti popoldan skozi Solčavo v Logarsko dolino in do slapa pod Rinko oziroma tudi na Okrešelj. " Na dan sv. Petra in Pavla se oba oddelka združita v Logarski dolini, odkoder je odhod nazaj v soboto. To potovanje je poučno zlasti glede domovinoslovja; zato se je tudi dovolilo, da se sme sobota, dne 30. t. m. porabiti v to svrho. Učiteljstvo. ki se vdeleži poučnega potovanja ima dotični dan šole prosto. Natančneji vzpored še objavimo. Kdor se misli udeležiti izleta, naj blagovoli pravočasno se javiti pri društvenem tajniku g. Šijancu v Gornjem gradu. Gostje dobro d-ošli! — V Petrovčah je zadnjo obč. volitev, zastran katere je bilo toliko nepotrebnega hrupa. c. kr. namestnija v sporazumu z deželnim odborom v vseh treh razredih vsled pritožbe uradnim potom razveljavila in popolnoma nove volitve odredila. Želeti bi bilo. da bi se duhovi pomirili, stranke zedinile.'' ter se volili zopet pošteni, zavedni, samostojni možje, ki bi težavni posel, skrb za red, napredek in procvit občine v vsakem oziru vestno opravljali. — Pri sokolski slavnosti v Brežicah se je našel svršnik (Überzieher). Lastnik naj se oglasi^pri Brežiškem Sokolu. — Vahtariea v članku s frazer-skiro naslovom „das Volk steht auf"' (Ljudstvo vstaja) proslavlja barabski napad dunajskih Nemcev na mažarsko delegacijo, ko so razbijali okna ter metali odprte nože v dvorano. Sedaj ve, kje si ima iskati pomagačev, kadar bo v prihodnjič zopet trebalo rabuk proti Slovencem, razbijanje šip itd. — Celjski vodovod. Štajerski deželni odbor je z odlokom z dne 10. sušca 1906 št. 5387 na pritožbe slovenskih davkoplačevalcev razsodil, da je imel Lehmann žalostnega spomina čisto prav. ko je obtežil celjski okraj za letnih 2000 K. češ. da je imel on v to polno pravico in da je naklonil podporo celjskim nemškutarjem ,.de-narstvenim razmeram okraja primerno"'. Mi vemo dobro in vedeli smo to v naprej, da deželni odbor ne bo hotel blamirati svojega Lehmanna. Zato nas odlok ni iznenadil. A povdarjamo po-vdarjamo posebej, da je s tem odlokom deželni odbor se postavil v direktno nasprotje z večino prebivalstva v celjskem okraju ter bode isto. slovenske občine na čelu. izvajalo posledice iz tega postopanja. Naravnost oslarija je, če trdi deželni odbor v svojem odloku, da ,.bo imelo več sosednih občin mesta celjskega priložnost, se vodovoda, kateri bode tudi njim potrebno zdravstveno nalogo izvrševal, v lastno korist posluževati.- Naj se oglase tiste občine, katere bodo hotele porabljati vodovod. Morda Svetina? Komisar Lehmann žalostnega spomina je ravnal direktno proti koristim slovenskega prebivalstva, slovenskih občin v celjskem okraju, si je prilastil pravico, ki mu je prebivalstvo kot davkoplačništvo ni dalo. in deželni odbor je odobril ta proti koristim slovenskega ljudstva v korist celjske nemškutarije naperjeni sklep. — in slovenske občine imajo izvajati iz tega posledice. O stvari še spregovorimo več. — Ministrski predsednik baron Beck je v začetku 60tih let minolega stoletja privatno študiral četrto nor-malko v Celju, ki jo je vodil takrat prof. Schellander. — Nesreča. Uslužbenca južne železnice Jože Močivnik-a je pri Laškem zgrabil vlak in ga vrgel v jarek, kjer je mrtev obležal. — Društvo proti pijančevanju v Konjicah ima v nedeljo popoldne, dne 17. junija ob 4. uri popoldne v društveni sobi izvanredni občni zbor. Dru-štveniki in prijatelji društva se uljudne vabijo. Odbor. — V nedeljo v Slovensko Bistrico! V nedeljo dne 17. t. m. priredi ,.Čitalnica" v Slovenski Bistrici v ,.Narodnem domu" vrtni koncert. Nastopi prvokrat Narodna godba in sodeluje siovenje-bistriško pevsko društvo z znanim laporskim pevskim zborom. Slovenska Birtrica v narodnem oziru napreduje; o tem ni dvoma. Dobro nam je še v spominu lanska velika narodna slavnost. ki je.vspela nadvse dobro. Da so si tamošnji Slovenci omislili tudi svojo godbo, to znači nov in velik napredek, nad katerim se ,.nemška" stranka že sedaj, ko je dete takorekoč še v povojih, silno jezi, ker — sama kaj takega ne zmore. Rodoljubi, katerih je v Slovenski Bistrici bore malo, pa si s takim podjetjem nalagajo velik narodni davek. Zato je treba, da jim dajo zunanji Slovenci * narodna in gmotno podooro. Treba je, da se pri sedanjem prvem javnem nastopu napolnijo prostori narodnega doma do zadnjega kotička z zavednim slovenskim občinstvom. Niti čas prireditve ob 4. uri, niti visokost vstopnine 40 v. ne more opravičiti nikogar, da bi izostal. V nedeljo tedaj hitimo vsi, ki nam je mar za naredili napredek, v Slovensko Bistrico, da tako na- vdušimo tamošnje narodnjake za na-datjno delovanje in jili prepričamo, da nismo sami. marveč da ž njimi bije tisoče in tisoče bratskih src. — Uradni jezik „Slovanske zveze" — nemški 1 Spletska „Sloboda" prinaša poziv na klubsko sejo ,.Slovanske zveze". podpisano od dr. Šu-steršiča in dr. Ivčeviča. Prinašamo ga tudi mi brez komentarja: Slovanska Zveza. Klubsitzung am Donnerstag. 7. d. M., um 10 Uhr vormittags auf Abteilung V. Mit Rücksicht auf die Bedeutung der Stellungnahme des Klub zur neuen Regierung wird um möglichst vollzähliges Erscheinen der p. t. Klubmitglieder gebeten. Wien, am 3. Juni 190«. Dr. Ivčevič. I)r. Šusteršič. — Artiče. Dne 11. t. m. so našli Ivana Bahčiča iz Zdolske fare mrtvega na cesti v gornji Pohanci. Sumi se hudodelstvo. — Iz Ormoža. Letošnja uradna učiteljska konferenca za ormožki okraj se vrši 11. julija t, 1. pri Veliki Nedelji. Izmed običajnih točk je na dnevnem redu: a) Razprava: „Kako neguj čustvo poštenja v ljudski šoli; kakšen pomen ima za vzgojo in pouk", b) Razprava: ,.Zemljepisni pouk v ljudski šoli s posebnim ozirom na to, kako je obravnavati kulturne skupine in učence uvajati v čitanje zemljevidov". c) Poročilo o šolskih vrtih. oziroma drevesnicah, trsnicah in čebelnjakih. č) Poročilo o okrajni učiteljski knjižnici in predlogi o nabavi novih knjig. — Cenilni možje v gornjerad-gonskem okraju. Naša sodnija se je posluževala sedaj kot cenilnega moža nekega Vinklerja. ki niti ne prebiva v našem okraju. Ker se je jemal cenilni mož iz daljave, se je samoumevno cela cenitev hudo podražila in stroški äo bili večji, kakor je bilo treba. In nikakor ni potrebno, da se jemlje tujec za cenilca, ker ima okraj v vsaki občini dovolj cenilnih mož, ki boljše poznajo vrednostne razmere istega okraja nego Vinkler in pridejo ceneje nego Vinkler. Že županski shod je opozoril na to krivico, ki se godi okraju. Zadnji torek, dne 12. junija je poslanec dr. Korošec stavil v tej zadevi vprašanje na justičnega ministra, ali so mu te razmere znane, in je zahteval, da se ta nedostatek nujno odpravi. Upamo, da bo sedaj naša sodnija začela postopati v tej stvari lako. da bo korist imel naš kmet. ne pa tujec Vinkler. ki je navrh še zagrizen agitator proti slovenskim kmetom. — Pri dirki v Mariboru so dobili sledeči spodnještajerski kmetje- Pri drugi dirki : drugo darilq kobila „Minka" Antona Petovar iz Bunčan. tretje darilo kobila ,.Slavka" in četrto darilo žrebec „Fric". oba Antona Bežan iz Šaladina. Pri četrti dirki: drugo darilo kobila ,.Furioza" Franca Seršen v Ver-žeju. tretje darilo kobila ,.Zora" Jožefa Vaupotič iz Lukavc, četrto darilo kobila ,.Minka" Ant. Petovar iz Bunčan in peto darilo kobila ,.Slavka" Antona Bežan iz Šaladina. Pri šesti dirki: prvo darilo kobila ,.Zora" Jožefa Vaupotič iz Lukavc, drugo žrebec ,.Fric" Antona Bežan iz Šaladina. tretje darilo žrebec „Hanzi" Mihaela Kovačič v Radvanju. — V Mariboru je umrl dne 14. t. m. v 56. letu starosti g. Ivan Šu-menjak. bivši davkar v Gornjemgradu. Zapustil je vdovo in hčerki Mino in Milo. Izpit iz štajerske zgodovine se je vršil na mariborski gimnaziji dne 9. t. m. popoldne. Izpitu se je podvrglo deset dijakov, ki so bili vsi obdarovani. Prvo darilo svetinji od štaj. deželnega odbora sta dobila Strižič Franc iz Makol in Vrečko .losip iz Zabukovja. Nadaljna darila so dobili: Tribnik tretje darilo 20 K od kneza in škofa; Gomzi četrto 1 dukat od župana; Svetina peto 10 K v zlatu od g. okrajnega glavarja grofa Attems, Mozer šesto 10 K v zlatu od g. prelata Hribovšeka. Goričan sedmo 10 K v zlatu od gosp. prof. Zidanška. ravnatelja kn. škof. deškega semenišča; Klemenčič osmo 10 K od gosp. prof. dr. Medveda: deveto Höf! in deseto Vertič. vsak po eno knjigo. Kakor je razvidno iz imen. so vsi razen enega Slovenci, kar kaže pridnost naših dijakov. — V Gradcu je umrl dne 10. t. m. tovarnar iz Ruš Vincenc Woschnagg v 63. letu. Rajni je bil hud nasprotnik Slovencev. Kranjsko. „Slovenska Matica" je imela 144. odborovo sejo v petek dne 1. rožnika 1906. Predsednik proglasi sklepčnost .. otvori sejo. pozdravi navzoče, zlasti nove odbornike dr. Grudna, dr. Šlebingerja in dr. Tominška. Dne 2. vel. travna je umrl v Laščah mnogoletni zaslužni poverjenik, sod. svetnik Daniel Šuflaj. dne 4. vel. travna pa v Zagrebu predsednik „Društva sv. Je-ronima". kanonik Cvjetko Rubetič. V prvem slučaju je izrazila ,.Matica" so-žalje pokojnikovi vdovi, v drugem pa društvu sv. Jeronima. — Izvolitev za častnega uda se je prof. Stritarju naznanila brzojavno in je sprejela „Matica" za izvolitev od jubilarja pismeno zahvalo. Ob tukajšnji slavnosti dne 19. in 20. vel. travna se je jubilarju poklonila deputacija, društvo je bilo jako dostojno zastopano pri slavnostni akademiji, kjer je imel odbornik dr. J. Tominšek slavnostni govoi, in pri banketu, in je pozdravilo tudi zastopnike „Hrvaške Matice", ki so prišli poslavit jubilarja Stritarja. — Pri volitvi upravništva se izvoli za upravno dobo 1906/7 vnovič in z vsklikom: Fr. Leveč za predsednika. P. Grasselli za prvega in I. Sušnik za drugega podpredsednika; isti tudi za blagajnika in hišnega upravitelja: odbornika dr. Požar in dr. Zbašnik za ključarja. Odborniku dr. Starétu je izreči pismeno zahvalo za velik trud. ki ga je imel z „Matico", ker je bil 15 let njen blagajnik in hišni upravitelj. Gospodarskemu odseku se privzameta poleg starih členov še odbornika Senekovič in Türk, knjižnemu pa mesto izstopiv-pivših odbornikov prof. dr. .Tanežiča in Novaka novi odborniki prof. dr. Gruden, dr. Šlebinger in dr. Tominšek; krajepisnem mesto predsednika, ki ne utegne, prof. dr. Tominšek. folklorskemu prof. dr. Šlebinger. V odsek za zemljevid je poleg odbornikov dr. Šmida in prof. Pajka povabiti še profesorja dr. Lončarja in dr. Žmavca. — Udnino je plačalo: za lani 2970 letnikov, za letos doslej 694; od zadnje seje pa nanovo pristopilo 33. Knjižnici je prirastlo 62 knjig, zvezkov in časopisov; 5 podarjenih in 57 zamenjanik. ■—- Po daljšem razgovoru se sklene delovati na to. da bi se že medsebojno sprejeta ožja zveza obeh „Matic", hrvaške in slovenske, razširila tudi še v tem pogledu, da bi mogli člani enega društva medsebojno prejemati knjige drugega društva proti polovici udnine kot naročniki, če se vsako leto do gotovega roka (do 30. rožnika) zanje oglase. Istotako je stremiti po tem. da se v krogih ene „Matice" vzbuja zanimanje za pristop k drugi in nasprotno. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala vsem svojim podružnicam sledečo okrožnico: Pre-mnogokrat opazuje podpisano vodstvo „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-jlani", da porabljajo posamezne podružnice svojevoljno denar, ki naj se po pravilih celoskupno steka le v naši glavni blagajni. Nekatere izmed njih podpirajo razna obrambna društva, ki so v njih okraju ali deželi, druge kupujejo ob danih prilikah drage vence, tretje nam zopet pošiljajo na prevažna obvestila v priporočenem ali celo eks-presnem pismu, ali porabljajo drage denarne nakaznice mesto poštno-hra-nilničnih čekov, ki so v nebrojnem številu raztreseni po slovenskem svetu. So pa tudi, ki potrošajo skoro vso nabrano udnino v to. da sijajneje prirede svoj občni zbor. Nabavljajo si namreč dragih tiskanih vabil ter ' si naročajo godcev-piskačev. Vsled teea plačujejo godbeno licenco ter nam slednjič pošiljajo ostanek v malenkostnem znesku morebiti 5, 7 ali 10 kron v našo družbino blagajno. Opetovano je podobnosti ožigosavalo drnžbino vodstvo v svojih oklicih; a do danes zelo zaman. Zato poživljamo vsled ponovljenega sklepa 172. vodstvene seje izza 16. majnika 1906 še enkrat s pričujočim posebnim pismom vse svoje podružnice in njih č. funkcijonarje. naj štedijo z nabranim denarjem. Vse, kar nabere kaka podružnica, je last osrednjega družbinega vodstva in nikdo nima pravice s tem denarjem razpolagati po svoje. In če družbino vodstvo povodom prošnje dovoli od slučaja do slučaja, le takrat — sicer nikoli in nikjer. Čast pa bodi vsem onim podružničam. ki popolnoma umevajo naš težki položaj in jim je vedno to pred očmi. da ima naša družba le reduih stroškov do 3.600 K na mesec. Prav kratko dobo bi se mogla naša družba držati, ako bi vse podružnice delale po tem tu Vam zaznamovanem načinu. Saj naj nam po družbinih pravilih prihajajo glavni iu najzanesljiveji dohodki uprav od naših podružnic. Slavni podrnžnični odbori! Revnega in bednega, a toliko upapol-nega naroda previdni činitelji bodimo vsi — Vi in mi. Vodstvo družbe sv. Cirila i u Metoda v Ljubljani. HO. maja 1906. Železniški minister Derschata bo jutri inšpiciral novo železniško progo od Jesenic do Trsta. Nova železnica se otvori dne 15. julija, in sicer jo otvori kot cesarjev zastopnik nadvojvoda Franc Ferdinand. — Zopet otrok zažgal. Na Raki pri Krškem je zažgal 7 letni Alojzij Krištof pri posestniku Antonu Božičn. da je zgorela njegova hiša. kozolec in hlev. sosedu Kunstku mesarnica. h/ev. listnica in svinjak, gostaču Zorku pa več pohištva. — Samomor. V Noveiu mestu se je ustrelil trgovec Adolf Gustin sen.. star 62 let, zaradi premoženjskih razmer. Gustin je bil občinski odbornik in poveljnik novomeške požarne brarabe od njenega začetka. — Nesreča pri delu. Ko je 19-letni Anton Lotrič iz Dražgoš na (Gorenjskem sekal smreke v gozdu, sprožila se je naenkrat omajana smreka, potisnila Lotriču roko k porobku in mu jo zlomila, da so mu jo morali v bolnici odrezati. — Med odbijače je prišel na Jesenicah 31 letni železniški delavec Rudolf Schmoliner. Hotel je iti čez progo, kjei so stali železniški vozovi, o tem so pa pridrvili drugi vozovi, in nesrečnika so odbijači tako stistniliče z prsi, da je v par minutah umrl. Koroško. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim koroškim podružnicam. V Vaših listih beremo, kako nasprotna nemška društva znajo tudi s tem vabiti šolske otroke v svoje kroge, da jim po zimi n. pr. preskrbujejo čez poludan gorke hrane ali dele ob gotovih časih obleko in obuvala. Ni nam pa iz teh listov znano, ko stališče zavzemate ob podobnostih Vi in koliko Vi žrtvujete za našo mladino. V smislu „Mirovega" (V Celovcu. 51 maja 1906. XXV.. št. 21.) članka vabimo tudi mi. da bodi živahneje irodno življenje v Vaših podružnicah is opominjamo Vas. da se vživite v važnost tega slovenskega poklica, ki je vsem našim podružnicam vedno pd očmi. Podružnice morajo pobirati denarne doneske od svojih udov ter je nam do-Ipošiljati: podružnice naj s prirejeva-[ limi besedami, igrami, berili in preda-Ranji skrbe za nadaljno izobrazbo svojih [liiov in po njih našega naroda. Smešno vzdihovanje kako da ©irate koroški Slovenci. Vas tira v rodno apatijo; ubija Vas ter učinja, si zasmehujoč Vas roke manejo naši asprotniki. ko čujejo take njim toliko ljube kolikor Vas. mož in žena, ne-tie glasove. Tisti narod, ki tarna dandanes, da umira, sam polaga svojo »lavo pod kladn. Nikdo danes ne umrje, nego oni. ki po vsej sili hoče umreti. Ki ste precej zaspani, dvignite se v naših podružnicah: iznajdljivi bodite v tem. kako bi je stvarili krepkeje, tojp» bi jim priborili več in več vpliva naš narodni razvoj. Družba sv. Cirila in Metoda v jjiibljani Vas po svojih močeh želi »dpirati v vsem. tudi v tem, kar smo V am navedli v začetku tega odloka. A to pa moramo zahtevati, da nam gmotno in duševno bodite v stanoviten prid. Ponudite nam vsaj eno roko. mi Tam vrnemo zanjo obe. feljtoni o slovenski književnosti in posamnih slovenskih literatih v praški „Politiki", v „Agramer Tagblattu". „Bosnische Post". „Sarajever Nachrichten" in drugih listih so bili pisani v sijajnem feljtonskem slogu in z globokim znanjem, da so vzbujali vse povsodi splošno pozornost in zanimanje. In ako so se začeli v zadnjem času zanimati za slovensko književnost Hrvati, Čehi in drugi Slovani, je k temu mnogo pripomogel pokojni Selak. Med slovenskimi pesniki sta bila njegova miljenca Gregorčič in Aškerc, o katerih je spisal v nemškem jeziku celo vrsto krasnih feljtonov in katerih najlepše pesmi je podal v dovršenih prevodih. Dasi je Fran Selak le malo pisal slovenski. vendar si je pridobil izrednih zaslug za našo književnost, ker je. s spretnim svojim peresom posredoval, da so se tudi krogi izven slovenske domovine jeli upoznavati z našo literaturo in po zaslugi ceniti naše delavce na književnem polju. Pokojnik je bil plemenita duša, navdušen Slovenec in velik Slovan. Dasi je moral mnogo pretrpeti in ni bila njegova usoda baš najugodnejša, vendar ni nikdar klonil duhom, marveč si je v vseh položajih ohranil veselo naravo in zdrav humor. Selak je bil stalen sotrudnik „Agramer Tagblatta" in dopisnik raznih drugih listov. V Zagrebu je živel z malimi presledki skoro 25 let in je zlasti v zadnjih letih često naglašal. da si ne želi ničesar drugega, kakor da bi v Zagrebu, ki mu je tako zelo prirastel k srcu, tudi zatisuil svoje oči. Ta želja se mu je izpolnila. Bodi mu lahka bratska zemlja hrvatska! Slovanski jug. i— Fran Selak t- V spboto je umrl po dolgi in mučni bolezni v Zagrebu književnik iu časnikar Fran kjjeia k. Pokojnik je bil rojen v Rečici VjGornji Savinjski dolini 1. 1S47. Po «penih srednješolskih naukih v Celju je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na modroslovni fakulteti. Po končanih modroslovnih študijah je vstopil v službo kot suplent na gimnazijah v «raždinu in v Požegi. Toda profesura u ni ugajala, zato je izstopil iz službe in se popolnoma posvetil literaturi in žurnalistiki. Pokojnik je bil izredno izobražen mož s širokim duševnim ob-frjem. Poleg slovenščine in hrvaščine ;vešč drugih modernih jezikov, je bil temeljit poznavatelj sodobne literature. M je stalno živel v Hrvatski, ki mu Impostala druga domovina, katero je ljubil kakor rodni sin, vendar se je Živo zanimal za dogodke doma na ' Slovenskem, zlasti pa je posvečal največjo pozornost naši domači literaturi i» njenemu razvoju. Njegovi eseji in — Bivša kneginja Schönburg-Waldenbnrg, ki se je šele nedavno sodno ločila od svojega moža. se je poročila v Berolinu z bivšim italijanskim stotnikom Delpretejem. — Sušiea — premagana? Vodja Pasteurjevega zavoda v Lille, profesor Calmette. je javil francoski akademiji znanosti, da se je njemu in njegovemu sotrudniku Guerardu posrečilo, imuni-zirati mlada teleta proti sušici. s tem. da sta pridevala mlečni hrani male količine sušičnih bacilov. Profesor Calmette misli, da bo tudi otroke mogoče na ta način imunizirati. — Rodbinska drama. Radi prepira z možem je predvčerajšnjem ponoči v Toplicah na Češkem 2K let stara kočijaževa žena Terezija Vrana zadavila svoje tri speče otroke stare 2. 7 in 11 let in se potem obesila. Listnica uredništva. V Dramlje: Brezimna dopise mečemo v koš! zaveselice priporoča po zelo nizkih cenah P. Kostič v Celju. 152-1)! Trgovina manufakture, špecerije in z deželnimi pridelki IVAN REMŠAK Dvor pri Rudoffovem sprejme poštenega, mladega, v tej stroki 13471 izucenega 3 t Svetovne vesti. Revolucija v Siciliji. Nunzio Nasi, poslanec za mesto Trapani v Si ciliji, je bil svoje dni naučni minister in si je kot tak prisvojil mnogo državnega denarja, Vložila se je proti njemu tožba in najvišji sodni dvor je Nasijev ugovor proti tožbi nedavno zavrgel. To pa je vzbudilo v Trapanu celo revolucijo. Oster protest je šel na vlado, ljudstvo je prisililo občinski svet. da je odstopil, je vdrlo v mestno zboro-valnico in sežgalo kraljevo podobo, razrušilo vse kraljeve znake na trafikah in drugod. Imena ulic je takoj spremenilo Corso Nasi, Piazza Ema Nasi itd. Postaviti hočejo tudi spomenik Nasiju - - obtoženemu tatvine — ljudskemu tribunu. — Šef avstrijskega gen. štaba v smrtni nevarnosti. V Banjaluki je bil šef generalnega štaba baron Beck v smrtni nevarnosti. Voz. na katerem se je peljal s svojim adjutantom. je Društveno gibanje. — Ljutomer. Za 7. junija določeno zborovanje „Učiteljskega društva za ljutomerski okraj'1 je prestavljeno na četrtek, dne 21. junija. Razen naznanjenih točk vrše se volitve po novih pravilih; ob 9. uri so pevske vaje za koncert. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe! (3451 3r2 Deček krepek, poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme pri tvrdki LUDVIG SMOLE 3 Sevnica. 5555^55555555555555555555555 poraočuiHa. Prednost ima tisti, ki je vešč popolnoma slovenščine in nemščine in vsaj nekoliko tudi italjanščine v govoru in pisavi. v Češko posteljno perje po nizki ceni. 5 kg uovo. očiščenoKi)t>0,boljšeK 12 — belo, pavolnomehko, očiščeno K —18 in K —"24, snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K —-30 in K —'3t> Pošilja se franko po po-„ _ vzetju. Zamena in vračilo S- proti povračilu in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. Pilzno, Češko. Salame fine ogrske gld. 1'75; iz gnjati zelo priljubljene gld. ISO; dunajske 86 kr.: bolj fine gld. l'15/.aìdlo. j _ JL ;i la Pfäga 1-gld. : brez kostigi: 120 J« pleče brez kosti 1)5 kr.: suho meso 80 kr.: slanina 88 kr. glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr. Slivnvlca brinjewec, gld. WO WV W liter pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej (107) 11-4 Janko Ev. Sric v Kranju. Ustanovljena leta 1885. Mnogo priznanj o do-poslanem blagu. — Kupujem pa vedno ===== brinjevo olje. ===== manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja R. A. S m ekal-a iz Smichova. Podruž. Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza ! Skladišče vseh — potrebščin. Tudi na obroke. —— S spoštovanjem <109) 2H—12 podružnica R. A. Smekal. Kovač ki je dobro izvežban v okovanjtt vozov, podkovanju konj in drugih kovaških del, se vzame v službo v (341) paromlinu 3—3 PETRA MAJDIČA v Celju. Na debelo. (332) 11-5 Na drobno. zavozil v vodo. Le s težavo sta bila baron Beck in njegov adjutant rešena. MOLITTENIKETl > za sv. birmo, v okusnih vezih priporoča ZVEZNA TRGOVINA v Celju, Rotovšk,a ulica. št. 2. Celje : Gustav Stiger ,, Victor Wogg ,, Alois Walland's Nf. Carl u. Frid. Teppei ,, Milan Hočevar ,, .Toset Matic ,, Anton Ferjen „ Franz Zangger ,, Anton Topolak ,, Ferd. Jakowitsch ,, Anton Kolenc Celje: Fianz Pečnik ,, Franz Ranzinger ,, Rauscher Adler Ap. ,, Johann Ravnikar ,, Otto Schwarzl & Co „ Josef Sripiz ,, Franc Urch ,, Johann Lauric Dobrna : Josef Sikošek Braslovöe: Johann Pauer ,, Ant. Plaskan Videm : Joh. Nowak Konjice: Franz Kupnik Vojnlk: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheini ,, Konsumno društvo ,. Josef Wouk Ljubno: Joh. Fitipič F. X Petek Sevnica : S. F. Schalk ,, Ludwig Smole ,, Anton Verbič Trg Lemberg: Fr. Zupančič Gomilsko : Franz Cukala Trg Laško: Andr. Elsbacher ,, Carl Hermann Planina: Ludw. SchersIr»ToTr»TfX>TnTrXXX>TftToTnT^ ANTON KOLENC, Celje Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22. Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120) na debelo in drobno. 46-18 Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom In deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koreninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in "koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane Itd. Kože od vsakovrstne divjačine In domače živine. Ugodna prilika. Samo 3 gld. > J stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 doS-60 kom.) pri stiskanju malo poškodovanega lepo sortlranega, kot cvetlice dišečega toiletnega mila vijolica, roža, heliotrop, moina, zvonček, breskvin ovet itd. -Pošilja jio povzetju ^— iviANHATTANOVO PODJETJE BUDIMPEŠTA VIZI., Bezerédy-ulica 3. Kupujte narodni kolek! Ne poročaj se brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto ii K samo i'25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto 6 K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo4'50 K franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255)30-19 a. Günther, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSELi, n L: Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna Izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. H. YOLK O Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji ira par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolo dvorska ulica. 3 (64) 67-61 J nome pred ognjem m mm prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane tirma. ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-90 Gumi (331) 12—5 za cepljenje trt najboljše kakovosti dobiva se v ZVEZNI TRGOVINI v Celju. iS' Najcenejše, najodličnejše in najlepše strešna pokritje je 'H ®f patent zarezna strešna opcija Ej — in patent stisnjena zarezna strešna opel(a — naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri D. TOMBAH v Jupovcih pri Ptuju. i® S! Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št.» sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le « do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—24 Z Najprimernejša darila za goäoVe, birmo itd. so 5ingcrjeVi siValni Man beachte dlB Fabrikmarke. päljroasclpen Singer Co. Nähmaschinen AotGes. obrtne sVrhe VsaHe Vrste, X Velika trpežnost in vzorna Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko, konstrukcija 1--usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja — )l Singepjevi šivalni stroji so na največjih l« svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. dehtita dražba šivalnih strojev [p! CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 24 (sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe na-sloviti je na M a» Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. Q (8) 100-87 JnžnostajcrsHa hranilnica V Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro- izzm sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na === Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornji grad. Sevnica. Šoštanj,"j Šmarje in Vransko pa od pet nà in pol odstotke. (43) 50—22 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4C m ©o Izdeljnjem nove ter popravljam tudi stave, bodisi decimalke. preniostne ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za . ista prevzamem tudi nabavo pečino, kakor ' tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. bodisi *iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. _v v najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. napeljavo strelovodov H itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah.- Priporočam se za obilno naročbo (19) 52—24 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.