Osebni dohodki preveč poskočili olletni pregled pokazal, da so se osebni dohodki tako v gospostvu kot negospodarstvu radovljiške občine preveč povečali KrSitelje razvrstili v več skupin in sprejeli ustrezne ukrepe nem dogovoru osebni dohodki lahko povečali za 25,6 odstotka. Torej so v celoti preskočili mejo za 6,7 odstot- Radovljica — Da so osebni do-Iki najbolj občutljiva stvar, je vrsticami dala vedeti tudi zprava na torkovem zasedanju ra-vljiškega izvršnega sveta. Obrav-vali so osebne dohodke, ki so se 0 v gospodarstvu kot negospo-^rstvu radovljiške občine v letoš- ^m prvem polletju preveč poveča-preskočili z družbenimi usmeri-^mi začrtane meje. Polletni pre- 1 je kršitelje razvrstil v več pin in zanje pripisal ustrezne re ukrepe. Vendar jih je razprava izvršnem svetu vendarle malce ilila. V gospodarstvu so se osebni ^hodki v masi povečali za 32,3 od-^>tka, na zaposlenega za 29 od-tkov v primerjavi s prvim polleten lani. Glede na 27-odstotno rast ierjalnega dohodka in 6,6-od-tni delež konvertibilnega izvoza Celotnem prihodu bi se po družbe- ka. V negospodarstvu pa so se osebni dohodki v masi povečali za 13,6 odstotka in na zaposlenega za 14,6 odstotka. Lahko pa bi se v osmih letošnjih mesecih povečali le za 10 odstotkov. Seznam kršiteljev je dolg, razvrstili so jih v več skupin: v prvo tiste, ki bodo do konca septembra morali zadržati rast osebnih dohodkov, v drugo najhujše kršitelje, ki bodo morali osebne dohodke znižati, v tretjo tiste, ki zaradi posebnih okoliščin niso kršitelji. Pojdimo najprej k drugi skupini, ki jo je doletel najostrejši ukrep. Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas, Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica ter Planum Radovljica bodo morali do konca sep- V okviru priprav na celovito oceno uresničevanja gospodarskih ciljev v naši republiki je v torek, 31. avgusta, obiskala Kranj republiška delov-na skupina, ki jo je vodil predsednik slovenske skupščine tovariš Vinko ■Hafner Gostje so obiskali delovni organizaciji Sava in Tekstilindus, popoldne so se o trenutkih gospodarskih gibanjih pogovarjali še s predstavniki kranjske občine. V Savi so se seznanili s trenutnim gospodarskim položajem, v katerem seje znašla ta gumarska delovna organizacija. V razgovoru je direktor delovne organizacije, tovariš Janez Bohorič, nanizal najpomembnejše podatke gospodarjenja do konca avgusta, iz katerih je razvidno, daje skupni obseg proizvodnje nekoliko nižjiod načrtovane, znatno /3fl je povečan izvoz, kar povzroča znatno slabšo založenost domačega tržišča. Stalne težave pri zagotavljanju reprodukcijskega materiala, -zapora uvoza opreme ter neurejenost na področju cen resno ogrožajo Uresničevanje zastavljenih ciljev. Člane delovne skupine je še posebej zanimal položaj delavcev v sedanjem trenutku, uveljavljanje samoupravnih odnosov in uresničevanje načela delitve osebnih dohodkov na osnovi delovnih rezultatov. -&oto: P. Sajn k bo gradil in gostil V , . . . ,, -L KVaniu boliši kot sredo je v oddelke prvih letni-srednjega usmerjenega izobražena na Gorenjskem sedlo okrog ^ učencev. Druga generacija ^k, ki okuša reformirano šolstvo, **iela z vprašanjem, kam in kako Osnovni šoli, res manj težav kot Nekaj zaradi bolje prilagajoče } *tireže šol potrebam združenega in hotenjem mladih, nekaj kvalitetnejšega usmerjanja, ^tka, izkušnje so prinesle več • X vSveda so nekatera vprašanja še ^ta. Prvotni cilji preobrazbe i^tijega Šolstva predvsem zaradi Manjkanja denarja ostajajo na ^ T^mej ših osnovah. Ni dovolj K1^ ^bnih šolskih prostorov, delav-% učnih pripomčkov, tudi pri fV^nikih se še vedno zatika. fV^Prav Je bi,° ,etos preusmerjanja na Gorenjskem znatno kot lani, nekateri oddelki, zla-fcf^K^krajšanih programov, spet niso K ^J^lni oziroma jih sploh ni. Gre za J^^icionalno deficitarne »poklice«, VK SO programi v okviru gradbene, ^K^arske, lesarske in gostinske KV^ritve, medtem ko so kovmar-metalurgija in tekstilstvo po-Vikanje že prebrodili, h V?ijmanj gorenjskih učencev se je odločilo za gradbeništvo, če -v so pogoji šolanja in bivanja v Kranju boljši kot v marsikateri drugi usmeritvi, organizacijam združenega dela pa ostajajo nepodeljene kadrovske .štipendije. To pomeni, da tudi delavcev v tej panogi ne bo dovolj. Podobno velja za gostinstvo, ki se mu še naprej obeta iskanje zunaj Gorenjske, saj je v tem šolskem letu ostal prazen cel oddelek bodočih strežnikov. Kdo bo gradil in gostil? Sodobno gradbeništvo, ki mu gospodarske težave pišejo manj dela, zato še toliko bolj rabi sposobne, strokovno podkovane tesarje, zidarje, slikopleskarje in druge vrste delavcev. Tako kot gorenjsko gostinstvo, ki mu na vsakem koraku očitamo pomanjkanje idej in slabe storitve. Najbrž bo postalo zanimivejše za uka željno mladino šele takrat, ko bo uspelo odpraviti lastne slabosti. Pomanjkanje učencev v gumar-stvu, lesarstvu in nekaterih drugih skrajšanih programih ni tako zaskrbljujoče, da ga ne bi bilo mogoče premostiti. Kljub temu pa kaže, da se usmerjanje učencev v osnovnih šolah Še vedno ne začenja dovolj zgodaj in da je še preveč bremena na plečih poklicnih svetovalcev v šolah in skupnostih za zaposlovanje, premalo pa na organizacijah združenega dela, ki take in drugačne profile delavcev potrebujejo. H. Jelovčan tembra s poračunom stopiti nazaj čez mejo, ki jo določajo družbene usmeritve. V prvi skupini so se znašli kršitelji, ki bodo morali do konca septembra zadržati rast osebnih dohodkov in bodo s tem ujeli predpisano povečanje. V predlogu, ki ga je prejel izvršni svet, je bil seznam v prvi skupini dolg. Toda po razpravi so izločili vse, ki so pri osebnih dohodkih dosegli manjšo rast od 12 odstotkov glede na lansko leto, brez ozira na porast dohodka. Izločili so tudi organizacije, katerih delo je sezonskega značaja, kar se torej nanaša na gostinstvo. Vendar so dostavili pogoj, da mora biti dejanska izguba ob polletju manjša od neplačane realizacije. Seznam je tako znatno krajši, vendar pa bo posebna delovna skupina obiskala nekatere organizacije s področja gospodarstva, v katerih so osebne dohodke preveč povečali. Na tem spisku so HTP Bled, Turist Lesce, Mira Radovljica, Komunalno gospodarstvo Radovljica in Planum Radovljica. V tretjo skupino, med organizacijo torej, ki niso označene kot kršitelji, pa so uvrstili 2ito-tozd Triglav-Gorenjska in Čevljarstvo Triglav Bohinjska Bistrica. Pri slednjem je povprečni osebni dohodek izredno nizek, nizek je tudi v Zitovi pekarni, kjer zaradi najbolj omejenih pogojev na rast dohodka skorajda ne morejo vplivati. Podobno bodo morale rast osebnih dohodkov zadržati tudi organizacije s področja negospodarstva, saj je osebne dohodke več kot za 14 odstotkov povečala vrsta osnovnih šol pa tudi nekatere rganizacije s področja zdravstva, kulture in otroškega varstva. M. Volčjak r---■ Z Glasom na izlet Še vedno velja, dragi bralci, da bo Glas vsako leto priredil za svoje naročnike po dva izleta: enega spomladi, enega pa jeseni. Z avtobusom smo šli doslej vsakokrat na pot, a žal smo vanj spravili navadno le po okrog štirideset naročnikov. In kdor ni bil izžreban, pač ni mogel zraven. Prav zaradi tega je bilo med vami obilo slabe volje. Tokrat smo se odločili drugače. Gremo na jesenski izlet, spet bodo šli z nami izžrebani naročniki, toda tudi drugi, še celo nenaročniki. Izlet namreč organiziramo z vlakom, ki bo pol« srečnih izžrebancev vzel s sa 120 drugih naročnikov. In kam gremo? V Titov Kum-rovec in v Podčetrtek, kjer bo pri hotelu Atomske toplice Glasov piknik. Cena izleta je 770 dinarjev za nenaročnike, za naročnike 600 dinarjev, izžrebanci pa imajo izlet seveda zastonj. Na pot bomo šli v soboto, 25. septembra. Do 15. septembra 1982 nam morate poslati prijavnico. Več o izletu in prvih izžrebancih preberite na 4. strani Glasa. poleg ibo še Spet v šolo — V sredo je šolski zvonec spet poklical naše osnovnošolce in srednješolce. Medtem ko so se »prvčki« še plašno stiskali ob mamina krila, pa so starejši živahno poklepetali o počitniških dogodivščinah. — Foto: H. Jelovčan V SREDIŠČU POZORNOSTI Gore kruto kaznujejo neprevidnost Nesreče in nezgode v gorah so neizbežna stvarnost, ki od nekdaj prizadeva mnoge planince. Od prve znane smrtne nesreče 1822. leta, ko je strela ubila bohinjskega vodnika Antona Korošca prav na vrhu Triglava, je po doslej zbranih podatkih o nesrečah v slovenskih gorah tod ugasnilo prek 600 življenj. Letos je bilo do 10. avgusta, ugotavljajo v komisiji za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije, kjer že dvanajstič zapored analizirajo gorske nesreče, število nesreč približno enako kot prejšnja leta. Toda nikoli v zgodovini slovenskega planinstva doslej ni tako kruto izstopalo število nesreč s smrtnimi posledicami! Med 25 ponesrečenci jih je kar 11, to je 44 odstotkov, izgubilo življenja, poprej pa smo imeli največ 26 odstotkov mrtvih med ponesrečenci. Če k tem podatkom prištejemo še smrtna primera smučarske nesreče na Krvavcu in nesreče domačina v pokljuškem gozdu pod Zatrnikom letošnjo zimo pa več težkih gorskih nesreč v dneh do konca avgusta, potem je slika toliko bolj zaskrbljujoča. Vsaka planinska nesreča sproži najrazličnejša ugibanja in vprašanja; največkrat iščemo neposreden povod in posredne vzroke zanjo. Tako strokovnjaki ob analizi gorskih nesreč vedno znova ugotavljajo, da je do nesreče največkrat prišlo zaradi neprevidnosti, precenjevanja lastnih sposobnosti, podcenjevanja razmer, neprimerne opreme, neizkušenosti, nediscipline in pomanjkljivega nadzora na skupinskih pohodih. Ze ob bežnem opazovanju ravnanja planincev lahko vsak razumen gornik spregleda tudi marsikatero nepremišljeno dejanje, ki se, na srečo, le ne konča vedno z nezgodo. Na primer, ob koncu prejšnjega tedna so mnogi kljub dežju v dolini prihajali v že tako nabite triglavske postojanke. Nekateri, pomanjkljivo oblečeni in obuti, so skušali pregnati prezeblost z neprimerno količino alkohola, potem pa so se, »ogreti«, podali na pot naprej; številni celo na vrh povsem zamegljenega Triglava. In na nevarno pot so vodili tudi neizkušene otroke! Čeprav nas analize o razmerju med številom obiskovalcev in številom nesreč v gorah prepričujejo, da se danes pripeti nesreča kar šestkrat manj planincem kot pred 35 leti, pa nas tveganja obiskovalcev gora silijo v razmišljanje in ukrepanje. Ker vemo, da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti, bi morali to načelo uporabiti tudi v planinstvu. Uspehi preventivnega dela planinske organizacije in zlasti gorske reševalne službe v njej so spodbudni, vendar bomo morali vzgojne akcije za preprečevanje nesreč nadaljevati na vseh ravneh in v vseh okoljih. Dokler obstaja kakršenkoli vzrok za nesrečo, tako dolgo ni dovolj vzgojnega dela z mladino in odraslimi, ki hodijo v gore; to velja tako za športne in druge organizacije, šole, zdravstvene in meteorološke zavode, kot za zavarovalnice in druge ustanove. Pri vzgoji mlajšega rodu, tudi v planinstvu, bi morali biti starejši vselej za zgled. Vodil bi naj jih nasvet našega izkušenega alpinista in reševalca Joža Čopa, kije naglašal potrebo po srčni kulturi gornikov in dejal: »Tvoj cilj naj bo, da boš toliko star kot jaz še hodil v hribe, da jih boš potreboval in boš lahko splezal kakšno smer!«. g Saje Kolesarji odlični osmi Goodwood — Jugoslovanska kolesarska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v britanskem Goodwoodu v sredo v ekipni cestni vožnji na sto kilometrov osvojila odlično osmo mesto. S tem je izenačila uvrstitev, v zgodovini jugoslovanskega kolesarstva doslej najboljšo, z zadnjih olimpijskih iger. Vendar pa je uspeh naše četverice še toliko več vreden, ker je bila na svetovnem prvenstvu tokrat udeležba popolna, na drugi pa tudi zato, ker je nastopila v krepko pomlajeni postavi; ob izkušenih Bojanu Ropretu in Vinku Polon čiču sta vozila še Janez Lampič in Jure Pavlič, ki sta letos prestopila v članske vrste. Jugoslovansko moštvo je za zmagovitim nizozemskim, ki je doseglo čas 2:14,09, zaostalo za 3,27 minute in pustilo za seboj nekatere kolesarske velesile, kot so, na primer, Francija, Danska, Poljska, Norveška. Druga je bila ekipa Švice, tretja Sovjetska zveza, četrta NDR, peta Belgija, šesta ČSSR in sedma Italija. Kranj - Delavci regulacije Žlebnice od N „ ___________ ______ gradbeni stroji trenutno brnijo na najtežjem delu, kjer je treba skozi pred leti nepremišljeni) zasuti jarek speljati v globini desetih metrov predor z dvojno armiranim obokom. Prav ta del bo tudi močno podražil - za okoli milijardo starih din - investicijo, za katero so zbrale denar poleg Območne vodne skupnosti še delovne organizacije m sicer v višini 3,6 milijarde starih din. Zlebmco bo treba regulirati tudi v zgornjem deli: toka proti Strahinju in naprej do Dupelj - Foto L. M. Sporočila v Glasu imajo vedno uspeh KRANJ, petek, 3. 9. 1982 CENA 9 din Št. 67 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PO JUGOSLAVIJI ZA KRŠITELJE NI OPRAVIČILA Kljub padanju proizvodnje, povečevanju izgub, neupravičenemu naraščanju vseh oblik porabe in nekaterim drugim neugodnim gibanjem dosedanja sindikalna aktivnost priča, da je na razmerja v družbeni reprodukciji mogoče vplivati in imeti vpliv na družbenega gibanja. Pri tem je tudi pomembno, da pri ocenjevanju dosežkov nimamo črnobelega pristopa. Posamezni slabi rezultati ne smejo zasenčiti sicer ugodnega večinskega stabilizacijskega razpoloženja med delavci. Na to so opozorili v sredo na seji predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, na kateri so ocenili gospodarske rezultate in sindikalno . aktivnost v prvem polletju v naši republiki. Dotaknili so se tudi letošnjega dogovora o družbenem usmerjanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V prvem polletju smo se v Sloveniji spet najbolje držali dogovora, saj so realni osebni dohodki ostali na ravni lanskih, kar je tudi posledica pospešene sindikalne aktivnosti. Zato bodo sindikati še naprej vztrajali, da se uskladitev rasti sredstev za osebne dohodke doseže po samoupravni poti in s pomočjo politične akcije. Za kršitelje lanskega dogovora pa velja, da morajo osebne dohodke poračunati do konca septembra, letošnji prekoračitelji pa do konca leta. MLADI IŠČEJO ZAPOSLITEV Po nekaj mesecih stagnacije brezposelnosti se je julija v Sloveniji spet povečalo število tistih, ki iščejo delo. Julija se je namreč na slovenskih skupnostih za zaposlovanje prijavilo 1253 ljudi več kot jih je bilo prijavljenih prejšnji mesec, tako da je bilo konec julija v naši republiki 13.135 brezposelnih ljudi. Na povečanje vplivajo predvsem mladi, ki so letos končali šolanje. CENEJŠI ODDIH NA MORJU ~ V sredo se je začela turistična posezona in v vseh turističnih območjih, razen v makarskem in dubrovniškem, so cene oddiha znižali od 20 do 30 odstotkov. Na makarski obali bodo cene znižali sredi septembra, na dubrovniški pa v začetku oktobra. V turističnih krajih predvem zaradi ugodnejših cen pričakujejo boljši obisk jesenskih gostov kot lani. 1 Za krajevne potrebe -odprtih rok V kranjski občini ima vsako leto krajevni samoprispevek okoli polovica krajevnih skupnosti - Za večje in pomembnejše investicije odločitev o samoprispevku prepuste referendumu - Od 34 samoprispevkov od leta 1966 niso uspeli le trije - Prvi krajevni samoprispevek so uvedli v Naklem ke, ko so se krajani za manjše investicije odločali tako, da so v enejjn obroku vplačali svoj prispevek ali pa so svoj del poravnali s prostovoljnim delom ali v materialu ali s prevozi. Kranj — Krajani ne oklevajo odpreti denarnice ali pomagati s prostovoljnim delom, kadar gre za potrebe krajevne skupnosti; to je še kako značilno za občane kranjske občine, ki je prva uvedla v letu 1965 občinski samoprispevek, sledila pa sta mu še dva. Ne glede na zbiranje denarja za skupne občinske potrebe — predvsem za gradnjo šol in vrtcev — pa so krajani samo po letu 1970 sprejeli 30 krajevnih samoprispevkov, za kar so se odločili na referendumih. Vendar so se za samoprispevek odločali z referendumom le v primerih, kadar so nameravali zbrati denar za večje investicije, pri katerih je običajno s krediti sodelovala tudi banka. Prvi krajevni samoprispevek, uveden z referendumom, je bil leta 1966 v krajvni skupnosti Naklo in Duplje, z njim pa so zgradili medkrajevni vodovod. Še isto leto so se v Naklem odločili za nov samoprispevek in sicer za asfaltiranje ceste Naklo — Strahinj. Naslednji, z referendumom uvedeni krajevni samoprispevki so bili dve leti kasneje v Stražišču, na Orehku in v Bitnjah in sicer za gradnjo novega pokopališča. Težko pa bi v vseh teh letih prešteli druge krajevne samoprispev- Najpogosteje so na ta način zgradili ali modernizirali krajevne ceste, nove vodovode, povečali so 9 pokopališč, zgrajenih je bilo več trafo postaj, urejali so kanalizacijo, javno razsvetljavo, gradili mostove ter popravljali ali na novo gradili kulturne domove ali domove družbenih organizacij. Razen tega so v krajevnih skupnostih s samoprispevki zgradili nova otroška in športna igrišča, požarne bazene, uredili parke in zelenice, avtobusna postajališča, javne telefonske govorilnice in mrliške vežice. Če bi v zadnjih dvanajstih letih s krajevnimi samoprispevki zbrana sredstva sešteli in pri tem upoštevali še vpliv inflacije, bi ta sredstva presegla kar lepo število 91 milijonov novih din. Vse kaže, da je krajevni samoprispevek postal dokaj stalna oblika pomoči krajanov, da solidarno pomagajo pri razreševanju krajevnih potreb, saj v zadnjih petih letih število krajevnih skupnosti z uvedenim samprispevkom niti eno leto ni bilo manjše od dvajset. L. M. Najbolje pokrili uvoz z izvozom Tržiško gospodarstvo se je v prvem polletju s 47,5 odstotka najtesneje med gorenjskimi občinami približalo uresničitvi izvoznega plana — Najuspešnejše tudi v pokrivanju uvoza z izvozom — Manj spodbudna pa je skromna rast dohodka, saj so porabljena sredstva naraščala hitreje kot prihodek Tržič - Tržiško gospodarstvo je Delovni tudi med letom Škofja Loka - Konec avgusta so se iz mladinskih delovnih akcij vrnili še zadnji brigadirji. Petintrideset škofjeloških mladincev je sodelovalo na zvezni mladinski delovni akciji »Posočje 1982«, pionirji pa so delali na republiški mladinski delovni akciji v Beli krajini, od koder so se vrnili z najvišjim priznanjem, ki ga podeljujejo na akcijah - trakom akcije. Brigadirji so se med seboj dobro poznali, navadili so se delati skupaj in organizirati svoje delo, zato imajo v načrtu, da bi jeseni in prihodnjo pomlad izvedli več lokalnih delovnih akcij v škofjeloški občini. Predvsem bodo sodelovali s krajevnimi skupnostmi. Na lokalne delovne akcije pride vedno tudi več dijakov in študentov, ki jih sicer v brigadi ni bilo veliko, prav z lokalnimi delovnimi akcijami pa bi med njimi vzbudili zanimanje za brigadirsko življenje. Mladinci imajo v načrtu tudi širšo lokalno delovno akcijo, na kateri naj bi urejali cesto v Davči. Z zveznimi, republiškimi, predvsem pa z lokalnimi delovnimi akcijami hočejo brigadirji in mladinci dokazati da so pripravljeni delati in s tem tudi upravičiti svoj predlog, po katerem naj bi bilo financiranje delovnih akcij zagotovljeno s samoupravnim spora-zumom. V. Primožič v prvem letošnjem polletju ustvarilo blizu 5,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za dobrih 32 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. . .. Čeprav nobena organizacija združenega dela polletja ni sklenila z izgubo, pa podatek o dohodku ni niti malo spodbuden. Dohodek tržiškega gospodarstva je bil namreč v prvem polletju komaj za slabih dvajset odstotkov višji kot lani. Na njegovo skromno rast so vplivala predvsem porabljena sredstva, ki so povprečno naraščala za pet odstotkov hitreje, kot prihodek in presegla lansko vsoto za 37 odstotkov. Počasneje so rasla le v sedmih organizacijah združenega dela: v Zlitu, Triu, Tiku, Oblačilih Novost, Centralovi Zelenici, Kompasu na Ljubelju in v Sapu. Visok znesek porabljenih sredstev, katerih delež se v celotnem prihodku zaskrbljujoče dviga, je povzročil tudi padec ekonomičnosti poslovanja tržiškega gospodarstva. Pripisujejo ga neusklajenemu gibanju cen za surovine in izdelke kot tudi visokemu deležu izvoza, zlasti na konvertibilni trg, ki organizacijam združenega dela ne prinaša zaželenega dohodka. Ekonomičnost bi delovni kolektivi morda lahko nekoliko izboljšali, če bi se pri nakupih surovin in materialov obnašali racionalneje. Seveda pa je to težko, saj surovin in materialov na trgu ni dovolj, zaradi česar se proizvodni programi pogosto spreminjajo. Na področju izvoza so Tržičani v prvem polletju dosegli lepe rezultate. Izvozili so za dobrih 12,6 milijona dolarjev izdelkov ter uresničili plan s 47,5 odstotka, najbolje na Gorenjskem. Uvozili so za dobrih 6,4 milijona dolarjev surovin, reprodukcijskih materialov in opreme. Tako so dosegli več kot 195-odstotno pokritje uvoza z izvozom, česar niso uspeli v nobeni drugi gorenjski občini. Tržiške organizacije združenega dela vodijo tudi v menjavi s konvertibilnim trgom. Tja so v prvem polletju prodale za dobrih osem milijonov dolarjev izdelkov, uvozile so za nekaj več kot 4,7 milijona dolarjev blaga ter dosegle 169-od-stotno pokritje uvoza z izvozom. Po izvozu na zaposlenega je s 157.160 dolarji krepko na prvem mestu tovarna obutve Peko. Pomembne so še Tovarna kos in srpov, Metalkina temeljna organizacija Triglav, Bombažna predilnica in tkalnica, Zlit, Rogova Cevarna, Trio in gozdarstvo, katerih izvoz na delavca pa je nižji od 100.000 dolarjev. H. Jelovčan Pripravljeni na jesensko setev Kamnik — Na koordinacijskem odboru za pospeševanje rastlinske proizvodnje so nedavno obravnavali priprave na letošnjo jesensko setev. Ugotavljajo, da bo v Času jesenske setve v občini Kamnik s pšenico zasejanih okrog 250 hektarov površin, kar je približno enako kot v istem obdobju lani. Vendar se bodo povečale površine, na katerih bodo kmetje pridelovali pšenico na osnovi pogodbe o odkupu pridelka. Te površine bodo letos znašale 60 hektarov, na njih pa bodo pridelovalci za odkup pridelali 120 ton pšenice. Načrtovane površine sicer zaostajajo za površinami, predvidenimi s planom setve, ki ga je predlagal republiški komite za kmetijstvo. Treba je upoštevati, da je okrog 50 odstotkov površin, namenjenih pšenici, v hribovitem kamniškem območju, tam pa ni moč pričakovati pogodbenega pridelovanja. Aktivnost kmetijske pospeševalne službe bo zato usmerjena na ravninska je K omende polja, zlasti na območ-in okolice Kamnika, kjer so še možnosti za večji pridelek in odkup pšenice. Za uspešno izvedbo jesenske setve je delovna organizacija Emona kmetijska kooperacija že naročila zadostne količine semenske pšenice, akcijo pa je odprla tudi skupščina samoupravnega sklada za interven-cajo v kmetijstvu. Slednja je sprejela sklep o udeležbi v višini 5.000 dinarjev na hektar pogodbeno posejane pšenice. Trenutno je še negotova zadostna preskrba z mineralnimi gnojili, pri oskrbi z ostalim reprodukcijskim materialom pa ni pričakovati večjih težav. Da bi povečali zanimanje /a tržno pridelovanje pšenice, koordinacijski odbor predlaga, naj hi vsi pogodbeni pridelovalci svoje posevke tudi zavarovali. Pri tem bo del stroškov pokrival tudi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu. I) Z. | m Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovlpca. Skol|a Loka in Tržič — l/da|a Časopisno podjet|e Glas Kranj — Glavni urednik lqor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Kosniek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger, Stojan Sa|e. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotmk Andrej Zalar in Danica Zlebir Foto reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Afdovec — Oblikovalci Lojze Erjavec, Tomaž Gruden, Slavko Hain in (gor Kokal) — List od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od lanuarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltedmk ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva lr»vnih briead V glavnem vse so bile uspešne, pa vendar z* gadamitudMetos nfbilo tako kot bi moralo biti Na del o vi**' odhajale nepopolne, da o drugih organizacijskih problemih* ne govorimo. Ker pa je problemat.ka globlja, seje bomo t* resneje lotili,« je o bngadah dejala Majda Puharjeva. Potem pa * znova vrnila k osrednji temi, ki že dlje zavzema razmišljanja n** ,U ' »Spomladi smo na Gorenjskem pripravil regijsko razprl* o kongresnih dokumentih, jeseni tik pred kongresom pa b* še eno. Tu se bomo dogovorili za pripravo kongresnih nosilce razprav. Verjetno bomo za kongres pripravili MrSo* pravo na temo izobraževalnega sistema. Pred kongresom H* tudi volilno programske konference po občinah, tako * novo vodstvo zastavilo z novimi nalogami!* da bo trgati dosedanjo prakso, ko smo le bolj govorih, delo lagaO*kaki specifično gorenjski problematiki mlade genei moremo govoriti, saj ima mladina po vsej Sloveniji (im verj« Jugoslaviji) podobne probleme, od zaposlovanja, štipendiran j prostega časa. do problema organiziranosti v zvezi soci mladine. Le-ta bo morala biti resnično organizirana kot n fronta, saj edino taka lahko živi med mladimi. Ne gre za o da brez potrebe preveč ukvarjamo z lastno organiziranostjo! £a t se otepamo s problemom, kako mlade združiti. V orumih na, moremo delati, saj to slabi mobilizacijsko moč mladinske orga, s tem pa mnogo izgubimo na vsebini svojega dela^ Poslej bi v ir organizaciji radi zadostili večji neposrednosti. Na osnova lntei bi mlade združili, le-ti pa naj bi potlej čimbolj ibožično Doslej je bila namreč praksa taka, da so oma™*'^adinske o* zacije držali pokonci le redki nosilci aktivnosti, ostala .pasiVna mladih pa je stala v ozadju. Že v mladinski organizacij, je ceU v-| .neizkoriščenega mladega potenciala , kaj šele med mladino, tj organizirana. Zato hi radi, da po kongresu zares zaveje drugačen M tak. ki bo mladim prinesel še kaj drugega kot le obljube.« Dz&|i Kmet ni le lastnik zemlje, temveč tudi proizvajalec hraf ljemo KXbS 5-f se nam že maščuje, zdaj, ko smo pa še do grla zadolženi in spoznavamo, da bi marsikaj rešil tudi manjši uvoz hrane in izvoz nekaterih živil, ki jih lahko pridelamo dovoli za doma in Za slabše delo manj denarja Kranj - Devet krajevnih skupnosti v kranjski občini ni do roka oziroma do sestanka komisije za oceno delovanja krajevnih skupnosti poslalo poročil o delovanju krajevne samouprave in delegatskega sistema za prvih šest mesecev letos. Po sprejetih kriterijih za delitev sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti bodo zato te krajevne skupnosti za prvo polletje dobile le polovico priznanih sredstev za osnovno dejavnost. To pa pomeni za manjše krajevne skupnosti okoli 50.000 din manj, za večje pa tudi več kot dvakrat večjo izgubo pri dodeljenih sredstvih. Brez dvoma bodo zato nekatere krajevne skupnosti zaradi pozabljivosti organov krajevne samouprave ali pa nedelavnosti tako v krajevni samoupravi ali v delegatskem sistemu prikrajšane pri svojih programih, ki so jih namera-izpeljati letos. Za del sredstev pa bodo prikrajšane tudi nekatere druge krajevne skupnosti, katerih delovanje je bilo v prvem polletju nekaj slabše ocenjeno. Ostrejši ukrepi za črne vikende Radovljica - Najboljše zdravilo za odpravljanje črnih gradenj je prav gotovo takojšnje ukrepanje. Tega se v radovljiški občini, kjer je bilo v preteklosti na črno postav jenih veliko počitniških hišic, posebej zavedajo. Inšpektorji so že pripravili odredbo o odstranitvijo prve tazf na črno zgrajene počitniAke hišic- na Pokljuki blizu hotela Sport, natan< -neje," »nasproti Milčeta«. kakor temu prostoru rečejo domačini. Zakon o Triglavskem parku toa prepoveduje gradnje m tako u ovrgel prvotno zamisel, cia 11 gradnje tod dovolili in .zdelali /..»/> dalni načrt Počitniške hišice torej Kam ne bo več moč postaviti, cla m preprečili nadaljnje širjenje črnin gradenj, pa je res treba ukrenati hitro, dokler jt* gradnja ku. na začet ljemo kot rešilne bilke. PraV jit le veliko prepozno. Občinski komite ZKS Km zadnji seji N pretekli teden ? stališča občinske konferenc* Kranj o razvoju kmetijstva ski občini. V njih ?e znova da je potrebno takoj ustavir bo kmetijskih zemlji^, v namene in takoj pričeti z prostorskega plana občine v rem bomo opredelili nameni zemljišč. Istočasno pa je tret* bivati in usposobiti nova rf* za proizvodnjo hrane. Kmeta je treba obravnav*: kot lastnika zemlje. amr^ proizvajalca hrane, stremeti s da se povečajo produktivno*:* nost proizvodnje ter poveza** tov v organiziranem zadru* Prav pri združevanju kme' morale storiti svoje na že ^rti? politične organizacije. Delovne organizacije na ptf agroživilstva so dolžne proč?* daljnje možnosti razvoia in p1' varija na dohodkovni osnov, povezanost v vsej reprover? tem tudi boljšo preskrbliei>- bomo dosegli, če bomo kos * Tudi v kmetijstvu moramo u* ti ekonomske zakonitosti ke:-* v gospodarstvu. AgroŽivilske ' ne organizacije so dolžne us*' svoje proizvodne, prodajne bavne zmogljivosti. Oskrbd valstva ne sme biti motena, pJ* valne zmogljivosti morajo t-m al no izkoriščene. Manjkal hrambene proizvode "mora delovne organizacije zas;;: trajnimi dogovori in sovlagart Hribovsko kmetijstvo bi cc pomoči sklada za intervencij f povečalo tržno proizvodnjo moglo k boljši preskrbi potr:> Tako bi dosegli tudi večjo ^ nost hribovskih predelov, š velik pomen tudi v obrs* pogledu. Naiveč nalog, ki so naštel stališčih konference, pade ni preskrbe prebivalstva v i" občini, to so Kmetijsko-Živt!>> binat, Gorenjska kmetij »k* in Živinorejsko-veterinarsk Gorenjske, trgovska podjetja Central, SIS za preskrbo ki se ustanavlja in odbor vilstvo pri Medobčinski go^ zbornici. Vendar ne le uresničitev teh nalog * skrbeti vsi komunisti. K; v kjer koli. kjer se rešujejo ti njafl i petek, 3. septembra 1982 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS Tudi kmet je lep poklic Gašper Hribernik je eden izmed **Uadih fantov, ki so se sklenili t^osvetiti kmetovanju. S starši in *blajšim bratom živi na kmetiji v *^orfarjih. Na desetih hektarih obdelovalne zemlje večino pridelujejo krompir in krmo za živino. »Po osnovni šoli sem ostal **oma,« pravi Gašper, »kajti ravno J^krat smo pričeli graditi hlev in ^ftko je bilo na kmetiji še več ; ot sicer. To, da bom kmet, Hm vedel, odkar pomnim. Doma ***iamo kmetijo, kmečko delo me ^fcseli. Zdi se mi, da mi je nekaj ve»elja do kmetovanja že priroje-* **tsga.« - t Danes je za delo na kmetiji t **Omembno znanje, pa tudi brez t roje v ne gre več. »Delati so me f^učili starši, največ znanja pa sem i ^ pridobil ob vsakdanjem delu in i c^kuSnjah pri kmetovanju. Kmetijo D i*bamo sedaj dobro mehanizirano, I ^ko da večino dela na travnikih in I S°ljih opravim s traktorjem. Zapo-sem od jutra do večera, kajti na I ^bietiji je vedno dovolj dela. Tudi večino sam popravljam, saj če 1 I* kmet, moraš znati skoraj vse. j^kaj zaslužim tudi s tem, ko vsako i ^Vtro vozim mleko iz svoje in okoli-ft vasi v mlekarno v Škofjo Loko.« Mladi kmetje se ob svojem delu srečujete tudi z mnogimi težavami. »Zdi se mi, da je velik problem kmetov, predvsem nas mladih, da nikoli nimamo pravega prostega časa. Delati je treba največkrat cel dan, tudi v soboto in nedeljo. Včasih bi rad kam šel, tudi denar imaš lahko, vendar moraš ostati doma, saj živina ne more počakati. Za mladega človeka, ki prevzame kmetijo, je pomembno tudi, da se dobro razume s starši. Veliko mladih kmetov ima težave, ker se o delu na kmetiji ne morejo sporazumeti. Pri nas, na srečo, tega problema ni, saj se sporazumemo o vseh nalogah, ki nas čakajo, in vse probleme rešujemo skupaj. Zadnje čase imamo tudi probleme z reprodukcijskim materialom, ki se težko dobi in je zelo drag, tako da se za majhno proizvodnjo skoraj ne izplača več. Stroji, ki smo jih pred leti uvažali, počasi starijo, z vzdrževanjem in popravljanjem je veliko dela in stroškov pa še rezervnih delov pri nas ni dobiti. Tudi cene kmetijskih proizvodov največkrat ne ustrezajo stroškom. Takrat, ko se predlagajo, bi morale biti že sprejete, tako pa so vse- lej za leto ali dve zadaj. To se sčasoma pozna tudi na proizvodnji, kajti krmila in škropiva so diraga, prav tako stroji in rezervni deli. Tudi socialni položaj kmeta še ni dobro urejen. Če si zdrav, nekako gre, ko pa zboliš, je težko, če nimaš koga, ki bi ti pomagal.« Delovnega kmečkega fanta je skoraj težko vprašati, kaj dela v prostem času. »Dela na kmetiji je res veliko, vendar ob slabem vremenu, včasih v soboto in nedeljo, le najdem nekaj časa tudi zase. Zelo rad imam glasbo, tudi sam igram kitaro. Včasih sem plesal pri folklorni skupini, rad grem tudi na veselico. Sem član Gasilskega društva 2abnica. Več let sem tudi član Aktiva mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka. Ta aktiv je za nas, mlade kmete, velikega pomena, saj se mladi tam srečujemo in izmenjujemo izkušnje. Vsako leto organiziramo tudi strokovno ekskurzijo po Jugoslaviji ali pa v tujino, si ogledujemo različne kraje, spoznavamo, kako živijo kmetje drugje in spoznavamo se tudi med seboj. V aktivu skrbimo tudi za družabno življenje, saj večkrat organiziramo plese, da se med seboj spoznavamo. To je za nas velikega pomena, saj nimamo dosti prostega časa. Tudi s škofjeloško Kmetijsko zadrugo veliko sodelujem. Sedaj sem član komiteja za SLO in DS v Kmetijski zadrugi.« Kmet ne more biti vsak, nekaj veselja za delo na kmetiji je prav gotovo treba imeti. »Kdor hoče biti kmet, mora prav gotovo imeti veselje, pripravljen mora biti delati, ne sme gledati na vsako uro, koliko je zaslužil, ampak mora živeti za daljše cilje. Če nisi preveč zahteven, potem že gre.« Gašper pravi, da večino dneva preživi na traktorju in ob strojih. Kmetija je dobro mehanizirana in veliko načrtov ima še. »Proizvodnjo bom skušal vsaj obdržati, če že ne povečati. Zavedam se, da bom imel pri tem veliko težav. Vendar voljo in veselje do dela imam. Za tistega, ki je zdrav in ima veselje do dela, je tudi kmečko delo lepo.« V. Primožič Na delovnem mestu i ^ Ženska tovarna Temeljna organizacija Gorenjskih oblačil na Jesenicah je prava Ženska tovarna. Med 165 zaposlenimi je le sedem moških, vse vodilne in samoupravne funkcije opravljajo ženske. Kaže, da je pn Ženskah solidarnost krepkeie raz: vita, saj se pokaže ob sleherni besreči, ki jo doživi katera od sodelavk. Celo za neznane ponesrečence so že zbrale pomoč, za biater s Štajerske na primer, ki je ostala sama s sedmimi otroki. Kar s škatlo gredo naokrog prostovoljne prispevke. Izdelujejo lahko žensko konfekcijo. Lani so naredile 140.000 Oblek in kril, od tega 13.500 Večernih in poročnih oblek. Pnd-bo morajo delati, saj so norme bapete, na evropski ravni. Vendar britožb čez norme med delavkami bismo slišali, največ so govorile o tem, da so pogoji dela v novi tovarni dobri, da jim v kuhinji kuhajo odlične malice, da so delavnice prostorne in lepo ureje-be, tovarna čista. Tudi o tem, da Jim tovarna omogoča dobre po-šoje za izobraževanje ob delu. Kljub temu da kupna moč bada, se to Gorenjskim oblačilom ba Jesenicah v proizvodnji še ne bozna. Dela imajo dovolj, tudi z biaterialom večjih zadreg še ni bilo, le s podlogami. Se vedno Veliko delajo s kooperanti, ki jim odstopajo v izdelavo manj zahtevne modele. Veliko delajo tuli za izvoz, predvsem takoimeno-Vane »Ion posle«, pri katerih jih tuji kupci oskrbe z materialom. £>rav zdaj izdelujejo pošiljko za i^voz, rok je napet in delavke brihajajo na delo za uro, dve tudi bopoldne ali ob prostih sobotah. SILVA NEMANIC »Delam pri stroju za šivanje in Obrezovanje ovratnikov in vratnih izrezov. Dvanajst let že <3elam v Gorenjskih oblačilih, na ^ve izmeni delamo. Od materiala ie pogosto odvisno, kako hitro gre pri hitrosti, meni pa ni težko, saj v tovarni že delam deset let. Dostikrat pa je odvisno od materiala, kako hitro lahko delaš. Zdaj pomagam likati večerne obleke, ki bodo šle v izvoz. Rok je kratek, delamo tudi ob prostih sobotah ali potegnemo popoldne za uro, dve. Tovarna mi nudi dobre pogoje za šolanje ob delu in obiskujem tretji letnik srednje tekstilne šole v Kranju. Ob petkih popoldne in sobotah dopoldne imam običajno predavanja, in če je sobota delovna, mi pišejo izredni plačani dopust. Tudi stroške šolanja mi povrnejo.« delo od rok. Če je kosov v seriji manj, je normo težje loviti, saj je serija mimo, ko se šele dodobra navadiš. Posebej pri večernih in poročnih oblekah je delo zelo natančno, saj so materiali zahtevnejši. Šesto leto smo že v novih prostorih, kier so pogoji dela zelo dobri. Odlično kuhinjo imamo, pripravljajo zelo okusne malice. Vse takšne podrobnosti prispevajo k boljšemu delovnemu vzdušju.« mariča pajnter »Na avtomatu delam gumbni-ce in spodšivam robove. Kadar zmanjka mojega dela, opravljeni druge delovne faze. To mi ni težko, navajena sem na takšne menjave. Ce res nisi navajen delo zamenjati, se tri dni malce pozna KARMEN VOLČINI »V skladišču gotovih izdelkov delam, potaknem pasove, pritisnem etikete, očistim morebitne madeže na oblekah, poročne obleke pa spravim v škatle. Dva meseca že opravljam to delo, sicer pa šivam na šivalnem stroju. Dve leti že delam v tovarni. Ni mi težko zamenjati delo, saj vem, da mora biti vse pravočasno po-storjeno. Če imam sama preveč dela, mi kdo priskoči na pomoč, če ga nimam, pomagam drugim. Zdaj delamo za izvoz in ob četrtkih in sredah popoldne pridem nazaj. Varstvo otrok imam urejeno, zato lahko pridem, nekatere delavke pa imajo težave. Naša tovarna je zelo čista, prijetno je delati. Tudi kuhinjo imamo zelo dobro, vsak dan, dopoldne ali popoldne, imamo sveže kuhane jedi. Celo sirove palačinke speČejo, četudi je z njimi toliko dela.« Visoke izgube v gostinstvu Svetla točka poslovanja radovljiškega gospodarstva v letoš-njem prvem polletju je 7,4-odstoten porast fizičnega obsega proizvodnje, vendar je razprava na izvršnem svetu obenj postavila vprašaj — Zaskrbljujoče so visoke izgube v gostinstvu, upadanje izvoza na konvertibilno tržišče in pomanjkanje novih naložbenih programov Radovljica — Gospodarstvo radovljiške občine je v letošnjem prvem polletju ustvarilo za 61 odstotkov več celotnega prihodka kot v istem razdobju lani. V znatni meri je to posledica rasti cen, deloma pa tudi večjega fizičnega obsega proizvodnje, ki je porasla kar za 7,4 odstotka, kar je v primerjavi s Slovenijo in drugimi gorenjskimi občinami največ. Kar 50-odstotno rast je izkazala strojna industrija, 29,7-odstotno tekstilna in 19,5 odstotkov bazična kemična industrija. Takšni so podatki, ob katere pa je razprava na torkovem zasedanju izvršnega sveta postavila vprašaj, ki vsebuje dvom, kako se zajemajo podatki. Dvom utemeljuje namreč tudi podatek, da se je doseženi dohodek gospodarstva povečal le za 21 odstotkov, v drugem tromesečju celo manj kot v prvem. Ugotavljajo, da je rast razporejenih sredstev za osebne dohodke višja od rasti primerljivega dohodka, kar narekuje doslednejše spoštovanje družbenega dogovora, o čemer je izvršni svet v nadaljevanju seje sprejel več sklepov. Tudi rast skupne porabe ni v skladu z resolucijskimi usmeritvami in julija ter avgusta so bila že sprejeta zmanjšanja prispevnih stopenj, tako da bo rast skupne porabe ob koncu leta za 25 odstotkov zaostajala za rastjo primerljivega dohodka. Na področju splošne porabe velja povedati, da se je v občinskem proračunu nabralo za 33,9 odstotka več sredstev kot v istem razdobju lani, vendar so jih trošili v skladu z načrtom, torej poraba ni bila večja od načrtovane. Tri ugotovitve poslovanja radovljiškega gospodarstva v letošnjem prvem polletju lahko označimo kot zaskrbljujoče. To so najprej prav gotovo visoke izgube v gostinstvu. Izgube v radovljiškem gospodarstvu skupaj znašajo 35,4 milijona dinarjev, kar je 178 odstotkov več kot v istem razdobju lani. Teža izgub je v gostinstvu, ki je izkazalo 28,8 milijona dinarjev izgube. Da je slika jasnejša, moramo seveda odšteti okoli 17 milijonov dinarjev neplačane realizacije. Razlogi izgube so seveda tudi v sezonskem značaju dela, saj je običajno po izteku poletne sezone odpravljena. Vendar pa je konec koncev primerjava narejena le s prvim polletjem lanskega leta, zato lahko rečemo, da kaže tudi na slabo organiziranost gostinstva v radovljiški občini, morda tudi slabo povezanost z drugimi vejami gospodarstva, o čemer so sprejeli že vrsto napotkov. Radovljiško gospodarstvo je v prvi polovici letošnjega leta povečalo izvoz za 9 odstotkov, vendar je porast nižji od načrtovanega, saj so si zadali nalogo, da na tuje prodajo za 14 odstotkov več. V tej številki se kaže vpliv gostinstva, ki je v letošnjem prvem polletju imelo manj tujih nočitev kot v lanskem. Slabša je tudi struktura izvoza, saj je za konvertibilno področje porastel le za 4 odstotke. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu tako letos znaša le 66,2 odstotka, lani pa je znašal 74,9 odstotka. Posebej zaskrbljujoči so podatki o izvozu industrije, ki je 42,3-odstotno uresničila izvozne načrte, v primerjavi z lanskim polletjem pa je izvoz na konvertibilno področje upadel za 3 odstotke. V nekaterih tovarnah še napovedujejo večje izvozne posle, že bežen prelet zbranih podatkov pa pove, da izvoz povečujejo predvsem tisti, ki dosegajo nizko stopnjo pokritja uvoza. Tretja ugotovitev, ki ji je izvršni svet posvetil obilo pozornosti, je pomanjkanje novih naložbenih programov. Po lanskem velikem zastoju, ko je bilo uresničenih pol manj naložb kot leto poprej, se je letos investicijska dejavnost v gospodarstvu krepko povečala. Vlaganja v prvem polletju so za 66 odstotkov večja kot lani v istem razdobju. Izboljšala se je tudi struktura naložb, saj je polovica usmerjenih v izvoz. Malo pa je resničnih naložbenih napovedi za prihodnje leto, zato bo izvršni svet preveril pripravljenost investicijskih programov in skupaj z banko poiskal možnosti za njihovo uresničitev. M. Volčjak Gospodarili po načrtih Kamniško gospodarstvo za prvo polletje letošnjega poslovnega leta dosledno zasledovalo načrte — Uspehi na zunanjetrgovinskem področju — Izgubarji ostajajo isti Kamnik — Domala vsi gospodarski kazalci ob koncu prvega polletja v Kamniku kažejo, da so tokrat dobro gospodarili, čeprav se tudi resnim težavam ni bilo moč izogniti. V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v Sloveniji je fizična rast proizvodnje tudi v kamniški občini ugodna. Po podatkih, ki jih sporočajo delovne organizacije, se je znatno povečal obseg proizvodnje, in sicer najbolj v Rudniku kaolina, Svitu, Titanu, Svilanitu, Tovarni usnja Utok in Živilski industriji. Obseg industrijske proizvodnje je vrednostno večji kar za 35 odstotkov v primerjavi z lanskim polletjem. Dosegli so tudi plan prodaje, vendar so si nekatere delovne organizacije kljub temu ustvarile zaloge. Le-te so za skoraj 40 odstotkov večje kot lani v polletju. Najmočneje so porasle v Rudniku kaolina, Kemostiku, Lončarskem podjetju v Komendi, v Sto-lovem tozdu sedežnega pohištva, Menini, Usnjarni tovarne usnja in Živilski industriji. Industrija si je z letnim planom zadala nalogo, da bo v letu 1982 izvozila za 1.028.934 tisoč dinarjev izdelkov. V prvem polletju dosežen izvoz predstavlja polovico načrtovanega. Izvoz je letos za tretjino večji od lanskega, vedar se je žal zmanjšal na konvertibilno področje. Najvi'ji izvozniki na konvertibilno področji so še vedno Stol, Titan, Utok in Svilanit. Najmočneje pa so letos povečale izvoz Eta, Stol, Titan, Svit in Tekstilni institut. Uvoz je letos manjši, zaradi česar je tudi oskrbljenost gospodarstva z uvoženimi surovinami in materialom pri vseh delovnih organizacijah slaba, pri Kemijski industriji pa celo kritična. Uvoz opreme je večji kot lani, zlasti v Utoku, ki je največji kamniški uvoznik repromateriala in investicijske opreme. V Kamniku so analizirali, da je bil letošnji priliv s konvertibilnega področja na podlagi menjave s tujino 275.793 tisoč dinarjev, s klirinškega pa 15.828 dinarjev. Odliv na konver- tibilno tržišče je 167.956 dinarjev, medtem ko so na klirinškem tržišču zapravili 34.263 dinarjev. Poslovni uspeh kamniškega gospodarstva je celo večji kot so načrtovali. Resda so porabljena sredstva rasla hitreje kot dohodek, a to je pripisati povečanju materialnih stroškov in visokemu porastu amortizacije, kar so v kamniškem gospodarstvu že pred planom predvideli. Nekatere organizacije pa so vendarle uspele povečati dohodek. V glavnem so bile to tovarne, ki so po produktivnosti na prvih mestih, dobro pa so se odrezale tudi v izvozu: Rudnik kaolina, Svit, Utok, Meso Kamnik in Trgovsko podjetje Koč-na. Med organizacijami, ki jim ni uspelo doseči lanskega dohodka sta letos obe gradbeni organizaciji, ki sta že občutili krizo zaradi investicijskega omejevanja, Graditelj in Gradbinec, razen njiju še Komunalno podjetje in Golfturast Žičnice in gostinstvo. Z rdečimi številkami so polletje sklenili lanski izgubarji: Titanova livarna in Golfturist Žičnice in gostinstvo, ki se že dlje ne pobereta na noge, med kritičnimi pa sta se pojavila še Komunalno podjetje in Kemijska industrija. D.Z.Žlebir avto-moto društvo škofja loka AVTO MOTO DRUŠTVO Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge HIŠNIKA DRUŠTVA Na razpolago je družinsko hišniško stanovanje v prostorih društva. Vseljivo takoj. Pismene prijave" sprejema AMD .Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10,15 dni od objave. G LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 3. SE Z Glasom v Kumrovec rsm in v Podčetrtek Če ste prebrali obvestilo na prvi strani Glasa, že veste, da gremo na jesenski izlet z Glasom z vlakom. Torej GLAS in TTG skupaj! Zeleni vlak nas bo popeljal v zeleno Zagorje. Zgodaj zjutraj - točen čas bomo objavili v eni naslednjih številk Glasa — bo zeleni vlak odpeljal z Jesenic proti Kumrovcu in imel postanke v Lescah, Podnartu, Kranju, Škofji Loki, Medvodah in v Ljubljani. V Kumrovcu si bomo ogledali Titovo rojstno hišo, Spominski dom in še kratek film o življenju predsednika Tita, potem pa se bomo zapeljali v Podčetrtek. Tu bo pri hotelu Atomske toplice piknik, kjer se bo pilo in jedlo, domače viže pa nam bo igral harmonikar. Kdor bo hotel, se bo seveda lahko šel tudi kopat. Zvečer se bomo vračali proti Jesenicam. Ustavili se bomo povsod tam, kjer so bili postanki zjutraj.- Cena izleta je sicer 840 dinarjev, a TTG prispeva 70 dinarjev in tako bo izlet stal nenaročnika 770 dinarjev, za naročnika Glasa in njih svojce pa 600 dinarjev, ker GLAS prispeva za vsakega svojega udeleženca kar 170 dinarjev. To je pa že nekaj, kajne? Prijave sprejema naša komerciala na Cesti JLA 16 v Kranju (telefon 28-463 - tovarišica Olga Zamida) do polne zasedbe vlaka. . . _ Do 15. septembra je treba tudi poravnati stroške izleta; lahko se osebno zglasite pri nas na Cesti JLA 16 v Kranju ali pa denar pošljete po položnici. Tokrat objavljamo že prve izžrebance: Žnidaršič Frančiška, Kladje 1, Gor. vas Pintar Anton, Zg. Sorica 2 Miklavčič Janez, Koprivnik 29, Gor. vas Bogataj Pavla, Kladje 7, Gor. vas Pokorn Floijan, C. talcev 20, Šk. Loka Hafnar Gabrijela, St. Loka 57, Šk. Loka Bogataj Ciril, Dobračeva 6, Žiri PRIJAVNICA za izlet v Kumrovec Za na izlet v Kumrovec in Atomske toplice 25. septembra 1982 se prijavljamo. naročnik Glasa Ime in priimek točen naslov DA _ NE _ SVOJEC 1. 2. 3. 4. Podpis: Prijavnico je treba poslati na: ČP Glas Kranj, Moše Pi-jade 1, 64000 Kranj _ Rdeči križ Lesce razvija prapor Lesce — Ob 35-letnici krajevne organizacije _ Lesce bodo v nedeljo, 5. ob ] 6. uri razvili prapor križa. Prireditev bo pred centrom v Lescah. Rdeči prapor tokrat prvič v občini in vabljeni so kraja__ ostali prebivalci radovljiške Brez delavnic bi ne bilo življenja Njej je dvainosemdeset, njemu triinosemdeset let. Biserno poroko bosta slavila jutri, 4. septembra. Prav na ta dan pred šestdesetimi leti sta se poročila na Brezjah: ona Beg-mostrova iz Nakla, on Jernejevčev z Bistrice. Oba izhajata iz številčne družine. Pri Andreju je bilo doma devet otrok, pri Katarini pa enajst. Poznala sta se že od otroka ven, saj sta dve leti, ko je Katarina služila pri Dvaku v Podbrezjah, hodila skupaj v šolo. Pri njem doma so imeli mizarstvo. Ko mu je bilo 16 let, je začel doma delati v mizariji. Pa mu ni preveč dišalo. Raje je Dletel. Tudi po tri moške rokave na dan je napletel. Se v šolo je nosil pletenje. Po en »zeksar« mu je dala mama za jopico. Sest svežih ali pa sedem suhih žemelj si tedaj dobil za tak kovanec. A če je spletel po šestdeset jopic na zimo, se je že nekaj poznalo... 1917. leta ga je vzela fronta: v Gorici, v Romuniji, v Mariboru pa spet v Italiji so bili njegovi polki. Januarja 1919 so ga pobrali spet za Koroško, za severno mejo. In ko je jeseni prišel nazaj, je moral še vojsko služit v Damacijo. 1921. je bil prost, 1922. pa se je oženil s Katarino. V Orehovi j ah sta živela na majhni tetini kmetiji. 1935. je prišlo vse na boben. Tedaj je bilo najhuje, se spominja mama. Vse prodano, pa maihni otroci pri hiši. Osem je bilo da so že nagnali, da sem umrla. Pravijo, da tisti, ki ga imajo za mrtvega, še dolgo živi. .. 4. septembra 1922. leta, ko sta se poročila, je dež tako padal, kar ga je dol moglo, pripovedujeta. V koleselj je voda pritekla. Ta bo pa pijanec, so tedaj pripovedovali. Pa ni bilo pijače, je še danes vesela mama. Denarja res ni bilo, ni pa bilo pijače, ne krega pri hiši. V miru so živeli in otroci so bili zelo na dom navezani. Dvanajst vnukov imata danes in devet pravnukov. Nekaj pa le bo ostalo za nama, se smeje mama. Želja nimata veliko. Da bi bila zdrava in da bi do zadnjega lahko delala v delavnici. Brez delavnice pa zanju res ne bi bilo življenja. D. Dolenc Razstava ptic Tržič — Člani društva za vt*4 in vzgojo ptic Kalinka iz 7* prirejajo v okviru tradicionalis štarske nedelje že osmo ptic pevk in papig. Otf spodnji dvorani doma dejavnosti v Tržiču, in sicer soboto, od 8. do 18. ure, prav tš* še v nedeljo, 5. septembra. Razstava ne bo zanimiva s* zaradi ogleda številnih lepih F ampak bodo obiskovalci vrste kanarčkov in papig lahi:» kupili. r KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE Kranj z n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 TOZD KOMUNALA b, o. objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE GROBARSKIH DEL - 2 delavca Pogoj: . . . — osemletka oziroma nepopolna osnovna šola in pri učite v za navedena dela. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom dveh mesecev, delo se opravlja v turnusu. ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN - 3 delavci nedokončana osnovna šola in priučitev za navedena dela. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom dveh mesecev. Kandidati za vsa zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. vseh. Tri hčere in pet sinov. Zgodaj so morali iti služit. »Vsak mora skozi komat zlesti,« so rekli včasih, se spominja mama. »Tudi mi smo zlezli. Le delati moraš in ne misliti, da si revež, pa gre. Moraš pa biti trden!« Po svobodi je oče začel mizariti na svoje. Ni bilo to mizarstvo kot ponekod. Le bolj drobnarije. Še največ je za mrežarico z Orehka naredil okvirjev za posteljne mreže. Takrat je tudi vzel obrt. Drugače pa se je loteval le tistega, kjer je bilo veliko dela, pa malo denarja. Česar drugi niso hoteli: nasajati motike, krampe, sekire, lopate, kose, izdelovati lestve pa to in ono. Okvirjev za posteljne mreže že dolga leta ne dela več, kajti jogiji so jih zrinili, drobnarije so pa ostale. Pravkar z mamo zbijata skupaj gajbice za ozimnico. Kar po deset ur na dan ata še vedno preživi v delavnici. In najlepše je, če mu mama pomaga. »Kdaj bi že šel, če bi v kuhinji Čepel,« pravi, »pri delu pa tako lepo in hitro čas mine. Ni časa misliti, kje te kaj boli.« »Nikoli bi ne mislila, da bom tako starost doživela,« pravi mama. »Pred sedemnajstimi leti sem bila tako bolna, meningitis se me je lotil, PA SMO PREŽIVELI... Blejska Kmečka ohcet se ie uspešno in srečno končala. Ce ne bi nagajalo vreme, predvsem prodajalcem obrtniških izdelkov, bi bil izkupiček še dosti boljši. Zelo so se potrudile kuhinje blejskih hotelov, saj so na primer gostje čakali na domačo potico kar v vrsti. Tudi druge slastne kulinarične posebnosti so hitro prodali. Pohvalno je, da so bile cene sprejemljive za vsak žep, tako na sejmu obrtnih izdelkov kot na stojnicah trgovin. Marsikdo je kupil zajeten kos pristnega bohinjskega sira, ki ga je sicer težko dobiti. 'Treba pa bo vseeno pomisliti na enega osnovnih objektov za takšne in podobne prireditve: na WC. Ce se kdo malo bolj nabaše, je spričo človeškega organizma treba misliti na »hitro pomoč«. Sicer pa. Tudi prireditelji sami so bili že kdaj v takšni stiski! Če sedanji WC ni uporaben, je treba pomisliti na zasilnega ali premakljivega. Najbolje bi bilo razpisati natečaj in nagraditi »izumiteljaf" lec Zaropotal je rafal in zelene »—ti* ropota. ---- - -------v polegle. Toda rafal je bil kratek, kaiti > žerju je bilo morda le še pet ali §est naK Takrat je zaslišala klice policistov, naj*' . 1 • :_ („Lil mrtV<*17A SnKrkM Strelih so jo pokosili Ko je negibno so policisti strme obstopili brsteč* telo in se čudili neustrašeni partizanki ' bila še skoraj otrok. Tudi njihovi oflt* zvedeli o hrabrosti tega partizanskega ^ ta katere pogum so potem stavljah ke" -svojim podrejenim. To pa jih ni zadr!^ «p številni med njmn ne bi surovo uživi. > mrtvem dekletu. A glas o hrabri Ančki M tudi med prebivalstvo. Ančka je ^ legenda.* ioeiuMti na vidiH'tn tm.viu k"«™ hou- j ,!M" ii ," .M.>iv.nien«>, krvoločno« 16-1« no M - K PETEK, 3. SEPTEMBRA 1982 KULTURA 5. STRAN O Novosti Prešernovega gledališča Vpis abonmaja do 17. septembra — Domače in gostovalne predstave v abonmajskem ciklusu — Tudi v novi sezoni krstne Uprizoritve slovenskih del — Kljub pomanjkanju denarja se Program ne bo krčil V teh dneh v kranjskem Prešerno-vem gledališču vpisujejo abonma za *>ovo gledališko sezono 82/83. Umetniški svet gledališča je ob koncu prekide in uspešne sezone potrdil re-bertoarni program Prešernovega gledališča, ki bo tudi v prihodnje temeljil na predstavah za odrasle, Gladino in otroke ter lutkovnih predstavah. Poseben poudarek bo ^ešernovo gledališče v prihodnje Omenilo tudi slovenski dramatiki, ^veda tisti, ki še ni bila uprizorjena, *Hpoznanim delom iz svetovne jamske literature ter z gostovanji ^Ujih ansamblov popestrilo celotno Sanjsko gledališko ponudbo. Tokrat se ozrimo na program za rasle, na repertoar, ki je namenjen srednješolski mladirti. Iz lanskoletne sezone se kranjski gledalci Gotovo dobro spominjajo odličnega J^stopa Željka Vukmirice v njegovi *5stni monodrami Zgodovina moje ^umnosti. Prav zaradi izjemnega Snimanja za monodramske večere J* je gledališče odločilo, da v celove-J^rni gledališki projekt vključi dve ^jznačilnejši slovenski monodrami: ^•Lužana Živelo življenje Luka JJv, ki jo bo izvajal Polde Bibič, ter ^onodramo T.Partljiča Nekoč in v izvedbi Dareta Ulage.. Gle- dalcem se ob nastopu teh dveh pomembnih slovenskih gledaliških igralcev obeta zanimiv gledališki dogodek. Med tujimi teksti se je gledališče odločilo za prvo uprizoritev (v Sloveniji) češkega dramatika V. Havela, ki je napisal dve prodorni, ironični ter s komedijskimi in tragedijskimi elementi obarvani enodejanki: AU-DIENCA-VERNISSAGE (Otvoritev). Enodejanki V. Havela sta doživeli izjemen uspeh na evropskih odrih," pri nas pa jih z uspehom uprizarja beograjski Atelje 212. Po številnih uspešnih Mrožkovih uprizoritvah kranjskega gledališča (Emigranti, Čarobna noč ...) gledališče ponovno »odkriva« zanimivega avtorja vzhodno-evropske dramatike. Predstavo z domačim igralskim ansamblom že pripravlja režiser in profesor na ljubljanski igralski Akademiji France Jamnik. Med slovenskimi krstnimi uprizoritvami bo gledališče izvedlo še neigrano dramo Josipa Vošnjaka DOKTOR DRAGAN. Delo, sodi v ciklus predstav, ki jih gledališče uprizarja že nekaj sezon (Grča, Stvar Jurija Trajbasa ...). Dramatik J. Vošnjak nam predstavlja doktorja Lovra Tomana, gorenjskega rojaka, ki je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja znamenit govornik dunajskega parlamenta, slovenski politični voditelj, pesnik ... Njegova »usodna« odločitev je spremenila njegovo življenje, spremenila pa je tudi podobo naših krajev. Besedilo je v sodobnejši jezik »prevedel« France Vurnik, predstavo pa Prešernovo gledališče načrtuje v okviru Tedna slovenske drame 83. Ob projektih za odrasle je v načrtih tudi uprizoritev Platonovih POSLEDNJIH DNEVOV SOKRATA, ki pa ni vezana na določen termin, gledališče jo pripravlja študijsko, saj želi eno od največjih svetovnih literarnih besedil predstaviti kot dogodek, ki je presegel časovne okvire in ostaja s svojim problemom prisoten v vseh oblikah človeškega bivanja. Abonentski gledalec bo tako kot v preteklih letih videl šest uprizoritev. Tri kranjskega gledališča, ostale tri pa bodo prispevala slovenska gledališča. Vsekakor se obeta zanimiv in pester program, ki izhaja iz želje po izvirnosti ter kar najbolj upošteva zahteve in želje občinstva. Lanskoletna sezona je bila bogata (preko 200 uprizoritev različnih predstav, 55.000 gledalcev . ..) in verjamemo, da bo tudi nastopajoča sezona živa in odmevna — polno gledališče je naš skupni cilj. Prihodnjič bomo spregovorili o repertoarju predstav za otroke ter o lutkovnih predstavah Prešernovega gledališča. M. L. 900 likovnikov združenih Dvajset udeležencev posvetovanja v Novem mestu o izobraževanju likovnikov amaterjev je predstavljalo slabo četrtino likovnih društev in sekcij, ki jih je v Sloveniji trenutno kar 83. Vsa samostojna likovna društva in sekcije pri društvih in likovne skupine pri ZKO namreč združujejo nič manj kakor 900 (devetsto) likovnikov amaterjev. Konglomerat različnih interesov povezuje v neko zaokroženo obliko dejavnosti Združenje likovnih skupin Slovenije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Predsednik združenja likovnih skupin Toni Vovko, ki je zborovanje uspešno vodil in sproti za vsakim poročevalcem naredil kratek povzetek, je ob koncu razprave presenečeno ugotovil, da so med vsemi perečimi vprašanji navzoči šele na zadnjem mestu omenjali denar. Nadalje je ugotovil, da stanje v izobraževanju ni porazno, ker si je pridobil veljavo, h kateri je vsekakor veliko pridodala Akademija za likovno umetnost s svojimi predavatelji in z že uveljavljeno obliko večernih tečajev risanja. Zaskrbljujoč pa je odnos starejših članov likovnih skupin do likovnega izpopolnjevanja, ki zavračajo tečaje risanja, ker hočejo slikati in se kot slikarji počutijo že nekoliko vzvišene. Nekdo izmed prisotnih je dejal, da imata človek in žival okostje, kar je isto kot risba pri slikarstvu; Žalostno je, da ti »slikarji« še niso spoznali vrednosti risbe. Mikavno nasprotna so bila tudi mnenja o potrebnosti prostorov za delovanje likovne skupine. Medtem ko so predvsem mlajši videli svoj napredek ali oviro za boljše delo le v prostoru, so drugi to spodbijali, češ da so likovniki usmerjeni v samostojno delo, da niso pevski zbor, ki res potrebuje svoj prostor za vaje. Da je možno doseči izenačeno kvalitetno raven članov likovne skupine tudi brez skupnih prostorov, so prisotni dokazovali z uspehi nekaterih likovnih skupin, ki delujejo uspešno, čeprav nimajo prostorov za skupno delo. A. Pavlovec Kulturni koledar BLED — V Festivalni dvorani si lahko Še danes ogledate umetniško razstavo del akademskega slikarja Franca Novinca iz Godešiča pri Škofji Loki in akademskega kiparja Bonija Čeha iz Radovljice. Odprta je od 14. do 18. ure. RADOVLJICA - Od 1 septembra naprej je Čebelarski muzej v Radovljici odprt vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure, Šivčeva hiša v Radovljici, ob sobotah, v času razstavvsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure, Kovaški muzej v Kropi vsak dan od 9. do 13. m od 15. do 17. ure, Muzej talcev v Begunjah vsak dan od 8. do 17. ure in \ Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici ob sobotah m nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. .. , V foto galeriji radovljiške graščine si lahko ogledate V fotografsko razstavo del članov Foto-kino kluba Janez Puhar iz Kranja. S tridesetimi fotografijami se predstavlja sedemnajst avtorjev. KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše so na ogled slikarska dela, portreti in tihožitja Jožeta Kramberger-ia, v kleti risbe, študije in skice akademskega slikarja Milana Batiste. V galerijskih prostorih Mestne hiše se v okviru tradicionalne prireeditve Likovna prizadevanja na Gorenjskem predstavljajo gorenjski slikarji, kiparji in grafiki novejših smeri. V galerijskih prostorih baročne stavbe v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate razstavo Otroški avtoportret, delo učencev šestih razredov Osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Darka Slavca. Odprta je tako kot stalne zbirke Loškega muzeja med tednom od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Na Mestnem trgu se bo dre vi ob 19. uri začela tradicionalna prireditev Večer slovenskih podoknic. Pripravili jo bosta Občinska konferenca ZSMS in Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka. V sporedu bodo sodelovali oktet Jelovica, oktet Cvetko Golar, oktet Donit iz Medvod, oktet Blegoš, Gorenje-vaški oktet, nonet Mladi zadružniki in folklorna skupina. TRŽIČ - V galeriji K urni-kove hiše se s svojo prvo samostojno razstavo lesorezov predstavlja umetnik samouk Lado Krmec iz Britofa pri Kranju. Igrajo vam »Pufgašperji« - Tako poskočno so zaigrali narodne viže zadnjič na zaključni prireditvi Folklorne kolonije v Preddvoru, da smo se vsi v dvorani, ki jQi še nismo poznali, vprašali, od kod so se le vzeli ti mladi fantje. Pa so nam povedali, da so doma z Visokega, menda še vsi osnovnošolci, njihov ansambel pa se imenuje »Pufgašperji«. Primož Krišelj, ki igra klarinet, je njihov vodja, vadijo pa v zaklonišču v vrtcu v Preddvoru, tako tako da res nikogar ne motijo. Nekaj uspešnih nastopov je že za njimi, in če bodo nadaljevali tako, bomo zanje zagotovo še slišali. - Foto: D. Dolenc Pred razstavo Rajka Šubica v loški galeriji Zgodbo o Slikarju Raikt. Subicu mo amo Pričeti kar pri Štefanu Subicu 1820-1 m) h Poljan, katerega sinovi so bi.vsslkarjr *>oleg najbolj znanih, Janeza i J«1^^ bili slikarji še: Valentin /^^905, Hajko (1861-1929) in Alojzij (1865 -1905naj ko Subic je sin Alojzija, zadnjega Štefanove^ *na, k je bil rojen v Poljanah18. 6 865 m Je umr v New Yorku 16. 7. 1»»- aioj* » e začel slikati pri očetu Štefanu in etai 1887 omagal bratu Janezu pri poslikav. novega Mu/P?« za umetnost m umetno obrt v Kai &ernuU Od leta 1888 do 1891 je študira ba akademiji v Munchnu uinatošenaoh Muzeja za umetnost m obrt na Dunaju. Potem je nekaj let učil v Ljubljanu Solsko delo je po dveh letih opustil in fi uredil atelje v Celju, kjer tudi n. b.ldolgo^Zaad ekonomskih razmer se je podal v Ameriko in leta 1905 umrl v Nevv Yorku. Pet let pred njegovo smrtjo se mu je rodil „n Rajko in sicer v Ljubljani12. m na^ 19 ><>. Torej je Rajko Subic vnuk Štefana Subita, ki nadad j uje iz roči 1 o stare slikarske m polharske rodbine iz Poljanske doline. Rajko Subic je po osnovni šob v l jubljani. M> obiskoval štiri razrede, nadaljeval šolanje v Beljaku in dokončal še en razred osnovne šole. Med leti 1912 in 1914 je obiskoval I. in II. razred realke v Ljubljani in se potem devet mesecev učil pri kiparju in podobarju Ivanu Pengovu. To mu je pomenilo osnovo za nadaljevanje umetniškega izpopolnjevanja na umetnoobrtni šoli v Ljubljani, kjer je absolviral na kiparskem in rezbarskem oddelku 1.1919. Že isto leto je bil vpisan na Grafičnem zavodu na Dunaju in tam študiral do J. 1922. Z Dunaja je odšel v Leipzig na Akademijo za grafično umetnost in knjižno obrt. V razredu profesorja H. A. Mullerja je ostal lahko samo eno leto in sicer do 1923. Zaradi gospodarske krize ni zmogel več dovolj denarja za nadaljevanje študija, čeprav je občasno dobil kakšno majhno naročilo, predvsem v tamkajšnjem živalskem vrtu. Bil je namreč izredno dober risar živali in bi bil v drugačnih pogojih verjetno za stalno nastavljen kot risar v živalskem vrtu. Tako pa ga 1. 1923 in 1924 najdemo v Beogradu, kjer je poučeval risanje na vajenski šoli in hkrati risal grafične osnutke za Vojni geografski inštitut. Danes, ko je slikarju dvainosemdeset let, ne moremo od njega več zahtevati pojasnil za vsa ta pota, ki jih je hodil kot mladenič štiriindvajsetih let. Ne spomni se, kaj ga je gnalo iz kraja v kraj, ne more z gotovostjo potrditi domneve, da ga je po svetu gnalo eksistenčno vprašanje. Naj je bilo eno ali drugo, Rajka Šubica je iz Beograda in Zemuna pot vodila zopet drugam. Leta 1924 je izdeloval osnutke za uporabno grafiko pri grafičnem podjetju v Novem Sadu in se nato leta 1925 vrnil v Ljubljano, kjer je vse do leta 1927 delal pri časopisu Jutro kot ilustrator. Julija 1927 je vzel od časopisa slovo in odpotoval na Češkoslovaško. Na študijskem potovanju, ki je trajalo do leta 1929, se je preživljal z uporabno grafiko. Spoznal je mnogo slikarjev in grafikov, med njimi Ludovika Schneiderko, ki je navdušil vse okoli sebe za slikarsko združbo ali nekaj podobnega, kar danes poznamo kot slikarsko kolonijo. Pa iz vsega tega na Mo-ravskem ni nastalo nič, ostale so le ideje in sanje o slikarjih, ki družno delajo skupaj, prodajajo svoja dela in od tega živijo. Za to obdobje si lahko izposodimo nekaj drobcev iz članka v Domačem prijatelju, številka 3 iz leta 1929. Napisal ga je Saša Santel, in pravi: »Za Rajka Šubica, grafika in ilustratorja, umetnika detajla in risarskih fines, Ljubljana ni bila ugodno mesto za njegovo umetniško delovanje. Komaj leto dni je preteklo, odkar je sledil Lojzetu Žagarju in zapustil domovino. Nemo propheta in pa-tria? Ne vem, ali velja to tudi za nas. Poznam domače preroke, ki se glede priznanja ne morejo pritoževati. Morda je ležalo to v Šubičevem značaju, ki mu je tuje vsako vsiljevanje? Tega ne bom dalje preiskoval. Skratka, Subic se je nekega dne odločil, da se se preseli na Moravsko. Odzval se je namreč vabilu tovariša Ludovika Schneider-ke. brata v Ljubljani znanega portretista Josipa, in otvoril v Uherskem Hra-dištu umetniško delavnico. V tem prijaznem moravskeni mestu je našel takoj odobravanje umetnost ljubečega občinstva. Že junija meseca (1928. op. P. A.) je priredil skupno z L. Schneiderko kolektivno razstavo, ki je obsegala 27 Šubičevih akvarelov in risb. Omeniti moram namreč, da ljubi Šubic razen grafike posebno akvarelno tehniko, v kateri dosega s svojo umetniško vestnostjo zelo lepe uspehe. Vsa razstavljena dela so bila plod nekajmesečnega bivanja v Uherskem Hradištu, a nikakor še niso pokazala vsega dela našega umetnika. Kajti grafične miniature, ki so za Šubičevo ustvarjanje najznačilnejše, najbrže zaradi manjšega formata niso našle mesta na tej razstavi. Gmotni uspeh razstave ni izostal — prodana je bila tretjina vseh razstavljenih del, a važnejši je bil moralni uspeh. Ta se je pokazal predvsem v naročilih, med katerimi omenjam v prvi vrsti exlibrise, ki je v njih Šubic pravi mojster.« Saša Santel potem, ko obravnava v celem odstavku problematiko exlibrisa med Slovenci, nadaljuje z opisom življenja in dela Rajka Šubica na Morav-skem. Slikar se je odpravil na potovanje skozi Tatre kar za mesec dni: »Subica je romantično razpoloženje ustavljalo pri vsakem slikovitem motivu, tako da je prinesel domov okoli 80 akvarelov in risb, ki jih predeluje v radiranke.« Teh lepih dni je bilo kmalu konec in tridesetletni umetnik je po vrnitvi v domovino spoznal, da mu bo dajala uporabna grafika kruh, tako da se bo kot svobodni umetnik lahko preživljal. Risal je grafične osnutke za razne naročnike od leta 1930 vse do leta 1954, vmes pa od leta 1932 do 1936 honorarno poučeval risanje na realni gimnaziji v Kočevju. Verjetno je bilo izredno zanimivo obdobje v njegovem življenju čas med 1936 in 1938, ko je v Ljubljani deloval kot slikar, ilustrator, risar grafičnih osnutkov in bil hkrati učitelj na privatni umetniški šoli Pobuda v Ljubljani, na šoli, katere daljnosežen pomen za slovensko umetnost še do danes ni v celoti ocenjen. Po vsem tem bi pričakovali ustalitev tak"**-nemirne umetniške osebnosti, sajr se od leta 1938 dalje vse bolj posveča pedagoškemu delu. Učitelj risanja je bil v letih 1938 in 1939 na realni* gimnaziji v Murski Soboti in od tega leta do osvoboditve v Novem mestu. Leta 1942 je bil interniran v taborišče Monigo pri Trevisu v Italiji. Po internaciji je še poučeval v Novem mestu, a že leta 1946 ga srečamo na gimnaziji v Ljutomeru. Med leti 1952 in 1954 je bil vodja grafičnega oddelka pri reklamni agenciji MI v Mariboru, kjer je vse do upokojitve leta 1961 poučeval risanje na raznih strokovnih šolah. Sedaj živi v Mariboru in v Kaštelih pri Splitu. A Paviovec Prihodnjič: Delo Rajka Šubica a 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 3. SEPTEMBRA t! KAREL LESKOVEC TRNU L JE 6 Kmalu po otroškem prazniku smo na naša ugibanja pozabili. Pomisleki pa so spet oživeli, ko se je v pozni jeseni približal svetnikov god, zato smo se na Miklavžev večer otroci doma malo bolj pripravili. Pogovarjali smo se, kako bi zalotili mater, ko bo ponoči polnila peharje. Vendar smo morali moliti prav toliko kot prej, ker bi bilo drugače lahko narobe in bi nas oče kmalu prepričal s palico po zadnji plati, da m pametno preveč modrovati. Ko sta oče in mati odšla spat, smo se potuhnili, kakor da nas je spanec premagal. Kmalu smo opazili mater, kako se je potihoma prikradla iz kamre, po prstih stopala po hiši in postavljala peharje na mizo. Nihče se m ojunačil in povedal, da zdaj že vemo, kdo je sveti Miklavž, saj bi sicer završalo. Radovednost, ki je vrtala v nas, pa smo si le potešili. Naše odkritje nam ie obenem odprlo oči, zakaj otroci bogatejših staršev dobe tudi imenitnejše darove Če oče in mati nista imela denarja, smo otroci lahko še toliko molili in prosili, pa smo kljub pridnosti ostajali skoraj praznih rok. Pogreb Tiste dni je bilo prav slabo vreme. Vsak dan se je po mokrih tleh vlačila siva in vlažna jesenska megla, vmes pa je neprestano padal dež. Rjave ilovnate poti so se spremenile v prave luže, da bi skoraj ostal čevelj v blatu, tako razmočeno je bilo vse. Oče je vsak čas odpiral okno, gledal skozenj in ugibal, kakšno bi znalo biti vreme popoldne ali drugi dan, zraven pa pravil: »Ne pomnim, da bi padlo toliko dežja skupaj.« Mati je večkrat pritekla od soseda in v skrbeh pripovedovala, da njihova Lojza ne bo več dolgo zdržala. Med besedovanjem se ji je glas tresel in ji zastajal v grlu. »Zares jo je škoda, če bo morala umreti. Že skoraj petnajst jih ima in tako močno dekle je,« je tožila. Pri sosedu so imeli polno otrok. Bilo jih je, kakor da bi hruško otresel. Okoli nizke, na pol zidane in na pol lesene bajte, ki jo je sosed pred kakšnimi desetimi leti postavil kar sam, jih je kar mrgolelo. Le malokdaj se jim je nasmehnila sreča in so imeli v hlevu svojo lastno kravo. Največkrat pa je bilo tako, da jo je oče moral odvezati in odpeljati k prejšnjemu lastniku, ker ni in ni mogel spraviti toliko denarja skupaj, da bi plačal dolg, ki je ostal pri kupčiji. Največkrat je v hlevčku samevala bradata koza. Z njo so laže shajali. Manj je pojedla in brž ko je skopnel sneg, so jo spodili v grmovje na pašo. Hčerka Lojza je bila najstarejša med otroki. Bila je močno in postavno dekletce. Pri kmetu je služila za pestunjo. Ko je zbolela, je prišla domov. Več dni jo je že kuhala vročina. Soseda je bila suhljata in dolga ženska, ki je venomer kašljala. Ljudje so vedeli povedati, da ima suho jetiko. Soseda je bila edina, ki je skrbela za bolno hčerko. Kuhala ji je čaje raznih vrst, jo zavijala v mrzle obkladke, kakor so ji svetovali, naj pomaga dekletu, da je bolezen ne stisne. Storila je vse, da bi jo rešila, a da bi pomislila na zdravnika, je bilo nemogoče. Okoli nas v tistih časih ni bilo v navadi, da v bolezni pokličejo zdravnika, še posebno ne pri bajtarjih. Kje bi vzeli denar? Otrok pa je bilo vedno toliko, da se ni preveč poznalo, če je kateri umrl. Ljudje so živeli po verskih naukih in so vedeli ob vsaki otroški smrti povedati, da so lahko otrok in starši več kot srečni, da se je bog spomnil nanj in ga poklical k sebi. Velika in nikoli odpuščena pregreha bi bila, če bi kdo umrl brez božjega blagoslova. Mati je sedla na klop zraven mize in nadaljevala pripovedovanje o nesreči, ki je grozila sosedovim. Njena beseda je bila bolj namenjena očetu kakor nam otrokom. Sosed je bil precej let starejši od žena in ga ni bilo doma. Kak teden prej je odšel za delom. Do takrat še niso vedeli, ali ga je dobil ali ne. Ni se jim še javil, zato mu o bližajoči se smrti hčere niso mogli sporočiti. Mati je rekla očetu, naj bo pripravljen, da bo pomagal, če bo treba. Pri tolikih otrocih in brez denarja se soseda ob smrti v hiši ne bo sama znašla. Zvečer smo odšli mati, oče in jaz k njim. Mati je bila prepričana, da je to Lojzin zadnji večer. Iz teme _dbramba- _ se je skozi majhna okna pokazala rumenkasta svetloba petrolejke, ki je stala blizu okna. Na vlažnih tleh je še vedno ležala gosta megla in deževalo je. Hiša je stala čisto zraven poti. Vežna vrata so bila precej nižja kakor pri drugih hišah in tudi tla v veži so bila za dober pedenj nižja od poti. Zravnal si se šele potem, ko si stopil čez prag. Oče, ki je bil velik, se je moral kar pošteno pripogniti, da je stopil v vežo. Pod čevlji si čutil mehka ilovnata tla, še posebno v slabem vremenu. V veži je bilo tema kakor v rogu, pa nas to ni motilo. Hiše smo bili navajeni, zato bi lahko mižali in bi bil naš korak prav tako zanesljiv, kakor če bi bila veža razsvetljena. Oče je stopil naprej in mati za njim. Čeprav je bilo v hiši za cel paternošter otrok, je bilo za čudo tiho. Ko smo vstopili, je zašumelo, kakor da bi dregnil v panj. Soseda je klečala zraven nizke postelje, ki je stala ob steni in na kateri je ležala bolna hčerka. Otroci so bili povsod, kamor si pogledal po mračni sobi, po klopeh, na tleh in največ na krušni peči v kotu za vrati. Petrolejka je stala na vogalu mize, v kotu zraven okna. Ze tako je dajala malo svetlobe, bila pa je ?e Eri vita, ker na oknih ni bilo zaves in niso marali, da i mimoidoči gledali, kaj se v hiši dogaja. »Oh,« je vzdihnila soseda. Vstala je in s sklenjenimi rokami stopila do matere in očeta. Globoko se mi je zasmilila. Otroci, ki jih je bilo prej slišati po vsej hiši, so pri tem vzdihu popolnoma utihnili. Napeli so radovedna ušesa, kaj bodo novega zvedeli. »Uboga Johana, nikar toliko ne vzdihuj in ne jokaj, saj bo še tebe pobralo, če se ne boš pialo zadrževala,« ji je prigovarjala mati. Hčerka je nepremično in neslišno ležala na postelji. Ko sem stopil skozi vrata in pogledal na posteljo, sem bil prepričan, da spi. Ženski sta spregovorili še nekaj besed, midva z očetom pa sva sedla na klop pri peči. Naša mati se je potem sklonila nad posteljo. Položila je roke Lojzi na čelo, da bi videla, kako je z vročino. Nisem imel ravno v mar, koj počneta ženski. Bezal sem na peč in nagajal otrokom, ki so se kakor piščanci tiščali skupaj. Tudi očeta ni brigalo, kaj delata ženski in kaj se pogovarjata. Obsedel je na klopi in z očmi tipal sem in tja po hiši. Kar naenkrat se je od postelje utrgal preplašen in boleč glas. »Ja Johana, za božjo voljo, otrok se ne gane!« je vzdihnila naša mati. Kakor da bi ju nekdo hkrati pritisnil k tlom, sta se spustili ob postelji na kolena. Oče je stopil k mizi in privil luč. »Umrla je,« sta vzdihnili obe. Iz suhega sosedinega grla je privrel tenak glas boječega joka. Tudi na peči in po klopeh je zaječalo. Ko so otroci zaslišali, da je sestra umrla, so vsi v en glas zajokali. V majhni in zatohli izbi je zavlada nepopisna žalost. Prvi jok, ki je kar paral ušesa, je bil kmalu mimo. Najprej so utihnili otroci. Potihoma kot miške so se plazili k postelji, kjer je mirno ležala njihova starejša sestrica, jo pogledovali od blizu in hitro kot iskra švigali nazaj na peč. »Nocoj naj bo, kakor je. Zjutraj bi te pa prosila, če bi prišel pomagat, da jo denemo na pare«, se je soseda nagnila k očetu. Naša mati je sedela zraven postelje in skoraj ni mogla odtrgati pogleda od mrtve Lojze. Rada jo je imela. Dostikrat nam je povedala, da jo imamo po pridnosti lahko za zgled. Potem je vzdihnila, kakor da se ji je nekaj težkega odvalilo s srca, sklenila roke in pogledala v sosedo, ki je stala ob njej. »Vidiš, Johana, kako prav si storila, da si že popoldne poklicala gospoda. Saj je tako hitro umrla, da bi jo lahko odneslo na drugi svet brez božjega blagoslova.« Pri teh besedah sta obe za trenutek utihnili, saj za človeka ne more biti večje nesreče, kot da umre brez božjega blagoslova. Za Lojzino srečo smo bili vsi hvaležni, da se je tako naključilo. Zunaj se je zaslišalo coklanje več ljudi. V izbi se je vse umirilo in prisluhnilo, kdo neki prihaja. Hišna vrata so se odprla brez trkanja. Kar trije so prišli, starejši ženski in moški, sami domači in sosedino sorodstvo. Ženski sta bili že popoldne pri bolnici in sta zvečer, preden smo prišli mi, odšli domov, da sta opravili svoje delo, in se sedaj vrnili. »Pred pol ure je umrla,« je vzdihnila soseda. Vsi smo pogledali na stensko uro, ki je visela zraven kamrinih vrat. Njeni kazalci so se ustavili pet minut pred deveto. Nekaj časa smo še sedeli, potem pa je oče dejal, da moramo domov in da prideva zgodaj zjutraj, da bova opravila vse, kar bo treba. Mati bi rada ostala, posebno zdaj, ko sta prišli ženski, pa jo je bilo strah, da bi morala sama domov. Kadar je kdo v soseščini umrl, ni bilo nekaj dni nič prijazno hoditi zvečer sam po vasi. Zjutraj sva bila z očetom zgodaj pri sosedovih. Oče in njihov sorodnik sta pripravila pare, mene pa sta poslala v Rovte po križ. Za mežnarja je bil pri naši farni cerkvi star in siv starček z že malo upognjenim hrbtom. Okrog pokopališča še podnevi nisem rad hodil. Ko sem prišel do mežnarije, je dež malo ponehal. Mežnar je pospravljal pod kozolcem. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (47. zapis) STARA ZGODOVINA Listine omenjajo »castrum Gortschach - t. j. današnji dvorec Goričane - že sredi 13. stoletja. Zgodovinarji pa domnevajo, da je prvotna stavba bila še starejša - stala pa je na griču nad sedanjimi Goričanami. Valvasor je še videl razvaline prvotnega gradu m jih tudi - narisal v svoj bakrorez. Najbrž je treba iskati začetke Goričan že v letih pred 1178. Tega leta je namreč oglejski očak Ulrik potrdil darilne listine svojih prednikov, ki so darovali cistercijanom v Stični tudi pristavo in zaselek Goričane (tedaj še verjetno »Goriče«). - Ohranjena so tudi imena nekaterih poznajših lastnikov (Stern-bergov, Ortenburžanov). Leta 1420 so Goričane prešle v last Celjskih grofov, od njih pa so ga prevzeli Habsburžani. Le-ti so graščino in posest leta 1461 prepustili ljubljanskim škofom. Hud potres, ki je leta 1511 pustošil po naših krajih, je prizadel tudi stare Goričane na griču. Požar v letu 1613 pa je prebivalce dokončno pregnal v dolino, kjer je škof Oton dal že sredi 17. stoletja postaviti nov dvorec z vnanjim licem, kakršno je delno ohranjeno še v današnji čas. Pozneje so bile Goričane še večkrat prezidane, lepšane in spreminjane. Kaže, da so se nekateri ljubljanski škofje prav posebno navduševali nad parkovno ureditev okolice gradu. Zgradili pa so si tudi kapelo svete Uršule za potrebe svojih maševanj v času »letovanj«. BRIDEK SPOMIN Kot bližnji Šentvid, tako so veljale tudi Goričane nekaj časa kot zbirno taborišče za gorenjsko prebivalstvo, ki ga je okupator izganjal iz domovine in naseljeval v nemških delovnih naseljih visoko na severu Reicha. Na ta čas spominja črna marmorna plošča, vzidana ob vhodu v graščino: Tu je bilo v letih 1942-1945 nemško zbirno taborišče za svojce partizanov in talcev z Gorenjske in Zasavja, izgnane v Nemčijo. DANAŠNJE GORIČANE S- tevilnim gradovom, ki jim ie zob časa tako ali drugače bolj ali manj prizanese!, je sodobnost načrtno spremenila namembnost. Tako so nekatere graščine namenili kulturi, druge hotelskemu turizmu, tretje spet reprezentanci, v prvo skupino bi lahko v prvi vrsti šteli Goričane, Blejski grad, Krom-berk pri Novi Gorici, Radovljico, Kranj idt. - V drugi skupini prednjači dolenjski Otočec, v tretjo pa sodi Strinol. Brdo in še katera od ohranjenih lepših grajskih stavb. Potem imamo še četrto skupino gradov, ki jim je čas po osvoboditvi določil socialno ali zdraviliško obeležje (Turn pri Potočah, Begunje itd.) ' ... Ne bi rad zapisu dodal še kapljo pelina, če bi moral potarnati o usodi nekoč lepih gradov, ki so bili č® voljo stanovalcem, kot zast-začasna bivališča. Večinoms * stavbe še danes že docela Sbramba 5bramba Goričanom se je vsekakor :> ugodnejša usoda. Lepo ahr&"? baročna stavba, z zanimivi" katurnimi okraski na strofč stenah s freskami znamenit karja Franca Jelovška iz srecr stoletja, je kot poletni dvor« okupacije služila lastnikom, ljanskim škofom. Danes imata v grajskih prr^ kar dva osrednja slovenska s-svoji »depandansi« Ljubljani nografski muzej ima od le« urejene zbirke neevropskih » predvsem kitajsko in indorte: Poleg teh dveh pa so tu ošf razstave gradiva iz zbirk azijske, avstralske in drugih tu* Drugi ljubljanski muK. razstavlja v Goričanah del ? T grdiva je Muzej ljudske rev&-Leta 1952 je uredil poseben * minsko sobo IV. pokrajinski ference komunistične partije I slavije za Slovenijo, ki je bili graščini 15. in 16. septembri (seveda močno zakonspiriraita Na ta dogodek spominja nsr"v marmorni plošči, vzidani ob v5-'-grad. Vklesane črke povedo: September 1934 je bila pokrajinska konferenca & nistične partije JugosUri* Slovenijo. Konferenci, ki * -velikega pomena za razvt munistične partije in reve* narnega gibanja v Slovet prisostvoval tudi Josip • Tito. Pisanje o gorenjskih krajih v -dročju ljubljanske občine* gre h kraju. Se nekaj zar* Preski in Medvodah, o Zlebefc = lem brdu s Slavkovim domeo Mednem in Stanežičab -potem so tu že gorenjski ki " ljanski občini Bežigrad Ježica, Kleče, Tomačevo Podgorica, Sv. Jakob, Berite1«* in Podgora. - Sledila bo r ljubljanska občina, ki obseč del zgodovinske Gorenjske Y na Moste s kraji: Polje, berje, Zadobrova, Zalog, Dols* nje, Zagorica, Križe vska ** Senožeti. - Potov dosti pis& tudi. Celo o Prešernu bo beseda (pri Ježici), 0 Cop-Tomačevem) in o Juriju Ye» Zagorici nad Dolskim). PRESKA IN MEDVODE Seveda je krajevno ime izpeljano od »presek Medvod pa od medvtf7 ni kaj ugibati. Sta pa skoraj ena vas — šola za Pff* Medvode je v Preski, tuđ predvojne medvoške občine Preski. Celo cerkev imata skupno (v Preski). Le razvoj J* je šel hitrejšo pot: pred sto * štela Preska 167 prebivalcev * vode pa le 119; danes pa * obratna: Medvode štejejo k». prebivalcev, Preska pa le 546 * Pa, da je Medvodčanov že blt^ reščanov pa tudi čez 60t\ ^ industrijski in delavski nas*' tov (vsaj pravih) skoraj da r _Sbramba 2 7 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Medtem ko se je tu razvnel hud boj, je Rybka pritegnil skupino padalcev iz »jurišnika« in jo blizu železniške postaje poslal na nasprotni breg Unca. Toda borci 1. čete iiaspiuviu "ivf, ----- Spremljevalnega bataljona so jo opazili, kako se je tihotapila skozi grmov ie, i>a so jo pričakali v zasedi in jo uničili. Kljub ja so temu je »Gospod feldmaršal von Weichs je z začetkom operacije kar zadovoljen in upamo, da bodo tudi uspehi«, ga je tolažil general Rendulic. »Prav, Rendulic. Brž ko boste prejeli vesti iz Drvarja, me pokličite. Himmlerja zanima, kako se je obnesel njegov bataljon in zato mi zberite tudi informacije,« je končal pogovor feldmaršal Keitel. BOJ ZA PEĆINO Po zavzetju »Citadele« na območju pokopališča je kapetan SS Rybka dojel, da je to bila napačna poteza štaba 2. oklepne armade. Kmalu pa je zvedel, da je Tito z Vrhovnim štabom v Pečini na desnem bregu Unca in je zato poslal v to smer bojni skupini »brezobzirni napadalec« in »jurišnik«. Čeprav sta obe skupini imeli že precejšnje izgube, sta krenili proti Mandič mostu, na pomoč pa so jima pohiteli še »divji lovci« poročnika Dovveja in nekatere enote drugih bojnih skupin. Brž ko so se pojavili blizu mostu, jih je pričakal smrtonosni ogenj, Spremljevalnega, bataljona in Oficirske šole. Razplamtel se je srdit boj za Pečino. Tovariš Tito je potek boja nekaj časa spremljal s terase pred barako. Iz Pečine se ni bilo mogoče več umakniti, rafali pa so začeli sekati tudi že po terasi. Kmalu po deveti uri so se padalci po vrsti zaporednih jurišev spopadli prsi ob prsi s Spremljevalnim bataljonom in Oficirsko šolo v bližini Pečine. Na desnem bregu Unca je bil Spremljevalni bataljon, ki mu je poveljeval Mičo Jankovič, na nasprotni strani reke pa padalski bataljon nemškega vrhovnega poveljstva na čelu s komandantom Kurtom Rvbko. Eden padalskih vodov iz bojne skupine »brezobzirni napadalec« se je prebil iz smeri, kjer je bil sedež Komande področja, kakih sto metrov pred Mandića most, prek katerega je peljala pot proti Pečini. Druga skupina »brezobzirnega napadalca«, s katero je bil tudi SS-kapetan Rybka, se je Pečini bližala i/, smeri pravoslavne in katoliške cerkve ter so-kolskega doma. Obe skupini pa je zaustavil navzkrižni ogenj l.in 2. čete Spremljevalnega bataljona. pritisk na Pečino postajal čedalje hujši. Bojne skupine »lovilec«, »popadljivec« m »drobilnik« so hitele proti grebenu nad Drvar Selom in Dražico, da bi zasedle čim ugodnejše r< položaje, V*tem kritičnem trenutku je prispel 1. bataljon 3. liške proletarske brigade m v jurišu zasedel te položaje še pred Nemci. Ves ta čas so nemška letala podpirala jadalce in izvidovala naše položaje. Ko so iz etal opazili proletarce, kako so se s Kamenice v strelcih spuščali proti padalcem, so iz Banjaluke nemudoma poklicali še drugi val PadpcxfV poveljstvom SS-kapetana Oberana-veria in v spremstvu močnega lovsko-bombniškega letalstva je ob naskočilo" letal 171 padalcev in pristalo na tleh nekoliki) niže od bojnih skupin »panter« in »brezobzirni napadalec«. Znašli so se pod ognjem nasiti pušk in mitraljezov, zaradi česar so se njihove vrste močno razredčile, poleg tega pa Jih je ta ogenj potisnil na ravnico pri vaseh I rnjak in Prnjavor Trejta liška proletarsla brigada je postopoma uvajala v boj proti »Citadeli« svo.e bataljone, pred katerimi so se padalci umaknil na pokopališče. Tam so se prikrili za kamnitim križi in spomeniki. Se pred nočjo pa je pnsp -tudi 1. bataljon 1 dalmatinske udarne bri#ul« <) divizije pod poveljstvom Vlada FV-\ po napornem pohodu brez vsakega nia stopil v boi. Bataljdn je prevzel r. od gojencev Oficirske šole in tudi iz t* I začel potiskati padalce proti pokopali J TITO SE PREBIJE V KLEKOVACC Nemci so Še nadalje pritiskali na F*J. io začeli obstreljevati še z minomet V j je Vrhovni štab prejel obvestilo, da s . nemške tankovske in motorizirane snt% naše položaje na vseh smereh proti -Toda njihovo prodiranje ni moglo b rTEK. 3. SEPTEMBRA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH, ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN O ALPETOUR 12 IZLETOV — 12 DOŽIVETIJ, jesenski enodnevni sobotni izleti (Grossglockner, Plitvice, Benetke, Slovenska Istra, Koroška jezera, Krk, Salzburg, Bela Krajina . ..) OTOK KRK, 25. 9., en dan ali dva dni RAVENNA-SAN MARJNO, 11.9. OKTOBERFEST V MUNCHNU, 17. in 24. 9. ter 1. 10. zvečer, UGODNA CENA ASSISI - RIM, 24. 9. DUNAJ — GRADIŠĆANSKO, 8. in 15. 10. zvečer, UGODNA CENA MILANO, razstava orodnih in plastičnih strojev, 8. 10. GENOVA, mednarodna razstava čolnov, 16. 10. Kolektivi in zaključene skupine, posebne cene za vaše jesenske izlete! Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah a* P1KNI* IZLETI: • Z VESELIM VLAKOM NA TRGATEV V VIPAVO 11. in 12. september 1982 • SARAJEVO-DUBROVNIK 30.9.-3.10.1982 • GRČIJA, 5. 10. -11tL?t ntTRROVNTK • BEOGRAD - ULCINJ - DUBROVNIK • KRIŽARJENJE PO KVARNERJU - izlet v sodelovanju KE in TTG. Dvo in trodnevni izleti z odhodi: 22., 24 , 29. september in 1. oktober 19»i .. S tem kuponom izlet z veselim vlakom na ribji piknik v ... PULO za 200 din ceneje! * V turističnih poslovalnicah TTG organiziramo izlete in potovanja za dijaške sindikalne in druge skupine! • TTG vas vabi v svoj hotel ATOMSKE TOPLICE, kjer vam nudimo turistične in zdravstvene pakete! POČITNICE: Se »nest . .. ji t ttttiVANJE do »rogramu TTG! Nekaj prostih vedno se lahko odločite za 1 UVAi^r- ^ * dqmu ^ Mr ^ st pa je tudi v Bohinju, na POHORJU in v ruw *>KUAVE in INFORMACIJE v turističnih poHlovalnicah TT fvii ako\ /9« 722* Celie (23-448), Koper (21-J58) in (23-494), P orto rož (75-670), RogaSka Slatina (811-488) ta Murska Sobota (21-189). KOMPAS JUGOSLAVIJA • Ohrid, 3 dni, 6 dni, september, oktober kt b I fe |ora oktober ,,a • RUSKAMEN, 8 dni, 7/9, 14/9.21/9 • Vis, 2 dni, odhod vsako soboto v septembru in oktobru • Vis, jesenske počitnice, 8 dni, 21/9 • Bosna in samostani Srbije, 9 dni, 25/» • Praga, 3 dni, 8/10,10/10, avtobus (letalo • Praga, 3 dni, avtobus, 15/10, 29/10 • Bratislava - avtobus, 25/9 15/10. 2dni • Budimpešta, /avtobus. 1/10. 15/10. 2 dni • Z avtobusom po Sovjetski zvezi, 15.dni, 30/9 • Ribolov na južnem Češkem, 3 dni, 21/10 V sodelovanju z revijo Zdrav je: • Kranjska gora, gobarski dan, avtobus, 4/9 • Kranjska gora, dan zeliščarjev, avtobus, 11 /9 STROKOVNA POTOVANJA: • Graz - mednarodni velesejem 1 d«". J/10, 4/10 • Frankfurt - avtomehanika,4dni14/9 • Frankfurt, sejem knjige, 4 dm, 5/10, o/ • Koln - PHOTOKINA,4dni,5/l ) • Pariz, pisarniška oprema SICOB 82, 4 dni, 22/9 • Pariz - EQUIP HOTEL 82, 15/10 • London - mednarodni salon friziranja - 1/10..) dn. • Bologna, SAIE 82, gradbeništvo. 2 dni, 2-/10 • Dunaj - FDI kongres tomatologov. 7 dni. 10/10 ZA POSAMEZNIKE, ZAKLJUČENE SKUPINE, DRUŠTVA... je Alpetour pripravil 14 enodnevnih izletov z avtobusom po domovii.i in zamejstvu. Programi so podrobno opisani v posebni natisnjeni brošuri, ki vam je brezplačno na voljo v poslovalnicah. Izbirate lahko med naslednjimi izleti: Plitvice, 4. 9. Grossglockner, 11. 9. Benetke, 11. 9. Slovenska Istra, 18.9. Koroška jezera, 18. 9. Otok Krk, 25. 9. Salzburg, 25. 9. Bela Krajina, 25. 9. Plitvice, 2. 10. Kumrovec — Stubica 2.10. Gonars — Odej - Gradež, 9. 10. Trgatev na Jeruzalemu, 9.10. Vipavsko, 16. 10. Slovenska Istra, 23.10. Pestri programi, strokovno vodstvo in ne previsoke cene že vzbujajo zanimanje. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah. RIM SKOZI STOLETJA Potovanje s »tem nazivom prireja Kompas. Traja 5 dni, izletniki pa si bodo temeljito ogledali italijansko prestolnico in njene številne zanimivosti in znamenitosti. Ob povratku si bodo ogledali še Firence. V ceno 8.650,00 din na osebo je vračunano: prevoz z udobnim avtobusom, polpenzioni v hotelu, vstopnine in vodstvo. Odhodi so 15. 9., 20.10., 26.11. Z VESELIM VLAKOM NA TRGATEV V VIPAVO TTG prireja dvodnevni izlet z zelenim vlakom na trgatev v Vipavo.. Veseli vlak bo odpeljal v soboto, 11. septembra zjutraj iz Maribora in bo ustavil tudi v Ljubljani, kjer bodo vstopili Ljubljančani in tudi udeleženci z Gorenjske. Končno postajo bo imel v Novi Gorici, kjer pripravljajo v hotelu dobrodošlico z aperitivom. Po namestitvi bo popoldan na voljo čas za ogled mesta, zvečer pa bo po večerji ples, brezplačen pa bo tudi ogled barnega programa. Naslednji dan bodo po zajtrku avtobusi odpeljali v Vipavo. Za dobro voljo bodo skrbeli harmonikarji. V Vipavi bo ta dan veselo, saj bo to prireditev ob prazniku trgatve. Ne bo manjkalo mošta, vina in grozdja ter glasbe za ples. Povratek bo zvečer najprej z avtobusom do Nove Gorice in z zelenim vlakom v Ljubljano. Cena izleta je 1.760,00 din, prijave pa še sprejemajo. Folklorna skupina SOVO-DENJ priredi v nedeljo, 5. septembra 1982, ob 15. uri v Novi Oselici nad Sovodnjem VESELICO, ples pod LIPO, z bogatim srečelovom. Igra priznani ansambel SLOVENIJA. Cisti dobiček od prireditve bo namenjen za nabavo narodnih noš, ker iih na novo ustanovljena folklorna skupina še ne premore. Kdor želi poslušati priznano glasbo in uživati pod košato lipo z razgledom na idilično okolico, v ozadju pa pogorje Crne prsti in Porezna, naj v nedeljo zagotovo pride. Ne bo mu žal! ■»■H Veliko bolj kot z omarami natlačena Je prijetna soba, kije ' polna svetlobe, in je opremljena le s tistim, kar nam daje v sobi prijetno počutje: udobni sedeži, zelenje, male knjižne police, slike na steni in še kakšna domiselna svetilka. Omare, kijih sicer tlačimo v dnevne sobe in morajo segati čisto do stropa, skušajmo nadomestiti s tistimi v predsobah, pa tudi kleteh, če hočete. Navadno se nam v njih nabira le šara, omare pa nam jemljejo tako potrebno svetlobo in zrak v sobi, kjer se največ zadržujemo. Zunaj so to že davno spoznali in stanovanja opremljajo veliko bolj praktično in enostavno. in turistično društvo tržič prirejata XIVo TRADICIONALNO ŠUŠTARSKO NEDELJO Tržič5o9T82 ŠUŠTARSKI SEMENJ RAZSTAVA OBUTVE MODNE REVIJE VESELICA TRŽIČ VAS PRIČAKUJE! TONČKOV JANEZ: nobenem obrtnem ali drugačnem sejmu. Res prejšnja leta za statve pri nas ni bilo tolikšnega zanimanja, tako da je v njunem proizvodnem programu prevladovalo izdelovanje lesnih potrebščin za tekstilno industrijo. Zdaj pa je izdelovanje statev doseglo že kar polovico proizvodnje, zato nameravata verjetno že ob novoletnem kranjskem sejmu razstaviti to, kar izdelujeta že toliko let. »Oklevala sva pravzaprav zaradi tega, ker še pred kratkim ne bi mogla zadostiti povpraševanju, ki bi ga razstava na sejmu prav gotovo povzročila,« meni Miran Zepič. »Zdaj pa pripravljava tudi barvni prospekt z najinimi izboljšanimi statvami, ki se nekaj razlikujejo od finskih, ki jih je sicer pri nas največ.« Vendar pa povpraševanje po statvah, ki kaže željo ljudi po koristni izrabi prostega časa, ni nobeno zagotovilo za to, da bi lahko obrtnika opustila tudi ostali del programa. Se posebej ne zato, ker bo del tekstilne industrije verjetno še dolgo časa ostal zvest klasičnim tekstilnim strojem, ki potrebujejo še lesene čol-ničke, kot je to pri ozkem tkanju ali pa pri tkanju žakardnih tkanin. Pri vsem ostalem tkanju pa je klasična tkalske stroje izpodrinila avtomatika, ki ne pozna nobenega lesnega Dve p Te dni so mladinske in po vsej domovini spustile letošnja brigadirska sezo* vprašanja mladinskega r kakšen smisel in učinek premagati številne kadrov ponavljajo zadnja leta Na desetih republiških in zveznih delovnih akcijah v Sloveniji je letos delalo. 5000 mladih. Vrednost njhovih del pri izkopavanju kanalov, utrjevanju cest, pogozdovanju, melioriranju, Širjenju električnih in PTT omrežij, kanaliziranju rek in potokov, čiščenju gozdov, spravilu pridelkov, bo letos verjetno dosegla 120 milijonov dinarjev. DVOJNI UČINEK Kljub številkam, ki dovolj nazorno prikazttfejo učinek mladinskih delovnih brigad, pa se še najdejo ljudje, ki menijo, da so brigade brez haska, da stanejo več kot je od njih ekonomske koristi, celo da bi mladinsko prostovoljno delo povsem opustili, ker ne spada v naš čas. Toda kot je razvidno iz vsakoletnega končnega obračuna, se znesek iaide v prid brigadam, saj le-te opravijo še enkrat toliko dela kot pa znašajo stroški za njihovo vzdrževanje. Letošnji prvi dve izmeni (za vso sezono še ni podatkov) sta dosegli vrednost 80 milijonov dinarjev, z dokončnim ^računom bo torej letošnji plan (110 milijonov) presežen. . I r,vl. \z" meni sta opravili 260 tisoč efektivnih ur in 370 normirnih ur. Čeprav jim je deževno vreme vzelo od 30 do 40 tisoč ur, so plan dosegli, dnevno normo pa presegali celo za polovico. Ekonomski račun je s številčnim prikazom torej čist. Ko pa govorimo o brigadah, o niihov! pomoči manj razvitim območjem Slovenije in Jugoslavije, nimamo v mislih zgolj ekonomske koristi, čeprav je ^veda veliko vredna. Se več brigade pomenijo v vzgojnem smis u, saj se tu krepi odnos do dela, medsebojni tovariški m bratski odnosi ter samoupravna zavest. Poleg krampa in lopate brigadirsko življenje vsebuje se vrsto interesnih, izobraževa nih in rekreativnih dej«™0.™' Letos se je 27 različnih tečajev, ki so iih priredili na davnih akcijah, od 5000 brigadirjev udeležilo kar 4000. PONAVLJAJOČE SE SLABOSTI Kljub nedvomni nosti brigad pa tnja leta ne moremo mimo dejstva, da b« gade prihajajo na akcije nepopolne ali di jih «ploh ni.da jih sestavljajo zgoljj mlad. delava in srednješolci, a«.P"'V u, pionirji, kmetov .n študentov pa vanje ni moč privabiti. I udi mimo tega ne moremo, da organizatorji brigad, občinskekon- ference, vse prepogosto impro- Jeseni bilo doy dirje na a padlo, letos delav zadoa cev, ki brigadi. nekaj tod o< brigada. Če br skih borili akciji, organ' sko bi no težav mladi! ču št nočejo _ dodatna občina ne dine, da ostalimi 8 štirimi _ se je Kraj salo. Ze 1« tem, kake težave. Z trajajočo polniti bn odziva pa sti pionirje, V prihodi spopad z d mi. Vendar tako kot pr dincev: ne biciozni m a,iIIWJ . kako brigado ro&i^ i raziščejo, kje * nezanimanje mladih hodnie upoštevaj© zaradi katerih klicu __ ni* zivajo dela. Ročno tkanje postaja pri nas tako, kot je sicer že dolgo v nekaterih severnih deželah, konjiček za sprostitev in koristno uporabo prostega časa — Ročne statve pa niso neznane tudi v industrijski proizvodnji — lep primer so ročno tkani izdelki Dekorativne - Poleg ljubljanske Utenzilije sta verjetno edina izdelovalca pri nas še kranjska obrtnika Miran in Marjan Žepič Kranj — Čeprav pri nas nima vsaka hiša ročnih statev, kot to velja za Nizozemsko, pa je vendarle res, da se zadnja leta povečuje zanimanje za ročno tkanje. Tudi nedavno končani tečaj ročnega tkanja, ki ga je organiziral Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, je vzbudil toliko zanimanja, da se je prijavilo žena, pa tudi kakšen moški je med njimi, še za naslednja dva tečaja. Ročne statve sta za tečaj posodila Mirko in Marjan Žepič iz Kranja, obrtnika, ki se poleg tovarne Utenzilija verjetno kar edina pri nas ukvarjata z izdelovanjem ročnih statev. Seveda pa si nikakor ne lastita zaslug, da sta prva začela izdelovati nekaj, kar se tekstilci med šolanjem uče že dolgo. Pravita, da je statve začel izdelovati že njun oče pred kakimi petdesetimi leti. Kasneje sta statve le izpopolnila. Večje zanimanje za veščino ročnega tkanja se je pokazalo šele zadnja leta, čeprav se pri nas nekaj posameznikov že vrsto let ukvarja s tkanjem. Nekateri le za sprostitev in koristno izrabo prostega časa, drugi pa seveda tkejo najrazličnejše izdelke tudi za prodajo. V Ljubljani je že nekaj prodajaln, kjer izdelovalci ročnega tkanja ponujajo ročno tkano metrsko blago, najpogosteje volneno in sicer najrazličnejše strukture od tweeda do gladkega blaga. Seveda pa je od grebena na statvah, širšega ali ožjega, odvisno, kakšen material je treba uporabiti. Če ima kdo veselje s tkanjem svile, je treba pač vstaviti najgostejši greben s stotimi nitkami na centimeter in že se lahko na valj navija svilena tkanina. Statve, ki jih izdelujeta Žepiča, pa niso namenjene le za domačo rabo. Res so posebno lepe, če so izdelane iz jesenovega lesa, in prav lahko stoje tudi v dnevni sobi. Vendar pa so to večinoma manjše, take, na katerih je tkanina široka 60, 70 ali 80 centimetrov. Večje statve pa so primernejše za industrijo, čeprav se seveda z mehanskimi statvami ne morejo meriti. Tako ima tovarna Dekorativna v Ljubljani na primer že okoli dvajset let nekaj ročnih statev iz delavnice Zepičev. Zadnje čase je prav ta tovarna — znana po svojih pohištvenih blagih — oddelek ročnega tkanja še razširila in dala na trg sijajne tapiserije — slike naših Eriznanih slikarjev. Marsikatera nji-ova tapiserija že krasi hotel ali javno zgradbo. »Seveda je tudi na manjših statvah mogoče tkati najrazličnejše tapiserije,« pravi Marjan Žepič, ki seveda tudi sam obvlada to veščino, vendar ga v družini vsaj po izdelkih žena prekaša. Pravi, da mu je žal, da so ukinili oddelke za ročno tkanje na kranjski tekstilni šoli, kjer so se dijaki lahko naučili tkanja frotirja, sukjanke. »Tudi poštne vreče so tkane, včasih se je v trgovinah dobila tudi drvonitka, zdaj bi jo zaman iskali, pač pa se še kje dobi tkanje z rafijo. Statve se namreč dajo preurediti za najrazličnejše materiale. Seveda je na teh statvah mogoče tkati tudi laneno platno, kar je bilo na slovenskem dolgo časa domača obrt, le da je sedaj najtežje dobiti lan.« Obrtnika izdelujeta dve vreti statev — pokončne in ležeče, saj so ene primernejše za tkanje blaga, druge pa za izdelovanje tapiserij in preprog. Kljub temu, da ima njuna delavnica z izdelovanjem statev že dolgoletno tradicijo, se s svojimi izdelki doslej še nista pojavila na Kdor si je pred leti v Kranju ali kje drugje ogledal fotografsko razstavo Toneta Marčana iz Kranja, mu je bila zagotovo všeč njegova fotografija kmeta, ki kleplje I koso. Sploh je takrat Marčan razstavljal fotografije kmečkih ljudi, očancev, kmečkih mam, njihove raz-orane obraze, zgarane roke. No, ta, ki je klepal koso, je bil Janez Luskovec, Tončkov iz Britofa pri Kranju. Se eno sliko mu je tedaj naredil. Le obraz s klobukom je zajel v objektiv. T&ko, povečano, je dal tudi njemu. V hiši ima obešeno na najbolj vidnem mestu. Ponosen je nanjo. A če bi Tončkovega Janeza Marčanov Tone srečal oni dan, kot sem ga jaz, bi ga bil kot fotograf še bolj vesel. Janez namreč ni bil obrit in dolge trde, bele dlake so sršele z brade in izpod nosu. Pa v klobuku in dolgem modrem predpasniku ... Kot nalašč za kmetsko sliko! Po poldnevu je bilo, ko je Janez malce počival. Po kosilu se rad uleže, da je popoldne spet za rabo. In če bi mala Biljana z zvezkom, v katerem so bili narisani vojaki pa hiše pa zajčki pa kravice in fantki in punčke, ne hodila ves čas okrog njega in ga nenehno spraševala, kaj je to in kaj zdaj to, bi zagotovo bolje počival. Pa se je »deda«, kot ga je klicala mala črnooka punčka, le veselo smehljal in brez nejevolje odgovarjal. Vesel je bil bitjeca ob sebi. Vesel in zadovoljen, da ni več sam ... Včasih je bilo pri njihovi hiši živo. Mama in ata sta bila doma pa pet otrok. No, dva sta še majhna umrla. Devet, deset glav živine so imeli, lepa polja in travnike. Pa vseeno je bilo preveč otrok in Janez je šel po svetu. Po Koroškem je delal sem in tja. Tista leta po vojni, ko je doma mama ostala sama, je prišel domov in prevzel kmetijo. Zemlje ni dosti ostalo. Le kakšne tri živali še preživi. O, včasih so pa redili prašiče! Po tristo, tudi tristopetdeset kilogramov so imeli, da so jih ljudje kar gledat hodili. Znali so jih zrediti, to je res. Prave moraš za pleme izbrati, jih prav spitati. Ja, če nobena reč ni ratala pri hiši, prašiči so bili! Zdaj že več let ne redi prašičev. Tudi drugod ne. Namesto svinjakov so pri hišah garaže ... Enega težkega bika, ki bo kmalu naprodaj, kravo in malega bikca ima zdaj Janez v hlevu pa kakšnih trideset kokoši, da so jajca za doma pa kakšno za naprodaj. Za sproti fpre, kam naprej pa ne more priti, pravi. Kmečko pokojnino ima in kar zadovoljen je z njo. Skoraj sto dinarjev pride danes že na dan. Pa je bil zadovoljen tudi tedaj, ko je bilo le šeststo dinarjev na mesec. Tone Grašičev s Police je nekoč dejal, da je to prvi kmet, ki ga je slišal reči, da je zadovoljen s takšno pokojnino. »Kako bi ne bil,« pravi Janez, »kar premislite, koliko jajc je treba prodati ali pa mleka ali česa drugega, da nabereš skupaj toliko, kot ti da pokojnina. Pa za vse moraš trpeti.« Skromen je. Največje bogastvo v hiši je, kot kaže, velik goveji rog. Meter in pet centimetrov je dolg, če ga meriš po vseh ovinkih, in 95 centimetrov, če ga pomeriš naravnost. Tri litre vode gre vanj. Včasih je malo starine zbiral, pa ga je od nekod prinesel. Pa okvir za sliko, ki je iz samih luskin smrekovih storžev. Tako je narejen, da kakor ga pogledaš, so luskine v vrsto postavljene. To je redkost. Ali pa mala kapelica, sestavljena iz samih lesenih klinčkov. Neki arestant jo je delal. Iz številnih slik in podobic, brez reda razmetanih po stenah, starega kolesa in številnih steklenic na peči, na klopeh, pod pečjo, razne šare in že dolgo neporibanega poda v hiši hitro uganeš, da je samec. Tako je pač naneslo, da se ni oženil. Morda, če bi za tdko vedel, bi se že potrudil in si kakšno pravo našel. A kaj, ko danes ženskam ni za možilo, ko imajo pa vse pokojnine. Je pa težko biti sam, prizna. Pa prej še ne veš, ko pa pride bolezen in si sam, takrat je hudo. Vsa leta je imel po kakšnega fanta z juga na stanovanju, da so mu malo pomagali za stanovanje. Zdaj ima pri sebi mlado makedonsko družinico. Kar dobro so se vzeli skupaj. Onadva se na šihtu menjata, Janez pa tisti čas, ko sta oba zdoma, popazi na malo Biljano. Tudi pri delu mu pomagata in mu skuhata. Koje bil bolan, sta bila srčno dobra zanj. Vse sta storila, da je dobil zdravnika, da je lahko poležal in počil, da je spet prišel k močem. Takrat je fant vse delo opravil, pri živini, na polju, ponoči k njemu vstajal. Sploh bi si ne mogel več zamisliti kmetovanja brez njega. Saj še kosilnice ne more sam peljati čez cesto. Kar za sina ga kliče, on pa njega za ata. Morda ga bo nekoč še nasledil. Le kmetijo bi moral dobro voditi naprej. Res, prav nič bi ne imel proti, le da bi nekoč prišlo njegovo v dobre roke. Da le ni sam! D. Dolenc __J ?2 Šebat, kmet iz Smokuča, prejel priznanje za inovacijo revozno molzišče redkost, če ne kar posebnost je, da kmet prejme lanje za inovacijo. Na nedavnem kmetijsko-živilskem tu v Gronyi Radgoni ga je za svoje prevozno molzišče Janez Sebat, Stulc po domače, kmet iz Smokuča pri Lnjah. Zamisel je nastala iz potrebe, pravi, mnogim bi 'ozno molzišče prišlo prav. Molžo na čredinki je skrajšal olovico, znaten je prihranek goriva. Z denarjem mu je lagal sklad za pospeševanje kmetijstva jeseniške občine. ij in zvečer Štulc pripne e k traktorju in krene na dva kilometra oddaljeno čre-»v polje«, kakor pravi, kjer se njegova tridesetglava čreda, no molzišče zapelje na trav-prav zanimivo ga je opazovati lu. »Crna, Saga, Dinka, Špa-kliče svoje krave in same pri-molzišču, vtaknejo glavo vanj tako pripno. Mirno mulijo seno, je primešal krmila, medtem ko opraviti z molznimi stroji in m. Vpitjem in tepežem ne narediš ,« mi preprosto pravi, ko ga ijem, kako je krave navadil, da pridejo k molzišču, da takore-kdaj so na vrsti. »Delovne e jim moraš privzgojiti,« se ra-> smeje. ^obri uri pomolze vseh svojih ajst mlekaric in traktor s :nim molziščem ter seveda s _ kangiami mleka drdra nazaj ^orau. Prevozno molzišče, ki ga je sam al, je na nedavnem kmetijsko-em sejmu v Gornji Radgoni priznanje za inovacijo. Za k. nenavadno priznanje, bi dejali, nas še vedno prevladuje miselna se novosti in izboljšave pora-* v tovarnah, na kmetih pa ... sodobne kmetije so danes *"a opremljene z mehanizacijo in Se mora spoznati tudi na stroje, kaj popravi, da ve, kaj je 'Je kupiti. Tako nastajajo tudi *amisli, izboljšave, le da o njim manj vemo, jih premalo ^jamo. isel je nastala iz potrebe, o prevoznem molzišču začne ^dovati Janez Šebat. Čreda se ala, čredinka je oddaljena od ' Sato bi bilo zelo zamudno čredo ^an gnati domov. Že vrsto let ti a pašniku. V začetku si je kar z motorno kosilnico, £ s traktorjem, ki je poganjal ^ stroj. Toda delo je postaje bolj zamudno, saj je ča-vrsto vse več mlekaric. V Je bil moker, hiteti je moral, da ^jel mrak. Počasi se je rojevala J o molzišču, ki bi ga priključil tor ter bi hkrati lahko molzel ^v. Pa streho mora imeti, si je Cez zimo je zamisel vrgel na Skupaj s pospeševalcem Razin-ter z Dolencem in Resmanom e v Poljčah so jo v pogovoru Večjih odstopanj ni bilo. ^ Je začel svojo zamisel uresni-Veliko opravkov je imel, da je material, po črpalko je moral Jo, da je našel izdelovalce. Kooperaciji Radovljica, ki V okvir KŽK Kranj, niso imeli pravega posluha za njegovo prevozno molzišče. Čeprav je eden njihovih pomembnih kooperantov, saj je lani oddal .50 tisoč litrov mleka, letos pa računa, da ga bo 60 tisoč. Zato pa so se toliko bolj izkazali v jeseniški občini, saj mu je občinski sklad za pospeševanje kmetijstva namenil 100 tisoč dinarjev pomoči, s čimer je pokril polovico stroSkov izdelave mol-zišča. »Dolžan sem jim zahvalo,« pravi Janez Šebat, saj sicer svoje ideje ne bi mogel uresničiti. »Prav tako vsem, ki so rni pomagali pri izdelavi molzišča, saj niso bili predragi.« Nataša Torkarjeva, referentka za kmetijstvo pri jeseniški občinski skupščini, ga je spodbudila, da se je prijavil na inovacijski natečaj mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Na priznanje, ki ga je prejel, je seveda ponosen, pa naj to še bolj skriva za besede, da je najbolj vesel, ker naprava dobro dela, da odstopanj od zamisli ni bilo. Prevozno molzišče je zasnoval tako, da ga je moč priključiti tudi na agregat, da je nanj moč namestiti tudi hladilnico mleka, celo mlekovod. Začrtal je torej še izpopolnitve. Seveda moramo posebej povedati, kolikšno pridobitev Štulcu pomeni novo prevozno molzišče, ki ga uporablja že mesec in pol. Čas molže se je skrajšal za polovico, s čimer bo prihranil okoli dvesto delovnih ur. Ker molze zdaj po dve ki*avi naenkrat, po dve pa čakata v molzišču, je tudi prihranek pri pogonskem gorivu do-kajšen. Izračunal je, da bo porabil okoli 500 litrov nafte manj. Spremenil je lahko tudi način krmljenja med molžo, saj zdaj krmi s senom, ki mu dodaja močna krmila. Tako bo prihranil okoli 2 tisoč kilogramov krmil na leto, kar je pri zdajšnjem pomanjkanju krmil posebej pomemben prihranek. Več krmil, ki jih je tako težko dobiti, zdaj lahko daje teletom v hlevu. Prevozno molzišče je posebej primerno za kmetije, ki imajo oddaljene pašnike, ki svoje črede tudi zaradi urbanistične ureditve naselij ne morejo vsak dan gnati domov. Kot nalašč je tudi za pašne skupnosti. »Želel bi, da bi katera od naših tovarn začela izdelovati prevozna molzišča. Rade volje bom dal podatke,« pravi Janez Šebat. M. Volčjak petkov portret Darjan Petrič KRANJ - Vsaka pot do vrhunskega športnika je pogojena z vrsto odpovedovanj. Če se zapišeš vrhunskemu športu, postaneš njegov suženj. Taka pot ni lahka, saj se moraš "marsičemu odpovedati. Od mladosti ti ne ostane dosti tistih radosti, ki jih uživajo njihovi vrstniki. Eden od takih, ki nima brezskrbne mladosti, je plavalec kranjskega Triglava, osemnajstletni dijak četrtega letnika kranjske gimnazije Darjan Petrič. Štiriindvajseti avgust je tisti datum, ko je Darjan Petrič po naših zakonih postal polnoleten. Toda do polnoletnosti je dozorel že mnogo prej. Ko se pogovarjaš z njim, imaš občutek, da se pogovarjaš z zrelim človekom in ne osemnajstletnim dijakom. Pred desetimi leti se je Darjan Petrič zapisal plavalnemu športu. Nič čudnega, saj se je rodil v športni družini in njegov brat Borut je takrat v pionirski konkurenci že dosegal dobre rezultate. Darjan je šel po Borutovih stopinjah. Že na začetku svoje plavalne kariere, z osmimi leti, je obetal, da se bo z marljivim delom razvil v vrhunskega plavalca. Pred njim je bila res lepa bodočnost. A Darjan Petrič se je nič kolikokrat odločil, da bo zapustil plavalne vrste. Naveličal se je vsakodnevnih treningov in tekmovanj. Mislil si je pač, zakaj lahko drugi uživajo v igrah, jaz pa moram iz dneva v dan trenirati in tekmovati. A vedno se je po teh dilemah premislil in spet je šlo vse po starem. Treningi, treningi in tekmovanja. Vse to se mu je začelo obrestovati, saj je dosegal na državnih prvenstvih mesta, ki so ga navduševala. Pred tremi leti je začel resno z delom v vodi in gimnaziji. Treningi, ki jih je opravil že pred šolo, niso bila ovira, da ne bi bil dober dijak. Treninge bratov Petričev je prevzel oče Drago in šlo je tako, kot je treba. Fanta sta trenirala kot »nora« in uspehi z mednarodno veljavo niso izostali. Leta 1980 je Darjan Petrič že nastopil na olimpijskih igrah v Moskvi. Tam je dokazal, da je že dozorel v vrhunskega športnika. Pravi bum pa je naredil lani na evropskem prvenstvu v plavanju v Splitu. Na 400 m kravi je dosegel tretje mesto, na 1500 m kravi pit je bil peti. Ta dva uspeha sta mu še bolj utrdila mednarodno veljavo. Letošnjo zimo so ga povabili na odprto mednarodno prvenstvo v Ameriko. Tudi tu je dosegel take uspehe, ki so mu dali še večjega poleta. Še bolj se je zagrizel v delo, saj se je zavedal, da mora svoj mednarodni plavalni ugled braniti na svetovnem prvenstvu v Gua-yaquilu, glavnem mestu Ekvadorja. Darjan Petrič je na tem prvenstvu ponovno dokazal, da je zrel, vrhunski športnik. Z novim državnim rekordom je na 1500 m kravi dosegel tretje mesto in bronasto odličje je bilo njegovo, le za las pa ga je izgubil na 400 m kravi. Dosegel je četrti najboljši čas, na 200 m kravi je bil trinajsti. Oba Petriča že mislita na prihodnjo sezono. V Rimu bo evropsko prvenstvo v plavanju in tu bo treba braniti svoj ugled. Čez dve leti bodo v Los Angelesu letne olimpijske igre, za vse to se bo treba izredno pripraviti. Humer Skoraj tri ure sta potrebovala za tri razte-žaje, vse bolj je lilo. Ob 8.50 uri sta premagala 850 metrov visoko Ascen-brenerjevo smer. Pavel je bil prvi. Na grebenu je' zvijal mokro vrv, ko je prišlo do nesreče. »Desna noga me je hudo bolela, ko sem se zbudil med skalovjem. Nisem vedel, kje sem. Poskušal sem hoditi, a noge me niso držale. Padal sem in se pobiral. Stisnil sem zobe, zmasiral ranjeno nogo in se prisilil, da sem hodil,« pravi Pavel Ullrich, doma iz Berouna na Češkoslovaškem. Kranjskogorski reševalci so ga našli že pod Mojstrovko. Kljub slabemu vremenu je pilotu Marku Zavrlu uspelo, da je s primorske strani s helikopterjem priletel nad Mojstrovko, opazil skupino reševalcev in pristal. Ranjeni Čeh je prisedel. Hoteli so poleteti do bolnišnice, toda vreme se je ponovno poslabšalo, morali so pristati na Vršiču, kjer so za Pavla poskrbeli kranjskogorski reševalci. »Takoj, ko je Pavel omahnil, sem začutil elektrino skozi prste; pet metrov pod grebenom sem se oprijemal mokrih skal in z grozo gledal kroglasto strelo. Plapolajoče se je valila, žarela, za njo pa je ostajala zelenkasta sled. Takoj, ko je oplazila prijatelja, je potonila čez severno steno. Po svetlobnem šoku sem se splazil k Pavlu. Pri levem ušesu je strela vstopila, njegovo 187 centimetrov veliko telo pa je zapustila na peti desne noge. Zvlekel sem ga z grebena in ga začel oživljati. Dobre pol ure sem mu dajal umetno dihanje in masiral srce. Ne veste, kako sem bil srečen, ko sem zaslišal, da mu spet bije,« pripoveduje Stanislav, alpinistični instruktor iz Chomutova. Prav njegovi prisebnosti in takojšnji pomoči se Pavel lahko zahvali, da je preživel. Takoj, kot ga je Stanislav oživel, je stekel po grebenu Mojstrovke proti Slemenu na Vršič po pomoč. Petdeset minut po nesreči so zanjo že vedeli reševalci v Kranjski gori. Skupina devetih reševalcev je takoj odšla z vso opremo proti Mojstrovki, kjer naj bi bil ranjeni Čeh. Toda skupine se med seboj niso mogle sporazumevati (zaradi premajhnega števila sprejemno oddajnih postaj) in niso vedeli, kje bi iskali ranjenca. V zaveternem skalovju, tam kjer ga je pustil Stanislav, ga ni bilo. Klicali so ga in ga na srečo kmalu našli vsega omamljenega in tavajočega. Takrat Rešitelj — 25-letni Stanislav Zeman, alpinistični instruktor zaslišali motor helikopterja in se megle ne bi spustile in jih pa so že upali, da se megie ne di spus zagrnile v kotlini pod Mojstrovko. »Odločilna je bila takojšnja pomoč so-plezalca. Tudi pilot letalske enote milice z Brnika je tvegal in nas kljub slabemu vremenu našel. Ranjenega in do onemoglosti izčrpanega Pavla smo v Tičarjevem domu najprej okopali v topli vodi, zavili v odeje in mu postregli s čajem. Nato je prišel zdravnik dr. Janko Kokalj in ga po pregledu odpeljal v dolino. Nekaj dni je ostal v jeseniški bolnišnici na zdravljenju,« pravi načelnik GRS Kranjska gora, Marjan Lav-tižar. »Če tadva ne boste praznovala drugega rojstnega dneva, potem z njima nekaj ni v redu,« se je po reševanju pošalil eden od reševalcev. Besedilo in fotografije MIRKO KUNŠIČ Učenca Pavla Ullrichaje do Vršiča prepeljal pilot s helikopterjem gljivo je bilo. Ognjena, oranžno strela se je odbijala od gre-ravnika (2379 m) in v hipu pokosila PV ki je tamkaj ravno zvijal mokro Kv\)Moživlja srečanje s strelo 25-letni Zeman iz Češkoslovaške. V petek je odšel s prijateljem, 25-letnim k. V* Ullrich om, plezat Aschenbrenerjevo Neverni steni Travnika. Alpinista sta morala po devetih urah plezanja prebivakirati noč dobrih 150 metrov pod vrhom stene. Pavel je namreč sledil klinom v smeri, „ ti pa so ga zapeljali preveč v desno, pod previse, ki so zaustavile češkoslovaško navezo. Ze ponoči je začelo pršeti, vreme je postajalo vse slabše. Stanislav in Pavel sta le predremala noč in zjutraj ob 6. uri nadaljevala plezanje. »Nihče od znanstvenikov še ni uspel razložiti, kaj je kroglasta strela. Veliko je teorij, toda ta nenavaden in redek pojav še ni pojasnjen. Priče vedo povedati, da so kroglaste strele različnih velikosti, od debeline otroške pesti do ogromnih, kotalečih strel s premerom tudi do enega metra,« pravi dr. ing. Jože Pungerl iz elektroinštituta Milana Vidmarja iz Ljubljane. Do strele prihaja poenostavljeno rečeno, zaradi gibanja zračnih plasti. Najnovejše znanstvene teorije pravijo, da je strela posledica zemeljskega magnetizma. To je kratek stik med oblakom in zemljo. Hitrost strele, ki ima tok 200 000 amperov je 100 000 kilometrov na sekundo. Kanal strele se segreje na sedemkratno temperaturo površine sonca, to je 20-40 tisoč stopinj Celzija. GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 3. SEPTEMBRA It V nedeljo na Brdu sedem dirk KRANJ — V okviru druge jugoslovanske konjeniške prireditve, ki bo v nedeljo, 5. septembra, ob 14.30 na Brdu pri Kranju, bo na startu vse, kar premore na£a reja najboljšega. Nastopilo bo več kot šestdeset izbranih kasačev. Osrednja točka bogatega konjeniškega sporeda bo spominska dirka maršala Tita za najboljše jugoslovanske kasače (s časom 1:24,5 in boljšim. Uvodna dirka Grintovec bo za 3 do 12-letne kasače s čs«om 1:28,1 do 1:30,0. Med Štirinajstimi prijavljenimi ima najboljši ča* Fisko, ki ga vodi Hanžekovič. V dirki Storžič se bodo pomerili dvo-iotrnki na 1400 m dolgi progi. V drugi skupini dvoletnikov, obe skupini imata po deset konj, ima najboljši čas Lero II. Ti se bodo pomerili na dirki Kočna. Četrta in šesta bosta spominska dirka, v spomin na maršala Tita. Dirka Triglav za tri do dvanajstletne Nogomet V nedeljo prve točke KRANJ - Člansko moštvo kranjskega Triglava, ki nastopa v slovenski nogometni ligi, je po dveh kolih letošnjega prvenstva še vedno brez točk. V prvem kolu so doma izgubili s Koprom, v nedeljo so gostovali v Trbovljah. Nogometaši domaČega Rudarja so zmagali z minimalnim izidom. V nedeljo ob 16. uri se na stadionu Stanka Mlakarja v tretjem kolu obeta zanimivo prvenstveno srečanje. Za točke se bosta namreč pomerili moštvi Triglava in kamniškega Stola. Srečanje bo zanimivo, saj se od Kranjčanov pričakuje, da bodo osvojili prvi par prvenstvenih točk. -dh Karting Za državne naslove CELJE — Na kartodromu v Celju je domače AMD Slavko Šlander organiziralo dirko za državno prvenstvo. Najbolje uvrščeni tekmovalec z Gorenjske je kasače bo imela petnajst udeležencev s časom 1:24,6 do 1:28,0. Peterica izmed njih je že dosegla čas pod 1:26. To so konji Kripsa, Ferari, Parino, Parnas in Reni. Za konec tekmovanja se bodo v narodnih nošah pomerili še vozniki na kmečkih dvovpregah. Nastopilo bo enajst voz. Spored — pet kasaških dirk v šestih tekih z enainšestdesetimi najboljšimi kasači iz Jugoslavije in dirka kmečkih dvopreg. Tekma četve-rovpreg iz kobilarn Lipica, Džakovo, Karadjordjevo in madžarske kobilarne ter nastop madžarskih »čiko-šev«. Uvodni koncert bo izvedla godba iz Trbovelj. Posebnost prireditve, ki se prične ob 13.30, bodo za-bodo konjske stave. Po tekmovanju bo zabavna prireditev; za ples bosta igrala ansambel Čudežna polja in narodnozabavni ansambel. Prireditev se bo v vsakem vremenu pričela točno ob 14.30. -dh Tek po Udin borštu Kokrica — »Tek po gozdnih stezah je kakor tek po mehki preprogi. Športniki v teku pridobivamo na zmogljivosti, se poigravamo s hitrostjo in se urimo v obvladanju zaprek. Posebno lepo je zjutraj in ob sončnem zahodu, ko sončni žarki izzivalno prodirajo skozi mogočne kroš- nJe<<- Tako so zapisali Kokričani v vabilu na množično srečanje tekačev, ki bo jutri v gozdovih Udin boršta v spomin na tragični boj 2. bataljona Kokrškega odreda. Začetek teka bo ob 16. uri pred osnovno šolo, kjer bo tudi cilj. Za tek se bo mogoče prijaviti na dan tekmovanja od 14. ure dalje. Prvi trije v vsaki tekmovalni skupini prejmejo kolajne. Odbor borcev Kokrškega odreda pa bo absolutnemu zmagovalcu na 13 km dolgi progi podelil pokal. Razglasitev rezultatov bo takoj po končanem teku. Organizator bo poskrbel za okrepčilo. Udeležba je brazplaČna. 90 ccm dosegel bil ponovno Sandi Jakopič z Bleda, ki je v nacionalnem razredu ao drugo mesto. V razredu do 100 ccm je imel Kranjčan Dejan Majkič dobro uvrstitev že v žepu, toda v tretji vožnji je zapeljal s tekmo- valne steze in ni mogel več nadaljevati dirke. Zasedel je šestnajsto mesto. V razredu do 125 ccm je zasedel peto mesto Je- seničan Vlado Berce. Berce je dirkal tudi na mednarodni dirki. Med tekmovalci iz Avstrije, Italije, ZRN in Jugoslavije je v svoji kategoriji dosegel dobro peto mesto. Tekmovalci bodo razvrščeni v dvanajst tekmovalnih skupin. Na dva kilometra dolgi progi bodo tekli mlajši pionirji in pionirke do 11. leta (1971 in mlajši), na štiri kilometre starejši kategoriji pionirjev in pionirk od 12 do 15 let (1970-1976), na 7 kilometrov dolgi progi ženske od 16 do 25 let (1966-1957), ženske od 26 do 35 let (1956-1947), ženske nad 35 let (1946 in starejše) in moški nad 50 let (1931 in starejši). Na najdaljši, 13 kilometrov dolgi progi bodo tekli moški od 16 do 20 let (1966-1962), moški od 21 do 30 let (1961-1952), moški od 31 do 40 let (1951-1942) in moški od 41 do 50 let (1941-1932). B. Vrlinšek Komentiramo Treba bo delati naprej KRANJ - V nedeljo se je v Innsbrucku po štirih dneh končalo lotošnje evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju, skokih v vodo in umetnostnem plavaniu. Nad štiristo udeležencev iz šestindvajsetih evropskih držav je z mešanimi občutki zapuščalo prizorišče prvenstva. Eni z dobrimi občutki, drugi z drugačnimi. Veseli so bili tisti, ki so na-tem prvenstvu dosegli tisto kar so pričakovali. Evropska mladinska odhčja, zlato, srebro, bron. Zadovoljni so bili tudi tisti, ki niso osvajali najboljših mest, a vendarle so dosegli svoje najboljše rezultate. S solznimi očmi pa so se iz Innsbrucka poslavljali tisti, ki niso dosegli pričakovanega. Toda to je davek vsakega športnika. ... , . , ... Med štiristotimi udeleženci so bili tudi Jugoslovani. Tokrat je bila naša reprezentanca dokaj močna, saj se jih je na tem prvenstvu borilo štirinajst. Štirinajst plavalk in plavalcev, ki so branili ugled jugoslovanskega plavanja. To je bila hkrati doslej najmočnejša reprezentanca, ki je nastopala na evropskem prvenstvu. Večina naših reprezentantk in reprezentantov je na to prvenstvo, po besedah trenerjev, prišla dokaj dobro pripravljena. A nastopi so pokazali, da ni bilo vse tako kot je treba. Večina naših plavalk in plavalcev je svoje discipline odplavala slabše kot smo pričakovali. Bilo je nekaj narobe pri pripravah na to prvenstvo, ki naj bi bilo vrhunec fonne za naše. Toda svoj prvi vrh so vsi ti reprezentantje dosegli že julija, ko je bilo v Splitu državno mladinsko prvenstvo. To prvenstvo je pokazalo, da na evropskem prvenstvu ne bo šlo najbolje. Toda po tem prvenstvu je bilo še dovolj časa za temeljite priprave, saj je bilo evropsko prvenstvo konec avgusta. Slo je vse drugače kot je bilo načrtovano. Naši reprezentantje so nato odšli na balkansko prvenstvo v Romunijo. Na tej mladinski balkai adi se je pokazalo, da je bil to drugi vrhunec njihove forme. Vsi po vrsti so plavali svoje osebne rekorde, najboljše letošnje rezultate in osvajali mladinske balkanske naslove. Vsi so si namreč mislili l>olje vrabec v roki kot golob na strehi. Za mladinsko balkaniado je bilo nato na sporedu še člansko državno prvenstvo v Kranju. In vsi ti reprezentantje so plavali za svoje klube. Toda tokrat že slabše kot prej. Po tem prvenstvu je bil na vrsti skupni trening v Kranju. V tako kratkem času pa se ni dalo narediti več kot se je. In to je rezultat uspehov in neuspehov na evropskem mladinskem prvenstvu. Pri vsem tem kar so pokazali naši v Innsbrucku je jasno, da so to nadarjeni plavalci in plavalke, ki bodo lahko dosegali vrhunske rezultate. Samo z drugačnim odnosom do dela. Do dela, ki terja odpovedovanja. Taka ali taka. Tak uspeh, ki so ga dosegli naši v Innsbrucku je tudi odnos naše plavalne zveze do teh reprezentantov. Ze dve leti niso dobili opreme in jugoslovanska plavalna zveza se kaj mačehovsko obnaša do naših reprezentantov. V Innsbrjcku so uneli mladi jugoslovanski plavalci prvi stik z Evropo. To se jim je tudi poznalo, saj jih doslej nismo prijavljali za močne mednarodne mitinge. Vemo zakaj? Vsa vabila, ki jih naša zveza dobi od tujih plavalnih zvez namreč obleže v predalu zveze, ali pa romajo v koš. Na močnih mednarodnih mitingih bi se naši plavalci in plavalke lahko kalili za poznejše mednarodne nastope, evropska in svetovna prvenstva. Tu bi doživljali poraze, ki bi jih postavili na realna tla. Dokler bodo z lahkoto zmagovali doma, ne bo mednarodnih uspehov. Razmere se morajo čimprej spremeniti. Dokler bo tako, bomo še vedo capljali v srednjeevropskem razredu. I). Humer Lokostrelstvo Marko Podržaj ugnal vse VINTGAR - Idilični Vintgar je bil dva dni prizorišče kvalitetnega mednarodnega lokostrelskega tekmovanja v disciplini hunter field. Na devetdeset lokostrelcev iz Avstrije, Italije, dežele Bavarske in Jugoslavije tokrat ni imelo sreče z vremenom. Tekmovanje, ki je bilo zadnje, za Alpine Grand prix je bilo v soboto zaradi močnega deževja prekinjeno. Vreme se je v nedeljo izboljšalo, tako da je organizator ob odlični organizaciji LK Exoterm iz Kranja tekmovanje izpeljal do konca. Čeprav je prvi del sobotnega tekmovanja odpadel, lokostrelci so bili na progi, a vendar so bili v nedeljo doseženi odlični rezultati. Za presenečenje je poskrbel Član Exoterma Marko Podržaj. Uspelo mu je, da je v prostem slogu ugnal skoraj vso evropsko lokostrelsko elito. S tem je dokazal, da se razvija v lokostrelca mednarodne veljave. To tekmovanje je štelo tudi za državno prvenstvo. Na tem prvenstvu so se izkazali Kranjčani Janez Sorli in Peter Tomazin. Oba sta v svojih disciplinah zasedla drugo mesto. Pri tem je treba povedati, da je Janez Šorli izgubil državni naslov. V borbi za prvo mesto in državni naslov je zaradi ničle izgubil prvo mesto. Nastreljal je enako število krogov kot prvak Bezek iz Ljubljane. Vseeno lahko trdimo, da so člani lokostrelskega kluba Exoterm na tem turnirju dosegli izjemen uspeh. Za njim so namreč ostali lokostrelci, ki imajo boljše pogoje za trening kot Kranjčani in večjo tradicijo lokostrelstva. Izidi — člani — prosti slog — 1. M. Podržaj (Jugoslavija) 451, 2. Ortman (Bavarska) 449, 3. Reingruber (Avstrija) 448, 9. Oblak 433, 11. Postružnik (oba Jugoslavija) 432; instinktivno — 1. Onetto 396, 2. Armeni 364, 3. Munari (vsi Italija) 363, 7. Bezek 336, 8. Šorli (oba Jugoslavija) 336, coumpound — 1. Klemen (Muta) 440, 2. Tomazin (Exoterm) 428, 3. Stebe (Kamnik) 357, mladinci - prosti slog - 1. Di Buo (Italija) 430, 2. Stranig (Avstrija) 393, 3. Kremze 366, 6. Dolinšek 315, 9. Kramar (vsi Jugoslavija) 156. V tekmovanju za alpski pokal je v odsotnosti obolelega Marjana Podržaia, ki je vodil vse do Vintgarja, v seštevku vseh nastopov zmagal Bojan Postružnik, medtem ko je med moštvi bila najboljša Avstrija pred Jugoslavijo. D. Humer Druga republiška rokometna liga -zahod Kranj — V pretekli tekmovalni sezoni Že bilo v drugi moški republiški rokometni igi - zahod odigranih 132 tekem, od katerih se. jih je 6 končalo neodločeno, ostale pa so dale zmagovalca. Doseženih je bilo 6148 zadetkov, od tega 881 iz sedemmetrovk. Kot smo že pisali, je zmagala ekipa Izole, Preddvorčani so v 22 kolih osvojili peto mesto s 24 točkami, Zabničani pa so bili Šesti z 21 točkami. Najboljši strelec lige je bil Barič (Izola) z 205 zadetki, na odličnem četrtem mestu pa je bil Arnež (Preddvor) s 140 zadetki. Pri Preddvoru so bili zelo uspešni še Lombar s 104 zadetki, Vidmar s 74, Krivec s 53 itd. Pri Zabnici pa so naiveč zadetkov dosegli: Gašperlin 80, ZiherI 50, Orešnik 48, Tomažič 39, Tavčar 36, itd. Najboljša moška ekipa po realiziranih do-sojenih sedemmetrovkah je ekipa Preddvora z 80,22 odstotka, Žabničani so bili peti z 78,13 odstotka. V drugi ženski republiški rokometni ligi — zahod je bilo v pretekli sezoni odigranih 72 srečanj, od katerih so se tri končala neodločeno, ostala pa so dala zmagovalca. Velik uspeh je dosegla ekipa tržiškega Peka z osvojitvijo prvega mesta in uvrstitev v republiško rokometno ligo. V 72 srečanjih je bilo doseženih 2332 zadetkov, od tega 535 iz sedemmetrovk. Pomemben uspeh, šesto mesto, so osvojile mlade rokometašice Alplesa iz Železnikov. Obe ekipi sta vse prvenstvo igrali zelo disciplinirano, kar kaže zelo majhno število izključenih igralk. Uspešne pa so bile pri realiziranju sedemmetrovk. Rokometašice Alplesa sc bile četrte s 70,11 odstotka, Tržičanke pa s 66,66 odstotka šeste. Najboljša strelka prvenstva je bila Srečnikova s 110 zadetki, na devetem mestu z 51 zadetki pa je Baričeva (obe Peko), medtem ko sta za Alples dosegli največ zadetkov Demšarjeva in Kem-perletova, vsaka po 35. J. Kuhar Pokal Godešiča Tacnu GODEšlC - Nogometni klub Godešič je bil organizator tradicionalnega nogometnega turnirja za pokal Godešič. Na tem turnirju so nastopila moštva Reteč, Polet, Tabor 69 in Kondor. Pokal, ki so ga podelili že devetič, je tokrat osvojilo moštvo Tabor 69 iz Vižmarij. Tabor 69 je v finalni tekmi zanesljivo premagal domačine V borbi za tretje mesto je bil Polet boljši od Rete-čanov. DOMAČINI ZMAGOVALCI TURNIRJA V soboto in nedeljo je NK Polet iz Sv. Duha pripravil nogometni turnir, na ka-terem so nastopili nogometaši Rateč, Kondorja in dve domači moštvi. V borbi /.a prvo mesto so igralci Poleta I po streljanju enajstmetrovk premagali Polet II. medtem ko so nogometaši Kondorja v borbi za tretje mesto dobili z Retečami. .1. Starman Nešportna poteza zveze Kolesarstvo je v zadnjih letih postalo eden od najbolj ____ športov pri nas. Ne krepijo se le vrste vse boljših, tudi v mednarcdt konkurenci, vrhunskih tekmovalcev, ampak tudi rekreativcev. izrne: katerih pravzaprav prihajajo vrhunski tekmovalci, kar potrjuje šte\^ kolesarjev v prometu in na dobro obiskanih trimih ter maratoni Lahko bi rekli, da kolesarstvo postaja, če že ni, narodni šport. Kljub temu pa razmere v vrhunskem kolesarstvu še zdaleč nšr tako urejene kot v nekaterih drugih zvrsteh, nogometu, na priirs Medtem ko pri nogometu nikoli nimamo občutka, da bi denar uri kakršnokoli bolj ali manj pomembno mednarodno srečanje, je kazai da se jugoslovanska kolesarska reprezentanca ne bo mogla udelei^ svetovnega prvenstva v britanskem Goodvvoodu, kjer naj bi v sretf nastopila v ekipni vožnji na sto kilometrov in branila lansko deses mesto iz Prage. Zato, ker kolesarska zveza Jugoslavije res ni imela denarja » pot številčno skromne ekipe - za skupne priprave ga tako niiot nima - ali pa zato, ker ga ni hotela dati? Na to vprašanje zv«s kapetan Franc Hvasti, ki ima že preveč slabih izkušenj iz dela v zver. ni želel odgovoriti. r^^ JS Dejstvo je, da kolesarji v nedeljo ne bi odpotovali v Goodwooi ne bi predstavljali jugoslovanskih barv in ne bi vedeli, kje na lest«! svetovnega kolesarstva trenutno so, če bi upoštevali »ne« svoje zws A Slovenija, katere vodilna kolesarska kluba zadnji dve kc resnično delata z roko v roki, zato sta tudi krepko prekašala druge.-* na odklonitev ni mogla kar preprosto požvižgati. S težavo je nastrpj dovolj denarja za pot osemčlanske ekipe, v kateri je pet tekmoval«-Vinko Polončič in Jure Pavlič iz Roga ter Bojan Ropret, Janez Lam* in Vlado Marn iz Save. Predstavniki republike, ki je zbrala deat -morda pa tudi najmočnejši v domačem vrhunskem kolesarstvu . . Zveza v zvezi, ki je tako nastala, znova kaže na tradiciorab-neusklajenost najvišjih kolesarskih funkcionarjev, ki zasledujejo ? ozke klubske interese in so raje odklonili udeležbo na svetovne® prvenstvu, kot omogočili sodelovanje ekipi, ki bi bila v vsakem pri^e* pretežno slovenska. 2al s tem škodujejo predvsem ugledu ju*^ vanskega kolesarstva v svetu, njegovemu kvalitetnemu razvoju 3 jemljejo voljo fantom, ki bi merjenje moči v mednarodni konkurent zaslužili ter uspešno prestali. H. Jelovčan MARATON ISO IM 5. SEPT. 1982 J. ŠTUCIN Kaveljc- Korenina - RTV PREDDVOR O MENGEŠ kontrola" Kolesarji za kaveljca in korenino KRANJ - Športno društvo Jakob Štucin Hrastje - Prebačevo bo letos že drugič prireditelj kolesarskega maratona na 150 km dolgi progi. Ta maraton Šteje za lovoriko »Brazde vzdržljivosti Kavelc-Korenina«. §D Jakob Stucin kolesarski maraton prireja v sodelovanju z RT V Ljubljana. . . Maratona se lahko udeležijo vsi ko e-sarji, s tekmovalnimi ali navadnimi kolesi; vsi, ki so sposobni prikolesariti l.H) kilometrov, ženske 75 km, v določenem času. Za moške je ura od 7.30 do 15. ure, za ženske pa do 12. ure. Startni mesti sta dve. Ena je v Kamniku, druga v Hrastju. Pri tem vsak udeleženec starta od 7..JU do Rokomet Jutri derbi Duplje : Peko 8.30 in pri tem prejme kontrolni š» ček, v katerega se vpiše startni č* Erogi bosta dve kontroli, ki vntšeo artonček prikolesarjenih Idlornec?1 veda se vpiše tudi cilj. MoSki bode * prevozili dvakrat, ženske enkrat udeleženec, ki bo uspešno končaj tt*" bo dobil lepo medaljo, ki jc j, Tone Cižman iz Tacna. Naj^te«^ ekipa prejme tudi pokal. Startnina je minimalna, ioo Upajmo, da na celotni asfaltirani P* bo težav, saj je organizator postf* zadostno število redarjev in * visno službo. Kranj - Jutri in v nedeljo bodo širom po Sloveniji spet oživela rokometna igrišča. V boj za prvenstvene točke bodo v sezoni 1982/83 startali rokometaši in rokometašice v republiški rokometni ligi, v drugi moški republiški rokometni ligi -zahod in vzhod ter mladinci v skupinah jug in vzhod. V ostalih skupinah bodo pričeli s tekmovanjem prihodnjo soboto. Ze v prvem kolu bo v Dupljah gorenjski derbi med Dupljami in ekipo tržiškega Peka Tekma Duplje : Peko bo jutri ob 18. uri v Dupljah, sodila p« bosta Cepar in Kovšca. 2e prvo srečanje bo pokazalo, kako uspešne so bile priprave pred pričetkom tekmovalne sezone obeh ekip. V moški republiški rokometni ligi pa bo* <> rokometaši tržiškega Peka v prvem ko u jutri ob 18.30 gostovali pri mariborskem ALPINISTIČNE NOVICE Braniku. Omeniti tudi velja ^ * renjski sodniki v pretekli sejo? * pošteno delili pravico na rokomet^ mah, zato jim ie bilo zaupano*" dveh pomembnih prvenstvenih te£ prvem kolu sta sodniška pa.i mar-Rakovec, ki bosta so«iiU Usnjar : Sevnica in Porenta-K^ bosta sodila tekmo Rudar : Prule V drugi moški republiški rokom*' bosta v letošnjem tekmovanju s C*"1 ske sodelovali ekipi Preddvora in S** V prvem kolu, ki bo na ^p^. jutri ob 19. uri, bosta obe gornik gostovali. Preddvorčani bodo V pri lanskem vicešampionu iige -Črnomlja, medtem ko bonesreč enega soplesalca. osnov-gorske reAevalne službe itd. Praktični deJ predstavljajo treningi v plezainm vrtcih, skupne ture, organiziranje te čajev letne in zimske ple/alske ten-in sodelovanje najboljših te^aj n« republiških tečajih alpmi-......j tehnike, ki jih organizira komisija za alpinizem pri PZS. Alpinistično šolo redno »rganmr tudi AO Kranj. Letos so »e t lam odseka odločili za rcorgani/anjo al ) nistične ftole. Opaža se, da so tečaj- nik« nikov Htičru niki, (po opravljenem izpitu na k«*1, enoletne šole pripravniki alpintf1 po koncu šole naslednje leto na sf** no — v slovenskem merilu preveč prepuščeni sami sebi. n&nv* da bi se kontrolirano raavijah. ^ pretiranega in zlasti nepotrelv* rizika, ki se je zlasti pri mladih AO (mladih po »stažu), v iadniih * žal vse ju-evečkrat pokazal. Tt> ir Se mnogo tem, bolj ali manj pc>v< nih z alpinizmom, ki bi iih ki.*-predočiti tečajnikom, je vodilo odsek, da je poda lš al šolanje t ttff. na dve leti in s tem sledil iglmt : L,ubijana-Matica, ki ie tako že uvedla. Res ie sicer, da se s ■ zmanjša število tečajnikov, k: no končajo šolanje, absolutno >*" * veča kvalitetni nivo in s tem -varnost. To pa je tudi glavno alpinistične šole, ki jo bo v Krsrr^ naprej vodil Marko Česen. M. Dirlfo _________— PETEK, 3. SEPTEMBRA 1982 RADIO, KRIŽANKA 11. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 4. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pionirski tednik - Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.06 Žapojmo pesem • OPZ glasb, šole Franca Šturma - Ljubljana - 9.20 Komorni intermezzo - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Panorama lahke glasbe - 10.40 Po republikah m pokrajinah -11.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 11.40 Iz baieta »Sylvia« Lea Delibe-sa - 12.10 Godala v ritmu -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Glasbena panorama • 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični ma- Sazin - 18.00 Poje tenorist imeon Gugulovski - 18.30 Mladi mladim - Študentski komorni zbor, p. v. Marka Tirana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Lirični Utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek Jn prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in ^e kaj - 19.25 Stereorama -21.15 Pol ure za šanson -21.45 60 minut z ... - 22.45 brcalo dneva - 22.55 Glasba konec programa Nedelja, s.sept. program §.00 Jutranji program - glasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 ladijska igra za otroke - Aarne Myvarinene: Cibi piše pravljico - Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna - Janko Mlakar: »Poh-tiboli« - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža -15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Marjan Marine: Pretrgana nit, I. epizoda - Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Studio - Skupni program JRT - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Lahke note -21.45 Jazz - klub - Gost kluba: Vlasto Skale - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 6. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8 05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8 40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - Nastopajo združeni pihalni orkestri pod vodstvom dirigenta Malcolma POROČILI SO SE V 'mačkic MIRAN in SAVICA roj. Bratina, Zg. Duplje 16, Duplje; T . . . . „ BIZJAK MILAN in ANA roj. Osterc, Linhartov trg 14, Starman marijan in marija roj. starič, sP. Bes- "^VERTAČmK1 CFRANCE in IRENA roj. Stroj, Sinkov ^FILIPILIČ^ROŠ in TEREZIJA roj. Benedičič, Pre-^ŽEROVNIK^FERDINAND in IRENA roj. Smodila, R^BRATUŠAnjBORUT in ALENKA roj. Ječnik, Zlatnar-jeVRpPNIKKSINjišA in VANJA roj. Hudovernik, Grad-"^PETKOvfi MARKO in ERIKA roj. Mišič, Kidričeva 27,LIPAR MARJAN in ALENKA roj. Žagar, Ul. Juleta Gabrovška 3 a, Kranj; __TA . OI„*„„ rar ERJAVŠEK ZVONKO in IRENA roj. Blažun, Cer- kije 130* GREGORČIČ RUDOLF in MILOJKA roj. Kondič, G°ŠAŽVIČa[VANr?nJMOJCA roj. Konc, Visoko 89, Šen- ^ETEMAJ SKENDER in SONJA roj. Vehovec, Ul. 1. aVgPOLAjNAR;jANEZ in MARIJA, roj. Stanonik, Potočen, Preddvor; ____ . „ ■__, V o KREJIĆ ZDRAVKO in LJUBICA roj. Puzigača, Va- PODOBNIk"^ANJO in JOLANDA roj. Debelak, Ul. MošePijade 15, Kranj. VSZUPA^kiFILIP in JOŽICA roj. Benedičič, Dražgo-še 33 BENEDIČIČ BRANKO in SONJA roj. Podpe^an, Frankovo nas. 71, Šk. Loka; . c HUDOLIN DARKO in VANJA roj. Kreuzer, Stara ^RAVNHUr FRANC in MAJA roj. Mediževec, Križna gora 9, Škofja Loka; r, ji, i ah- JEZERŠEK VOJKO in MARIJA roj. Pozn.k 7m 148 VIZJAK FRANC in JANJA roj. Bertoncelj, Binkelj 23'KOGOVŠEK JURIJ in ZVONKA roj. Stanonik, Ho- WtR4DpN°Ae7saTV0k in FRANČIŠKA roj. Gortnar, Log 70, Železniki; ,, , m SMID IVO in ŠTEFKA roj. Mohonč, Dražgoše 30, Železniki; Na Jesenicah PETRIČ MITJA in ERIKA roj. Mertelj, Rateče 119; UKAJ PASHK in PAVLINA roj. Stare, Al. Travna 19, Jesenice* DAVI DO VIČ STEVO in DANICA roj. Golubovič, C. Viktorja Svetina 8 b, Jesenice V Tržiču V^ PANGEŠIČ DANIJEL in MARTA, Preddvor 52 Sargenta - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Zbori na koncertnih odrih - Naša pesem 82 -10. oddaja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka - poje kvartet Spev - 20.00 V delavnici Josepha Havdna - 21.05 Iz naše diskoteke - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - samo na UKV omrežju I. programa Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in družba«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Herbie Mann - New York jazz quartet - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 7. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate.. .? - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev t Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - Pavle Lužan: Trkanje na steno - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek navalu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva Na obisku v ..., koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Glasbeno skladišče - 21.30 Spekter - 22.15 Zvočni portreti - Sun-ra - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 8. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16 00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - Radijsko tekmovanje zborov - 19.25 Obvesti la in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra - Pojeta Anica Res-nik in Cirila Bukovnik - 20.00 Robert Heppener: Canti Carnascialeschi - 20.25 Sonata in Sonatina Sergeja Pro-kofjeva - 21.05 Georg Fried-rich Haendel: Odlomki iz opere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih Cevcev zabavne glasbe - 23.05 irični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Martial šolal big band - Plesni orkester radia Zagreb - Ted Curson -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 9. SEPT. Prvi program 4.30 - Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -Letni koncert DPZ »Heribert Svetel« iz Maribora - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Alpski kvintet in pevcema Ivanko Kraševec in Jankom Ropretom - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir v G-duru, K 283 v izvedbi pianistke Dubravke Tomšič -Srebotnjakove - 19.25 Obve- " stila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Literarna gibanja XX. stoletja - Italijanski futurizem - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi ročk 82 -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 10. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate . . . Pariško verzijo Wagnerjeve opere »Tann-hauser«? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe v ritmu polke in valčka - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam. .. - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov ' glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi ročk 82 -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa poželenje, sla, pohotnosl Avstrij. tiskovna agencija Prostor v gledališču Madi. boksar, večkratni olimpijski zmagovalec Rečno kamenje IL mesto r pokrajini Teramo Meanar. klub književnikov Presek, prerez R.M. Angl. častni naslov, nižji od barona Veliko finsko jezero Lastnik kapitala Plemensko govedo Pritok Všsle na Poljskem Prevoznik, odpremnik Nekdanji indijski drobiž Dlaka pri klasu, osina Črnomorsko letovišče Publicistka Šukljetova Skeleče kožno vnetje Drugo ime Svic smučarski skakalec Vase zaprta družbena plast Izdelovalec velikih slaičic It avantg. komponist (t-ulgi) Posnemanje živalskih glasov Air. reka, pritok Rudollovega jezera dtok v Irskem morju Nikd. def glavar r avstrij Koroikem Hans) Preprostost nekom pllci-ranost Alžirsko pristanišče Rešitve pošljite do 8. septembra, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 27. avgusta: evtanazija, elektrikar, rama, ubodi, Odense, oro, Sirta, Aton, ami, Marr, ain, Antili, RR, srkanje, in tka, IP,Nara, Adige, ezoterik, R, nos. denar, ritina, EM.Anamiti, rak, Ivan, Ela.Tara. Prejeli smo 136 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Metka Piber. Bled. Alpska 1, 2. nagrado (120 din) prejme Darja Rauter. Gotska 4, Ljubljana, 3 nagrado (100 din) prejme AdaPeklenk, Kranj, Stara cesta 6. Nagrade bomo poslali po poŠti. Namensko varčevanje v konvertibilnih devizah Ljubljanska banka uvaja nov način namenskega varčevanja za pridobitev kreditov: za pospeševanje gospodarske dejavnosti in opravljanja svobodnih poklicev, za pospeševanje kmetijske dejavnosti in ribištva, za reševanje stanovanjskih vprašanj občanov. Občan dobi posojilo, če predhodno namensko varčuje v konvertibilnih devizah in po končani varčevalni dobi proda banki privarčevane devize. Varčevati je možno z enkratnim ali rednimi mesečnimi pologi. Doba predhodnega namenskega varčevanja je najmanj dve leti. Banka obrestuje privarčevana sredstva po 7,5% letni obrestni meri v isti valuti kot je vloga. Pripisane obresti lahko občan dviga po dogovoru z banko. Občan, ki predhodno dolgoročno namensko varčuje v konvertibilnih devizah in nepreklicno veže dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz, dobi posojilo po naslednji lestvici: Varčevalna doba — leta Višina posojila, izražena z odstotkom od vezanega zneska dinarske protivrednosti odkupljenih konvertibilnih deviz (brez obresti) mesečni pologi enkraten polog 2 250 300 3 300 350 4 350 400 5 400 450 6 500 550 7 550 600 8 600 650 9 650 700 10 in več 700 750 Doba vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz je lahko največ 16 let in je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je največ 15 let. Obrestna mera za posojilo je 8% letno, vezanih dinarskih sredstev banka ne obrestuje. Občan lahko odpove pogodbo (pisno) o predhodnem dolgoročnem namenskem varčevanju v konvertibilnih devizah, vendar samo pred prodajo deviz Banka bo v tem primeru obračunala na privarčevani znesek obresti od dneva odpovedi in ga prenesla na devizni račun varčevalca Po končani pogodbeno določeni varčevalni dobi in vložitvi zahtevka za posojilo, odkupi banka privarčevane konvertibilne devize po nakupnem tečaju, ki velja na dan odkupa. Podrobne informacije dobite pri vseh enotah Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske d LAS 12. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 3. SEI TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 4. 9. 15.35 Poročila - 15.40 Naš kraj: Muta - 35.55 Nogomet Željezničar : Sloboda, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 17.45 Drugačna, poljski mladinski film - 19.05 Zlata ptica: Ded in drevo Kam -19.10 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Gable in Lom bard, ameriški film -21.55 Zrcalo tedna - 22.10 človekova glasba: Na razpotju - 23.05 Poročila V valu nostalgije, kije zajel sedemdeseta leta, se je tudi Holhivood spomnil svojih, slavnih dni in jih spet obudil na filmskem platnu. Carole Lombard in Clark Gable sta bila velika filmska idola tridesetih let in o njuni ljubezenski romanci se je tiste čase veliko pisalo. Zanimivo je, da je ta par skupaj posnel sam o en film, in to v zgodnjih časih njune kariere. Štiri leta kasneje sta se Gable in Lombardova spet srečala. Tokrat sta se zaljubila drug v drugega, Zgodbo njune ljubezni, danes ene velikih hollywoodskih legend, so z Jill Clayburgh in Jamesom Brolinom ovekovečili ha filmskem platnu. Oddajniki II. TV mreže: 16.45 Predstava s festivala Otroka Šibenik'82 - 17.45 Ka-pelski kresovi, TV nadaljevanka - 19.00 Praznični dnevi slovenske folklore - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert zabavne glasbe - 20.35 Poezija - 21.10 Poročila - 21.15 Feljton - 21.55 Športna sobota - 22.15 Svet okoli nas (do 23.15) TV Zagreb I. program: 15.40 Poročila - 15.45 TV koledar - 15.55 Nogomet le-ljezničar : Sloboda, prenos -17.45 Mladinski ekran - 18.15 Mali koncert - 18.30 Srčno vaši, dokumentarna oddaja -19 30 TV dnevnik - 20.00 Smrt v živo, francoski film -22.10 TV dnevnik - 22.25 Za konec tedna - 23.25 Poročila NEDELJA, 5. 9. 9.35 Poročila - 9.40 2iv žav, otroška matineja - 10.30 B. Ćopić-A. Diklič: Osma ofenziva, nadaljevanka TV Bgd in TV Sa - 11.25 TV kažipot - 11.45 Domači ansambli: Savski val - 12.15 Kmetijska oddaja - J3.15 Poročila (do 13.20) - 15.30 Poročila - 15.35 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 16.20 Koprivna med nebom in zemljo, dokumentarna oddaja - 17.00 Športna poročila - 17.15 Pasatni vetrovi, ameriški film - 18.45 Opera narave - Indija: Pot k morju, 2. del; dok. serija -19.10 Risanka - 19.23 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 V. Lju-bič: Kljubovalna delta, nadaljevanka TV Sarajevo -20.55 Športni pregled - 21.25 Človek brez meja - trilogija o Bombayu: Jutro, dok. serija - 21.55 Poročila Ameriški film Pasatni vetrovi pripoveduje o dogodivščinah mladega dekleta, ki v prepričanju, da je zagrešila umor, zbeži na Daljni vzhod. Nek detektiv dobi nalogo, da dekle najde in jo pripelje nazaj. Seveda naloga ni lahka in stvar se večkrat hudo zaplete. Oddajniki II. TV mreže: 16.20 Test - 16.35 Narodna glasba - 17.05 Tito in mornarji, dokumentarni film - 17.15 Doba swinga, ameriški film - 18.55 Kremenčkovi, risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Čas jazza - 20.45 Poročila - 20.55 Alpska saga, avstrijska nadaljevanka TV Zagreb - I. program: 12.00 TV dnevnik - 12.15 Kmetijska oddaja (do 13.15) - 14.15 Očka, miš in sin -japonski risani film - 15.55 Atol Aldabra, dokumentarna oddaja - 16.35 Narodna glasba - 17.05 Tito in mornarji -17.15 Doba svvinga, ameriški film - 18.55 Kremenčkovi -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kljubovalna delta, TV nadaljevanka - 20.55 Športni pregled - 21.25 Dubrovniška karavana - 21.55 TV dnevnik PONEDELJEK, 6. 8. 16.55 Poročila - 17.00 Dediščina za prihodnost: Uničevanje in obnavljanje - 18.00 Makedonski muzeji: Muzej mesta Skopja - 18.30 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi -19.15 Risanka - 19.24 TV in Radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Lado Troha: Nasvidenje čez pet let, TV drama - 20.55 Kulturne diagonale - 21.40 V znamenju Oddajniki II. T V mreže: 17.25 Test - 17.40 T V dnevnik v madžarščini - 18.00 T V dnevnik - 18.15 Pet petlinč-kov, otroška oddaja - 18.30 Pravljica - 18.45 Pedenj-ped (samo za Ljubljano II) -19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik 20.00 Po poteh spoznanj - 20.55 Poročila -21.05 Večer z Ditko Haberl, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 21.50) TV Zagreb — I. program: 17.20 Video strani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Konjeniški šport - 18.15 Pet petelinčkov - 18.30 Pravljica - 18.45 Zdravo mladi -19.30 TV dnevnik - 20.00 Nocoj igramo Moliera, TV drama - 21.10 Izbrani trenutek - 21.15 Meridi Ani, zunanjepolitična oddaja - 22.00 En avtor en film - 22.15 TV dnevnik TOREK, 7. 9. 17.10 Poročila - 17.15 Mali pingvin, danska otroška serija - 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Kolo, Lado, Tanec in France Ma-rolt, oddaja T V Beograd -18.00 Pisani svet: Tralala predstava - 18.30 Obzornik -18.45 Obramba in samozaščita - 19.15 Risanka - 19.24 ZV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Aktualno: Poti in stranpoti usmerjenega izobraževanja - 21.20 R. Rolland: Jean Christophe, nadaljevanje in konec - 22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 14.50 Test - 15.05 Atene: EP v atletiki, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ansambel Beriozka - 20.45 Spomeniki revolucije: Vstaja v Sumadiji - 21.35 Poročila - 21.40 Doku- mentarni filmi neuvrščenih: Malezija TV Zagreb — I. program: 17.50 Video strani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.45 Glasbeni amaterji -19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.50 Gospod Deeds gre v mesto, ameriški film - 22.50 TV dnevnik SREDA, 8. 9. 17.40 Poročila - 17.45 Ciciban, dober dan: Klovn piše cicibanom - 18.00 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.45 Delovanje glasbene mladine Slovenije - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Reportaža o mestu Čačak -20.05 Italija: Igre brez meja, finale - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.35 Jazz na ekranu: Sekstet Marković-Gut - 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 14.30 Test - 14.45 Atene: EP v atletiki - prenos - 19.10 Premor - 19.30 TV dnevnik -20.00 B. Brecht: Arturo U I, posnetek predstave Berlinskega gledališča na Bitef 82 -22.35 Poročila (do 22.40) TV Zagreb — I. program: 17.50 Video strani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Padla z neba, otroška serija - 18.46 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Reportaža o mestu Čačak -20.05 Italija: Igre brez meja -21.35 Galeb, dokumentarni film - 21.55 TV dnevnik ČETRTEK, 9. 9. 17.10 Poročila - 17.15 Zbis -S. Makarovič: Vrček se razbije - 17.30 Zapisi za mlade: Peter Lipar - 18.00 Mozaik kratkega filma: Zdravilo je, Učiteljica, jugoslovanska filma - 18.30 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade: Kako postati kmet - 19.15 Risanka 19.24 T V in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Split: Slavnostna akademija ob 40-letnici jugoslovanske vojne mornarice - prenos -21.15 Film tedna: Tivabu biru, senegalski film - 22.20 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 14.40 Test - 14.55 Atene: EP v atletiki - prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teleskopija: Profesor Jovan Djordjevič -21.00 Po izbira (do 22.30) TV Zagreb — I. program: 17.50 Video strani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Jole jole, otroška oddaja - 18.45 Humor Vojvodine -19.30 TV dnevnik - 20.00 Split: Slavnostna akademija ob 40-letnici jugoslovanske vojne mornarice - prenos -21.20 Vrtnice z juga, balet -22.05 TV dnevnik PETEK, 10. 9. 13355 Poročila - 14.00 Atene: EP v atletiki - prenos - 18.10 Domači ansambli: Ansambel Janeza Kalška s solisti -18.30 Obzornik - 18.45 Otrok in promet, izobraževalna od- daja - 19.05 Ekonomska terminologija - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Fantje s Hill streeta, ameriška nadaljevanka 20.45 Propagandna oddaja -20.50 Ne prezrite - 21.05 Španske operne zvezde: Montserrat Caballe - 22.05 Spremljajmo - sodelujmo -22.15 Nočni kino: Veronika, francoski film - 23.35 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 17 25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik • 18.15 Otroška oddaja - 18.30 Reportaža o proslavi 40-letnice iugoslo- TV Zagreb -1. 17.50 Video su_ Poročila - 18.05 TVI 18.15 Otroška Reportaža o niče jugoslc mornarice - 19.30 7 nik - 20.00 Fancie • streeta - 21.00 narji, glasbena Dnevu vojne 21,45 TV dm Gost urednik-govič - 23.30 Pt>r Sporočamo žalostno vest, da je v 88. letu starosti pi naša draga mama, sestra, stara mama in babica MARIJA KOŠIR roj. Ribnikar, p. d. Vidmarjev a mama iz Gorič Pogreb naše drage pokojnice bo v petek, 3. septembra 1982 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Goriče. Žalujoči: hčerka Tončka, sinovi Janko, Rajko, Martin. Vini i Peter z družinami in brat Matevž ter ostalo sorodstvo Goriče, dne 3. septembra 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil JANEZ VALJAVEC šofer Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v petek, 3. septembra 1982 ob 15.30 izpred hiše žalosti na Brezjah Pri Tržiču na pokopališče v Kovor. Dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv »Živila-Central«, TOZD »Vino« Kranj NOVO V KINU Prostitutka Glorija reši pred maščevanjem mafije sedemletnega Phila, sosedovega sina, katerega družina je zaradi grehov očeta, kije vodil računovodstvo neke mafijske »družine«, v celoti likvidirana. Film je poln akcije, napetih in pretresljivih prizorov, posebno pa v njem blesti gla vna igralka Gena Roudands. Po velikem uspehu, ki ga je doživel prvi del fima Kletka za norce, je Eduard Molinaro posnel še nadaljevanje Topla bratca. Simpatični igralski par Ugo Tognazzi-Michel Serrault, lastnika znanega nočnega kabareja, se znajdeta v novih pustoloi>ščinah. Sta slučajni priči nekega umora in zato postaneta trn vpeti okorelim kriminalcem. V ameriški tragikomediji Prepovedana ljubimca sta nastopila Ellen Burstyn(za to vlogo je dobila oskarja) in Alan A Ida. Igrata vroča ljubimca, kiju »motita« srečna zakona in šestero ljubkih otrok. Zato izbereta edino mogočo pot: enkrat v letu se sestajata na istem mestu .. . Kovinotehna Blagovnica Fužinar Jesenice etažni štedilniki za centralno ogrevanje RovjnQtehn SV KINO KRANJ CENTER 3. septembra amer barv. komedija JERRV IŠČE DELO ob 16. in 18. uri. domači barvru film KIKLOP (Zlata Arena za stransko žensko vlogo) ob 20. uri 4. septembra amer. ban', komedija JERRY IŠČE DELO ob 16. in 18. uri. domači barv. film SMRT GOSPODA GA LUŽE (Zlata Arena za kostumografijo) ob 20. uri. premiera amer. barv. komed. PREPOVEDANA LJUBIMCA ob 22. uri 5. septembra amer. /wst. film TARZAN V NEW YORKU ob 10. uri, amer. barv. komedija JERRY IŠČE DELO ob 15. in 17. uri. domači ban>. film ŽIVETI KOT VES NOR MALNI SVET (Zlata Arena za režijo) vb 19. uri, premiera amer ban', akcij, drame GLORIJA ob 21. uri 6. in 7. septembra franc. ital. ban\ komedija TOPLA BRATCA ob 16. in 18. uri, domači barv. film DIREKTNI PRENOS (Zlata vrata Pule za producenta) ob 20. uri — 6 sep tembra; 7. septembra tudi ob 20. uri TOPLA BRATCA 8. in 9. septembra amer. barv. komedija PREPOVEDANA LJUBIMCA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORZIC ■?. septembra amer. ban . fant. film VOJNA ZVEZD oh 16.. 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv srhljivka DOM! NIKA - DUH, KI UBIJA ob 16 , 18. in 20. uri 5. septembra hongk. ban-. film VELI CASTWI ob 14. uri, amer ban . krim. film CHA R L YJE V O MAŠČEVANJE ob 16. in 18. uri, premiera hongk. ban-, filma ME C ob 20. uri 6. septembra amer. barv thriller komedija MISTER MILJ ARI) ER ob 16., 18. in 20. u n 7. septembra danska komedija SPET SVA TU ob 16., 18. in 20. uri 8. in 9. septembra hongk ban . film MEC ob 16., 18. in 20. uri KINO TRŽlC 4. septembra amer. ban . fant. film VOJNA ZVEZD ob 16. uri. amer ban . film SNEŽNI PLAZ ob 18. in 20. uri, premiera hongk barv filma ME C ob 22. uri 5. septembra amer ban komedija Ml STER MILJA RDER ob 15. uri. ital. barv. erot. komedija DEKLE ZA POČITNICE ob 17. in 19. uri, premiera franc. ban-. komedije TOPLA BRATCA ob21. uri 6. septembni amer. barv srhljivka DOM1 NIKA - DUH. KI UBIJA ob IS. m 20. t", 7. septembra amer barv komediju -JERRV IŠČE DELO ob 18. in 20. uri 8. septembra amer. ban krmi film CHARLYJEVO MAŠČEVANJE ob 18. m 20. uri 9. sep, U ob GENERALOV ob 20. uri septembra danska komedija SPET SVA TU ob 18. uri, amer bari vojni film NOC KAMNIK DOM 4 septembra amer bon pust film CHA R LIJEVO MAŠČEVANJE ob 16 uri, nem ban', erot. film RESNIČNE ZGODBE IV. del ob 18. in 20. uri, premiera amer barv. akcij, drame GLORIJA ob 22. uri 5. septembra amer. ban-. fant film VOJNA ZVEZD ob 15. un, nem. ban-. film RESNIC NE ZGODBE IV. del, premiera amer. ban' film PREPOVEDANA UUBIMCA ob 21. uri 6. septembra hongk. ban . film VELIČASTNI ob 18. in 20. uri 7. septembra amer. ban komedija Ml STER MILJ A RDER ob 18. uri. premiera ital. ban: komedije LEPOTEC PASQl ALI NO ob 20. uri 8. septembra danska komedija SPE I S V A TU ob 18. uri. amer. ban', vojni film NO( GENERALOV ob 20 uri 9. septembra amer. ban srhljivka DOM/ SIKA - DUH. KI UBIJA ob 18. m 20. u n DUPLICA - 4. septembra franc. ban-, komedija TOPLA BRATCA ob20 uri 5 septembra ital. ban-, pust. film SAtAKl RALLY ob 15. uri, amer ban-, komedija PREPOVEDANA LJUBICA ob 17 m 19. un 8. septembra amer. ban akcij drama GLORIJA ob20. uri .9. septembra amer. ban film ZVEZD ob 20. uri KOMENDA barv akcij drama .?. septembra amer. GLORIJA ob 20. un 4 septembra jap barv film K A Mlt^A/.r. NA KOLESIH ob 20. uri ČBdNJICA .7. septembra amer ban komedija PREPOVEDANA LJUBIMCA ob 20 .10 RADOVLJICA .7 septembra amer ban film STALNO DEKLE ob 20. uri „inl, . 4 septembra amer ban film ' "') 18. uri, Šved. ban film MORAM VPRAŠATI MAMO ob 20. un , lM~OAh. 5. septembra Med. ban film MORAM VPRAŠATI MAMO ob 18 uri. ital. ban komedija PAMANGO - SADEŽ Lil BEZ NI ob 20. uri . 6. septembra amer. ban . film SIAt.M' DEKLE ob 20. un v**,Anir h 7. septembra amer barv. film AA^ADl on 20. uri . (f 8. septembra ked ban film MORAM VPRAŠA T! MAMO ob 20 un 9. septembni amer ban film Ml '*' RIZIK ob 20. uri BLED .7. septembra nem barv. film NEl.OCLU \ 7 OS K A R < >b 20. uri „i-ci-t/ 4. septembra slov barv film DESt.1' BRA T ob 18. uri, amer bon film A A l •' ■'» MATURANTSKA NOC ob 2i> tiri .r>. septembra nem. ban film AE I. (H VI OSKAR ob 18. un. amer barv. film KRVAVA MATURANTSKA NO< ">' 20. uri ...U1U H septembra ital han en>t film PA M A .» GO SADEŽ L H BEZ SI ob JO un 7 septembra amer ban film S7.1/ AO DF.KLE ob 20. uri ,.»..„» r h 8. septembra amer ban film \A.\AIH "» 20 uri 9. septembra ši ed. ban- .- > VPRAŠA TI MAMO ob 20. Ln BOHINJ - BOH. BlSTRlc \ 4. septembra nem. ban- .v^ VI OSKAR ob 20. uri ' / Tn 5. septembra slov. ban BRAT ob 18. in 20. uri 9. septembra amer. ba DEKLE ob 20. uri /rim ŠKOFJA LOKA SORa .7. septembra amer W ■ „ A VA NTURE ob 18. in 20. un 4. in 5. septembra amenikc- ^ AMITYVILLE - HIŠA GROZF' 20. uri 7. in 8. septembra jugusi rf™ MINJAŠ DOLLY BELL o b is; 9. septembra amer. ha rt Ji/Jll drame >: septe 20. uri , — in jfi s" I hart - film r, S ŽELEZNIKI OBZORJE 3. septembra amer. grx>zlj.,k„ LE-HIŠA GROZE ob >0. un. 4 septembra jugosl. io/„, NA PR E,) ob 20. uri ' 5. septembra amer. . , A V A NTURE ob 18. in 20. un 8. septembra hongk bart ZMA J IN SREBRNA PVŠCrCA v POLJANE ;i. septembra jugosl. vq/nt NAPREJ ob 20. uri 5. septembra hongk. ban aim ZMAJ IN SREBRNA PUSClCA s 1 7. septembra amer. ban-. /Hm 20. uri JESENICE RADIO .7. septembra k ed. ban ft!m VPRAŠATI MAMO ob 17. in /9 un 4 m 5. septembra amer. ban ti * VOJNE ob 17. in 19. uri 6. in 7. septembra nem ban SPIM S SVOJIM MORILCEM ^ 19. uri 8. septembra angl. ban-. fiim 4 : ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 2 septembra amer. ban. k KIT l BIJ A LEC ob 18. ,n 2<) un ,7 septembra amer. ban film JENI BIK ob 18 in 20. uri i tn 5. septembra nem. ban n.V " SVOJIM MORILCEM oh 18 m i 6. in 7. septembra amer. ban VOJNE ob 18. in 20. uri » septembni angl. ban . fii„t ub 18. in 20. uri DOVJE j septembra ital. ban . . 19.W , . ■ 5 septembra anul ban-. /V/** .'V* r \ŠČEVAI.CA obl9.tO M i t m KRANJSKA GORA I si/itenihm angl ban fif» MAŠČEVALCA «bm un u septembni nem. ban ftv v J SVaJlM MORILCEM<>b?u s.n K. 3. SEPTEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN O S prodajo deviz banki do zanimivih posojil in vrste novih ugodnosti Občan, ki na svojem deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga s prihranki v konvertibilni tuji valuti, si s prodajo teh deviz banki zagotovi: dinarsko posojilo v gotovina kredit za začetek, obnovo in razvoj kmetijske ali ribiške dejavnosti, posojilo za popravilo avtomobila in kmetijskih strojev, kredit za nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, posojilo za nakup ali gradnjo garaže. oprostitev plačila temeljnega prometnega davka pri nakupu vrste izdelkov in dobrin trajnejše vrednosti. niz namenskih posojil po novih pravilnikih in vrsto drugih posebnih ugodnosti. Podrobne informacije pri enotah naših temeljnih bank in po telefonu 061 /216422. vsak delavnik razen sobote od 9. do 11. ure. stanovanjsko posojilo, med drugim tudi za nakup starega stanovanja ali stanovanjske hiše. posojilo za razširitev in posodobitev zasebne gospodarske dejavnosti. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo dela in naloge SVETOVANJE ZAPOSLITVE 7&ht6V6* — Strokovna izobrazba višje stopnje, družboslovne stroke, organizacijsko kadrovske, socialne ali temu ustrezne smeri, - 1 leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Delo se opravlja na izpo- K andid^fi ^iaj° pošl j e j o pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: . , . 8trokom služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske - Kranj, cesta JLA 12. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ objavlja prosta dela in naloge , ctrokoVNEGA DELAVCA ^organizacijo in vodenje „obraievalnih oblik » podroija družbenega ,zo- braževanja 2.. KNJIGOVEZA Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1 - visoka al, višja izobrazba družboslovne smeri (pravo, ekonom.ja, soc,olog.ja. pol.tolog,- ' _ fflS samoupravljanja in družbenopolitičnega dela, pod 2 - kvalificiran knjigovez ali priučen knjigovez z večletno prakso Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom s .1 mesečnim poskusmm Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagarja 1. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA ODDA V NAJEM gospodarski objekt v Dobju pri Poljanah nad Šk. Loko, v izmeri približno 600 k v. metrov, primeren za skladišče. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v tajništvu KZ Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21. KOVINOSTRUGARSTVO Sinko Valentin Škofja Loka Cesta talcev 17 takoj zaposli: VK ali KV KOVINOSTRUGARJA in PRIUČENEGA KLJUČAVNIČARJA Osebni dohodek po dogovoru. Stanovanja ni. Poskusno delo 1 mesec. Prošnje — ponudbe pošljite na zgornji naslov. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 3. 9. do 10.9.82 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 SOKLIČ DRAGO, dipl. vet., Strahinj 116, tel. 47-192 za občino Škofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet, Škofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 Za občini Radovljica in Je-se niče PAVLIČ FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. S Savske elektrarne Ljubljana TOZD ELEKTRARNA MOSTE Delavski svet ponovno objavlja prosta dela in naloge: OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA III Pogoji: — KV delavec kovinarske smeri brez delovnih izkušenj, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, — 3 mesečno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj. Delo se združuje za nedoločan čas s ponim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago. Pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana. TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica — delavski svet. Kandidat bo izbran v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. Industrijski kombinat m KRANJ TOZD Trgovska mreža v sestavi Industrijskega kombinata Planika razpisuje prosta dela in naloge VODENJE TOZD TRGOVSKA MREŽA Poleg pogojev, določenih v členu 511. ZZD mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah v proizvodnji obutve, komerciali, finančno-računovodski službi, splošni službi ali organizacijski službi, — znanje enega svetovnega jezika, — moralno politična neoporečnost ter pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v roku 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 3. SEPTEMBRA Ze eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan in noč, povsod si z nami ti navzoč V SPOMIN V soboto, 4. septembra 1982 mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš najdražji mož, očka in stari ata FRANC JORDAN st. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob in prinašate cvetje, iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Marija, hčerka Mari in sin Franci z družinama Podbrezje, 4. septembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JANKOTA GODNIČA upokojenca se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom Žibertovim, Ribnikar-jevim, Potočnikovim in Jelovčanovim za nesebično pomoč; sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in tolažilne besede, govorniku Jožetu Kašparju, pevcem iz Naklega, godbi ter kolektivom Jelovice, Merkurja in Iskre. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Francka, hčerka Majda z družino in Cvetka z družino Pivka, Polica, Naklo, 25. avgusta 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata strica, svaka in tasta JANEZA JERIČA p. d. Florjanovega Ivana se naj topleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala praporščakom, zvonarjem, pevcem, g. župniku za pogrebni obred in Nace tu za nepozabne poslovilne besede. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Dvorje, Naklo, Cerklje, 27. avgusta 1982 V SPOMIN 1. septembra je minilo leto dni, kar te ni več med nami naša draga mami ANICA PANGERC s Sp. Otoka HVALA VSEM, KI OBISKUJETE NJEN GROB! VSI NJENI MALI telefon OGLASI 27-960 nasproti porodnišnice C. JLA 16 — uprava — komerciala — ekonomska propaganda 28-463 PRODAM Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 120 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodam JABOLKA na drevju in jesenske in zimske pobirovce za žganjekuho. Čirče 8, Kranj 8585 Ugodno prodam približno 1000 kosov STREŠNE OPEKE folc. Kidričeva 77, Škofja Loka 8634 Prodam CIRKULAR z motorjem 2 KM, enofaznim, ročne VOZIČKE -DERCE, nosilnost 300 do 400 kg, trose-dežno vrtno KLOP, SOBOSLIKARSKE LESTVE (6 cvekov), SANKE. Naslov v oglasnem oddelku 8635 R-odam deset-satne AŽ PANJE, naseljene ali nenaseljene ter akacijev in gozdni MED. Hrastje 29, tel. 24-026 (064) . 8636 Prodam dve KRAVI po teletu in TELI-CO pred telitvijo. Stanonik, Vinharje 10, Poljane 8637 Prodam OKNO s polkni 110x130 in VRATA 80 x 200 s krilom. Pavla Bajt, Žerjavka 3, pri Trbojah, Kranj 8638 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. Križaj, Okroglo 4, Naklo 8639 Prodam KRAVO s teletom. Jože Gros, Brdo 1 nad Ljubnim 8640 Prodam stereo kasetni AVT0RADI0 z zvočniki. Telefon 064-26-098 8641 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. Bodešče 6, Bled 8642 Prodam 35 kv. m obdelanih DESK, primernih za oblogo, DESKE za betoniranje, nekaj hrastovih in jesenovih PLOHOV . Trboje 11, Kranj 8643 Ugodno prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO, lahko na kredit. Šrimpf, Bistrica 189, Tržič 8346 Prodam 1500 kosov strešne OPEKE špičak. Tupaliče 14, Preddvor od 14. do 18. ure 8644 Prodam FOTOAPARAT praktica LTL. Markovič, C. na Belo 4, Kokrica 8645 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, poročno OBLEKO in nekaj no-sečniških OBLEK. Naslov v oglasnem oddelku 8646 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ, star eno leto. Šenčur, Stružnikova pot 8 8647 Prodam suha DRVA. Ciril Arh, Tupaliče 10, Preddvor 8648 Prodam nove železne SANI za vleko lesa. Češnjica 18, Podnart, tel. 70-078 Prodam eno leto staro PSICO -NEMŠKO BOKSERKO in dobro ohranjeno plinsko PEČ. Kokrški log 14, Prim-skovo 8650 Prodam SLAMOREZNICO ultra 3. Pi-panova 40, Šenčur 8651 Prodam mlado KOBILO z žrebetom ali zamenjam za starega KONJA. Pivka 19, Naklo 8652 Prodam KAVČA in dva FOTELJA. Jožica Zaplotnik, Naklo 191 8653 Prodam električni ŠTEDILNIK m ŠTEDILNIK na drva, oba znamke gorenje. Pavlič, Zupanova 7, Šenčur 8654 Prodam GLISER ELAN GT 402 z motorjem 30 KM JOHENSON ter vso opremo. Tekavec, Predoslje 108 (Orehovlje) Kranj 8655 Prodam sobne REKS BEGONIJE. Selo 28, Bled 8656 Prodam 60 kosov rabljenih SALONITNIH PLOŠČ 125 X 92. Mlaka 84, Kranj, tel. 27-074 8657 Prodam 5 ton CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku 8658 Prodam 150 STREŠNIH LETEV 5X4 cm in večjo količino rabljene STREŠNE OPEKE folc. Luže 10, Šenčur 8659 Prodam nekaj ženskih in otroških KOLES. Tenetiše 12, Golnik 8660 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Pivka 17, Naklo 8661 Prodam enoslojne KOMBI PLOSCiv Pirnat, Britof 46/ A, Kranj 8662 Prodam dve mladi pašni KRAVI simentalki. Studeno 18, Železniki 8663 Prodam dobro ohranjeno kompletno GARNITURO - kavč in dva fotelja ter vzmetnico za francosko posteljo. Ogled od 12. ure dalje. Štular, Šorlijeva 18, Kranj 8664 Prodam dva dobro ohranjena KAVČA. Frančeškin, Planina 8, tel. 28-918 od 16. do 18. ure 8665 Prodam dobro ohranjeno trajnožarečo PEČ. Markovič, Strahinj 54, tel. 24-310 8666 Prodam 250 BETONSKIH KVADROV, 60 kv. m smrekovega OPAŽA m 90 cm visoke polokrogle LETVE za ograjo. Informacije popoldan. Kran jska c. 38, Šenčur (Umnik) 8667 ZAHVALA Ob smrti naše drage žene in mame, umrle v 69. letu starosti MARIJE PETERNELJ Kovačeve mame z Jezerske c. 82, Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in g. župniku za izrečeno sožalje. ŽALUJOČI: mož Jože, hčerke Ida, Cilka, Jolanda, Eli in sinova Jože in Marjan Kranj, 15. avgusta 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ANTONA KOSA mizarskega mojstra se lepo zahvaljujem Lovskima družinama Šenčur in Besnica Lovski zvezi Gorenjske in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Lepa hvala dr. Udirju za zdravljenje, g. kaplanu za obred, pevcem Društva upokojencev in zvonarjem. VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA ŽENA FRANCKA Kranj, 27. avgusta 1982 Prodam 70 k v. m rabljenih ELEMENTOV. Telefon 82- 14. ure Prodam rabljeno PEČ za ogrevanje stadler, 25.000 ccal. 157, Žabnica Ugodno prodam dve leti «tV-1 ŠKO PSICKO z rodovnikom. & ca 98/A Prodam ohranjen barvni TELF gorenje elektronik. Podgornik, TtS va 10, Lesce Prodam PLETILNI STROJ«-Telefon 061-843-077 popoldan Prodam TELICO, staro št STREŠNO OPEKO, novoteks. m* barve, MK PUŠKO flobert -Zg. Lipnica 7, Kamna gorica, tei* Prodam 6 tednov stare FR>; Marija Valjavec, Leše 36 "Mi Tavčar Malo rabljena BALKONSKA V* dvojna, zastekljena, prodam Vod pa 150, tel. 79-528 Prodam 90-litrski AKVARIJ 25-680 Prodam nov 10-litrski tlačni K> Preddvor 54 Novo KAMERO canon 318 M i* tic zoom, prodam za 8.500 din. oglasnem oddelku Prodam kombinirano PEČ sivt nico. Zupan, Zaloše 7, Podnart, ti' Prodam 10 dni starega BIKCA-5, Podnart Prodam KRAVO s teletom Golnik 50 Prodam črnobel TELE VIZC® star dve leti. Telefon 21-334 Prodam 60 do 70 kg težke PR^ pet let starega KONJA, težkea? Zagoriška 15, Bled, tel. 77-551 Za polovično ceno prodam t* KOSILNICO alpina, 80-litrski e* BOJLER ter nekaj radiatorjev cfc lan Štular, Zg. Bitnje 139, Žabnia Prodam ŠTEDILNIK (4 plin. 2? ka). Po izve se po tel. 25-215 pf Prodam GRAMOFON ->x30 dve CB POSTAJI. Telefon 2S-SS dan Ugodno prodam troja leva - »grušt«. Cerklje 102 Prodam jalovo KRAVO ali za brejo. Grad 43, Cerklje Prodam suha BUKOV a P* KLAFTRAH. Stiška vas 8 C Jv Prodam KRAVO, sedem\S^ jo. Lahovče 33, Cerklje Ugodno prodam ZIBELKO otroški LEŽALNIK, JOGI «V in dolgo POROČNO OBLEKO V št 38-40). Bobnar, Cerklje & * renjskem Prodam RADIATORJE ra^" menzij. Hafner. Spodnji trs li' Loka. Ogled po 15. uri Prodam suhe iesenove PU* DESKE. Jože Jenko, Godefcič Loka. idil S Prodam LES za ostrešje Naslov v oglasnem oddelku Prodam tovorno PRIKOU1 osebni avto, otroški ŠPORTS ZIČEK, 100kg izolacijske kompletno VRATNO KF7L0 m> ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta STANKA ŠAVSA p. d. Kodrovega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem. ki ste ga tako številno pospremili mi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvala tudi dr. Žgajnarju m g. župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Ivanka, hčerki Helena in Slavka z družinama, sinova Ivan in Miloš sin Drago z družino, sestra Anica ter drugo sorodstvo Preddvor, 30. avgusta 1982 _. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre .name, stare mame, sestre, tete prababice FRANČIŠKE ZORMAN roj. Brolih i/.Tupalič se iskreno /ah val ju jemo dobrim sosedom, sorodnikom. priis» * ,SKn 11 ! ; i,A„stvovali /• nami, darovali vence m ovi l,em ,M VSe"lV n T,( p ' oseh,,., zahvalo dolgujemo dr. Kr ,„ jo sprem.l na zadnj1 P ■ Pravljenje. Zahvaljujemo * berniku st. in dr. I ^<>* Preddvora, patru Polik.T .................... ' Planike. ISKRENA HVALA! VSI NJENI Tupaliče. 26. avgusta 1982 ™ *>ETEK, 3. SEPTEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .15. STRAN O ® slepim podbojem (81/15). C. na Klanec Kranj 8803 Prodam KRAVO s TELIČKOM. Tu-***liče 9. Preddvor 8804 Prodam stereo KASETOFON 2x 19 W, ^Urina plačana. Telefon: 28-436, Sne-<*iceva 4, Kokrica pri Kranju 8805 ^ Prodam iso-span ZIDAKE 120x 24, ^OO kosov po 110 din kos. Telefon ^4-79-436. Slavko Bevc, Kamna gorica 8806 Ugodno je naprodaj gostilniški, kuhinj-in strežni INVENTAR. Informacije Po tel.: 50-942, od 19. do 21. ure, Vladimir Mozetič, C.JLA 5, Tržič 8807 Prodam AKAI HI-FI stolp z omarico in kočnikoma JAMO. Zavrl, Mavčiče 88 8808 - Prodam obdelan LES za brunarico, ^IŽina 3,5mx3m. Kocjan, Zgornje Jedrsko 106/B 8809 v Prodam 17 mesecev staro plemensko ^tlLICO, brejo 2 meseca. Loncnar, Nošenj 13, Bohinjska Bistrica 8810 v Prodam dve KRAVI, eno 7 mesecev ^ejo in eno s teletom. Podhom 49, Z g. ^»Ofje 8811 v. Prodam gradbeno DVIGALO. Vinko ^oč, Kočna 24, Jesenice, popoldan 8812 Prodam lepo ohranjeno zakonsko POSTELJO z JOGIJI (novejše izvedbe), Postelja je v Radovljici. Informacije po ^l.r 061-310-310 8813 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, ^hinjska Bela 5 8814 Prodam dobro ohranjena OKNA in *^ATA. Tel.: 22-615 8815 jv Prodam 400 kosov zidne opeke BH-4. 45, Tržič 8816 Prodam mlade PRAŠIČKE. Pušavec, ^ido 3, Tržič 8817 $fyProdam 2 rabljena KAVČA in 2 ^TELJA z MIZO. Cena po dogovoru. vsak delavnik po 15. uri. Zg. Duplje ^ - 8818 ^ Prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 plin. elektrika). Lesce, Boštjanova 6 a 8819 w Prodam tri OVCE z jagnjeti, več r^adih brejih OVC in plemenskega VNA. Vinko Klemenčič. Zabrekve 3, *lca. Ogled od 4. 9. dalje 8820 K Po izbiri prodam mlade KRAVE ali TELICE. Žontar, Sv. Duh 41, WjaLoka 8821 t^.fToaam 8 mesecev brejo TELICO. ^taršič, Lajše 16, Selca 8822 S Ugodno prodam 10 vreč APNA. Reševa "tel.26-327 8823 .Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK ^Pperebusch. Stanko Galjot, Savska c. 4, ^nj 8824 . Vodarn P- ZlCO, 1,5 in 2,5 mm. Tele-^ 28-320 med 19. in 21. uro 8825 prodam suha bukova DRVA. Eržen, bukovje 2, Besnica 8826 prodam malo tovorno PRIKOLICO, gčnik, tel. 28-812 8827 k*T-odam komplet nerjaveče VRATA za hermetično tesnenje. Črnivec ..A, 8828 N godno prodam KUHINJSKI KOT, '^ro ohranjen DIVAN in VZMETJO. Golniška c 16, Kranj (pritličje) 8829 ^Todam malo rabljen črnobel TE-IZ0R EI-Niš, cena 3.500 din. Jurij Loka 24, Tržič 8830 n-odam nova OKNA termoton Jelo-/*. VRATNA KRILA »LIP« ter RA-MTORJE jueoterm. Informacije po V 26-697 8831 Radovljici prodam 400 kosov ^DULARNE OPEKE 19x 19 x 29. 200 BETONSKEGA BLOKA20x30x40 S kosov obodnih PLASČEV za schie-{ dimnik fi 204-2 V. Informacije v ^vnikih dopoldan po tel. 60-371 - int. k 8832 ^n^rodam 2 kub. m suhih borovih DESK, c S^k*""' 28 »POBJON« in 2 kub. m, ^v^eline 25 mm, ter eno leto starega li ^ ^A za pitanje. Luže 12, Šenčur 8833 prodam 47 kv. m jesenovega PAR-. ^TA. Informacije po tel. 064-75-074 8834 STOLP in SURF tornado, pro-> x Telefon 77-477 8835 it^odam PRAŠIČE, težke 50-60 kg. p ^ g>ko 5, Šenčur 8885 "^rvj-odam tovarniško nov pomivalni stroj ' v jfPAS. Informacije te.: 41-070 8750 ^^ J-odam dobro ohranjeno SPALNICO. Mov v oglasnem oddelku. 8844 KUPIM i^Vupim termoakumulacijsko PEČ.^Po- > po tel. 064-28-792 ^tVnukove DESKE od 50 do 60 mm ali ^^ODOVINO, kupim. Fajfar, SP. Brnik * 8842 manjši MLIN za sadje, nov ali rabljen. Telefon 69-016 8843 H^upim rabljen ŠTEDILNIK gorenje (2 M 2 elektrika). Telefon 49-112 od 19. do Vwe 8690 ^fSupim PRALNI STROJ, starejši tip ^^ER, lahko tudi v okvari. Alojz Ceč, »Bitnje 47, Zabnica ,8691 ^^upun kombinirano OMARO. Telefon \v od 15. ure dalje 8692 ^KMipim globok italijanski OTROoKi Ai^^rC17" "_____-"___- 7ri.n7fi v r^iCEK Ponudbe po telefonu 75-od 7. do 19. ure -076 v 8693 jpim enovrstni izruvač krompirja f^^HJ^MAUS ali dvovrstni POLAK. ^vVld Suhadolnik, Breg ob Savi 2, tele-r\ L^O-108 8694 S\$upim do 380-litrsko HLADILNO V^ARO, Ivan Petelinšek. Valjavčeva 11, v 8695 ^K^upim 25 vreč bele MIVKE. Brane K Loka 13. Tržič, tel. 50-369 8696 ......... 'Vupim 40 kv. m salonitnih STRESNIH ii£ySČ ali 4 kv. m valovite železne PLO-%>VINE. Franc Koren, Partizanska 12, *"o$ka Bela — Jesenice _ VOZILA ^v^^odam dobro ohranjen %'ik 1978, najboljšemu | v -^macije po tel. 83-727 8883 ^,^>odam MOPED APN-4 za 1-L0(K> din ^V^riožarečo PEČ 7000. Vene. Vrba 18/A, k yvnica RENAULT 16 po delih v h Voklo 106, Šenčur ^*Vdam TAM 2001, * ^nik, z zagotovljenim delom ali brc/ v{efon 064-28-146 zvečer 8699 8697 FIAT 127, ponudniku. 8418 . Bele-8698 letnik 1973 • pri Prodam ZASTAVO 101, letnik 73. Cena 4,5 SM. Kranj, tel. 26-989 8884 Prodam WARTBURG delux, letnik 1973. Telefon 064-22-605 8700 Prodam ŠKODO 1100, letnik 1974, s prikolico, registrirano do maja 1983. Ivan Eling, Zg. Bitnje 99, Zabnica 8701 Prodam ZASTAVO 101-C, novo, 2.500 km. Telefon 50-755 8702 Ugodno prodam CITROEN GS 1220, letnik december 1975. Telefon 47-087 zvečer 8703 Prodam OPEL REKORD 1700, letnik 1972, registriran do 25. 7. 1983, za 7 SM. Tekavec, Predoslje 108 (Orehovlje) Kranj 8704 Prodam 126-P, letnik 1980. Pavlič, Zupanova 7, Šenčur 8705 Prodam ZASTAVO 750 celo ali po delih. Franc Mrak, Mlaka 61 pri Kranju 8706 Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1974. Trboje 11, Kranj 8707 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Zbiljič, Betonova 54, Kokrica, tel. 25-542 8708 MERCEDES 200, letnik 1967, potreben popravila, prodam. Telefon: 50-047 8709 Prodam ZASTAVO J01, letnik 1975, prevoženih 60.000 km ali menjam za ZASTAVO 750, novejši tip, letnik 1977-78-79. Franc Ferjan, Luže 63 proti Olševku 8710 Prodam SPAČKA, letnik 1975 z obnovljeno karoserijo. Drago Jenkole, Prebače-vo 32/A 8711 Prodam R-4, letnik 1975, registriran do avgusta 1983. Jože Urankar, Polica 17, Naklo 8712 Prodam TOYOTO, i etnik 1972. Cerklje 99 8713 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do maja 1983. Čuturič, Predoslje 61/C 8714 Prodam DIANO 6, letnik 1978, prevoženih 90.000 km. Telefon 064-22-681 popoldan od 16. do 18. ure 8715 Prodam AVTOMATIC 3 M, letnik 1980. Informacije popoldan od 15. ure dalje. Bogdan Poljanšek, Šempetrska 29, Kranj 8716 Zelo ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1977. Janko Ber-gant, Podblica 16, Zg. Besnica 8717 Prodam DIANO 6, letnik 1977, cena 40 000 din. Ogled popoldan. Dukanovič, Lahovče 31, Cerklje 8718 Prodam 125-P, letnik 1978. Telefon 27-121 8719 VW SCIROCCO LS, letnik 1980, odlično ohranjen in malo vožen, prodam. Telefon 064-50-966 8720 Prodam delno karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1978. Rupa 4, Kranj 8721 Prodam 125-P, letnik 1982. Informacije po tel. 24-741 od 18. do 19. ure 8722 Za NSU 1200 ugodno prodam razne REZERVNE DELE. Bešter, Kovačičeva 8 Kranj, tel. 26-886 8723 ' Prodam odlično ohranjen OPEL KADETT. Križaj, Zg. Senica 35, Medvode 8724 GOLF, letnik 1977, prodam. Tepina, Kranj, Planina 16, tel. 21-631 8725 Prodam ZASTAVO 1300 po delih. Šenčur Gasilska 10 8726 Prodam ŠKODO 105 L, letnik oktober 1978 Čirče 29, Kranj 8727 Prodam ZASTAVO 750. Zalog 1, Golnik 8728 Prodam KADETTA, letnik december 1977 in ZASTAVO 101, letnik 1977, z dodatno opremo, dobro ohranjena. Ogled v soboto in nedeljo. Rade Boškovič, Janeza Puharja 8, V. nadstropje, Kranj 8729 Prodam SIMCO 1000 GLS, starejši letnik, z rezervnimi deli, registrirano do avgusta 1983. Franc Cvenkel, Ljubno 26, Podnart, tel. 70-008 ,8730 LADO 1600, letnik 1979, prodam. Telefon 25-849 8731 Poceni prodam »FIČOTA«, letnik 1970, lahko na posojilo. Kleindienst, Bistrica 183, Tržič 8732 Prodam FIAT 850 special, letnik 1971. Janez Velikanje, Gobovce 5 pri Podnartu 8733 Ugodno prodam DIANO 6, letnik 1979. Telefon 21-894 8734 Prodam 126-P, letnik 1981, rdeč. Ster, Trboje 41, Kranj 8735 OPEL KADETT, letnik 1977, original barva, ohranjen, ugodno prodam. Ogled v Kranju, Staneta Žagarja 34 8736 Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT, letnik 1972. Sp. Brnik 68 8737 Prodam PONY EX PRESS, v dobrem stanju. Sp. Brnik 31, Cerklje 8738 Prodam dobro ohranjeno, garažirano in registrirano ZASTAVO 101, letnik december 1974, prevoženih 78.000 km. Informacije po tel 064-61-250 - Škofja Loka 8739 Prodam ZASTAVO 750, starejši tip, letnik 1970, cena 45.000 din. Telefon 064-60-043 8740 Prodam FORD ESCORT, letnik 1976, Cvetičanin, Podlubnik 158, Škofja Loka 8741 Ugodno prodam registriran PEUGEOT 404. Ogled možen od 15. ure dalje. Vojko Rutar, Bohinjska Bela 136 8742 Prodam DIANO, letnik 1979, cena 60.(XX) din. Ponudbe |x> tel. 26-221 8743 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Vinko Jenko, Bergantova c. 1, Preska—Medvode 8744 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Edvard Mraz, Pot na Jošta 25, Kranj 8745 Prodam staro ŠKOLJKO za zastavo 101. Telefon 24-064 8746 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1979. Ogled v soboto od 14. do 21. ure in nedeljo od <>. do 15. ure. Ostoja Vučenovič, Zlato polje 3/P, Kranj 8747 Prodam VVARTBURG karavan, star 4 leta, cena 11 SM. Valjavec, Dobravska 11, Jesenice, tel. 83-849 8748 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972, registrirano do februarju 1983, cena 12.(K)() DIN. in TOMOS avtomatic za ;).000 din. Slat nar, Podreča 87. tel »0-062 popoldan 8749 Prodani ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do julija 1983. Ambrožu. Krnica 12, Zg. C»orje 8751 Prodam ZASTAVO 750 po delih, vozno, neregistrirano Ogled \ soboto popoldan. Sp. Lipnica 33, Kamna gorica. Informacije po tel. 74-750 8752 Prodam dve leti star 126-P, rdeče barve prevoženih 18.000 km. Telefon 064-82-765 „ , 8753 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978 Bitenc, Zb. Bitnje 34, Žabnica 8754 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in VW 411, celega ali po delih. Brane Trbič, Zanova 36, Kranj • 8755 Prodam DIANO, letnik 1978, karambolirano z nepoškodovanim motorjem. Gol-niška 63, Kranj, tel. 23-369 8756 Prodam LADO 1200 ccm, letnik 1978. * Janez Hočevar, Bavdkova 32, Kranj 8757 Prodam LADO 1500 LS, I. registracija 1976. Kranj, Staneta Žagarja 52 8758 Prodam 126-P, letnik 1980. Bernetič Jesenice, tel. 81-926 8759 Prodam RENAULT 4, v voznem stanju, lahko tudi po delih in posebne cevi, primerne ža vrtno ograjo. Korde? Zalog 77, Cerklje 8760 Prodam R-4 - KATRCO ali menjam za drugo vozilo. Milje 26, Šenčur 8761 Prodam OPEL KADETT, letnik 1980 Ogled popoldan. Zdravko Cesar, Srednja vas 106 v Bohinju 876° Prodam lita PLATIŠČA za BMW~ možno jih je namestiti na Z-101, golfa ipd . . Naslov v oglasnem oddelku 8763 R-4, letnik 1975, registriran do julija 1983, ugodno prodam. Lesjak, Staneta Žagarja 2, Kranj 8754 Prodam dobrot ohranjen in garažiran osebni avto LADA 1200, letnik 1971 Marko Berce, Kropa 3/B, tel. 79-487 od 14. ure dalje 8765 Ugodno predam R-4. Telefon 27-657 od 15. ure dalje 8766 Prodam ŠKODO 100 L, neregistrirano celo ah po delih. Zupan, Lancovo 7, Radovljica GOLFA, letnik december 1978, prodam Brejc, Brezje 67/A, Brezje 8768 Prodam OPEL KADETT, letnik 1970 za 12 SM in VW 1600, celega ali po delih Milenkov, Veljka Vlahoviča 4, Kranj R4 TI« • •• 8769 J Lh> Prva registracna avgusta 1979, prodam. Miha Zalar, Alpska 7 Bled tel. 77-222 877o malo rabljenega - nemškega uULr A (jLS, metalne barve. Ogled v soboto. 4. septembra. Radovljica, Maistrova 10 877] Prodam AMI 8. letnik 1971, za rezervne dele, vozen. Ciril Kacin, Nova vas 59. Ziri 8772 Novo KOVINSKO PRIKOLICO za osebni avto, prodam za 14.000 din. Telefon 74-048 8773 Prodam LADO special 1500, staro 6 let, vozno, dobro ohranjeno. Marjan Črnivec, Begunje 54 ' 8774 Prodam WARTBURG standard, letnik 1970, registriran do marca 1982, za 45.000 din. Informacije po tel. 74-449 8775 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik oktober 1979, cena 18 SM. Informacije dopoldan po tel. 064-81-191 8776 Prodam dobro ohranjen R-12 TL, letnik 1975, kovinsko temno-modre barve. Ogled od 15. do 18. ure vsak dan. »Radovljica, Roblekovo naselje 31 8777 Poceni prodam RENAULT 8, letnik 1970, dobro ohranjen. Stanko Mohorič, Jesenice, Viktorja Kejžarja 13, tel. 81-455 8778 LADO 1200, letnik 1973 in MZ 250, letnik 1979, prodam. Telefon 25-550 popoldan 8779 Prodam TOMOS E-90, letnik 1980, 5.000 km (gume michelin). Tomaž Erman, Rodine 9/A, Žirovnica 8780 WARTBURG, letnik 1974, dobro ohranjen, 70.000 km, prodam. Telefon 064-28-404 8781 Prodam ZASTAVO 101 letnik 1974. Marjan Kopač, Cankarjeva 15, Tržič 8782 Prodam R-4 TLS, letnik 1977, cena 60.000 din, potreben barvanja. Kapun, Podlubnik 135, Škofja Loka 8783 Ugodno prodam WARTBURG, registriran do julija 1983. Šafran, Cerklje 161 8784 Prodam FIAT 1300, letnik 1967, vozen, neregistriran, ali z doplačilom zamenjam za starejšo JAWO ali MZ 250, do 1,7 SM. Dejan Nuhanovič, Proletarska 14, Tržič 8785 Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Hab-jan, Gaberk 16, Škofja Loka 8836 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, registrirano do 30. 8. 1983. Vincarje 12, Škofja Loka 8837 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Telefon 064-27-447 8838 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1975. Reševa 5, tel. 25-678 8839 Prodam original FIAT 500 R, registriran do 1983. Vprašajte po tel. 75-229 popoldan 8840 Nujno rabim SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Nudim predplačilo. Ponudbe pod: Reden plačnik 8855 LOTERIJA STANOVANJA Zamenjam trosobno STANOVANJE za enosobno, na Planini. Ogled od 16. ure dalje. Jupa, Tavčarjeva 22, Kranj 8845 Zakonski par brez otrok, zabozdrav-nika, Iščeta GARSONJERO ali manjše STANOVANJE na področju Radovljica — Bled, v najem za 2 leti. Bejat dr. Vanja, Cankarjeva 23/D, Bled 8846 Iščem SOBO za tri leta, v Škofji Loki (dam predplačilo). Ponudbe pod: Nujno 8847 V Kranju dam v najem enosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, za eno leto. Prednost imajo poslovne osebe. Ponudbe pod šifro: Pogodba 8848 Študentka išče GARSONJERO ali SOBO s posebnim vhodom v Kranju. Šifra: September 8849 Dvosobno STANOVANJE s centralno telefon, vseljivo takoj, prodam. Telefon 064-60-147 ' 8850 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 8851 Preprosta, mirna upokojenka, išče prazno SOBO z možnostjo kuhanja in pranja. Za protiuslugo bi pomagala v gospodinjstvu ali varovala otroke. Ponudbe pod šifro: Dogovor 8852 Kupim STANOVANJE ali GARSONJERO, do 60 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 8853 SOBO v Ljubljani IVižmarje—Brod), oddam. Šifra: Uslužbencu 8854 POSESTI "HIŠO z vrtom, mirna lega, v starem delu Kranja, prodam. Ponudbe pod: Mesto ali po tel. 21-287 8856 LOKAL (26 kv. m), oddam. Predplačilo za dve leti. Telefon 24-366 8857 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke, od 500 kv. m dalje. Plačilo v devizah. Franjo Sardi, Partizanska 47, Škofja Loka 8858 HIŠO, starejšo, manjšo, v okolici Kranja, do 170 SM, kupim za gotovino. Ponudbe pošljite pod: Kranj - malo vrta 8859 ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, kupim. Ponudbe pod: 40 M gotovine 8860 GARAŽO ali delovni PROSTOR, z elektriko, v Kranju, najamem. Zaplotnik, Janeza Puharja 2, Kranj 8861 HIŠO na Rodinah pri Žirovnici, zgrajeno do III. gredbene faze, komunalno opremljeno, prodam. Informacije po tel. 065-23-826 zvečer. Repič, Cankarjeva 34, Nova Gorica 8862 Kupim zazidljivo PARCELO na relaciji Dovje—Rateče. Plačilo v devizah. Ponudbe pod: Zdomec 8863 Prodam dvostanovanjsko HIŠO v Kranju, z vrtom, primerno tudi za obrt. Šifra: Telefon 8864 ZAPOSLITVE Dekle išče HONORARNO DELO v popoldanskem času, lahko na domu. Lasten prevoz. Šifra: Delo 8865 Mlajše dekle se želi zaposliti pri privatniku. Naslov v oglasnem oddelku. 8866 FRIZERSKO pomočnico sprejmem v redno delovno razmerje. Tel. 064-26-984 8867 Honorarno sprejmem dekle, ki ima veselje v FRIZERSKI STROKI, za 4-urno popoldansko pomoč. Šifra: Frizerski salon 8868 POUČUJEM klavir in klavirsko harmoniko na domu. Goriče 19. Golnik 8869 LIVARJA za delo v pesku in delavca za pomožna dela, zaposlim. Božo Mostar, Kranj—StražišČe, Benedikova 7/A 8870 OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične in ZALU-ZIJE, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610 8264 IZDELUJEM vse vrste ročno kovanih okenskih mrež, balkonskih ograj ter vse ostale kovane izdelke. Šolar, Kamna gorica 57, tel. 79-562 8619 OBVESTILO KINOLOŠKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Kinološko društvo Škofja Loka prireja nastop ŠOLA-NIH PSOV, dne, 5. septembra 1982 ob 10. uri na nogometnem igrišču v Pušta-lu. Pomagam vam urediti vaše jugoslovanske ZNAMKE, točno po katalogu. Kar vam jih manjka, bi jih dodal. Oglasite se na poštni predal 96, Kranj 8871 CENJENI GOSTJE! Bife in kegljišče »S^MON JENKO«, obvešča, da bo spet odprt od 1. 9., in sicer od 16. do 22. ure v nedeljah pa od 10. do 22. ure — ponedeljek zaprto. Se priporoča Anton Šestanovič — Podreča 8872 PRIREDITVE ANSAMBEL SIB1LA vabi v SOBOTO ob 19. uri na KRESNO NOČ v Dražgošah in v NEDELJO ob 15. uri na VELIKO VRTNO VESELICO na CERKLJANSKO DOBRAVO pri Zalogu 8873 OO ZSMS ZALOG, prireja v soboto, 4. septembra 1982, ob 19. uri na CERKLJANSKI DOBRAVI KRESNO NOČ. Igra skupina TRGOVCI s pevko MARJANO in v NEDELJO. 5. 9. 1982, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra SKUPINA SI BILA. Čaka vas kegljanje in streljanje ter sreča na vrvici. VABLJENI! 8874 GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR, priredi v nedeljo, 5. 9. 1982, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z ansamblom TRGOVCI 8875 IZGUBLJENO 29. 8. 1982 sem izgubila v Cerkljah na parkirnem prostoru pri gostilni Kerti drap JOPICO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v trafiko Cerklje 8876 Izgubila se je PSIČKA, svetlo rjave barve, od Kranja proti Preddvoru. Vrnite jo proti nagradi. Telefon 061-267-371 8877 OSTALO Iščem žensko za 4-urno tedensko POSPRAVLJANJE LOKALA. Ponudbe pod: September 8878 Preklicujem žalive besede ki sem jih izrekla Mariji Dolinšek. J. S., Lenart 4, Cerklje 8879 Brata iz Brega pri Žirovnici, ki sta 20. avgusta potovala z vlakom Jesenice—Gorica, prosLn. da za določeno informacijo pošljete svoj naslov pod Šifro; Termostat za pomivalni stroj 8880 Sprejmem otroka v VARSTVO v dopoldanskem času na Zlatem polju. Tel. 26-215 8881 Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolo ali se zaposlila, ji pomagam. Martin Kaplan, Galjevica 14 Ljubljana 8882 Srečka din Srečka din št. št. 0 40 u 60 83930 4.040 33 60 171240 20.040 93 60 186890 20.040 83 100 196290 1,000.040 14093 6.060 341100 500.040 44363 8.000 347410 20.040 66733 8.060 348610 20.040 70233 4.060 84303 2.000 252 160 170433 20.060 782 200 45 80 61852 2.000 65 60 306552 20.000 4225 400 524 160 4505 400 4925 600 11144 6.000 6665 1.060 59784 2.000 9465 860 96804 2.000 141435 20.000 035084 100.000 276065 20.060 313464 20.000 480205 20.000 482265 20.060 66 80 67 60 86 80 ■ 77 120 296 200 9597 400 77046 6.000 79487 6.000 95786 2.080 294617 20.000 435026 20.000 365217 20.000 8 40 19 100 46988 4.040 29 80 75698 8.040 0349 400 5879 600 11 60 94749 8.000 33131 2.000 072589 50.000 74841 4.000 137329 20.080 473851 20.000 327109 20.000 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 40 do 50 din, špinača od 80 do 100 din, cvetača 80 din, korenček od 40 do 50 din, česen od 120 do 140 din. čebula od 40 do 50 din, fižol od 100 do 120 din. pesa od 30 do 40 din, paradižnik od 30 do 40 din, paprika od 30 do 40 din, slive 40 din, jabolka 30 din, hruške od 40 do 50 din, grozdje 50 din, breskve 50 din, ajdova moka 80 din, kaša od 70 do 80 din, surovo maslo od 280 do 300 din, smetana 130 din. skuta 1.00 din, sladko zelje od 30 do 40 din, orehi 500 din, jajčka od 7 do 8 din, krompir od 13 do 20din, smokve 70 din. JESENICE Solata 40 din, špinača 60,20 din. korenček 25 din, česen 153 din. čebula 31 din, pesa 20 din, kumare 15 din, paradižnik 39,50 din, paprika 28 din, slive 30 din. hruške 30 din, grozdje 40 din, limone 81 din, ajdova moka 84,50 din, koruzna moka 25 din, kaša 60,60 din, surovo maslo 270 din, smetana 26,60 din, skuta 85 din, sladko zelje 20 din, klobase 172 din, jajčka od 7,(X) do 7,40 din, krompir 15 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 4. septembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemen-ček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib — Preddvor. Kočna — Zg. -Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pi-jadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, P C Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maitrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Rožca — samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa - Kašta 3 na Koroški Beli, V. Svetina 8/a. ŠKOFJA LOKA Market, Novi svet BOHINJ Ljubljanske mlekarne - Oskrba BLED Špecerija samopostrežba, Prešernova, Živila Center I, Ljubljanska GORJE Špečenja market, Spodnje Gorje LESCE Špecerija market, Finžgarjeva RADOVLJICA Živila, Pred trg Trobec ponovno pred sodniki 34-letni Metod Trobec se po prejšnji zavrnjeni sodbi ponovno zagovarja pred Temeljnim sodiščem v Kranju zaradi umorov petih žensk Kranj — Včeraj se je pred velikim senatom Temeljnega sodišča v Kranju začela ponovna obravnava zoper Metoda Trobca, starega 34 let, obtoženega umora petih žensk: Vide Markovčič, Marjane Cankar, Zorice Nikolič, Ane Plevnik in Urške Breč-ko. Kot je znano, je bil Trobec konec novembra 1980 pred Temeljnim sodiščem v Kranju za ta dejanja ter rop in tatvine obsojen na enotno kazen — smrtno kazen. Pritožbo zagovornikov je Višje sodišče v Ljubljani konec maja lani zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, Vrhovno sodišče pa je pritožbi zagovornikov ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem so bile potrjene odločbe sodbe sodišča prve stopnje o krivdi in posamezni kazni za dejanja pod prvo točko obtožbe, o enotni kazni in stroških kazenskega postopka razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno odločitev Višjemu sodišču, le-to pa je vrnilo zadevo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Po napotkih Vrhovnega sodišča bo moralo ob ponovnem sojenju prvostopenjsko sodišče z večjo mero kritičnosti preizkusiti, če je Metod Trobec, ki je sicer priznal, da je vzel življenje petim osebam, vzel življenje prav Vidi Markovčič in Urški Brečko in ne morda drugima dvema neidentificiranima osebama. Za ostale tri žrtve, ki so končale v peči hiše št. 22 v Dolenji vasi, namreč ni dvoma, da gre za te osebe in ne za kakšne druge. Vrhovno sodišče je tudi ugotavljalo, da so sodni izvedenci v svojem strokovnem mnenju o duševnem zdravju Metoda Trobca premalo upoštevali morebitni vpliv dednosti na Trobčeve psihične sposobnosti, predvsem zaradi tega, ker se je nekaj sorodnikov zdravilo zaradi duševnih bolezni. Prav tako bo treba ob ponovnem sojenju razčistiti vprašanje, če so elektrošoki, s katerimi so zdravili obtoženega v letu 1974 v bolnišnici za psihiatrijo v Polju, lahko vplivali na njegove psihične zmožnosti. Ker se izvedenci v prejšnjem postopku niso ukvarjali z vprašanjem, če bi lahko prišlo do morebitnih duševnih motenj ob spolnem občevanju obtoženca z ženskami, ki jih je vodil k sebi, je za novo sojenje pripravil poročilo tudi seksolog, izvedensko mnenje pa bo podal tudi psiholog. Na včerajšnji sodni obravnavi je obramba obtoženega zahtevala še nove izvedence, prav tako se tudi ni strinjala s sestavo spremenjenega kazenskega senata, kar pa je sodišče zavrnilo. Sodna obravnava se je nato nadaljevala z zaslišanjem obtoženega Trobca, ki je na vprašanje predsednika senata, če je storil to, kar mu obtožnica očita, namreč umoril ženske, odgovoril, da ne ve, morda je to storil, morda tudi ne, sicer pa je že vse povedal na prejšnji obravnavi. Trobec se sicer spominja, da je občasno pripeljal v hišo v Dolenji vasi pri Polhovem gradcu kakšno žensko in jo pogostil s pijačo. Pil je tudi sam, včasih kar pogosto, pravi, da zato, ker ga je bolela glava. To pripisuje zdravljenju z elektrošoki. zaradi česar je bil kasneje po zdravljenju večkrat »čuden« in da se vedno ni mogel kontrolirati. Na ponovni sodni obravnavi, predvidena je čez 14 dni, bo sodišče zaslišalo poleg prič tudi nove sodne izvedence psihiatre, ki so tako kot pred njimi njihovi zagrebški kolegi ugotavljali obtoženčeve sposobnosti dojemanja svojih dejanj. Prejšnje izvedensko mnenje je namreč ugotavljalo, da obtoženi ni duševno bolan, ni duševno zaostal niti ni bilo opaziti kakih drugih obolenj živčnega sistema. L. M. ■HBMTrrMMM« BTMTMfl— PLANINSKI IZLET Planinsko društvo Kranj organizira planinski izlet na našo najlepšo goro v Julijcih - JALOVEC - 2643 m. Odhod bo v nedeljo ob 5. uri zjutraj izpred hotela CREINA. Peljali se bodo v dolino Tamar, kjer je izhodiščna točka za Jelovec. Skozi Kušje in Mali kot do Ozebnika in nato v osrčje Jalovške Škrbine, po kratkem počitku nadaljevali pot proti vrhu Jalovca. Sestopili mimo Spičke in nato na Vršič. Priporoča se za izkušene planince. Vodniki: Vitas, Sparovec M., Pavlin, Šinkovec. Cena: 150 din. Prijave in vse ostale informacije dobite v pisarni Planinskega društva Kranj. Planinsko društvo Kranj Strela udarila alpinista Na grebenu Travnik nad dolino Tamar v Julijcih se je v soboto, 28. avgusta ponesrečil češki alpinist Pavel Ulrich, star 25 let. Skupaj s Stanislavom Zemanom, vrstnikom in rojakom, je plezal po Aschen-brenerjevem stebru nad dolino Tamar proti Travniku. Ko sta se vračala proti Vršiču, ju je med potio zajela nevihta, v kateri je strela udarila v Ulricha. 15. reševalcev kranjskogorske reševalne službe je ponesrečenca spravilo na Vršič, od koder so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Drevi Gorenjske igre brez meja '82 Kranj — Drevi, v petek, 3. septembra ob 19. uri bodo na letnem . opališču v Kranju prve »Gorenjske igre brez meja'82«, ki so zaradi dežja odpadle preteklo soboto in nedeljo. Organizator, društvo »Modrina«, skupaj z Medobčinskim svetom ZSMS za Gorenjsko se na prireditev dobro pripravlja. Dvanajstih iger po znanem evrovizijskem sistemu bo ubrano na šaljivi način z gorenjskimi posebnostmi, šegami in navadami, duhovitost pa bosta »zasolila« voditelja, ki bosta obenem tudi glavna sodnika, Kondi Pižorn in Brane OVČARSKI DAN NA ZATRNIKU Bled — V nedeljo, 5. septembra, bo na travnikih na Zatrniku nad Bledom Ovčarska skupnost pri Kmetijski zadrugi Bled pripravila ovčarski dan. Ob 10. uri bodo s planin prignali več kot tristo ovac in nato ocenjevali ovne in ovce. Sledilo ho tekmovanje v ročnem in mehanskem striženju. Najboljšim bodo podelili nagrade. Tja do trinajste ure bo trajal delovni spored, nakar se bo začela veselica s bogatim srečolo-. vom. Glavni dobitek bo seveda ovca. Igral bo ansambel Triglav. Sodelovale bodo tudi nekatere tovarne kot Sukno iz Zapuž in \lmira iz Radovljice, ki bo pripravila revijo ročnih pletenin, /a gostinske storitve bo poskrbel hotel Golf z Bleda, ki bo imel na jedilnem listu seveda tudi jagnje-t ino. _ Sturbelj. Nalašč za kranjski avditorij je Kondi Pižorn pripravil scenarij in režijo, Preddvorčan slikar naivec Franci Guček pa sceno in kostume; le-ta je tudi avtor umetniške slike, ki bo ena izmed nagrad. Njegova zamisel je tudi osnutek priložnostne značke, emblema in nalepke, katero bo prejel vsak obiskovalec kot vstopnico. Ekipe organizacij združenega dela gorenjskih občin, ki bodo tekmovale v spretnosti in veščinah, bodo v svojih sredinah imele znane gorenjske športnike, ki bodo tudi nosilci joc-keryjev in sicer: ekipi Iskri — TOZD TEA Kranj se bo pridružil smučarski skakalec Bogdan Norčič, Železarni Jesenice hokejist Albin Felc, Verigi Lesce smučarski skakalec Vinko Bogataj, Jelovici Škofja Loka kolesar Drago Frelih in Peku Tržič alpska smučarka Polona Pe-harčeva. Tekmovalci se bodo med seboj pomerili za prehodni pokal in druge praktične tolažilne nagrade. Gorenjske delovne organizacije, pokroviteljice tekmovalnih ekip, so namenile šaljive praktične nagrade za pet tekmovalcev. Med gosti prireditve naj omenimo dramskega igralca Pavla Rakovca in lokostrelca Podržaja in Tomazina, vrli organizatorji pa obljubljajo še nekatere. Katere, je še skrivnost. Za zabavo in prijetno počutje bo igrala mariborska skupina »Čudežna polja«, zato le držimo fige, da bi lepo vreme današnji zanimivi prireditvi dalo še poseben čar. V nasprotnem primeru bodo »Gorenjske igre brez meja 82«. jutri, v soboto, 4. septembra ob 19. uri, če pa bi še takrat deževalo, v nedeljo, 5. septembra, ob 17. uri. Vabljeni! Drago Papler NESREČE NERAZUMNO PREHITEVANJE Meja — Zaradi nepravilnega prehitevanja se je v nedeljo, 29. avgusta, na Meji pripetila nesreča, v kateri so bile kar štiri osebe ranjene, gmotna Škoda pa dosega 250.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila, 37-letni Bariša Grgid, ki je na začasnem delu v Stuttgartu, je v blagem desnem ovinku prehiteval, v tem trenutku pa mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo, ki ga je vozil 25-letni Walter Miersebach. V trčenju je bila hudo ranjena Miersebachova sopotnica, žena 23-letna Brigit, laže pa voznik, njegov enoletni sin Andreas, povzročitelj Grgič in njegova sopotnica 35-letna Anka Alagič. ČELNO TRČILA Kranj — V križišču nove obvoznice in Gorenjesavske ceste se je v nedeljo zgodila prometna nesreča, ker je voznika osebnega avtomobila Alija Halilagiča, starega 34 let, iz Bihaća, na začasnem delu v Nemčiji, nenadoma zaneslo v levo. Vozil je namreč iz smeri Labor proti Zlatemu polju, zaneslo pa ga je v desnem ovinku pred križiščem. Tu je trčil v avtomobil voznika Pavla Konca, starega 67 let, iz Ljubljane. V čelnem trčenju je bila hudo ranjena Končeva sopotnica 50-letna Vlasta .Slavičič, laže pa 93-letna Josepina Konc. Obe so odpeljali v Klinični center. PADEL ZARADI EPILEPTIČNEGA NAPADA Kranj — V soboto, 28. avgusta, kmalu po polnoči, se je v Stražišču z vespo prevrnil 30-letni Branko Bogataj iz Kranja. Pri samskem domu je po vsej verjetnosti zaradi epi- .„_ epileptik) padel in se hudo poškodoval. Zdaj je na okrevanju v leptičnega napada (znan je namreč kot epil {}>______ „ „ jubljanskem Kliničnem centru. NENADOMA STOPIL PRED AVTO Kranj - V torek, 31. avgusta, nekaj pred 20. uro se je na regionalni cesti na Primskovem pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil huje ranjen Miro Jazbec (roj. 1947) iz Kranja. Jazbec je nenadoma stopil na cesto pred avtomobil, ki ga je proti Britofu pripeljal Lovro Pičman (roj. 1929) iz Kranja. Huje ranjenega pešca so prepeljali v Klinični center. POVOZIL PEŠCA Zabreznica - V soboto, 28. avgusta, je voznik osebnega avtomobila Ludvik Avguštin, star 62 let, iz Sela pri Žirovnici, vozil od Zabreznice proti Vrbi. V isti smeri je hodil tudi pešec Lovrenc Mežnarič, star 73 let iz Vrbe. Na odseku ceste pri električnem drogu je avtomobifist pešca dohitel in ga zaradi pretesne vožnje po desni podrl. Hudo ranjenega pešca je sicer pomagal spraviti v bolnišnico, nezgode pa ni prijavil miličnikom. AVTO ZANAŠALO Podtabor — Voznik tovornega avtomobila, 37-letni Dušan Lukič iz Kranja, je v soboto, 28. avgusta, vozil po magistralni cesti od Jesenic proti Kranju. Vozil je z neprilagojeno hitrostjo glede na vremenske razmere in stanje ceste, zaradi česar je vozilo zanašalo. Zaneslo ga je na nasprotni vozni pas, kjer je tedaj pripeljal avtomobil, ki ga je vozil grški voznik Dimitros Agriandis, star 46 let. V trčenju je Lukiča in njegovega sopotnika Jagodica vrglo iz tovornjaka, vendar nista utrpela telesnih poškodb. Ranjen pa je bil Agriandis, pa tudi gmotna škoda je velika, 500.000 dinarjev. ZAPELJAL S CESTE Cerklje — V sredo, 1. septembra, nekaj po 14. uri se je na lokalni cesti v vasi Zalog pripetila prometna nazgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Štefan Zupan (roj. 1950) iz Zaloga je zaradi neprimerne hitrosti v levem ovinku zapeljal s ceste na travnik in nato trčil še v stanovanjsko hišo. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center. TRČIL V DREVO Tržič - V Bistrici pri Tržiču se je v sredo, 1. septembra, nekaj po 20. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vinko Vogrinc (roj. 1927) iz Bistrice je zavijal v desno, pri tem pa trčil v drevo in v živo mejo. Voznik v nesreči ni bil ranjen, škode na avtomobilu pa je bilo za 85.000 din. L. M. Padel v prepad 21-letnemu alpinistu Marjanu Menardu iz Logatca je v petek, 27. avgusta, spodrsnilo v steni na Prvem pragu med Aljaževim domom in Triglavom. Padel je v pet metrov globok prepad, kjer je obležal v nezavesti. Ponesrečenca je do Aljaževega doma preneslo devet reše- GLASOVA ANKETA Sadje dobro kaže Letina sadja bo letos zares dobra. V marsikaterem sadovnjaku se tako jablane kot hruške kar šibijo pod težo plodov, nič manj obilne pa niso tudi slive. V nekaterih krajih, kot na primer v kranjski občini, je sicer junijska toča naredila precej škode, tako da sadje v nekaterih sadovnjakih ne bo tako kvalitetno, ker ga bodo precej kazile močne obtol-čenine ledenih zrn. Ob takih letinah, kot se obeta letos, si seveda kupci želijo, da bi bilo sadje kar najbolj poceni, pridelovalci pa so seveda zaradi dobre letine prisiljeni prodajati po zanje nekaj manj ugodnih cenah. Letos bodo kupci lahko izbirali, kje bodo kupovali ozimnico — ali na plantažah ali raje v sadovnjakih, ki se ne obdelujejo intenzivno, kot je to v večini, kmečkih sadovnjakov. Kako kaj kaže s pridelkom smo povprašali tri pridelovalce v kranjski občini. lujem jonatan, zlati .. delišes, ontario, pohorko nekaj je tudi novejših jonagold in druge. F*, sadje, tudi če je slabše le cena je seveda stavno ni časa in „ nimam, da bi predelom ali žganje, pa tudi zaradi intenzivne kvaliteten, da bi bilo predelovati.« Tomaž Štular iz Srakovelj: »Na štirih hektarih sadovnjaka so letos najbolj obrodila jabolka vrste ontario in voščenka. Letina bo kar velika, tako da me skrbi, kako bom oddal toliko sadja. Doslej sem običajno prodajal večjim odjemalcem, kot so bolnišnice, vrtci in podobno. Sadovnjak je že precej star in ga tudi ne obnavljam več. Sadja proti raznim škodljivcem ne škropimo že okoli deset let. Če bo sadje ostajalo, ga bo paiv treba nekaj predelati v žganje, za mošt pa tako ni zanimanja. Nekaj sadja pa pokladamo kot dodatek tudi živini.« Slavko Valjavec, Sr. Bela: »Že pred leti sem obnovil sadovnjak, tako da imam okoli 60 dreves, v glavnem jablan. Lani je bilo pridelka le za okoli 5 gajbic zaradi hude pozebe, letos pa bo jabolk okoli 4 do 5 ton. Pride- Tomaž Štular, Zg. a dovnjak pri hiši je bif okoli dvesto let, zato li pomlajevati. bomo verjetno c____ v žganje. Kmečka jaL^ škropljena, nimajo za ca ugodne cene, zato se ka treba rešiti kar Včasih so sadje še zdaj pa za to ni več čas^ kmetih. Zrezati sadje ^ je sicer kaj lahko, toda treba potem v sušilnici in splon skrbeti, da gre v^ Šuštarski praznik v Tržič} »Frejšprehunga«, razstava modne obutve, modna rert* vrvež šuštarskega sejma so značilnosti, brez katerih i-minila tudi letošnja šuštarska nedelja v Tržiču - ZmM muzejske zbirke, razstava ptic in otroški ex-tempa« 1 . 1 1____I__:U nMVOHltPV valcev iz Mojstrane, ki jih je vodil Janez Brojan. Od Aljaža so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v jeseniško bolnišnico. nekatere od obrobnih prireditev Tržič - Šuštarska nedelia v Tržiču, ki ima že več kot desetletno tradicijo, si je dodobra utrla pot med ljudi od blizu in daleč s svojim kulturnozgodovinskim, turističnim in seveda komercialnim poslan- 8 Obiskovalci bodo v dobrih dveh dneh imeli priložnost videti in doživeti marsikaj zanimivega, začenši z drevišnjo »frejšprehungo« v tovarni Peko, ki bo obudila pradavno obrtno izročilo: oprostitev vajencev, »jun-grov« od učne dobe. . Jutri, v soboto, bodo ob 10. uri v paviljonu NOB odprli razstavo obutve Peko za jesen in zimo, popesm-no z modnimi napovedmi z« naslednjo pomlad in poletje Razstava bo odprta do 20. ure. v nedeljo pa od H. do 17. ure. .. t . _ Nepogrešljiva sestavina f nedelje v Tržiču so P»»tak; J-T modne revije, ki se bodo ponavlja e pred paviljonom NOB JUtn ob lH. n 20. ur. ter v nedeljo ob 10., 12. n 14 uri Dekleta Mladinskega gledališča Tržič bodo prikazale modno Pekovo obutev ter oblačil«, ki j bodo za to priložnost posod delavci Al,riire. Tria in vost. Modne revije bo vsakokrat spremljala Se »frejšprehunga«, K omenjeni običaj sprejenianja čev- 1 jurskih vajencev med p«».no< ink* k. s«, ga na A t udirali član. tržiftke ku turne skupine Pobratenje m ho m«d gledalci prav gotovo /budi. veliko zanimanja m dobre voije. Najbolj živahno pa bo. tak« «« vedno doslej, v nedeljo. SuStarsk. sejem na Trgu svobode se bo / č ob m uri s koncertom pihalmg orkestra Tržič in bo trajal ga popoldneva. Na nj^em botf lov ali skoraj vsi slovensk: jalci obutve, usnjene " in galanterije. Najbolj w pestra bo vsekakor ponudba delovnih organizacij, ki v dopolnili še številni zasebn: Šuštarski sejem bo privU^' zaradi cen. Tovarna obutve : izdelke iz rednega program.* la za deset odstotkov, izcfelkr rantov za dvajset do štiri stotkov, od dvajset do Sest. stotkov popusta pa bo imela B, C in D kvalitete, ki prodajali v Pekovi Deteljici' ci. Trgovina bo v nedeljo očp" dan. Obiskovalci, ki jih bo pri Starski sejem v Tržiču. I lahko združili tudi 2 A. zanimivih muzejskih zbir* ^ ptic pevk in papig v domu dr- k^) organizacij, novost letošjijt tve pa je otroški ex-temporv tržiSk.h osnovnih šol bodo ^ temo šuštarske nedelje. N.t-Sa dela bodo nato razstav: nikovihiši. . Seveda ne kaže prež ne: i stre gostinske ponudbe, v k ^ vi j o predvsem tržiške br.V - Starske veselice, ki se bo nedelj ob treh popoldne v. i SČu pri stavbi občinske 4 Prireditelji Suštarske lavci tovarne obutve ^ „oskrbeli za dovolj park;- _ Kazen tega bo obisk ova. a »oseben avtobus od 1 mesta in nazaj. H.