Množična udeležba in pripravljenost
Na pobudo SZDL republlke, meata, občln In KS Je blta tudl v Ljubljani In njenih občlnah, KS In delovnih organlzaclfah, društvlh In organlzacf-jah, prlpravljena aplošna družbenopolltlčna ak-clja krepitve, usposabljanja fn preverjanja obrambno zaščltne In varnostne sposobnosti delovnlh fjudl tn občanov pod naalovom »Nlč nas ne sme preaenetltl«. Že prve ocene nekajmeseč-nlh prlpravln dela v mestu, občlnah, KS tn delov-nlh organlzacljah, zlastl pa zaključne vaje 29. aeptembra, so pokazale, daje akclja zajala širok krog tjudf In drutbenopolltlčnlh dejavnlkov, da so s/ v vseh okoljlh prlzadevall, da bl v akclfo In zaktjučno vajo prltegnlll mladlno, zaposlene, pa tudl starejše občane na vaeh področjih njlhove dejavnoatl In da bf blle prlprave pa tudl izvedba načrtov Člm boljše In »reanlčne«.
V nekajmesečni akciji je v mestu in petih občinah sode-lovalo več kot 250.000 ljudi. ki so se urilii, izobraževali in pripravijali za najrazličnejše dolžnosti in opravila v prime-ru nepredvidenega dogodka. V vaji 29. septembra, ko je bi-lo treba pokazati, kaj znamo, zmoremo in za kaj smo se usposobili, je sodelovalo in se vanjo vključilo več kot 182.000 ljudi. Njihova priprav-ljenost in aktivnost je bila usmerjena na najrazličnejša področja in predpostavke.
Tako je v polovici krajevnih skupnosti, torej v skoraj pet-desetih krajevnih območjih, bila dejavnost občanov usmerjena v zavarovanje in pripravljenost na rušilni po-tres devete stopnje, ponekod je bila stopnja nekoliko nižja, spremljale pa so ga druge nez-
gode, kot je rušenje zemlje, požari, poplave, epidemije in podobno. Številne KS so se pripravljale na letalski napad in usmerjale dejavnost v reše-vanje ljudi in imetja v prime-ru rušenja stavb, požarov, ogroženosti s strupenimi plini in podobnim. Preostale KS pa so se pripravljale na predpo-stavke prihoda diverzantov, sovražne propagande, na de-sante s helikopterji in drugo. Skratka, večina KS se je v akcijo vključila z izredno re-snostjo in pripravljenostjo storiti vse, da bi ohranili in zavarovali pridobitve naše re-volucije in povojne izgradnje, da bi v primeru nepredvide-nih dogodkov obvarovaii dra-gocena življenja pa tudi imet-je. To pa tudi dokazuje, da so ljudje razumeli cilje akcije in da besede o nujnosti podružb-
ljanja splošne ljudske obram-be in družbene samozaščite niso izzvenele v prazno, tem-več postaja to vse bolj neloč-ljiv del našega vsakdanjega življenja.
29. septembra so bile v Ljubljani ob številnih vajah v KS, OZD in občinah priprav-ljene in vključene v mestno vajo tri KS in to v Stari Ljub-ljani, na Prulah in KS Urške Žatlerjeve. S to vajo, ki je pre-dvidevala rušilni potres deve-te stopnje, smo želeli ugotovi-ti, kakšna je pripravljenost štabov in enot civilne zaščite gasilcev in drugih v stano-vanjskih zgradbah, organiza-cijah združenega dela, šolah, vrtcih in drugod; kakšna je njihova organiziranost, uspo-sobljenost pa tudi opremlje-nost v primeru nepredvidenih dogodkov. V vaji so sodelova-li: združeni odred civilne za-ščite SML, gasilska brigada, odred Rdečega križa SML, IPK tozd Mestni vodovod, Kanalizacija in Plinarna, Zdravstveni dom Ljubljana tozd osnovnega zdravstvene-ga varstva Bežigrad in Center in enota za zveze mestnega štaba civilne zaščite.
Vajo so vodili štabi za civil-no zaščito v krajevnih skup-nostih, organizacijah združe-nega dela, mestnih enot CZ ter Štabi v občinah in mestu, ki so v operativnih načrtih usmerjali celotno dejavnost. S predpostavko, da štabi niso vedeli, kakšno je stanje po na-stalem potresu, je bila za to pripravljena posebna izvidni-ška enota združenega odreda
CZ SML, ki je ugotavljala, kaj se dogaja na posameznih ob-močjih. Z njeno pomočjo so delovali štabi s svojimi enota-mi, organizirali reševanje in vse druge predvidene aktiv-nosti. Vaja je torej temeljila na pripravljenosti vseh dejav-nikov na omenjenih območjih pa tudi na zagotovljenih zve-zah in obvestilih ter pravoča-snem vključevanju ekip, ki so bile v danem položaju potreb-ne za zaščito in reševanje.
Kljub nekaterim po-manjkljivostim in neusklaje-nostim ugotavljamo, da je bila vaja na teh območjih uspešna in koristna za vse strukture CZ pa tudi za dru-
ge enote, organizacije in de-javnike. Ljudje so pokazali veliko spodbudnih in samoi-niciativnih zamisli in samo-stojnosti pri ukrepanju. Vse se je razvijalo brez formal-nih okvirov, poudarjena je bila resnična potreba tn po-Iožaj posameznega območja ali objekta, ki ga je zadela nesreča. V vajo niso bile vključene le specializirane enote, temveč je bila to vaja, v katero se je vključil širok krog delovnih ljudi in obČa-nov, starejših in mlajših pa tudi mladine.
Z vajo smo dokazali, da ra-zumemo naloge in cilje po-družbljanja tega področja in vključevanja najširših Ijud-skih množic združenih v enot-ni fronti socialistične zveze delovnega ljudstva. Vaja in celotna akcija sta spodbudili marsikatere dejavnosti, jih ra-zvili in hkrati pokazali, kaj nam še manjka in kje je naše delo slabo. Marsikaj smo se ob akciji tudi naučili: nadalje-vati bomo morali z družbeno-politično aktivnostjo na tem področju in vanjo vključiti še več Ijudi. Ze prej smo imeli nešteto vaj, tečajev in semi-narjev pa tudi drugih aktivno-sti, ki pa so bili preveč raz-drobljeni, neenotni in neus-klajeni, bili so brez podpore in vključevanja družbenopoli-tičnih organizacij, kar je zmanjševalo njihov končni cilj in uspeh.
(nadaljmvanja na 2. stranl)