;SPosLfc*ia2s:raet šfce^rills;» s-fcctrae 1 Din. Leto IV., štev. 115* V eelfti, sotoota dne 7. okiobra 1922« PDštnto* nlnfciRB v liatwini. jra^HR ^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^* ^ ^^^^^H. l^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^r ^ ¦ * ^^ Starte Jetno 48 Din, tnssečno ^Din, za inozemstvo letno 120 DJn. — OgJasi za wm višine stolpai 40 p. Reklame med tckstoin, osmrtnlce in zahvate 50 p. Posamezna številka siane 50 p. vsaK ioreftf četrteft fin sotoofo. Uredniätvo . • ~>. at. o5. Upravništvo doVŽ- l/j .. * pritličje. Telefon št.65. t=3 Račun kr. ^ostneya čekovnega urada Stev. 10.066. "=3 Akcija za izboljšanje naše valute. (lz govora L'. I). Plavšiča na konfere;ncl treba najstruzje fzvajati. Pred izdado pa se zaslišijo šc gaspodarski kroffi; JPogrešaTi jc bib doslej kontakta in vzajcninega -Jcla. pridobitni:h kro^ov in vlade. Oovor- ntk hočc vzidrževati sta'ne stij-cc ž jijimi. Süidc-kxvati1 morajo vsi, pripravljeni mo- rajo biti na manjšr dobiček ali eventual- no celo na rzgube, če nočejo, da napo- sled ves zaslužok, vss no\čni imetck ne izgubi vsako vrodTiost. Ako se posreCl vzajcmnemu delu vzdržati preko pomla- di. fco so ob najmanjšein iz\ozu največie /ahteve na devi'zah, smo> za vedno rc- šili dinar. Treba spraviti v sklad potrc- bo na devizah s koJičino iz eksporta ra^- položljiviih deviz. Zato^ trcba dvignlt! pnXLukcijo, povečati itvoz. omejiti u- voz. Tako uvoziiiki kakor producenti naj dado svojc podatke. Uvox surovin in po- iui-zdeJkov, potrebnšh mdus'triji, se sevc- da aie bo omejevai, pač pa vsega kar je nepotrebno in kar sc izdelujc doma. Tr- govima treba, da se pripravi na to in priipravi tudi, da bodo cene padle. TreDa začeti kal'kiiliratii a la hausse nc kakor daisicj a la baisse. Poglavitno je: vareevanje na vsi črti in stroga i'zvedba naeela: kar iproUu- ciraiiiO'doina. ne kupujin-.) v inozemstvu. ¦. Ro'/Aci rastejo v Daimaciji, pa so se ven- { dar nvažalli iz inozeinstva. Zu take stva- \ ri ne bo v bodoče deviz. Letos imamo j sliv za 6000 vagonöv, kupuienio pa tnje | marnvciladc, ker ne niaramo hranljivej- ; šega domaeega pekmeza. Gradi se nino- ; go, treba je hi prav. Ali gradi se innogo- | kje raz'koisno in to :ii prav. Koliko se Po nepotrebne.m porabi deviz za to razfcoS- je, ki .pQtrebujc uvoza iz inozemstya! Cevlje Lzdelujerno doma. pa iih v velikih tnnožinah uvažaino, zcxpet iiepotrebna I poraba dcviz, itd. Od nas sair.ih je oa- j visno, da poysem izboljšanio valutarno | stanje. Treba samo, da liočemo, da vsi vlečemo na isti vrvici in ne delamo vsi proti vstin. Treba pokazati inozemstvu, da se zjiamo zatajevati, da >namo lira- aiiti, da znamo žiiveti svoiiim razmeram priimenio, da tako d-obi inozemstvo za- iipaarje v nas, v naše gospodarstvo in v uašo gospodaniost. Inozemci nas sinar- rajo za zaipravljivce. . Oovornik je kot | drastieeii primer navedel Angleža, ki je ! na Dutnaju v raznih lokalih videl zaprav- lja-ti ogromne vsote in rekel sodeč ijiiUf po giworici: «Gleite, sami Jugoslovani». Treba. kakor reecno, da si vsakdo po- staVi za PTtocip, kupiti vse, kar more dati domača produkcija, doma in ne v inozemstvu. Velika semn.ia v Zagrebu in v Ljwbljani sta pokazaia, knko veliko raznovrstnega blaga se. že izdeluje do- ma in dobrega blaga. Domaeo produkc!- jo treba p-odpirati in zvišati. Tako ima- mo na pr. tovarn za siacikor. ki bi iahko Ikrile vso potrcbščlno na sladkorju in še izvažale. Narneravane so vladne mere, ki omogoeijo tovarnam izrabitr vso svo- jo kapaciteto in ki znižaio indi cene slacl- korju. Vsein indnstrijam sploli treba o- mogočiti1 izraibo polne kapacitete. Da se to izvrši in se da industrijam cclo možnost povečanja kapacitete, trc- ba da sodelujejo vsi in polno in povsod vpoštevajo doinačo prodiikci'30, vlada pa treba, da stori vse, da odstrani, kar ovi- ra našo produkcijo. Z'astr važno je lz- boijšainje naših :proinctnih razmer. Se- stavJjeai je žc progRin za od.ipravo pro- metnili neprilik, ki tato silno ovirajo naše gospodarstvo, ter ic v najbližnjem času prieakovati1 izdatne odponioci. Z dosedaniimi meraini je uspelo za- držatii padaiije diinarja in ga dvigniti na sedanjo višino. Treba ustvariti porrebne gospodüTske pogo^je, da se tečaj izbuljSa in stabilizira. Izvesti je prihodnje mesc- ce reformo ob sodelo'vanju vseh, metf tern easoni pa skrbeti. da dinar ne pacsc. Odločihii inorajo biti tcca.it beogradske in zagrebške borze. Curili ne more v.i ne sme biti merodajen, tečaj krone v Curihu ni' rezultat prometa, arnpak iz- vfra iz sannovoije zasebnih einiteljev, črpajočih inforniacije na nepravin rnc- stih. Govornik se obrača proti očitkom, d^i se .troži dolarsko posojilo z nakuponi dinarjev. Od 100 n;i!jonov dolarskega posojila do'bimo 30 miljonov efektivno, ki treba da iih porabimo za investicije In zato jih moranio pretvoriti v dinar Je. Dane's je država najveeji posestnik do- larskih deviz. Od ostalih 70 milj. sc vtroši zo,pet velik del v naši državi in pretvori v dinarjs. Skozi pet let bo stal- rio do'bi'vala država dolarje in bo ta.ko največji razpolagatelj z devizami. DosTej je prejela država 25 rnilj. dolarjev, ocl katerih je dobila 15 miljojiov eiektivno, 10 niiljonoiv pa ostan: v rokah Hie rove skupine za gradnjo Jadranske železnlcc. Posojilo uspc tudi glede ost^.iesa zneska, če donesemo protidokaz proti sJabim in- formacijam, !;i jih iinajo 0 nas v Amcrv- ki. Tain je naša država inalo poznana rn koliikor je>, je znanje črpajic> iz najsiabslh iiifoirmacij^lkih virov. Vendar pa se je jako dvignilo zanhnanje za nas. Prihaja- jo ,]3€slaaistva iz Amerike k 11am, dn nas sipoznajo. (Konec prihodnjic.) N4CRT NOVEGA ZAKONA O NEPO- SREDNIH DAVKIH. Trgovska in obrtniSka zbornica -/ Ljubljana ie djie 28. sept. 1922 povabila raznc korporacije in ortfanizaeije na zborovanje, da zavzamejo- stališče k na- ertu za'kana. 0 neiposrednih davkih. Po daljši razpravi se je na številno obiska- nem shodu soglasno sklenilo na odločil- na mesta predložiti naslednio spomc- nico: Dne 11. tin. je sopodiDisinia Trgov- ska hi obrtniška zborniea prejela od ge- neralne dire'kcije ncposrednih poreza en iztis »ipredloga zakana a neposrednrm porczima« «a vpogled z opombo, da »c ic j>rcdložil parlamentn ua odobr^nje. Podpisane korporacije in organizacije. zbrane po svojih zastopnukih na zboro- vanjn dne 28. septembra 1922 pri tr- go'V'ski in obrtniški zbornici v Ljubljanv se usojajo predvsem iarazitl svoje veii- ko obžalovanje, da se jc proti izrecni do- ločbi zaikona o trgovskih in obrtniških I zbornieah, po kateri se ie zbornieam n 1 prediogih zakonov, ki se tieejo ikomer- ciielnih ali obrtnih mteresov, tzjavlti prcj, 11 ego jih vlada predloži parlamentu v obravinaivo, ta za trgov&tv-o. indiustrijo in oibrt ter sploh vse pridobitnc krogc tako izred'no važen pr^dlog zakona že prcdlözil parlamentn ne da bi bi'le iiride zbornice prej priliko. iz.iaviti se o njeim. Ob napoiminani izredni važnosti tesa zakona, ki bo globoiko posegel v gospo- darsko življenje eele drzave, so zatega- delj podpisane korporaeije in organiza- cije primorane, nujno prositi primerne inkren.itve, da se zakon ne obravnava prej v parlanientu. dak'ler ne dojdejo od trgovskiih in obrtniškili zbornie izjave o njem, ter obenem prositi, da se jiim (Ja za te izjavei primeren eas, da inorejo za- slišati organizacije prizadetih krogov Tn na podlagi vsestranske proucitve prect- loga podati svoje iziave. Priznavamo, da ie enotna da vena reforma nujno potrebna kakor iz polf- tičnih tako tndi iz narodnogospodarskih ozirov. Doseda.nje davčne razmere, c?- sobito nporaba petero bistveno si na- sprotiijočih davčnih sistemov in neena- komenia administracija moira na ent strani nujno manjšati, ee ne iwiiciiti Hut in zavest državne in politične enotrtosrr, na drngi strani pa vsestransko ovira« gospodarski razvoj. Kakor pa je vse^a priznanja vredHa težnja finančne u(pra- ve, kar najbolj pospesiti dosego enome davene refonne, pa je vendar srnatrati ya\ Inijšc zlo, ce bi se ta reforma iz\rši!a nepopo'lno in kvarno narodnemu gospo- darstvn, kakor pa. ak.O' se /. reformo še počaka dotlej, da nidi oni krotfi, ki na] v j.?.rvi vrstf nosijo bremena, ki jim jifo na- lozl novi zakon, remeliito razpravijo preid'log, pretreseio naeela, na katerih sloiii; ugotoive, ali so časovne zahteve näsle ipravüen odmev v daveni reforms in katerih sprernemb in dopolnitev Je treba, presodijo vpliv, ki vja utegne imeti novi zakon na gospodarstvo, weudarijo, ali so bremena prav razdeljena na raznc gospodaTske sloje in zmogljiva, brez Skode za nadaljnji razvoj gospodarstva in zbox tega tudi brez škode za erar, ki mu iriora biti na tern da daveni zakonl ne ovirajo gospodarskega razvoja in s teni n^ preprecu'jejo jačitve sedaniiii davčnfh virov in otvarjanja novlh. V tern krat- kern času, kar je uačrt na razpoiago. ne- ogibno potrebni temelj študii predloga na podlagi zasliša-nja mteresentov ni bÜ v toliko niogoč, da bi zboniice že clanes mogle podati vsestran.vko izrecno izja- vo. Že prvi preglcd predloga pa kaže vso naglico, s katero sc je predlog sestavljal. Catulle Mendčs: Resüicoljubni Peter. (Iz trancoščine.) (Dalie.) Resnicoljubni Peter ni bil clovek, ki bi z«ubtja'l čas Pri takih prilikah. Misiil si je, če •vi'dim cvetHco. io mo ram takoj odtrgati, drugače pride drugi in mi 10 pred nosom vzame. Hugeta se je strähn tresla, hotela Se žc -pobegniti, vendar je poskusila odgo- voTiti: «Ne gospod, jaz sem mladi paže, ki, služkn v Koraaninovem ksradu.» Za- krila si je z rökami očK da bi ne videla njega, s kalerim govori. lsročasno je prešLiiila neka prijetna sladkost njeno sree, pri'sla j? je v kri in v celo telo. Do tedaj saima sebr ni: prfenala, da je izbrala za prcdmet svoje ljubczni1 mladega ka- valirja, 'katerega je preganjala mašče- vatoiost hndobnih Ijudi. Vcricla je, da nc laže, ee tr.di, da je iska.la Petra, ker se jj je sirniiH. Odikar je padel ooliub na njena usta, je postala njena voHa slaba. Malo prevec se je pač nagfnila k niemu, a na- 1 ~~--------——......------ * - ! laše tega> ni storila. Ko i'v ie rekel: «Jaz j vas Ijnbmi,» je razirmela, da je tudi ona začela Ijubiti. Te besede ii niso 1c razlo- j žile, kaj ie on čutil. ampak tudi kar je \ sama okusila. Ce vržcš tleeo slamico v - skedeiLj. zaone goreti vse poslopje. j Peter }i ni prenehal govoriti. na sree | to'Hko časa, dokier ni priznala. da je de- ! klica. Zaljubljcno jc vzuihniht. Peter pa 30 je privil k sebi. in jo poljubljal na lasc. Dobri medved ju je zadovol.ino opazovai. Prav je imd, da ju .ie opazovai in z vc- seljem poLslušal, saj v dneh. ko je vsa narava o'dcta s cveriem in ko povsod ptMki žvrgolijo, ni nič priietnejšega, kakor pogled na zaljubijeni par in nobc- na godba ni milejsa, kakor niihov glas. Hiiffeta ni več mislila prikrivati obeutke svojega srea, vse ie razodela Petru In pri teni ni nič porudeeela. ?,e takrat, ko ie kavalir, obleeen v zelenjc in obdan oa metufjev, stopil v dvoratio. kjer so zbo- rova-le dame, se je njen-> srec ixMoSiTo zanj. Iz sftnB>a-tije, ne iz usmilienja mu Je I tedaj odprla skrivn.i vrp.tica ter ga vo- ; dila po tomi. Lagala se mu je, da je gr- da in iprlkrivala svojo lcpoto, kakor I skromiia vijolica, ki se boii, da jo mimo- i id'ocii clovek odtrga. Jokala je, ko je vi- | dela, da ga odpeljejo, oblekla je rnoško \ obleko ter ga iskaia v spremstvii dvor- i nega norca, Mariotte in medveda. Skle- j niJa je, da ne bo spala in se vsedla toliko ! easa, da ga najde živega, ali rnrrvega. : Pripovedovala je tako ginljivo hi rnitTio, da bi clovek misiil, da žvr.eoli kak pli- eek. Nikdar še ni okusil Peter tako vc- likih sladkosti. Nič več ni prcmišljeva! 0 ljubezni lepih dam, prepričan je bil, cia nobena ne djoseže Hugete Cutil jc. cla bode ostaJ večno njen prijatelj, kako bi bik) prijetno živetii ž njo v domaei hi?ii ter jo iiikdaT zapustiti. Grad sicer ni n:C prkia, v shrambah ni živil, v omarah ne perila in v skriiijah nič denaria. Zidovje je bilo slabo in miši so letaie po hi^i sem in tja. Nič ne de! Ker ni iinel drugega zavetišča, se je /.adovol.iil s teni. 2ivei bi sreenejše, kakor vsi drugi Ijudje, Ce bi'ga hotela spremiti. Misiil jc na kapeli- co, v kateri bi ga poTočil kak pošten meni'h. Kako bi bila srečna. če bi bila že poročena! IJboga, bi bi!a morda prisiljc- na kwiti živali in delati na polju, kakor ee se me kedo dotaknc» najrevnejši delavec, da ne bi umrla la- kote. Delal bi pač sam, ne ona, kajti po- kvarila bi si z .jrodjem in urožjem svoje male ročice. Nikdar bi ne biia žalostna, tako bi se Ijubila. Mis lite si. da Hugeta ni ii'govarjala nobeni Petrovi točki 0- bratno, grad bi se ji zdel nailepši na svetu, zlasti je soglasaia s Petroin glede ka:pdice in meniha poroecvaica. Ne pi«- stila bi soiproga, cla bi se sam mucil m delal. delila bi skupai žalost in veseTjc. «Kaj boste dekiii gospodična?'» «Ko boste odsotni, born Dotrgala vse cvctlice na travnik'i in v cozdu ter okra- s'la stafnovanje. da boste mislili, ko se vrnete, da se jc pomiad preseliJa k nr,- ma.« Tako sta se pogovarjaia in dela la na-črte za bodočnosl. Peter se je zahva- lil, da mu je usoda Prinesla toliko brld- kosti, iiz katerih je vzklilo' tako veselje. «Aj,» je zastokal in zakremžii obrar. Gosjpodiena Hugeta ga ie potipaia j po raanic- iic je. zasledovala, na pod'agi kakšnesa statisficnega gradiva, brez katerega si sploli nc mo re mo misiiti, da se da teinc- Ijito in brez s'kode za gospodarslvo in erar lc težko vprasanie. rešui, temeijt predlog reforme. Ob takih okoinostili je premotrivanje silno oteženo. Zategadei] je treba, da se da zbornieam zadosicn čas. to je vsaj do 3!. oktobra. za zaslisa- nje interesetntov in za. sestavo ko.iikor mo^oee izerpno !zjave. Usojamo se po- teir.takem posioviti nujno prošnjo, da se zakoii prej ne obravnava v iparlamenru, doivlcr ne dojdejo podrobne izjave zbot- nic. K tej prošnji na pristavliamo še tTru- go nujno prošnjo. Cuje se. da se jiaine- rava ta predlog v najkrajsetn casu uzn- koniti i'n sicer po zakonodainem odboru. Skorc ne more-mo verjeti, da bi se tako važer. zakon obravnavai in rešil po skrajsanoHi potu; ako pa ta namera / resnici obstoji, nujno prosimo, da se Ta namera o>pusti in zakon razpravlja vn. reši po rednem pariameritarnem poru. Trgoivska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Zveza industrijcev na sloven- skem ozemlju kralievine Srbov, Hrva- tov in Stove nee v. Deželna zveza kranj- skih obrtni'h zadrug v Ljubljani. Zveza trgovskih giremijev in zadrug za Slo\e- nijo v Ljubljasii. Qrcmij trgovcev v LjuD- Ijani. Siovensko irgcvsko društvo »Mer- kur« v Ljubljani. Zadružna zveza v Ljuo- Ijani. Društvo bancnih zavodov v Ljut>- Ijant Zveza jugoslovanskih hranilmc. Zveza s'lovenskih zadrug v Ljubijani. Poikrajinska zveza društev hišriih pc- sestni'kov v Ljubljani. Odvetniska zbor- nica v Ljubljani. Notarska zbornica •/ Ljubljan potom nje odkladali svoje osebne intere- se in medsebojne ljubeznivosti, ki stran- ki nič mar niso. Za tak posel stvarni mo- z]e v stranki nimaja časa. Zopct ponav- ljamo naš klic po sklicanju zbora oben oblastni'h organizacij JDS. mi hoCemo jasnosti 3ia vse strani! Zadeva princa Jurija. Pod predseti- stvo'in kralja se je vršila 5. tm. na dvoni seja vlade, na kateri se je razpravljalo o ziHianjem in notraniem politienem po- ložaju ter o zadevi j>rii?.c? Jurija, Na o- sebno žeJjo kralja se je vrsi'.a popoldne nova scja, h kaieri je bil pozvan tucrl prime Jurij. Na vpraSanJe vlade, ali se hoče poikoriti clvornim statutom tcr •S'prejeti pr-xlloLe vlade. je izjavil, da bode odgovoril čez ?A lir. Zapisnika n! hotel podpisati. Vprašanje bo rešil ikron- ski svet. Kralj je izjavi.l. naj se /pozove princ Jurij še enkrat k vpoštevanju dvornih statutov ter je vztrajal pri tern, da se izpfečuje princu kot elanu vladar- ske hiše, ee se nastani v tuzemstvu Po- leg letne apanaže 148.(100 frankov ^e 'z dvorne blagajne na račtm kraljeve ci- vilne liste 600.000 Din na 1-cto, ee se pa na'stani v inozemstvu. pa 365.000 frati- Ivov in na raeun civilne liste 230.000 D. Odobrenje posojila Avstii.ü. Na seji | svet a Zveze naroidov is padla . 4. tin. j končna rešitev aivstrijskega vprašanja. { Napnivili so tri iPTOtoikols. Prvi vsebuje iyjave Anglije, Francije, Italije in Ceško- slovaške, da bodo podpirale Avstrijo v njeni gospoidarski in financni obnovi in jameile za politiöno neodvisnost in tcri- torijaliiio nedotakiijenost. Dru.^i protokol vsebuje doloeila glede potrebne garan- cije v vredtiostnih papirjili ali cfektih. Tretji protokol razpravija o iamstvih s carinskimi do'hodiki in tobaeni.ni monopo- lom. Za izvršiitev reiormnega •programa se zaveže Avstriia: 1. ukreniti vse po- >trebno za zmanj&anje budžetskega pri- manlkiljaja s povišanjem želczniških, po- štiiih in brzajavnilh pristoibin in 2. izde- lati nacrt za ravnotežje v bndžetii in predložiti parlamentu osnutek zakon«. po katerem1 bo pooblar.een uporabiti v to svrho vsa sredstva. Oeneralni konii- sar Zveze narodov bo nadzoroval tzvr- šitev tega naerta. Preokret v madžarski oolitiki. Mac!- žarsika vlada bo storila v ßeogradu ko- rake, naj bi mckateri nieni ministri po- setL'li naše miiniistre in poskusili skupno doseei popolno izpremenibo kurza v Po- liti'ki sosednjih odnošajev. Do te odlo- čitve je prišlo v Budimpcšti pred neka- terirni dnevi v sporazumu z madžarskini iniinistrom za notranjc in za zunanjc stvari. VotJilni državniki so izprevideli, da je treba korenito spremeniti političen kurz maipram naši drzavi, ker s scdanjim irodentističnim deiom glede madžarskiTi mainjšin v naši državi ne more ustvariti dobro iprijateljsko sosechio ra/merje. Laški socijaldemokrati sc prepirajo. V Rimu je iimela socijaklemofcratska stranka burno z-boTOvanje. Pri glasova- «Rana? Kaj! Ranjen; ste, morda bolj, kator pravite in se molčite.-> «Ko je bodalo slo v meso. sem imel občut^k, da sem se zbodel s sivanko.* «Dobro. Povedati mi morate, v ka- kih nevarnostih ste bili, kateri ljudje so vas na'padli in kaj se je zgodilo, ko s*e ušli hudobnim strelcem.» Peter je prc- bledel. Tokrat ne bo govoriU ne bo p_ovetlal resnice. Teniu nedolžrceimu angclu, ki ga je Jjubil talko čisto in iskreno. ne bo o- menil AzalaiLse, katero je zapazil skoz* okno, da je bila v sami sraici. govorl! ne bo ne o sobi, ne o prijetni postelji. Za- radi odkriti'h besedi je moral pretrpeti toliko gorja, nič več se ni hotel izp«- stavljati takim ¦neprili'kam. Ker so bile dame v RomainJnovem ffradu take čuda- kinje, pač ni bil dolžan biti najnesreC- ncjsi'i-n najbolj preganjani elovek. Priprav'ljal se je torei. da bi odgo- voril Hugetii ter si je izmislil bajko. «Eden strelcev je sprožil lr>k in pn- ščica...» Resnicoljubni Peter je začel lagatf! «Gospod, ali mi ne bodete povedati, kako ste bili rawjeni?» «Gospodiena,» je zakričal — hotet je držati prisego — «gospodiena, bil sem skupaj z gospoAzalais; ženo nekega a- vignonsikega mescana, 'ki me ie iz ma- seeva'nja zabodd.» Ce bi slišali krik gospodičue Hugc- te! Ko je pogledala Petra, .je pastala bleda kakor zid. Naenkrat ie zbcžala po gozdu in klicala: «Pistolcta, Mariotta!» Peter ji je sledil proseče. «Nc, gospo;cf, pii'stite me! Vedite, da me ne bodete nic več videli, kajti deklica, kakor sem Jaz, ne bo ljubila možatki uganja take stvarf ¦kakor vi. Najboljše ;ie. da se vrnete a g OS peg Azalais, njena družba vam bo bolj ugajala kakor mo.ia.» Dvorni norec in dekle sta priletela na vpitje. «Pistolcta, povedi me v grad, ka- terega sem zapustila vsiod neumne lju- bezni do tega ni'cvredneza. Pokleknila bom pired Romaninovo in jo prosi'la od- puseanja, če mi pa ne bo odpustila, Krem v samostan. Vsako wibezaiiSce mf bo prijetno, da se; Ie izogiiem človeku, ki mi je zoipern.v (Dalje prihodnjič.) nju so bili kolaboracijonisü izKijueeiii iz stra.uke. S tern je bi;l razkol v stranki zcr- pecalen, ker sta se 4. tin. namesto enoi- nega komgresa vrsi'la dva. na katerih sta se organizirali dve popolnoma ločeni stranki. Fašistovska vlada. V Tridentu :c zbraniih več tisoč fašistov. Voditelj fas> stov Stefani je v govoni izjavil, da wio- rajo fasisti vpostaviti suverciiiteto itaii- ianslke vlade na osvobojenen ozemlju. Mussolinii je imel \ Milanu govor, v ka- terem je izjavil, da obstojate v Italfji dve državi, od katerih se mora liberalna umakniti iašistovski, nadalje jc zaliteval raizpustitev ¦zbornicc, sicer bodo fašisrJ sami' poskrbeli za to. Deniis'sja češkc vlade. Ceški lwibi- net je podal 5. tm. svo.io demisi.io. Ce lio- čemo novi kabinet oznaeili po vodilnrn možeh, se mora imenovati §vehla-Ru- šin-Beneš. Grška obramba Traciie. Vse grsko časopisje zahteva old viade, naj ne pc- pirsti v vprašanju Tracije. Voini minister je izdal proglas na grški narod, v kate- rem pozivije mlajše letnike. naj se pro- stovoljiio javijo za vojsko in rcšijo east Grsfce. Pogajanja v Mudanii». Vest iz Ca- rigrada, da se jc v Mudaniji že dosegei sporazum. se ne potrjiue. Francosk: vo- jaški krogi so prepričani, da bo prkšlo do sporazuma. Nova iwroeila javljajo, da je prišlo med zavezniskimi genera« do težfcoe, tudi grški delesati odklonjajo takaišnjo izpraznitcv Tracije. Posvcto- vanja se nadaljujeio. Nemški kolonisti med nanti postaia'o od časa do.easa drznejsi in nesramnejSi. Ne pišem-o mnogo o niih in ne stortmo tega radi; ker ne pripisujemn temu prav nikakega pomena. Na razne drzno izzi- vajoče olanke, ki1 jih prinaša <;Cillier Zeitung» kot giasilo celjske ncmške tr- govine in industrije, omenimo Ie, da *>1 y staro'k'ulturnih državali v Italiji ali v Avstriji, laki članki že rlavno ne bili mo- goei, ker bi' takega časopisa že davno ne bilo, pa tudi ne tr^ovin in trsoveev, ki si v svojem g-lasilu upa.io tako iiečn- veno izzivati narod, kv jirn dajc gosto- Ijirbno streho in od koje.^a imajo ti Nen;- ci vso svojo eksistenco in svoje bü^a- stvo, !kar tako radi naglasaio. Dolgo smo potnpezlji'vo gledali: staro eclisko nein- škutarsko drziiost, račimali smo s teir?. da bodo treznejši dementi 3iapravi!i ren- ter uvideli in priznali. da uživajo vsc svobosci'ne hi dobrotc državnega recfa, ker pa to ne gre, se ne bomo prav mC več prere'kali s tistimi, ki so pred nekaj leti še ipljuvadi po nas, Pa ne prenesejo v svoji drzno'surovi naravi, da dancs tcga več ne smejo. In slovenske sieve, ki so živcle nekdaj na tch tleh in vsi oni cist; rodo'ljubi, ki so prišli med nas po prc- 'Vratu iz mamj narodno okiiženih krajev, vse podpira in vzdiržujc to nemško na- dutost med nami, ki bi ie siccr že davno ne bfllo. Tcmu izzivanju bo treba napra- viti temeljit konec, potrudili sc bomo, to odkrito izpovemo, iin vse tistc slovenskc sieve, ki so' sokrivc, da v Celju ni miru, bomo brezobzirno postavili tie, kamor spadajo, ker niso druzega vrcdni, »;o nemSkega biča. Italijani in Nemci bi ta- kim -liudem nosili denair, ki bi se v njili drzavi tako obnašali — prav gotovo nc, to zna Ie slovens'ka šleva brez ponosa, ki ni vredna svobode! V ccliskih nei-n- ških trgovskih in obrtnis\ih krogih sma računali na neka.j treznosti. «Cillicr Ze»- tung», ki jo preveva. kultura svabskegs Kulturbunda in načola nemškega poilt. druStva za Slovenijo. nam kaže pravo lice naših nemškili sodržavlianov tcr nam1 nujno pred,pisuje pot pravilnega obravnavanja teh pojavov. V mestueiu Klcdallšču v Celju sc jc v eetrteik 5. tm. nprizorila Govekarjeva »Legijonarji«. Igro ie režiral g. RaiKo Salmič, (ki je nastopil v vlogi iunaškcsa Ježa. Gledališčc je bilo do zadnjega ko- tieika polüio. Po dolgem času sc je> agrala zopet en a nasih starih narodnih iger in občrnstvo je sledi'lo z istim intercsom In ljubez.ni'jo kakor nekdaj pred 10 in vec leti, ko smo hodili h gledališkini preö- stavam v Narodni dom, ko je Mestno gledališce imelo prostora samo za tuice, ter so naše gledališke predstave poö vod'stvom g. Rafka Salmiča bile nekake narodne manifestacije, koüh sc jc ndele- zevalo vse, kar je bilo slovcnskega, kar si je upalo biti slovensko. Marsikomu, KI se je udclczi'l »Legijonarjev« to pot, so j vytajali v duši vsi ti razni lepi spomhif i na življenjc in delo nekdaj v Celju, bilo je v marsičem lnajlino, bilo ie trdo, a bilo jc leipo. ker nas je družilo vse v lepi mis-ii, buditi narod k zavesti in dvigatr njcgovo izobrazbo ter ga navajati k bolj- šeniu, Iqpsemu. Hvaležni smo npravi gledališča i.n g. Rafku Salmicu za uži- tek, ,ki nam ga je nudil sinočnji večer, bilo je na naših deskah žc mnogo nio- derncjšega, pa Ludi že mdiogokaj malo- vrednega. Igro lepo izpolnjuje pevsM zbor »Legi'jonarjev« s spremljevanjem urk^'stra Celjskega godbenega druStva. Dramatično društvo jc g. Salmicu pokro- nilo l'Ovorjev vonec s trakom in napisom »svojemu prvemu učitciju«. Igra se v soboto ob osmih zveeer in v nedeijo ob pctih popoldne ponavlja. IZ SEJE CELJSKEGA OBClNSKEGA SVETA dnc 2. oktobra 1922. 2upan dr. Hrašovec konštatira oo IS. mi sklepčnost ter opraviči1 odsotno&t obe. üdbonnüka dr. Rusa. Mnogo stofov je šc prarznih, kar ne dokazuie posebne agflnosti. in bogve kakega zanimanja za kumunahie zadeve v vrstah ¦nekiiterin obe. odborniikov. Odgovori župana na razne interpelacije izza zadnje seje sc vzamiejo na znaaije, tudi zapisnika se o- ciobrita brez del;ate. PravnoperzouaJiii odsek. V petzo- nalniii zaUevaii poroea nrcJscduik ndae- ka Mravlj-Ak sle.ieec: PoRodba z mag«- stratnim •predstojnikom se v konečni rc- ilakciji üdebri brez debate. PrLncipijelno sc dofočijo draginjske dolklaide tudi za vse one maffistratnc u- radnike, k'i se bodo odslej do koneene «- rediitve službene pragmatike upo'kojiili. Te dokiade so enake onimi državnih upo- küjencev. Mestnemu blaga.inüku se do- de'li pobiranjc progiesivn-^ davščine na najemnino v svrho zidanja staaiovaniske hisc. Prided! se mu za-časno pomožni ot- gan, da cim preje naredita kataster in iz- vršita potrebne predpriprave. Odikilani se več prošeni za izvan- red'iie podpore, ozir. nagrade ter povi- šanje place. Definitivno se namesti z vcljavnostjo od 1. oktobra prov. pisainiski pomocni'k Radoslav Bač. V pravnih zadevah poroča referent dr. Kalan: V doiinovinsko zvezo sc siprejmeta uslužheinec mestne ,plinarn.e Josip Paillr in magiistratni sluga Aloiz Stres. Po zemljemercu se >e ucotovilo, tia se je zidala hisa Ba'nikovilca na teritorr- ju mestne obekic, ne da bi sc bilo praivfr- no ivoimiisi'joniralo. Dovoii se seidaj že no- veniLi posestniku pot za silo u parka sporaziwrino z Olepševalnim društvom in se mu podeli naknadno siavbeno do- voljenje. Obrtiio tržni odsek. Poročevalec obe. odbonnk Bizjaik: Izrečc se lokalna putreba za iijakarsko obrt Lebiča KaTla na Bregu, odkiotuijo Pa se vse proswje za sttojnlce na mestnem teritoriju, ker jih je že.itak preveč. Upravno sodišče v Celiu. Žnpan iivodoma pojaisni. zakaj je stavii to točko na dnevni red. Zadnji čas sj o .sedežu upravnega sodišča za Slotvc- niijo in Prekmurje mnogo pise. Dela se z vso vnemo na to, da bi Celianom vszell upraivmo sodišče in ga premestili v Ljub- ljano. Obeinski zastop naj zavzamc proti zrvpostavljcnju rne&ta Celia svoje stall- see. V knenu fiinaneno gosDoidarslkesa odseka dobi besedo dr. Božie. ki smatra za nujno potrebno, da se vscm tainim a- gitaciiiaim 'proti Celju napravi konec. Ako so bift Ccljani oškodovani že pri razde- litvi SJovenije v dve oblasti in pri dolo- čitvi 'inci za ljubljansko oblas-t. absoJutno uc smemo' spustiti iz rok upravnega so- di'sea, ki je Celju zakonito zajamčeno. Splosno je znano, da ne samo doslej rc- sno ljubljansiko časopisje. amipak tudi vi- so'ki fuiikcijomarji delajo proti Celju, nc da bi bili vprašali merodajne faktorje, Pred' vsem obč. zastop, kaj more in hoCe za uipravno sodiisee nuditi. Treba je ert- k'rait na ves glas povedati. da to kar Ljubljana, lahko da tudi Celje. S pr?- meniilm prispevkom države in mestne občiine se morcta centrali'zirati in izpo- pokilti kujižnici ofcrožn. sodišča in okr. glavarstva, uradni prostori se bodo spo- •raziwiuw) z Mestno hraniinico dobili v poslopju iste in tudi za stanovanja n.l r>osebni'h skrbi, ker se dotoc v Celju go- tovo lažjc nego v Ljubljani. Kcr je edino Štev. 115. »NOVA DOBAi Strtn 3. le miinistrstvo pravde poklieani iaklor, da se pogaja z inestno -obeino, stavi sle- deči predlog, ki se sprejme soglasno: 1. Mestrna osbcina celjska jemije * /adovoljslvom in zahvalnostio na znn- n.ie doloebo člena 4S. zakona od 17. V. 1022 Urad. list štev. I On, glasom katerc se je določilo Celjc za sedež npravnesn sodisča za Slovenijo in Prekmurje. 2. Mt'stna obOwia ceMska izjavija, (5a je pripravljena storitt vse. kar je v o\)- stojecili razinerah mogoče, da se uprav- no sodišee v Celju namesti. Posebiio velja lo glede unuhiih prostorov, sta-no- vanja za osobje in uradno opravo. Obe. svet prosi, d,a mil mmi'Strstvo pravde sporoei toziidevnc želie i:i event, odpo- s!U* svoje.ua zastoipnika v svrlio ustnegn razgovora o teh željah minist rstv a. Zupana se pooblasti. du ta skleo nn- znani s primerno obrazložbo mhiistrstvn pravde In drugiim meroda.iiiimi činitcljcm. 3. Mestno hranihiieo se naprosi, da gre mestu glcde nastanitve upnwnesa f.odiščn na roiko s te-m. da d.i na razpola- go prime me prostore \' I. nadstr. svojc- &a posloipja. Finaiičiii in fcospodarski odsek. IV nicevalec podžnpaai Zabkar: üozdarskega nadsvetnika Travirko se naprosi. du preskrbi gospodarski na- rrt za mestni gozd. Olede Pallosovega \ria. ki je last n^sUie občiue, je vee ponudb. Z oziroin na to, da se inora knialu potegniii eesta iiidi ob levi strain Savinje in napravill dievorcd, se sklene. da se ta konipleks /acasuo ne proda. Kaiin lireški sc prwda nekai paivet pri Spodn.icin Lanov/.u. in'"' po 75 K * l»egojcui, da tcko.in enega lota postavi tovanno za csenej in olje. Prošnja javnih naiiiešcenecv za cc- ne.iša drva se niora odkloniti. ker niest- na občina razpolaga komaj še z drvami za svo.ie uslu'/bence. Tndi po prihodnjem nospodarskem načrtn se ,ie bo smelo miiogo sekati. S falsko elcktrarno sc skier.e po- jiodba radi napdjave elekiriČMiega o- mrežja po -parcelah mestnega goy.da. k.ier se bo moral gozd v siritii dveli uic- tro-v v svrlio naipoljave posekati. Pri lej priliki sc naglaša, da so vsc predpripra- ve za zvczo Trhoveli s Palo malodanc dogotovljeiie. Sklciie se popraviti mestni cvetlič- jijak v la-stni režiii po predlogu stavbe- netfa uradn in mesl'iiega oskrbništva. Obelnski zastop se zavežc soglasno za sluca], da zi-da drnštvo za zaščito (lecc svoj Jastr.i doim. preskrbeti dnistvii brczplačno s-tavbišče. Zidaujc stanovaniskc hiše v Razla- Kovi ulici je stopilo v oilločilni štadij. Po načrtii ljiibljatiske^a arliitekta Costaipc- rarije bo poslopje dvonadstronno in hn imelo tri fronte (.na Razlawovi hi Vr\;n- ski ulici ter proti. kolo-dvwn). Obsegaio bo 27 razlicnili stanovaiii. Stroški so prelwnimiraiiii »a !1 :iliI>- klOn- Hoslej ie kritja pri raznili celjskih denaruili zavo- iiili, raÄiiu .ladranske banke in LjndsKC posojilnice, Ct mili. kron. Kcr se je ad veo teineljitejšeni prončavaiiiju nv?.- uili nasvetov prisel do sklcpa. ki je ob- veljal tudi v plennmm, da se poveri -. glavnim nadzorstvoin in s koneonim <>!>-' raOinuMii arhitcki Costaiperarija. raznn tit-la pa sc raapisejo hi sc oddajo naj- nkodiiejšeinu ponndniku, da till izvrsi v lastni re/.iji. Materiial nabavi občina 7x prcj in g a odd a potem stavbcniku pn- lom doROvora. Pokrajimska nprava za Slovenijo je m:i :|>redlotf sybcinskcM'a odbora razveljn- v ila potfodbo M'lede Kii(inericve.4a po'sc- slva, ki se je skleriila med bivsiin nein- skim iibč. odboroni »n dnislvoni flinlff- keit. katcro je zastopal dr. ujlitsj^i. Skleni'la se je za dobo ilvajser let in re imela oeividno tendenco; niesto bi biio vsled tega občiilno oškodovano. l.oss!bc. od'b. Koren interpelira žnpana giede sesta'vi'tve stanovanjske komisije. v 'katero sta prisla tndi zasiopnik iavnUi iiaineščenecv in zastopnik voiaske ofc- lasti. Ziipa'ii inn da prhnerno poiasniio. Podznpan Žabkar konečno oineni. da sc po nekaterili jjostiluali in ka\:>.nia« nc pobira od vsch gostov noCnega dav- ka. Tozadevno se bo odsle.i encrgiciio nastopalo in vsakokraUie nrestopkc proti naredbi o pohiran.iu nojne.^a davka v nicstii Celjn strogo kaznovalo. Ob pol 0. nri /akljnči /upnn oh-:-, se.io. S1LNSKI KEKLAMNI KOLEDAR z uovim voziiim redom i/ide v zalo/li! ZveziiL' tiskarne. Oglase se sprejeiiM t'anu) od sloviiuskili tvrdk, niibiriilee In- scratov se niora legitiuiiratl. Pojasnilo. Na ra/.na \ prašani.i, ^c iz- d-i Zwi/.na ti^karniu tndi letos Stenski kole-dar z rcklamo i/.kl.inčno slovenskili tvidk, na*znanjaiiio eeni. trgovcem !n obrinikoin, da se v to svrlio že nabirajo is(ri so due l< ok I. 1922 povisali poui. Sr>''". Oslali po- nioeniki tvrd'ke Liulvik SeliÄek so vsio- pili v stavko. (lospodie so nriznali. ela so še sedaj male place. Draginja tira vsc povprck, najbolj pa dclavca in nradnika. Konsiinienloni v vedenje: lipanje je pn, da bode tndi ^. Selisck pripoznal za- litcve. Vinska trgatev, ki sc ie vr.sila I. oktobra na Škarpi v korist I'ii. kiibliut in Aškerčevenin spoiuenika. 'katero je aranžiralo omizje Dev. kluba. ic nad vsc lepo nspela. Smelia in zabave ni nianj- kalo, zakar je poskrbci nad vsc delavni in živalmi sodni stol, viničarii ter polici- sti, od katerill je bil vsak posanieznÄ na svojem niesitn. Posebno zadnji so imc- li z arctaeijami obilo posla in so si v res- nici predstavljali iežaviu) službo policy- skega organa. Ljndslva ic bilo nabiro polno. žal da jih je moralo veliko vsled poma.ii'jkaiija prostorov oditi. S svojim posetonu so našo pririiditev .počastili \ lejiem stevilu ne lc sanio Celiani, mar- več tindi Ljnbljančani, Laščani in gosr.?c iz drngili krajev. Ua je bil tndi fiuanc»- jelni nspeli kljnb drasjinii grozdja prav lep. se vsi prirediteüi tern Pv)toin iskreno zahvaljnjejo ^sem darovalcem v nain- ralijali in denarjn. zahvala grc t'.idi ?,. l>ožičn, ki je dal svoie prostorc brez- I'laeno na razpolago in pri deln tndi z vsem svojim osobjeni pridno pomagal. Cisti dobicek se je razdelil za Dij. kn- binjo 700 K. za Aškerčev spoinenik 300 K. Upaino. da se zneski pri prihodnJHi prireditvah se pouniioziio. «Lisinski», lirvatsko pjev'acko n- ciiuženje i/. Zagretu namerava v sreiii inesca novembra tl. prirediu v C vlyA VQ'kalmi konccrt, nie^aui zbor štcje f>0 o- seb. Kakor cujemo, bo prevzda vse predpriprave Ink. «üasbena iVialicu kar lc iz srea pozdraviicuio. Dobrodo5el med nanii v Celjn lias jngoslovenski kiiltnrni Zagreb! Desk a liiidskji sola v Celju za oko- lieo inia v šolskem letu 1922-23 sest n- snovnili razredov s petimi vsporednica- ini. Vsporednica k 5. razredn se še nl otvorila. V znancm. skra.ino neprjnier- nein solskern poslopjn poučnj^ 11 i'ünUi nioei okrog 600 deekov iz celiske okolt- ce in sicer je vstopilo v zaCetkn šol. Tc- ta v 1. a razrea sin. '. b 62, IF. a 52, I?, fc A.\ III. a M. HI. i) 5S. IV. a 45. IV. h 5S. V. 87, VI. 47 učencev. Tatii, ki je /.adnjic posknsal odnesli i/ blagajne g. Poira Ma'diCa denar, :ic \j.- siedik) oko postave. Vlomilec je bi! ncki ko.ic. 'ki je med vojiso s1ii?j1 pri Majdiču- Utopl.ieiiec. ZndniiO snio poročali, da sc železniski deiavec Pa/arinc ni ntopil. aimpak je bi! morda nmorjen. Pri razte- lesenin se je pa ciocinalo. da je uninr Iz- kliiičen. Naibrže j( alkoliol zalitevaT /.rtev. Diiaska knhinja v Celju priredi due l.i tin. \- rdeči so'bi gostilne v Narodnem domn svoj redmi občni zbor. Začetek ob IN. uri. Kcr je pol>* običaincff.i dnevnega reda nn sporedu tndi izpremen.iba pravil, pro'simo za ninogoštevilno udeležbo. — Odbor. Razglas. V smisln 01. 2. pravilnika za pobijauje draginje itd. o-biavljenegn v Ur. 1. št. W pod §¦(¦. 311 se pozivajo vsi proizvajalci, trgovci, imejitclii S'kladise in prometni podjetniki, kl kturio v zak)«1 zivl.iensk'j poirebseiise v svojih ali tujui proslorili, ali jih Iiranijo za druge, naiKa- sneje do vsakega 10. d;ie v mcsecii pn- javiti tuk. uradu natančne podatke koli- čin življeiiiskili poirebšein. Proti obver- nim osebam. ki se ijozivu neopravičcno pravočasuo nc oclzovejo, se bo uvedlo kazens'ko postopanjo in zaseglo vso za?o- S0- — Polieijski' oddciek okr. gla\ar- stva v Celju. Kino Claberje. \' soboto. nedeljo in v pondeliek se prcdstavlhi elitna kriinl- nalna drama v 5 de.ian.iili -Po nedol/nem obsojeu». V glavni vlo^i znani ncilepSi iiiož (itHinar 'lolnäs. Predstavc se vr?e ob delavuikili ob '-'9. uri zvečer, ob ue- deljali in prazniikih ob n.. 7. in <¦). uri zv- Turistika in sport. Prvenstveiia uogonictna teknui. ka- tcra sc je morala vslcd slabcga vvemc- na preložiti. se igr.i jutri v nedclio ob \. nri po>p. pri »Skalni kleti«. SK Cclje. Dopisi. Meščanska sola v /alou. Kakor snio že zadniič porocali, se je ustanovil v ž^alcii »šoJski od'bor«, ki ima na logo za- interesirali niaso uarod.i za naš .kulturni zavod. Clani tega odbora so prircdi'li v nedeljo due 1. oktobra t. I sliode v na- stopnih občiuah Sp. Savinskc dolinc: Ootovlje, Velika Pirešica. Petrovče. (Iri- žc. ^t. Pavel, §t. Wtzr. Poizela in Hras- lovče. Verna slika teh shodov ie sledeča: 1. (jotovlje: Tnkaj je prisel na shod iz občine le nacelni'k krajciega šol. sveta jr. Hropot in ravnatelj dekliške mesčanske sole fa Celja g. Brinar .losip, ki je imel naiinen obrazložiti zborovalccm pomen nicsca'iise sole, naCiii ustano\ itve iid. Kljiiib teiiiu, da se jc posialo po posamcr- ne vasea'iie z ozirom na navzočnost ?:. ravna.telja Brinarja. vendar ni prisel m- lice. Ne veiuo. ali tiči za teni dejslvom uevoščljivost ali karsibodi? Pobro, pn prestavimo meščansko šolo v (ioto\!.;c in vse bo>prav! 2. Vel. l-Mrešica: Navzoci žiipam, g. Ter/.an je izjavil. da si je občl- na svesta storiti vse. da se vzdrži ob- st oj ineščamske sole v /'alcu ter obljut)- lia podporo v naluraüiali. Veseli nas y.z- vednost občine Vel. PireSica- 3. l\itrov- ee: Na shod pride xupan, g. Koren in ue- ka ž^nsllša, ki inia sina v 3. razredu -/a>- skc meščaiKske sale. Zatr.iuie se. da se da vcliko doseei \ naturaii.iah in / vozniami. Druge Hcsrečc ni bilo. -4. Oriže: Naiveč sinisla za meseansko šolo v Zalou imajo (jrižani. kojj'h sc je nabraio v soli N mož in 2 /enski. PokazaÜ so resno voljo. /^n- pau g. Kajtna je i/Javil, da bo z \semt uioeini deloval na to, da prevzame t;ic*i taniošuja občina gotovc garancije, ki jih zr.hteva visja S'.ylska oblast. Odzvali sc lioCe tudi s prispevki v natu.ralijah. 5. St. Pavel: Tu se je vršila istoeasno tudi seja krajn. šol. sveta. ki pa ni bila skleiienu. Porov-eva'lec je dobil utis. da bo stoii-Ta übeina svoio dolžnoit, ker je cl.čanom jjrikladneji Žalec nego Celje. (). St. Peter: Navzoč le naducit. g. Rob. Senica. Žiip- nik .lančič ni dal jazglasiti shoda. Za mt- ščansko šolo v Xalcn nHi na.imarij5e?a odnieva. 7. Poizela: Navzoči g. župari po- zdiavlia mesčausko solo v ^alcu in ob- Ijiiblja. da se bo giede natnraJii dalo do- seCM marsikaj. Olede gniotnih prispev- kov nc more pred sklicanieir. občinsku seje obljirbiii ničesar. Polzehvni sanjajo o lastni meščamski Aoli. 8. Braslovče: Zoročevalca sprejme gospofl ravnatelj Lorber. Drugiih zborovalcev ni. ker ie rcdar razglasil. da se vrši shod v Za'cu. Obcina pa je poslala v /ialec dopis. naj ni'lice ne prireja v Braslovcah shoda. ker iim sola \ Celju bolj ugaja, k.ier so otroc po spolih ločeni. Kl.iiib teiiiu pa je posc- čalo našo mese. šolo v ininulem letu Iz te olK'ime 7 nčencev. V vseii občiiuih so se vrSili shodi v soli, k.ier so poročeval- ce spreieli dotieni \ouiteiii. Hvala jim! Kljub nasprotova;iiju \ nekarerih občinan so poročevalci vendar le edini v n:,nen.tu. da se bo že v nadai.inem zamteresiranju prcbhalstva dalo doseei toliko. da boclo dane garancije, kt jih zahteva višji solshl svet. Za mescans'ko solo pa velia na§ hc- izprosen jekleni boi, dokler nam bo le-ta zakonito zaia.meena. Kakor ie razviJno iz razpoloze'iija. so nam gaiancije ?n stavbo zagotovljene. /'ato že danes v na- prej opozarjamo. da se homo nzirali prt vzprejemu v inesčauski šolo v prvi vr- sti na uče(uce(ke) onih občin. ki so tudl prevzele ga.rancije za stavbo ozirorna za vzdrževanje potrebne nase meščan- ske Sole. -¦ Solski odbor Dnevna kronika. Kraliica Marija v l-iiibljani. Na svo- jem povratku iz Pariza k' ikraljica Ma- rija v spreinstvu princeze Liliiane 5. tm. dospela v po.sebne.in vozu orienteks- presa v Ljn-bljano. Na kolodvoru so se Jt poklonili podnamestnik g. dr. Baltic, ge- neral Hoikič z adjiitantoni pnkov-nikom Stauiojevičern in policijski ravnateli dr. Hustin. V Zagrebu je prestopila v dvor- ni vlak hi je zvečer prisla v Reo^rad. Na beograjskem kolodvoru, ie čakal kralj. Ko je vlak ustavil, je stopil kralj v vox in prisrčno pozdravil kraljico. Kraljica, kat'eiro so na peronu pricakovale tiutl gospe rnioistrov in dvornih Castnikov, je vsakciiriu čakajočemu segla v riA.#, Kralj ji je poklonil !ep sopek rdečin ro2. tudi ministri so ji izrnčilii rsopck cvetja.' Nato sta se kralj in kraljica s princero Liliiano odpeljala na dvnr. Sokolsko druslvo v Vojuiku riiwd; v nedeljo S. tin. v posojilriOni dvorani v Vojnikn »vmsko trgatev» z uprizoriTvi- jo burke s petjcui: ^Pogs-dl/a-. ZačeteK ob 15. uri. lnforiiiaeijsko potovanie v Južno Srbijo. Kakor nam poroča.io iz Beogra- da, jc due 3. oktobr.i odpotovala v Jn/rio Srbijo skupina npravnikov in st- eer: Mas'a Lazarevič šef odelenja za javno varno'St; Niko Domenico, pr\! državni odvetnik v Litibüani; J'ran Vončina im Tcodor Šporn. vladna svet- nika iz Ljubljane; dr. /'užek, okra}ni gla- var v Celju; dr. Fran Svctek.-sekeijskl iiačehiik tor veC mpravnih uradnikov I/ Hrvatske. Potovanje bo traialo 12 dni in se vrši po inicijativi Slovencev *n Mrvatov. ki sc žek' informivaii o ra.r- nierali \- iiižnih krajih n;iše države. Zborovanje inarib;>r.sKih mdwstrljcev. Dnc 4. tin. so zborovali v inali Orote- stom in velicastno maniiestacijo opozo- riti odgovoinue CMnitelie na gospodarsKo katastrofo. kipreti. ce se nc odpravi prc<- iiictna mi/.erija. Zadnje mesece je pro- met na progah zagrebskc ?eleziii.ške ^!- rekcije poipoluoma zastal. V daljši debati so stvarno razmotrivali vzroke ptomet- nega zastoja. Posaniczni govorniki so navajali drasticne slucaje v.'likajiskih Iz- gub. katere trpijo danes ])od.ii't.ia. ker so odrezana od sveta. Sledila je na r» razprava o važnih gosnodarskih vpra- šanjih. Po dvenrni debati so bile sprc- jcte resolucije. kjer zahteva.io ozdrav- Ijenje prmncta pod vodstvom strokovno naobražeuih železniških ura.hukov. Utonlla je v Savinii'22-fetna Marija Kužič iz Crete. Na več^r se ie vracala Straa4; »NOVA DOB A« Stev. 115. 7. boÄje- tpoti od Šmilieja. moii Sinarjeti ter v Vrtečah pri Laškein zabredla v Sa.viTjjo. Rintöki Kolofteiifft — skrivališče ta- tavi Oolgo je iskala. nmska noilieija. neke idiugJuMie- tadove konj. a nikaikor jhn ui nictffl&pcki na. sled-, dotaler se etien iznied rijih ni sani izdaJ. Tatovi so se-ua-mreC skrivali v podzemdjskih prostorili rim- skega. Kolo.seuma. v kuiere^a vo/a .ie tish-ulila zena ttefctri-ku. &teiaiu. La/üika i/ /idantßa mösta,. o kaiere-ni se je niisliio, da se *e s.am. obatrelil. Zena, kaler.i so izročili .sr?- diSču v LaSki_-mi, je posknsen- nmor tndi s>riztiaia. No#i kA>m&ndan< Dravske divizije. Za, novdinika, Dravske divizi.iske obiasti v LjuMjaJii je imenovan tomiiski polkov-r liiftfc- Milan VuckoviC', dosedaji.ii poveijnlk K«Heral Dotkte ie i men war. za predsed- nika izpitne kotfiisi.ie za štabiie oficir.le v Beogradu. Spreinemba v tluveiii s!u/bi. I >a\ cui lipüav.iitü.ic. ^ndoli l)ellninja v Sioveut- g radon je naJastao prošnjo prenieseen !< davčni administraeiii v Ljubljana. Za /xru-dbo dojua slepili odr;u>lili In dece je daroval Irt^ovcj Josip Se'an v La^kein svoto \WK) K. SrOna. livala. Slo- venska sree postavi čimpreje lastiio stretio najbednejsini nied beduiini i v ve*HJ][ i zalostnih urali ru; zubi svojfli siftpcev. Tarife la /ivUa zmzMUi. Minis[er sajtkbvačaja je pod pi sal nareclbo, ki »ivaja na vseh projiüh tlr/.aviiih žele/.nic 50% iciiižainje- tarifov za prevoz /itaric. nuikc in krme v svrlio prehranc. Tudi hčl jje timrla. V zaJuii štcvilki CTno pnrocaJi o STOzni rodbinski tra^c- diji, ki se je doLodi!la v Ljubljani na Sta- rem trgn. Due 4. tin. pa ie umrla v bof- ni^nici tiitdi bčerka Irena Lcskovic. Poj- le^la je K-žki rani na pliiičab vsled strc- !a. Pokojnica je bila vestna in marljiva uradnica ter zelo izobraženn. VIojuilska dnižba aretirana. Ljtib- ljanski policiji se je posrečilo izsJedili nc- varrio tatinsko drti/.bo, ki je izvrševnla naravnost drzaie vlome. Aretiraiiib je bT- lo 12'vtomilcev, ki r,o /vrsili 50 vlomnv. Vs.a drnžba je iniela točno izdclan ir,- C-rt /a i/.visevanje vlomov. Po izvršenlti vlomih in tatvhiah so si pL'ii bratov.sko med sabo razdelili ter popivali z veseli- mt deklicaini po kavarnab in Kostilnnb. rtokler jim ni denar nosel. Nove odredbe u taksah. Deleaacija ministrstva.fimanc v Ljnbliani objavJja uradno: Fina-nčni zakou za leto \922l2X ki .i/i'de \ Urad:ieni lis.ii». vsclnije tuttr nt^t-atefc nove o.dredl)o o taksah. Zviša- na je: taksa za dru/bene delnice ali ak- cije, ako se jyjase na ime ali lirmo, od 2% na.3%, ako sc pa Klasc na prinosm- ta.od.4?« nn 6% od nominalne vrcdnosH (tar. p(v;l. 10 točka 3 lit. a in n taksne tariff); taikisn za prejiled in preizkns parnili kotlov (tar. post. 306) od 20 ozlr. -lit Din na 100 do 1500 Din -progressvno IX) veli'kosti kuriJnc površinc in vistj meiskave. Za priiožb.' na I'pravno sn- ilisOe se plačn isiu laksa. kakor za prv tožbe na državni svot. Za pritozbe pros: volit\ anise placa taksa v vsakem sln- čaiju sajno enkrat ne jilede na to. koliko oseb je i)o.dipisalo prito/bo. V piiiv.erili, v kateriiji se komisijsku nuotovi, da Te priijavljena otb prilLki kupa aJi prodajc ne- pre'inicnin niainjša vredncst, homo onn, ki je bila v on em casti. pa je ta razlika veeja od 2F>%, se kaznnje knpec in pro- dajalec — pode^: kazni po zakonn o ta li- sa b tudi ¦/. jjlobo ou 1.000 do .SO.OOO Dlii. V ostailC:in ostane zakom o taksa'n in pristojbi'tiali z nje^ovimi izpriMMcmbamf in dopolnitvami v vel.iavi. Pri razstreljeviiiijii tiuiniciie pone- srečeni. Iz Bovca .ie prisla vest, da so inieli fanfje naloft; razstreljevali mimieijo v Plani, Dupli in olkoliei. Znosili so sknp:i| 120 koniadov mimicije v 20 metrov doh- M'o jamo. Paniie so se sikrili v neko ba- rako. Ko je mmnicija eksplodirala, je raznesla jaano, del liriba se je pa vsnl na bara'ko. Zmečka.na s-ta bi'n dva fnnfn. irije pa težko poškodovani. Naroeila blaj;a v iiiozemstvu po 2. sepiembm ll)22. 7..\ 'ola.^-i. naročeno no 2. septembru se ne sine, doklcr no i/ide nov praA'i'linillv za pronier z de\ izami in valntami, izdajati O'.lobrenja za nakiij) •deviz aJi za ik'oz. Pricaknie se. da se v i\ovem ))raiviliiiik.il' sp-reinene uo^oji, on katerili se bo smelo izdajati odobrenja icr da sc tiuli omeji bla^.n. /a kalero se bodo sniela izdajati. Ce bi torej rndi biia narorila v te.i prehodni dobi dovoiiena. ne bi bila ]>n- |)oroC'ljiva. ker se ne ve, aii bo po no- yem pravilniiku moči dobiti odobrenje za nje. Zategaidelj se t\ rdJ\c opozarjajo. da v lastnein kiteres'.i opnste vsako na- ' ročiilo bla.tca v inozemsivn in po dnisem sej)teiiTbrn že dana naroeüa stoi niraj«». Izjeme veljajo samo za neodlo/.ljivc p«- trebe indiiistrije*. o tern odloča RencraTni : inspektorat niini.strstv.i >:a finance. n~ . kaU're'jia se je obracati po krajevno pri- stDJnib deviznih odborUi. Heliiiiski predsednik sennta umrl. Iz fJrnxeMesa je prišla \est, da ie baron de Fnverean, državni mwiister in preu- Jsednik bel^i'jskj^a senata. imir! \r četrte-: v svojem dvorcu, Jenneretn. Uaro-u iTe l-'averean, je bil znnanji minister od leta 1895. do 1906. Bil je a\cn j-lavwHi zaeef- nikov iponovne.ua osvobojenia bel.ni.iske- tja Kom.ffa in eden stalnih sodelavcev Lc- : opokla II. Predsednik senata je bil ml Ie • : ta 1911. . Za vpokojeiie učitelie. Ministrstvo • za soc politico si)orovJa, Ja U: ko-nciio : rei^eno 'penzijsko vprašanie c.nili lu'iic- Ijev, ki so bi!i iimirovlieni mecl 1. .miners in 31. decembroin 1919. Priznana jim je penzija. na podla.ui dinarske place. k'u>- iika se jim izplaea tudi za nnzaj. Rimski jjrob vr LUtbljani. Na '1 'ržaškt eesti so delavci ]v;i kopanh; t'.'mclia naleteli na veli'ko stirio:e, lipoVo ^«tj«, W- njc\Jo olj« in police pridtSKe plača najbolje tvidlw» 4Ü—:>S SIRC-RANT, KRANJ teleffon int. it. 9, in inuli po iiajiiižjib cenah na debelo I'rosim za povzorjene poniulbe gub. laLe se y.-d Ljnbljano samoctojna, prinit'tna in poSlena prodajalka /a specerijsko trgovino. VeSifa mora biti slov. in nnm. jpzika. Nastop 1. nov. Plata po dogovom. F'isnitMi« pomidbe pod »Samoslojna«, poStno IpäoiV, Ljub- 1H1 liana. 2—2 Motorno kolo /.namkt: Pnrli R. II., dobro dbranjen», se ceno prod:«. NarJov v lipravi. nt,) Za društva! Vraknvrslne Zn občin«! častse fiipl(M, spomenicE po vsaki /elii in obliki roivno delo v uajl^jislh iiarodnih molivih i/.vr?;ujo ZVezna tiskarna \^Gelju /1Vrt niVfti^llil ^iCHlUIII^fl WmJUäÜMk %%*$% UMtanuvljeii« I. 184«. AleksanidSvova üBiciio U*iaHi>*lžeH& h Iö4ü„ lirlniä^ gUvnicu : It 200,000.000'— CENTflJlLA V ZAGREßU* Podru/iilce • KjfJovai Brod n. S. • CrlkVfnKa Cakovtfc Daruvar Uetnice üjaküvt) tilusgjtva« llok Karlovac Kraljevica Kriievci Mailbor /Vlilruvicu Nova (iiadiika Novl sad (Jguiin üsijek gr grad Rezery. /nklad: nad BC 13*^000.000' Podružnice: Po?.ee:i Kijeka Senj Sisalc Skoplje Siibolicu SuSak Sv.lvan Zeli VaraidIn Vel. Üorku Vinkovcl Virovltira Vnkovur Zagreb, lln'i il/ Zeiintii. Ikspu/ittne: (Jsijek d praa Vlnk-ii. Prejema vloge- na. hranilne- knji^ic« in na teko^i raiun.— fiskoniptlra' menice- in d«vize. Prcjeniil v jnkaso tn- in ino- /.«•mske menice in iVke. Izdaja 4.i/2%nezaLtavnice In 4-1//VoriP obveic.riice, ki sü davku proste, pnpi larno varrn' in imujo janifilveno spo- sobnosf. Kupujein prodaja valule in devi/P. Izdaja f{,ke ln |,reditna pisma in preskrbnjp izplačila rm te inelju akreditivov na v«?a tn in ino/.»rnsk:i niesta. RaJe kredite v ra/.ni obliki. Jzvrsuje vse D()r?nP nalogp tor.no in knlantno, PosreduJL' pri naku/ilih i/ Ameriki- v tu- /enistvo. Štev. 115. «NOVA D O B A« Štran 5- UstanouljBna «867. Hranilnica mestne občine Celje V lasstx&i palači i>ra Jkolodhsroic»!** Ustanovijena 1864. o c to 'S ra o I 'S. C3 B 52-38 Sianjje farasiilnih vSog K 35,080.000« : Vrednosi rezepvnega zaklada K 8,000,000. .'. I ri ro F5* o" sa Ul • H HRANIL1NE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Pošlne položnice strankam brez- p!ačno mi razpolago. Rentnino plačuje zauocl iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednoslne papirje, uložne knji- žice i. 1. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, lako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh ursl urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje ludi fnkaso in druga denama opra- uiia najkulantneje. IZPLAČILA u inozemsiun izredno ugodno in promptno. Posojšla vseh vrsi pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. Odvetnik dr. Alojz Goričan je otvoril v Cclju odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni g. dr. Karla Laznika 1158 v Prešernovi ulici štev, 3. 2-1 ilmetna 40/42% kalijeva sol po .... K 580- 18/20% kostni superfosfat po . „ 740- 157° rudninski superfosfat po „ 600- za 100 kg z vrečami vred oddaja iz skla- dišča v Celju 1092 3-3 BlopHi oddelek Mm te i U\i Sii, slot h preit i\% Wi ^ in druge deželne p'ridelke Kupuje in prodaja Oset Andrei, Maribor Alekaandrova cesla S7 818 69-25 Telefon 88 Prvovrstna umetna 1153 12-2 ••t gnojiia dobavlja najceneje Vinho Vnbič, Žaiec Slovenija. Jamstvo za vsebino! Vse irrste v zaiogifi 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20% kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. TR«ggovina ^ ^alanieo^ijskim in modnim blagom, > žensfeim in moftkim pet*ilom ier igračami < FRANC KRAMAR 144 50-34 poprej PflHšca & Kramas* Na ctrobno! C B H< «J E Na debelol Zaloga ciga^einih ssapirökov in »ti-oönic. SU«NO 82 50—37 ppisfno čeofco za moske in volneno za ženske obleke in razno manufak- turo kupite ipadi dis*ektnega importa po čudovito niskeh cenah samo v welefrgovini in fazposiljalnici R. Stermecki, Celje. MEDiCINflLN! KONJflK ROBERT D1EHL MisMii.........min ii [«¦¦¦¦¦¦¦¦¦TmranMnffi Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja \z sadja izdeluje v PflRNfl VELE26flN3flRNa, ROBERT DIEHL CKLJE: SLOVENUA C^^SUU^sJEZ 491 60—25 Vlogc nad K 1.000,000.000 — Kapital in rezcrvč K 200,000.000*— SLflUENSKfl BflNKfl Dk PODRUŽNICfl CELJE Ljubljana - Zagreb - Beograd cieÄl0rUarQ' h^d4^t•I,DuÄ%osuniIJ^Go^nia Rad$ona. Kranj, Maribor, Monošfor, Murska Sobofa, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Skoiia Ioka, Uelikouec, Uršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (H. R. flle^ander) Obrestujc vloge na hranilne knjižce in v tekočem računu po brez odpovedi 5% proti 30-dnevni odpovedi 5V/o proti 60-dnevni odpovedi 6% proti 90-dnevni odpovedi od dneva vloge do dneva dviga ter plačuje rentni in invalidski davek sama. - Poštne položnice so na razpok go. Stran 6. »NOVA DOBA« ^ Stev. 115. POSOJILNICA V CELJU NARODNI DOM (NA OGLU V PRITUCJID [Stanje hran. vlog Cez K 52,000.000— j Vrcdnost rezerv čez K 14,000.000 — Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4V)o brex odpovedif 5-5VIo s odpovedja, veöje sfaln® naiožbe p® ddgavovu Qbavlja vse denarne9 tereaSitnie in posojiln*? tr*s&rosakeiij© najkutatitnej®» ftegistpov. ötreöatwa in stavben» »ttdpugazom.xaw. ¦F'WlB«« !»«^iepnovffi us. I» W V^ßMJßm "LASTNI DOM" Sprejema hranilne vloge In jih obrestuje po 5% toje 5 Din od «to, proti odpove«ll po 5'/2% Din od sto. Pri večjejg Paccihtiaffo). 27 najboljši uspeh imajo oglasi ,i1oue Dobe' "104-52 Oglejte si mai&Mf akf urne žrgovino Gaberje St. 3 (gostilna PEevčak) nasproti Mestnega ntlina. Priporoia se vsem odjemalcem: na drobsjsj in debela. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, $ifon in raznovrstno manufakturno blago. Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. M •»__ izvpduje TTLiLgi?ol>ya^ spomenike, ffpob" Äioe,o1tar>je,y>olaiSiiv©ML«> ploSöe, ziaxte> obklade Isc poln©x»sl«:©ffaa, granitainvseh vpst mapmopja, dalje stopnice, pod- Btavke In vsa v to stx»olxo spadajoča dela.