AKTUALNO VPRAŠANJE Intenzivnejša smer v stanovanjski izgradnji v naši državi je narekovala tudi nove organizacijske oblike ustanov oziroma podjetij, ki naj bi to izgradnjo pospeševale in vsklajevale. Po zgledu Ljubljane je v tem oziru šel najdlje na Gorenjskem Kranj. V začetku letošnjega leta so na novo reorganizirali Zavod za stanovanjsko izgradnjo, ki naj bi že letos postal investitor ne- katerih stanovanjskih stavb, ki bi jih oddali nato podjetjem Taka oblika dela predvsem poceni gradnjo in popolnoma razbremeni posamezna podjetja, ki so doslej samostojno gradila stanovanja, bodisi iz sredstev občinskih stanovanjskih skladov ali pa iz lastnih sredstev za samostojno razpolaganje. Ker Imamo na Gorenjskem še vrsto razvitejših občin mimo Kranja, ki razpolagajo s precejšnjimi sredstvi v stanovanjskih skladih, bi bilo prav, da ustanovijo take občinske Zavode za stanovanjsko izgradnjo. Kot kaže pa obstojajo težave zlasti glede pomanjkanja kadra in to v Tržiču in na Jesenicah. Občinski ljudski odbori bi morali zato posvetiti temu vprašanju še več pozornosti in vložiti več truda za zagotovitev ustreznega kadra v omenjenih zavodih, kajti tako bi lahko precej pospešili gradnjo predvsem cenejših stanovanj, kar so dosedanje izkušnje v nekaterih krajih že dokazale. I. A. LETO X. — ST. 19 — CENA DIN 10.— KRANJ, 8. MARCA 1957 Smm m c y Jj A i3 GOMENUSkE • L A SIL 8 SOCIALISTI.IE ZVEZE DELO VII ■ LJIIi ZA IIIEIJSII Žene v oral Ko praznujemo 8. marec, Dan žena, je prav, da pogledamo tudi delo žene pri razvijanju samoupravljanja ter njihovo vlogo v današnjem družbenem življenju sploh. Razvoj industrije in tehnike nudi ženam možnost, da se gospodarsko bolj osamosvojijo in tako bolj uveljavljajo enakopravnost. Ce primerjamo zaposlenost žena, ugotovimo, da število stalno narašča .Leta 1910 je bilo v Sloveniji zaposlenih v industriji in obrti 15.000 žensk, leta 1931 25.000, leta 1953 89.000, leta 1955 pa je število socialno zavarovanih žensk naraslo Že na 112.000 žena. Razen tega je bilo lani okoli 7000 žensk zaposlenih v ostalih poklicih. Ne le to. Zene danes vse bolj množično sodelujejo v družbenem upravljanju. Letos kihko zabeležimo glede tega v primerjavi s prejšnjimi leti v organih samoupravljanja na Gorenjskem lepe uspehe, čeprav seveda s tem stanjem še vedno ne moremo biti zadovoljni. V organih delavskega u-pravljanja sodeluje okoli 1240 žensk od skupnega števila 4631 članov teh organov. V hišnih svetih sodeluje v okraju 565 žensk od skupno 2284 članov, v potrošniških svetih 704 ženske od 1348 članov, v šolskih odborih 461 žensk od 991 članov, v organih social- nega zavarovanja 18 žensk od 133 članov, v občinskih in okrajnem ljudskem odboru je od 459 članov le 18 žensk, v komisijah pri OLO in ObLO od 314 članov 11 žensk in v svetih od 74« članov 67 žensk. V nekaterih ljudskih odborih (Železniki, Ziri, Gorenja vas, Radovljica, Cerklje), pa ni nobene ženske. V zbornicah je od 62 članov 5 žensk. Najštevilneje so ženske zastopane v organih samoupravljanja v gostinstvu in trgovini. S tem, da se žena vse pogosteje pojavlja v javnem življenju, se večaj« tudi njene odgovornosti, hkrati pa si širi svoje obzorje. Družba ji daje možnost, da uresničuje svoje pravice do svobodnega življenja, se izobražuj« in tako dalje. Vendar uresničenje vsega tega ni enostavno, kajti žena je razen tega, da se vse pogosteje zaposluje Izven družine, še vedno glavna vzgojiteljica otrok In gospodinja. Ta zahteva od nje posebnih energij, vztrajnosti in zavesti. Vsa dela, ki jih žena opravlja doma, zahtevajo poseben napor, saj se največkrat na naj-primitivnejši način trudi z gospodinjskimi posli, razen tega pa njeno dela nikdar ne dobi polnega priznanja, ki ji pripada. Kadar bo tudi njeno dele upoštevano in ustrezno olajšano, ji bo s tem priznana tudi njena enakopravnost. Lj. Tarifni pravilniki kažejo V GLAVNE POZITIVNA STREMLJENJA ponekod pa tudi napačne težnje Podatkih, ki smo jih prejeli, je doslej približno Četrtina vseh gospodarskih organizacij poslala -arifne pravilnike v potrditev pristojnim organom. « teh tarifnih pravilnikov je moč ugotoviti, da je * ▼©čini gospodarskih organizacij zmagalo stališče, **a je treba izdatnejše stimulirati delavce na ključ-0ln delovnih mestih, od katerih je neposredno in Predvsem odvisen uspeh prizadevanj za povečanje Proizvodnosti dela in proizvodnje. V posameznih Primerih, predvsem pa v usnjarski industriji, pa so ,Je usmerili v nesorazmerno poviševanje plač usluž-'benskemu osebju na račun delavcev, kar ponekod 'Opravičujejo z »odpravljanjem uravnilovke«. V nekaterih podjetjih usnjarske industrije so porabili W povečanje plač uslužbencev tudi dodatno 15 % Povečanje, čeprav je bilo le-to odobreno zaradi posebno težavnih delovnih pogojev v tej stroki in je *orej namenjeno delavcem na težkih delovnih mestih. Tak izrazit primer je v kranjskem »Standardu«, kjer predvidevajo v tarifnem pravilniku nesorazmerno visoke postavke za uslužbence v primerjavi s postavkami za delavce. Podobno velja tudi za Usnjarno Železniki in v manjši meri za Huno Tržič. Razen teh kažejo močnejše povišanje Plač uslužbencem kakor pa delavcem še nekateri tarifni pravilniki (Opekarna Stražišče, LIP Češnji- ma. Plamen Kropa). Z. PROBLEMI SEZONSKEGA GOSTINSTVA NA GORENJSKEM KAJ ZAVISI OD NAS ? Kranj, 7. marca. Današnjemu posvetovanju o problemih sezonskega gostinstva v okviru turistične dejavnosti na Gorenjskem, katerega je vodil podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Dušan Horjak, so prisostvovali zastopniki republiškega sekretariata za blagovni promet, zastopniki tajništev za gospodarstvo občinskih ljudskih odborov, zastopniki nekaterih večjih turističnih društev na Gorenjskem ter nekateri člani občinskih ter okrajnega sveti za turizem in potovalnih agencij. Namen sestanka je bil analizirati nekatere probleme sezonskega gositnstva, ki je zlasti značilno za Gorenjsko, s posebnim poudarkom na subjektivne pomanjkljivosti in težave, ki v neki meri povzročajo nazadovanje oziroma premajhen napredek turizma v kranjskem okraju. Turistični promet na Gorenjskem je bil lani za eno petino manjši kot leta 1955. Ste-vilo postelj, s katerimi razpolagajo gostinski obrati in gostišča, pa je celo za eno tretjino manjši kot pred vojno. Toda kljub manjšim posteljnim zmogljivostim je zasedba oziroma izkoriščanje postelj skozi vse leto le 20%, kar je skoraj za polovico manj kot v drugih turističnih državah. — To je le nekaj dejstev, katerih rešitev pa zavisi predvsem od objektivnih možnosti. In kaj se da storiti z boljšo organizacijo in večjo iniciativnostjo posameznih gostinskih obratov? — Na to nam je dala marsi-kak odgovor tudi današnja razprava. A Podjetja se še vse premalo poslužujejo turistične korespondence, ki je nujna, saj na ta način ohranjajo podjetja neposredni stik s svojimi gosti. $ Gorenjska je letos praktično brez propagandnega materiala in prospektov. (Pri njihovi sestavi ni treba govoriti toliko o čudovitih naravnih lepotah Gorenjske, marveč povsem določno povedati, kaj ima in kaj je značilno za posamezni kraj). Q Problem zase je menjalna služba. Leta 1955, ko je bila pri nas najvišja turistična sezona po vojni, je prepotovalo skozi Gorenjsko okoli 350.000 turistov, ki so pri nas V PLAVICI SE JE ZAČELO Planica, 7. marca. Danes se je v Planici začel tradicionalni planiški teden. Otvoritveni skoki so bili na 80-metrski skakalnici, ki so veljali kot kvalifikacijsko tekmovanje za skoke na veliki skakalnici, ki bodo jutri, v soboto in nedeljo. Nastopili so vsi prijavljeni tekmovalci razen Francozov. Skupno je nastopilo 41 tekmovalcev. Vreme je bilo lepo, sončno, le sneg je bil nekoliko mehak, tako da velike dolžine niso bile dosežene. REZULTATI: 1. Recknagel (Vzhodna Nemčija) 210,5 točke (78,5 m in 79,5 m); 2. Kirionen (Finska) 207 točk (76 m in 74 m); 3. Bolckard (Vzhodna Nemčija) 202,5 točk (73,5 in 76 m); 4. Glasa (Vzh. Nemčija) 199 točk (72 in 73 m). Prvi Jugoslovan se je uvrstil na 10. mesto. To je bil Langus 190 točk (70 in 71 m), ostali pa: 22. Krznarič, 23. Rogelj, 26. Franko, 27. Jemc, 29. Oman, 30. Adle-šič, 31. Rojina, 32. Gorjanc itd. J. J. zamenjali za 91 milijonov deviznih dinarjev tujih valut. Lani,, ko je Število inozemskih gostov padlo za polovico, pa se je ob boljši organizaciji menjalne službe kljub temu zvišala vsota zamenjanega denarja za 17%. Ta kaže, da bo treba menjalni službi .posvetiti mnogo več pozornosti. Obstojajo možnosti, da tudi posamezni večji hoteli in gostinski obrati zaprosijo banko za dovoljenje, ki bi jim omogočalo menjati denar turistom kar v hotelih. 0 Ker je Gorenjska izrazito sezonsko turistično področje, je tudi vprašanje zaposlitve tuje delovne sile v zasebnih gostiščih zela pomembno. V tem oziru so se vsi navzoči strinjali, da je treba republiško uredbo, ki ureja gostinsko dejavnost, v tem oziru delno popraviti, zvezno pa morda v celoti. 0 V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik OLO Dušan Horjak. Dejal je, da dane* ne moremo več govoriti o nerešljivosti številnih perečih turističnih problemov, s skoraj »večnim« in tradicionalnim izgovorom in tarnanjem, da ni denarja. Okrajni ljudski odbor je namreč predvidel v letošnjem letu 37 milijonov dinarjev v ta namen. Od tega 25 milijonov za gostinstvo In 12 milijonov za propagandni sklad. Razen tega imajo tudi občine letos nekoliko več možnosti za vlaganje sredstev v turistično dejavnost. Toda treba Je doseči, da ne bodo občinski ljudski odbori že sedaj, takoj v začetku, iskali v turistični dejavnosti denar za pokritje bodisi svojih proračunskih rezerv ali celo denar za negospodarske Investicije. V tem oziru, je dejal tov. Horjak, bo tudi okrajni družbeni plan predvidel neke instrumente, ki naj bi odtekanje dohodkov iz turistične dejavnosti v druge namene, povsem preprečile. I. A. Pusta smo letos proslavili — vsaj v Kranju — menda tako, kot že dolgo ne. Ulice so bile zlasti v ponedeljek zvečer polne dobro razpoloženih skupin, ki so glasno izražale svoje zadovoljstvo in privrženost »prazniku norcev«. Tudi najmlajši so prišli na svoj račun; tisti, ki so se > 1 > 1 o k 1 i v maškare in tisti, ki so samo gledali. (I naš ra*govor »Ponekod žene še premalo zaupajo vase.. Štefka Frančiškin je članica delavskega sveta v Industriji bombažnih izdelkov v Kranju. V njihovem delavskem svetu je od 25 članov 14 žensk. »Ker je v naši tovarni zaposlenih precej več žensk kot moških, smo že pri volitvah gledali na to, da bodo le-te številno zastopane tudi v organih samoupravljanja. To smo tudi dosegli,« mi je med drugim pripovedovala tovarišica Frančiškinova. »Se ženske uveljavljajo v organih samoupravljanja?« »Nekatere ženske sodelujejo v delavskem svetu in upravnem odboru s tehtnimi predlogi in smotrno razpravljajo.« »Zakaj je po Vašem mnenju v teh organih v nekaterih dru- gih podjetjih še vedno malo žensk?« »Veliko je takih žena, ki zaradi družine ne utegnejo, da bi se po svojem delu v podjetju udeleževale še drugje. Ponekod pa nekatere žene še vse premalo zaupajo v svoje sposobnosti.« Ko sva govorili o delu delavskega sveta v IBI v tem času, mi je tovarišlca Frančiškinova rekla, da so se sedaj največ ukvarjale s sestavljanjem tarifnih pravilnikov. »Ze ves zadnji čas pa so naši napori usmerjeni v preureditev tovarne. Neurejeni prostori nam sedaj delno utesnjujejo tudi delo.« »Kako skrbite v podjetju za žene-delavke? Dela veliko žena v nočnih izmenah?« »V našem podjetju ne dela veliko žena ponoči. Prizadevamo si, da bi ženam omogočili lažje delo podnevi, vendar za sedaj tega še ni mogoče uresničiti. Prizadevamo si tudi, da bi čimprej uvedli spet topli obrok, ki smo ga že imeli, a smo ga zaradi preurejevanja prostorov morali ukiniti. Brž ko bo podjetje vsaj malo urejeno, bodo delavci lahko spet dobili topli obrok hrane.« O tem, kako skrbijo v IBI za vzgojo mladega kadra, ki ga i-majo precej, mi je tovarišica Frančiškinova dejala, da je mladinska organizacija v podjetju pripravila strokovni tečaj za mlade delavce, kjer si le-ti izpopolnjujejo svoje strokovno znanje, razen tega pa se seznanjajo tudi s poslovanjem podjetja. L j. 9999984 0 Zadnji teden je za jugoslovansko zunanjo politiko prav posebne važnosti. V Bruselj je namreč odpotoval državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović, da bi vrnil obisk belgijskemu zunanjemu ministru Spaaku. Oba zunanja ministra sta se sestala in začela uradne razgovore. — Belgijski časniki posvečajo ▼so pozornost obisku jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve. »V krogih belgijskih socialistov«, pravi v uvodniku njihovo glasilo »Peuple«, »spremljamo uspehe Jngoslavije z velikim zanimanjem«. Časnik opozarja na nedavni ekspoze Koće Popovića v ljudski skupščini in posebej na jugoslovansko politiko aktivne koeksistence. — Ugodno ocenjuje jugoslovansko - belgijske stike tudi glasilo KP Belgije »Drapeau rouc«: »Obisk Koće Popovića bo prispeval k razvoju gospodarskih stikov med obema deželama, kar lahko samo pozdravimo kot zelo pozitiven element. Jugoslovanski narodi,« pravi list, »zaslužijo vse simpatije belgijskih delavcev. Jugoslovani so se v zelo težavnih razmerah izredno hrabro borili in lotili naloge, da zgradijo socializem. Z enako vztrajnostjo, kakor so bili boj proti hiilerjevskim agresorjem, branijo sedaj stvar miru na svetu. Zato s simpatijami pozdravljamo prihod Koće Popovića v Belgijo,« zaključuje list. 0 Te dni se mudi v Veliki Britaniji tudi jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika Zvezne ljudske skupščine Moše Pi-jadeja. — V četrtek sta bila vodja naše delegacije Moša Pijade in član Zveznega izvršnega sveta. Osman Karabegović v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Londonu Vejvode na obisku pri britanskem zunanjem ministru Selwynu Lloydu. Razgovor je trajal dalj časa in je minil v prijateljskem vzdušju. Govorili so o odnosu med obema deželama in o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Veliko Britanijo. 4 Izraelske čete so se v sredo ob 19. uri začele umikati s področja Gaze. Uradni predstavnik izraelske armade je izjavil, da bodo izraelske čete izročile to področje varnostnim silam Organizacije Združenih narodov v 24. urah, upravo nad področjem Serm el Šejka pa danes. V krogih Združenih narodov pa se je zvedelo, da bo generalni sekretar Hammarskjold poročal v skupščini o umiku izraelskih čet iz Gaze in Serm el Šejka šele v torek. Zdaj nadaljuje generalni sekretar posvetovanja z raznimi delegacijami v zvezi e vprašanji, ki bi se morebiti utegnila pojaviti, ko se bo skupščina sestala. % V sredo popoldne se je sestal izraelski parlament in izglasoval zaupnico Ben Gurionovi vladi. Po zaupnici vladi so glasovali na zahtevo opozorl-elje, ki je zahtevala, naj Ben Gurionova vlada odstopi zaradi svoje politike umika iz Gaze. £ Kot poroča časopis »New York Herald Tribu ne« tolmačijo nedavno izjavo zunanjega ministra Združenih držav Amerike Dullesa o odhodu ameriških novinarjev na Kitajsko kot znamenje, da se bo stališče ZDA o tem vprašanju spremenilo. 9 Laburistični prvak Harold Vilson je v sredo izjavil, da je veljal napad na Egipt Veliko Brita-injo 300 do 500 milijonov funtov. VVilson je obtožil vlado in dejal, da bodo minila leta, preden si bo Velika Britanija opomogla od položaja, ki ga je povzročila tragična napaka Edenove vlade. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO EN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI BRITANSKE TEŽAVE, ŽELJE IN STVARNOST v. Po dolgem obotavljanju se je nemška vlada končno odločila, da bo prispevala delež k vzdrževanju britanskih zasedbenih čet na svojem ozemlju. Ze lani je to sporno vprašanje skalilo odnose med Bonnom in Londonom, prav tako pa tudi ostalimi državami, ki imajo svoje čete v Zahodni Nemčiji. Končno so se sporazumeli, da bo Nemčija prispevala k britanskemu vojaškemu proračunu 37 milijonov funtov šterlingov. Letos pa so Nemci postali še »radodarnejši« in so nepričakovano povišali svoj prispevek na 50 milijonov. K temu so jih prisilile upravičene in ostre pripombe Velike Britanije, kakor tudi namera angleške vlade, da zmanjša oborožene sile v Zahodni Nemčiji. Po sueškem polomu in odstopu dotedanjega ministrskega predsednika Edena, se je novi britanski primier Macmillan znašel pred številnimi težavami, ki jih je »podedoval« od svojega predhodnika. Sueška kriza je spravila vse britansko gospodarstvo v zelo težaven položaj. Potrebni so bili nagli ukrepi, da bi zacelili dobljene rane. Macmillanova četa je zato sklenila odrezati tam, kjer bi bilo to najmanj boleče, in dodati tja, kjer je najbolj pereče. Odločili so se zato, da bodo /manj šali vojaške izdatke in s tako pridobljenimi sredstvi začeli reševati gospodarsko krizo. S tem načrtom mislijo zmanjšati vojaške posadke na Daljnem vzhodu (Singapur in Mala-ja), v Libiji in delno tudi v Zahodni Nemčiji. Drugod je to predvsem stvar same Velike Britanije, medtem ko pa so njene čete v Evropi vezane na sporazume o Atlantskem paktu in Zahodnoevropski zvezi. V posebnem protokolu, podpisanem oktobra leta 1954 v Parizu, je Britanija dolžna imeti 4 divizije in taktično letalstvo v Zahodni Nemčiji. Vseh britanskih vojakov je zdaj tam 77.000, londonska vlada pa misli to število skrčiti na 50.000. Britanski načrti so naleteli na odpor pri Zahodni Nemčiji, ker se bonnska vlada strogo ravna po blokovski pripadnosti Zahodu in meni, da ji je »varnost« zagotovljena le ob prisotnosti britanskih in ameriških čet. Če pa bi se umaknili Britanci, bi to kmalu za njimi lahko storili tudi Amerikanci. In Zahodna Nemčija bi se znašla sama iz oči v oči z veliko sovjetsko armado. Tako računajo v Bonnu. Toda v Londonu jim takole odgovarjajo: »Cemu pa ne pohitite z ustanovitvijo lastne vojske, ki jo obljubljate že več kot dve leti? Ali pa, če tega ne marate storiti, zakaj potem ne prispevate k vzdrževanju naših čet na vašem ozemlju?« Nemško zavlačevanje zbuja precejšnjo nejevoljo v srcih prebivalcev britanskih otokov. Medtem ko mi, pravijo, vzdržujemo lastno armado in še čete na ozemlju Zahodne Nemčije, Nemci odlašajo z ustanovitvijo lastne vojske, prihranjeni denar pa nalagajo v industrijo. Medtem ko se mi zaradi visokih vojaških izdatkov dušimo v gospodarskih težavah, pa Nemci rastejo, se bohotijo in nam odvzemajo naša tržišča. Zraven pa se še upirajo, da bi vsaj prispevali nekaj k vzdrževanju naših čet, ki pravzaprav skrbijo za nemško varnost? Tudi sami Nemci so začutili upravičenost teh očitkov in so zato zdaj brž privolili v 50 milijonski prispevek. Obenem pa so v Bonnu hladno pripomnili, da je to zadnje plačilo, ki ga dajejo v ta namen. In še teh 50 milijonov so razdelili v 17 milijonov za vzdrževanje britanske vojske, ostalih 33 milijonov pa so namenili kot »pomoč« Veliki Britaniji. Tako so se hoteli zavarovati, da ne bi tudi ostali zavezniki, ki imajo čete na nemškem ozemlju, zahtevali sorazmerno enaka plačila za vzdrževanje svojih oddelkov. Seveda pa takšno »darilo«, ki je v bistvu le opravičeno plačilo, močno žali britanski ponos. Vlada bo morala slišati še marsikatero grenko na ta račun. Britanskemu zmanjšanju sil nasprotujejo tudi v Parizu, ker se bojijo, da se ne bi Nemci po odhodu Angležev preveč razšo-pirili in postali najmočnejša vojaška sila na evropski ccHni. Britanci pa (udi na te pripombe odgovarjajo z upravičenimi argumenti: »Zakaj pa ste vi umaknili svoje čete iz Atlantskega pakta in jih poslali na alžirsko bojišče, če vam je toliko do evropske varnosti?« Kolikor so Britanci trdni v svojih namerah, da znižajo število vojakov pod zastavo, tako so njihovi zavezniki še odločnejši, da tega ne bodo dopustili. Britanski zavezniki sicer sočustvujejo z angleškimi težavami in tolažilno trepljajo Britance po ramah, ostanejo pa docela gluhi, ko je treba nekaj ukreniti za zboljšanje težkega gospodarskega položaja na otokih. In tako, kot vse kaže, bodo kljub upravičenim razlogom in dobrohotnemu razumevanju ostalih Britanci morali še nekaj časa počakati, da bodo lahko uresničili svoje dalekosežne načrte. MARTIN TOMAZIC J kratko, vendar zanimivo MLADINA JE ZAČELA S KULTURNIM DELOM Svoboda v Kranjski gori je že lansko leto ustanovila mladinsko sekcijo, ki je z delom začela, potem pa je nekje obtičalo. Zdaj so jo spet oživili in udeležba na prvem sestanku je pokazala, kako zelo želi mladina sodelovati v kulturnem življenju na vasi. Ustanovili so svojo glasbeno, pevsko in recitacijsko skupino, se odločili za sodelovanje pri pevskem zboru društva in v šahovski sekciji ter se dogovorili, da si bodo na svojih sestankih z medsebojno pomočjo v obliki tekmovanj širili obzorje. J. S. CE VOZIJO KOLESARJI BREZ LUCI Dne 3. marca okoli 20. ure sta na cesti III. reda Brltof—Pre-doslje trčila kolesar Vinko Čizmar iz Kokrice in neki neznanec, ki je po nezgodi pobegnil. Obadva kolesarja sta bila brez luči, razen tega pa je Čižmar vozil v vinjenem stanju. Bil je lažje poškodovan. R. POHVALA KAMNIŠKEMU OBČINSTVU Uprava kamniškega kina je uvedla mesečni abonma za četrtkove kino predstave, ko predvajajo ponovitve že igranih filmov, pa tudi filme, ki jih v Kamniku še niso vrteli. Zamisel je posrečena, saj je bila dvorana razprodana. V letošnji sezoni kamniško občinstvo zelo obiskuje tudi gledališke predstave. Vseh šest predstav je bilo razprodanih že v predprodaji, kar se v Kamniku Še nikoli ni zgo-dik>. Z. KAKŠNA NAJ BO NOVA TRGOVSKA HISA NA RAVNAH Ravne so najbolj obljuden del mesta Tržič, kjer doslej ni bilo niti ene trgovine. ObLO prepušča tamkajšnjemu prebivalstvu odločitev, Čemu naj bodo namenjene posamezne poslovalnice (gostilna, mesarija, pekarija, trgovina z živili, mlekarna in podobno). Občinski ljudski odbor bo po odločitvi prebivalstva takoj naročil opremo. J. V. OTROK SE JE ZADUŠIL V STANOVANJU V nedeljo, 3. marca se je v vasi Zgoša zadušila v stanovanju 4 mesece stara deklica Pavla Kokalj. Starši so tisti večer zakurili lončeno peč. Na njej je bila položena deska, kjer sta se sušili dve plenici. Ker se je gornji del peči močno segrel, se je deska vnela, ogorki pa so padali v papirnato škatlo z drvm: tik ob peči. Drva so pričela tleti. Otroka, ki je bil sam doma, so našli že mrtvega. Zadušil se je z ogljikovim monoksidom. R. NESREČA ZARADI HITRE VOŽNJE Dne 1. marca ob 9.30. uri se je dogodila prometna nezgoda na Javorniku pri Jesenicah. Motorist Jože Hutar se je zaletel v obcestni kamen. Pri padcu je dobil težje poškodbe, zaradi česar so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Na vozilu je bilo za 100.000 dinarjev škode. Komisija je ugotovila, da je prišlo do nesreče zaradi hitre vožnje. TOVORNI AVTOMOBIL PODRL KOLESARKO V nedeljo okoli 20. ure se je v vasi Britof pri Kranju dogodila prometna nesreča med voznikom tovornega avtomobila S-1337 Francem Subicem in kolesarko Frančiško Potočnikovo s Primskovega. Vozila je brez luči in avtomobil jo je med prehitevanjem pri odcepu ceste v Predoslje zbil po tleh z zadnjim delom karoserije. Pri padou je dohila težje telesne poškodbe — zlom prsnega koša. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Nezgodo je delno zakrivila sama, ker ni imela luči, delno pa tudi voznik, ker ni upošteval njene prednosti. R. VSEM ŽENSKAM OB 8. MARCU ISKRENO ČESTITAMO. TA DAN JIM DAJE PONOVNO PRIZNANJE ZA VSE NAPORE PRI ZBOLJŠANJU ŽIVLJENJSKIH POGOJEV NAS VSEH. DOLŽNOSTI, KI JIH IMAJO ŽENSKE V SEDANJIH DRUŽBENIH ODNOSIH, NISO MALENKOSTNE. NEKATERE SE TRUDIJO PRI STROJIH, DRUGE PRISPEVAJO SVOJ DELEŽ Z UMSKIM DELOM, S SODELOVANJEM V DRUŽBENEM UPRAVLJANJU, PREDVSEM PA NOSIJO S» LEVJI DELEŽ PRI VZGOJI OTROK IN SKRBI ZA DRUŽINO. DAJMO JIM PRIZNANJE ZA NJIHOV TRUD IN JIM Z UVELJAVLJANJEM ENAKOPRAVNOSTI POMAGAJMO NOSITI DVOJNO BREME. P0M0CI GOSPODINJSKEGA BIROJA ŽENAM Dandanes je precej žena zaposlenih. Ko pridejo iiz službe, jih običajno čakajo doma še vsa gospodinjska dela. Da bi zaposlenim ženam čimbolj olajšali delo, je bil že pred leti ustanovljen v Kranju gospodinjski biro. Zene se vedno bolj poslužujejo uslug, ki jam jih nudi biro. Vendar je opaziti, da teh uslug ne iščejo žene-delavke, čeprav si biro prizadeva, da bi omogočil lažje delo predvsem tem ženam. Povprašali smo nekaj žena, kaj mislijo o pomoči, ki jim jo nudi gospodinjski biro. Prva uslužbenka: »Reči moram, da mi gospodinjski biro nudi precejšnjo pomoč. Za težja dela mi posredujejo tudi gospodinjske pomočnice. V večini primerov le-te v redu opravijo svoje delo. Cena uslug po mojem mnenju ni previsoka. Tudi stvari, ki jih dajem v krpanje, mi v redu zašijejo.« Druga uslužbenka: »Vsa glavna domača dela opravim sama,' le včasih nesem v biro perilo, ki mi ga dobro zašijejo. Po mojem mnenju so cene tem uslugam primerne in niso pretirano visoke.« Delavka: »Doma imam štiri otroke. Vse delo opravim sama, čeprav gre težko. Zato delam ves dan in pozno v noč. O tem, da bi iskala pomoči v gospodinjskem biroju, še nisem razmišljala, zdi pa se mi, da mi sredstva tega ne bi dopuščala.« Uslužbenka — pobudnica ustanovitve gospodinjskega biroja: »Ze vseskozi spremljam delo gospodinjskega biroja. Iz meseca v mesec se žene vse bolj .poslužujejo uslug, vendar pa je med temi ženami odločno premalo delavk; sedaj zahajajo tja največ uslužbenke. Gospodinjski biro nudi pomoč predvsem pri krpanju, posreduje jim gospodinjske pomočnice, razen tega pa jim nudi tudi druge usluge — pranje, šivanje, otroško konfekcijo itd.- Predsednica upravnega odbora gospodinjskega biroja: »Zdi se mi, da delavke ne iščejo pomoči v gospodinjskem biroju delno zaradi nizkega zaslužka, največ pa po mojem mnenju zato, ker se nekako ne morejo privaditi, da bi za delo iskale pomoči drugje. V biro zahajajo zato le v primerih bolezni in iščejo pomoč samo za težja dela pranje.« Lj. ZBOROVANJE EKONOMISTOV V KAMNIKU Ekonomisti kamniške občine bodo imeli 9. marca že drugo zborovanje v letošnjem letu. Obravnavali bodo zanimive teme iz gospodarske problematike kamniških industrijskih podjetij. KZ PODNART BO GRADILA POSLOVNE PROSTORE V nedeljo, ?. marca, je bil v Pod-nartu občni zbor kmetijske zadruge. Kljub majhni udeležbi je bila razprava plodna. V preteklem letu so imeli 41,370.899 dinarjev prometa, to je 3,5 odstotka več kakor predlanskim. Dobiček znaša približno 1,5 milijona dinarjev. — Zadružniki so sklenili, da bodo čimprej .kupili moderno mlatilnicO' in kolektivno mlatili žito. Ce bodo dobili potrebni kredit, bodo že letos začeli graditi lastne poslovne prostore. Vsi odseki so zelo delavni, le mladi zadružniki bi bili lahko bolj marljivi. Občnega zbora se je udeležil samo eden od njih. C. R. BISERNA POROKA NA BLEDU Te dni sta praznovala 60-letnico skupnega življenja Frančiška in Jože Dežman iz Sebenj pri Zasipa-Obadva sta še čila in zdrava. Biserna poroka je bila na občinskem ljudskem odboru Bled. Po nagovor« predsednika občine sta vstopila *r poročno dvorano deček in deklic* v pestrih gorenjskih nošah in Čestitala jubilantoma v imenu blejskih občanov ter jimr. podaril - ša~ pek rdečih nageljnov. Za vse ma-vzoče je Občinski ljudski odbor pripravil prijetno zakusko. V PREDOSLJAH SO USTANOVILI AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV V nedeljo popoldne so se zbrali * šoli v Predosljah kmečki fantje in dekleta na ustanovnem občnem zboru aktiva mladih zadružnikov-— Zbora so se udeležili tudi član* upravnega odbora zadruge in «»' stopniki političnih organizacij. Naj' več so razpravljali o pomenu in nalogah aktiva. Mladi zadružniki so pokazali za to delo precej za' maTija in v svojo sredo bodo pri' tegnili še ostale fante in dekleta, k» se zbora niso udeležili. Dva čla*a aktiva sta se pred dnevi vrnila * 5-dnevnega tečaja za mlade zadruč' nike, ki je bil v kmetijski šoli v Poljčah. C Kranj. 8. marca 1957 Glas Gorenjske 3 C "L A S TOV. ROMAN ALBREHT KANDIDAT ZA POSLANCA Te dni so bili v volilni enoti, ki obsega levi breg Save na Skfr-°ČJU prejšnje obline Kranj, ■bori volivcev — proizvajalcev, ■ so razpravljali o nadomestku* volitvah v Zbor proizvajal-•t» Ljudske skupščine LRS. V tej volilni enoti je bil na zad-■Jib volitvah izvoljen za poslanca pokojni tov. Mavricij Bore. Zbori volivcev — proizvajalcev bo te dni osvojili predlog sindikalnih organizacij, po katerem predlagajo kot kandidata ■a ljudskega poslanca v Zbor Proizvajalcev Ljudske skupščine LRS tov. Romana Albrehta. Tov. Roman Albreht, po poklicu »•vinar, je bil rojen 19. junija 1181 v Begunjah na Gorenjskem ▼ družini pisatelja Ivana Albrehta. Po dokončani gimnaziji T LJubljani je nadaljeval prav-»1 Studij, ki pa ga je prekinil ■•radi aktivnega sodelovanja v NOB. Okupator ga je poslal v luternacijsko taborišče. Po osvoboditvi je bil Roman Albreht Publicist in prosvetni delavec. 1MI je urednik »Primorske borne«, »Delavske enotnosti«, tajnik Zveze Svobod in nato Sveta Svobod in prosvetnih druStev Slovenije, zlasti pa ga delavci poznajo kot dolgoletnega sindikalnega aktivista. Sedaj je tov. Roman Albreht tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov /a »avenijo in član Centralnega sindikatov Jugoslavije. AKCIJA POTROŠNIKOV KLEKTRICNE ENERGIJE Precejšen del Mojstrane pre-aicr*>uje z električno energijo domača lokalna centrallca, ven-je tok tako slab, da korist-"iki sploh, ne slLšijo radijskih sPrejemnikcoru volivcev, ker smatrajo, da bi jim zlasti Uprava komunalne službe na Jesenicah pri tem veliko pomagala, če že ne drugače, s tem, da bi jim dovolila uporabiti dosedanjo napeljavo in prispevala denarna sredstva za priključek k državnemu omrežju. Res ni pravično, «a ima polovica vaščanov do-1 bro razsvetljavo, polovica pa si od večera do večera'kvari oči k* je prikrajšana skoraj za vse pridobitve, ki jih prinaša elek-*-lka. J. s. KAKO BO Z MLEKOM NA GORENJSKEM? Mleka je na Gorenjskem od meseca do meseca več — Potrošnja se ne povečuje sorazmerno s pro izvodnjo — V hribovskih krajih ne morejo prodati vsega mleka — Odkupna mreža je pomanjkljiva — Mlekarne ne morejo predelati vsega mleka — Predvidene so investicije za obnovitev strojnega parka v kranjski in škofjeloški mlekarni Proizvodnja mleka v zadnjih letih na Gorenjskem stalno raste. Leta 1954 je bilo v kranjskem okraju odkupljenega okoli 4,734.000 litrov mleka, 1. 1965 5,308.000 litrov, lani pa so mlekarne odkupile že okoli 7 milij. 365.000 litrov mleka. Kljub tako obsežnemu odkupu pa niso bili odkupljeni še vsi tržni presežki mleka. Razen tega mlekarne zaradi majhne zmogljivosti niso mogle predelati vsega mleka. Čeprav povprečna molznost krav lani že ni bila na zadovoljivi višini, je bila ponudba mleka v mnogih krajih večja od povpraševanja. Od skupne množine, ki so jo kupile mlekarne lani, so ga prodale okoli 3,907.402 litra, vse ostalo mleko pa so predelale. Največ mleka je lani prodala kranjska mlekarna — okoli 2,312.900 litrov, blejska 306.670, škofjeloška 222 tisoč 514, mlekarna v Bohinjski Bistrici okoLi 56.203 litre, v Srednji vasi 5922 in Stari Fužini 3123 litrov mleka letno. Mlekarne odkupujejo mleko preko zbiralnic, ki še niso povsod urejene. Treba bo misliti na to, da bodo te zbiralnice opremljene s hladniki, higienskimi pripravami itd. Potrošnja mleka je na Gorenjskem še vedno majhna. O dejanski potrošnji mleka na osebo je pravzaprav težko govoriti, ker se stalno menja, tako časovno kot krajevno. Res pa je, da naši ljudje še vse preveč segajo po drugih pijačah, kot po mleku. Mlekarne so doslej odkupovale v večini primerov še mleko vsake kakovosti, V bodoče pa bo mleko ocenjeno po mikrobiološkem stanju, z drabnoživkami prek povprečja okuženo mleko bo slabše plačano in obratno. • Od selektivnega odbiranja mleka na Gorenjskem lahko pričakujemo, da se bo kakovost mleka izboljšala, ker bodo mlekarne odkupovale le dobro mleko. Verjetno se bodo nekateri kmetje v hribovskih krajih, kjer mleko zdaj težje odprodajo, začeli usmerjati na gojitev pitane živina. Tu je namreč problem prodaje mleka še toliko večji zaradi neurejenega prevoza. Zlasti v naj oddaljenejših krajih Selške doline itd. je prometna mreža neurejena. Kmetje prav zaradi tega ne morejo prodati vsega mleka v industrijske kraje in si zato pomagajo s tem, da ga sami posnemajo in izdelujejo maslo. Zaradi nehigienskih priprav je sanitarna inšpekcija menila, naj kmetje sami ne izdelujejo masla za prodajo, toda — kam naj sicer dajo mleko? V mlekarnah so mnenja, da je to maslo tudi mnogo slabše in bi ga morali zato ceneje prodajati. Prevoz mleka je urejen le v nekaterih krajih, ne moremo pa reči, da je zadovoljiv. Okoli 70 odstotkov mleka prevažajo od zbiralnic do mlekarn s kamioni, 3 do 5% še vedno z vlaki (predvsem v gornjesavski dolini). ostale količine pa odpadejo na prevažanje z vozmi (predvsem v bohinjskem kotu). Morda je tudi vprašanje boljše eskrbe potrošnikov z mlekom že toliko dozorelo, da bi le-ti lahko dobivali mleko po naročilu na dom, kar prav te dni uvajajo, denimo, v Ljubljani. V Zagrebu se je ta praksa, ki so jo vpeljali že pred letom, prav dobro obnesla. V industrijskih krajih pridv* povprečno le malenkostna količina mleka na osebo. Nasprotno pa je potrošnja mleka na kmetih dokaj večja. Na vasi ostane od skupne količine mleka okoli 46 %, od tega 19 % za vzrejo telet, 27 % pa za ostalo potrošnjo (prehrano ljudi, vzrejo prašičev in tako dalje). Pri svojih sedanjih kapacitetah mlekarne ne morejo predelati vsega mleka v kvalitetne mlečne izdelke. Mlekarni v Kranju in Skofji Loki sta zato že predvideli sredstva za povečanje strojnega parka. Prebivalci Jesenic dobivajo mleko po dokaj čudni poti. Mleko, ki jim ga delno pošilja tudi blejska mlekarna, naredi, preden pride do potrošnika, dokaj dolgo pot — iz zgornjesavske doline mimo Jesenic na Bled, kjer ga pasterizirajo in nato pošljejo nazaj na Jesenice. Lastne mlekarne na Jesenicah nimajo. Večino mleka pa dobivajo Jeseničani iz Tolmina. Tudi kranjska mlekarna bi lahko, kot meni direktor mlekarne, oskrbovala Jesenice z mlekom, vendar so tolminske mlekarne konkurenčno sposobnejše. V načrtu pa' je, da se na Jesenicah zgradi nova mlekarna, ki bi oskrbovala ves jeseniški kot. Lj. Plače v obrtništvu Plačni sistem v socialistični obrti je še neurejen. Je več primerov (predvsem v Selški in Poljanski dolini), ko mojstri, upravniki občinskih obrtnih obratov zaslužijo na mesec po 8000 do 9000 dinarjev, ali povprečno 42 dinarjev na uro, kar v industriji ustreza približno najnižji plači za kvalificiranega delavca. Kakšno je ob taki plači njihovo zanimanje za vodenje obrata, je razumljivo. Prav tako je razumljivo, da tako stanje nič kaj blagodejno ne vpliva na razvoj socialističnega sektorja v obrtništvu. Vzrokov za tako nizko plačo je več. Eden osnovnih je nedvomno plačna zmogljivost obrata. Cene storitev in izdelkov v občinskih obrtnih delavnicah morajo biti približno take, kot pri privatnikih, ali pa celo pri šušmarjih, ker bi drugače obrat ostal bre/. dela. V pogledu družbenih dajatev pa so privatniki — šušmarji pa še celo — v boljšem položaju, kot socialistična obrtna podjetja. Neko obrtno podjetje v Zireh lani na primer ni moglo povečati ravni tarifnih postavk za dovolj.en.ih 5 odstotkov, ker preprosto ni imelo za to povečanje denarnega kritja. Da bi se letos pravičneje uredilo nagrajevanje tudi v socialističnih obrtnih obratih, je posebna komisija Okrajne obrtne zbornice sestavila predlog za plačevanje upravnikov obrtnih delavnic. Ta predlog je pa nekoliko pomanjkljiv. Razpon od 12 do 27 tisoč dinarjev mesečne plače za upravnika, je v primerjavi z industrijo nekoliko prevelik. Slaba stran tega predloga je tudi v tem, da poskuša izenačiti plače vodilnemu kadru, kljub zelo različnim rezultatom in pa pogojem dela v posameznih obrtnih obratih. To pomanjkljivost je uvidela tudi komisija sama in zato predlaga, naj bi posamezni obrtni obrati pač določili plače upravnikom v skladu z njihovimi denarnimi zmogljivostmi, ker so predlagani razponi samo osnova za okvirno orientacijo. Je pa na drugi strani spet res, da bi vztrajanje na lanskoletnih oktobrskih plačah in 5 % oziroma 10% lahko v nekaterih primerih — iz zgoraj navedenih vzrokov — imelo silno slabe posledice. Delavci bi še bolj »bežali« v industrijo in tudi šušmarstvo bi se povečalo. Plačni sistem v obrtnih obratih bo treba predvsem vskladiti s finančnimi možnostmi. Po pravilu višje plače ne bi mogle opravičiti povišanja cen storitev in izdelkov. — Plače nikakor ne bi smele narasti preko razumljivih meja, ne bi pa bilo spet prav, da bi z ozkosrčnostjo zavrli razvoj socialističnih obrtnih obratov. Kot osnovno možnost za višje plače je treba tudi v obrti videti večjo delovno storilnost, ne pa si obetati izboljšanja plačnoga sistema samo od formalne procedure okrog izkoriščenih in neizkoriščenih odstotkov za povišanje ravni tarifnih postavk. ABC DOBRA POBUDA Vodstvo sindikalne podružnice posveča skupaj z upravo Gozdnega gospodarstva na Bledu vso skrb strokovnemu izpopolnjevanju gozdnih delavcev in uslužbencev. V ta namen je priredilo več strokovnih predavanj in seminarjev iz politične ekonomije, gozdarske stroke in splošnih predmetov. Ob koncu bodo vsi udeleženci delali strokovne izpite. Tako podjetje samo z lastnimi strokovnimi močmi in sredstvi omogoča delavcem, da se izpopolnjujejo, kar hkrati vpliva na izboljšanje njihove kvalifikacije. Pri organizaciji predavanj na terenu gre zasluga za uspeh predvsem tajniku podružnice ing. Ciglcrju. jb USTANOVILI BODO DRUŠTVO PRIJATELJEV PRIRODE Pred dnevi so zastopniki sindikalnih podružnic blejskih podjetij izvolili iniciativni odbor društva prijateljev prirode. Le-ta naj bi takoj organiziral samostojna društva po podjetjih, kjer so pogoji za to. Manjša podjetja pa bodo vključena v krajevni odbor društva. -jb KZ NAKLO JE USTVARILA 6 MILIJONOV DIN DOBIČKA SAMO OD BOROVNIC Pretekli torek so kmetovalci iz Naklega in okoliških vasi imeli redni letni občni zbor zadruge, kateremu je prisostvoval tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj tov. Vinko Hafner in zastopnik kmetijsko-proizvajalne poslovne zveze iz Kranja. Občni zbor je zelo dobro potekal, saj -so bila poročila predsednika, tajnika, blagajnika in posameznih odsekov dobro pripravljena. Iz poročil je bilo razvidno, da je zadruga na splošno dobro gospodarila, tako tudi posamezni odseki, le strojni in živinorejski sta napravila izgubo. Strojni zaradi tega, ker so bili zadružni stroji premalo izkoriščeni, živinorejski pa zato, ker imajo v kontroli veliko število krav oziroma rodovniške živine. Člani zadruge so živahno razpravljali o vseh problemih zadruge, kakor tudi d ženah zadružnicah in odseku mladih zadružnikov. Največ razprave je bilo okoli blagajniškega poročila, kajti v njem je bilo prikazano, da je zadruga ustvarila 8,200.000 din dobička. 6 milijonov dinarjev je zadruga zaslužila pri odkupu borovnic, ostali znesek pa od zadružne trgovine. Pri odkupu borovnic je imela zadruga v Naklem največ uspeha v Sloveniji, saj je odkupila 28.000 kg prvovrstnih borovnic, ki so šle v izvoz. Cisti dobiček zadruge so namenili za investicije. Razpravljali so tudi o 50 % zneska celotnega dobička, ki naj bi ga odvedli Občinskemu ljudskemu odboru. V razpravo o tem vprašanju je posegel tudi predsednik Vinko Hafner, ki je zadružnikom svetoval, da bi se ta znesek uporabil za investicije, ki bi služile občini kot celoti, pri gradnjah na njihovem območju. V ta namen so sklenili, da bodo skupno z Okrajno zadružno zvezo gradili v Naklem skladišče semenskega krompirja. Iz dobička, katerega so namenili v investicijski sklad, pa bodo v Naklem pričeli graditi strojno remizo, ki je zadrugi neobhodno potrebna. Podobno strojno remizo bodo zgradili tudi v Dupljah. V Dupljah bodo postavili tudi veliko vozno tehtnico, ker so vse okoliške vasi brez nje in so zaradi tega odvisne od Kranja ali Naklega. Sklenili so, da bodo prodali tudi en traktor. Kupili pa bodo novi veliki kombajn (mlatilnico) za žetev in mlatev žitaric. Zadružniki, zlasti pa zadružnice, so razpravljali o tem, da bi iz investicijskega sklada zgradili v Naklem pekarno, ker je ves okoliš brez nje. — Po daljši razpravi so bili mnenja, da nima pomena graditi v Naklem pekarne, ker bi bila premalo izkoriščena, saj bi predvidoma stala okoli 20 milijonov dinarjev, ker v Kranju pripravljajo gradnjo dveh velikih pamih pekarn, v Tržiču pa eno, ki bodo lahko oskrbovale s kruhom tudi Naklo. C. bo žreb razdelil 90 dobitkov 1 ^O^P*Oy%»%l*OM%8. marca, angleški barvni film »SVENGALIJ«, ob 18. in 20. uri, 9. in 10. marca, ameriški barvni film »TROBENTE OPOLDNE«. V sobto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 1(8. in 20. uri — dopoldan ob 10.30. uri matineja mladinskega filma. kino Žirovnica 9. marca, ameriški film »ZASEDA«. 10. marca, amer. film »KLIC DIVJINE«. kino dovje mojstrana 0. marca, angleški barvni film »SVENGALIJ«. 1«. III. amer. film »ZASEDA«. kino radovljica 10. marca, amer. glasb, barvni film »NOCOJ BOMO PELI«. V Petek in soboto ob 20. uri. y nedeljo ob 15.30., 17.30. in 20. uri. kino ljubno 9. in 10. marca, italijanski glasbeni film »NESMRTNE me- 0 Kdor je za pusta pameten, je neumen! — Tega pravila sem se letos oklenil, kakor pijanec plota. Pravzaprav nisem niti sam kriv. Kaj morem za to, če je Marjana odpotovala na Štajersko za nekaj dni. Občutki svobode so pa tudi nekaj vredni. Da mi ne bi bilo žal, ker nisem te svobode zares pametno izrabil, sem šol na ma-škarado. Svojo tragično masko, ki jo že od rojstva vlačim za seboj, sem tokrat zamenjal za boljšo — skratka polepšal sem se in. . . — Zdaj je pust ea menoj, pred menoj pa neznansko dolg mesec in prazna denarnica. Pravijo, da imam na obrazu nekaj takega kot posmrtna maska. In vsega je kriv pust . . . £ Preklemansko težko se bom vživel v prejšnje utesnjene razmere. No, pa kaj bi stokal. Pravijo, da je v delu uteha. Poskusimo! Je že tako, da je človek v predpustnih dneh bolj nagnjen k žlahtni kapljici kot sicer. To domnevo je potrdil tudi tisti mladenič, ki je pred nekaj dnevi v kavarni »Evropa« v Kranju izpll za stavo pol litra ruma. Seveda, to je bila le malce preobilna merica alkohola za mladega človeka. Pošteno ga je zdelalo — padel je v nezavest. Seveda je njegovo družbo, ki je mladeniča malo prej spodbujala k »junaškemu« dejanju, vrgla ta nesreča iz ravnotežja, Naposled so nadobudnega pivca odpeljali v bolnišnico. — Končno pa: vsaka šola nekaj stane. Fanta bo verjetno ta dogodek iztreznil. Ob koncu še kratka misel: žaltavo prijateljstvo, če te prijatelj vzpodbuja k prekomernemu pijančevanju! $ Odločno in krvoločno sem sklenil, da me tudi z dvema paroma volov ne spravijo več v Stražišče pri Kranju. Kaj menijo tisti, ki imajo na skrbi tisto »cesto«, ki vodi skozi Stražišče, da sem zadel noge na tomboli? Veste, proti Bitnju sem jo ondan mahal ali bolje povedano — hribolazil sem. Preskakoval sem cestne kotanje, si lomil noge na predebelem gramozu, potlej sem imel pa še to srečo, da je nekaj avtomobilov poskrbelo za čist zrak. Seveda, saj smo na Gorenjskem! O Matiček, kako sem preklinjal. Troštal sem se: vsake neprijetnosti je enkrat konec. V mislih sem namreč imel gostilno »Pod Joštom« v Stražišču. C$ Ko sem ves polomljen prišvedral do gostilne, se mi je kar milo storilo. Tako prijetno je vabila gostilniška tabla in zdelo se mi je, da mi gostilniška okna mežikajo. iN o, zdaj si bom poplak-nll stražiški prah iz grla. Zlomek — pa sem nasankal kot že dolgo ne. Gostilniška tabla ni nič drugega kot spominska plošča, ki govori: tu je bila še pred letom gostilna! — Ne — takšno norčevanje iz žejnih državljanov pa res ni na mestu. 0 Glejte — Bistričanom iz Bistrice pri Naklem se pa zavoljo ceste in gostilne ni treba pritoževati. Oboje imajo. Cesta je lepa, asfaltirana in kar je še posebno važno — brez prahu je, pa tudi tako gostilno imajo, ki se ponaša z napisom, ki ni spominska plošča. Ampak vsega pa le nimajo. Da ne boste zaman ugibali, vam sam povem. — Pri belem dnevu lahko z lučjo iščete, pisem- skega nabiralnika pa le ne boste našli v tej veliki vasi. Pravijo, da je zavoljo pomanjkanja pisemskih nabiralnikov v zadnjem času pismenost v tej vasi zelo padla. Menda bodo ukinili tuda osnovno šolo. £ Nečesa sem se spomnil in kadarkoli mi pride na misel tista stvar, postanem c— tožen. V mislih imam namreč zarjavel in raztrgan žleb, ki visi s strehe osnovne šole v Kranju. Človeku, ki ljubi lepoto, se nudi posebno lep pogled na ta žleb s Partizanske ulice. — Ce mi ne bi pustovanje tako sakramen-sko presejalo žepov, bi sam na lastne stroške nabavil tisti žleb, tako pa pozivam učence te šole, naj začno po dinarčkih zbirati denar sa nabavo nove cevi. f£ Sploh se me zadnje dni loteva otožnost. Sam ne vera, ali je temu kriv raztrgan žleb, ali je te pobitosti kriv« kakšna druga stvar, recimo prazen žep. Eno drži: če bo to še dolgo trajalo, tedaj so bom fental. Prav okusno, predvsem pa izvirno smrt sem si izbral. Naslonil so bom na ograjo mosta čez Kokro na Jezerski cesti in rekli bodo — nesreča! To o-grajo so namreč sila duhovito »popravili«. Kratko in malo, opremili so jo z opozorili: »Prepovedano je naslanjati se na ograjo!« Kdor hoče doživeti izvirno smrt, tedaj — prosim! Pač stvar okusa. Tudi jaz bom opremil preluknjano streho svoje bajte z napisi: »Prepovedano je dežju pronicati skozi raztrgano streho!« Vsekakor zelo nizki adaptacijska stroški. Vas pozdravlja Vaš Bodičar! LODIJE«. V soboto ob 19.30. uri ter v nedeljo ob 16. in 18. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 8. do 10. marca, italijanski film »TRUBADUR«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 9. in 10. marca, angleški film »SMEH V RAJU«. V soboto ob 19.30. uri ter v nedeljo ob 16. in 19. uri. GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek 8. marcaob 19. uri — red Srednja tehnična tekstilna šola Armand SALACROU: »NOCI JEZE«. Nedelja 10. marca ob 16. uri — izven in za podeželje Armand SALACROU: »NOCI JEZE«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek, 8. marca ob 19.30. uri Kari Capek »MATI«. Sobota 9. marca ob 20. uri Andre Roussin »OTROCI PRIHAJAJO«, gostovanje v Novi Gorici. Nedelja 10. marca, ob 15. uri Andre Roussin »OTROCI PRIHAJAJO«, gostovanje v Novi Gorici. §§ S SODIŠČA ŠKODLJIVA SAMOVOLJA V letu 1956 je bilo pred kranjskim sodiščem, kamor spadajo občine Kranj, Cerklje in Tržič, ugotovljenih 35 kaznivih dejanj zaradi samovolje. Največ je bilo opaziti samovolje pri vseljeva-nju v prazna stanovanja brez odločbe stanovanjskih uradov. Takih primerov je bilo v preteklem letu 24. Proti koncu leta je bilo teh kaznivih dejanj vedno manj, na kar je vplivala stanovanjska uprava v Kranju, ki je začela energično izseljevati vse tiste, ki so se nasilno vselili v izpraznjena stanovanja. Stranke, ki so hotele izigrati zakone, so začutile, da ne morejo delati po svoje. Nasilna vselitev brez odločbe stanovanjske uprave ne stane samo nekaj tisočakov, temveč lahko stranka, ki se nasilno vseli, ostane še brez tistega stanovanja, ki ga Je prej imela. Nekateri gospodarji hiš delajo po svoje in se ne menijo na zakonite pravice strank. Tako se je n. pr. zgodilo, da stranka, ki je obdelovala polovico vrta, nenadoma ni bila več zadovoljna s to polovico zato, ker je sklenila pogodbo za nakup hiše. Čeprav prenos lastništva še ni bil opravljen, je novi gospodar že »kazal roge« in stranki, ki ni takoj prekopala del vrta, odvzel ta del zase ali pa je gospodar hiše vzel najemniku del kleti in se ni menil za proteste najemnika. Z izgovorom, da ima zase premajhno klet, je preložil najemniku drva, prestavil po svoje stene najemnikove drvarnice itd. Drugje je n. pr. gospodar v odprti in nepregra-jeni kleti utesnil najemnika, ne da bi skušal stvar rešiti s sporazumom. Nekateri gospodarji so še bolj pretkani. Z izgovorom, da bodo zamenjali slab straniščni vodni rezervoar, ga odstranijo, ne prinesejo pa drugega in stranko prisilijo da hodi v drugo stranišče. Tako se hkrati ustvarja tudi sovraštvo med strankami. Sovraštva med strankami so sploh pogosta. Z izgovorom, daje v vodnjaku slaba voda, zapre gospodinja najemniku vodnjak, čeprav bi najemnik to vodo lahko uporabljal vsaj' za ribanje in tako dalje. Zgodilo se je tudi, da je ne-kdo skušal pospešiti izplačilo računa za montažo dinamo motorja pri majhni hišni centrali s tem, da je odmontiral dinamo-Seveda je moral dinamo vrniti, račun je dobil izplačan, raze* tega pa je dobil v opozorilo š> kazen. Enako opozorilo so dobili na sodišču tudi tisti, ki menili, da lahko po svoje prestavljajo meje v škodo sosednjik zemljišč. Ti primeri kažejo, da posamezniki še vedno upajo, da bodo lahko s silo samovoljno reševali probleme. Dosedanja opozorila z denarnimi kaznimi «• že marsikoga spametovala, kar kaže to, da se isti storilci niso večkrat pojavljali pred sodiščem. Pripetilo pa se je, da s« nekateri storili več takih dejanj, preden so se znašli na sodišču-Naj navedemo primer stranke, ki se je pred leti izselila iz Kranja, obdržala pa je stanovanje v Kranju, istočasno pa zasedi* stanovanje v novem kraju zaposlitve. Ko je prišla nazaj, j« samovoljno odslovila stranko, k> je začasno prebivala v tom stanovanju. Vendar to še ni bil* dovolj. Enosobno stanovanje Je bilo za mater z otrokom premajhno, zato je ob prvi priložnosti brez odločbe stanovanjske uprave zasedla v materini hiSi dvosobno stanovanje. Strogost sodišča do takih dejanj in doslednost stanovanjskih uprav bo vplivala na to, da bo v bodoče takih primero* vedno manj. l. FANTJE IZ JLA PIŠEJO Ob 8. marcu, Dnevu Sena, želimo mi vojaki voj. p. 3450, ki smo naročeni na »Glas Gorenjske«, vse najboljše in naj tako nadaljujejo, da bodo dobre žene socialistične države in jim pošiljamo lepe pozdrave si našega morja. Pozdrave pošiljamo tudi vam. Joža Ahačič, Ivan Zupan, Janez Jakun, Peter Saus, Stane Sušnik, Albin Fabjan. Mihec Pavček. Slovenski fantje, ki služimo vojaški rok v Devđeliji v Makedoniji, najbolj težko pričakujemo dne, ko nas obišče naš dobri znanec »Glas Gorenjske«, ki gre iz rok v roke. Vse nas zanima, kako se razvija naša lepa Gorenjska. Zelo smo ponosni na jeseniške hokejiste, ker vidimo, kako lepo napredujejo. Mnogo bi vam lahko napisali, pa ne vemo, če bi vas vse zanimalo. Napišemo naj 1* to, da sms po- nosni, da služimo v JLA. Solimo pa, da bi vsakemu gorenjskemu vojaku domači ali 9* znanci naročili tednik. Pozdravljamo vse starše, prijatelje, posebno pa dekleta iz Poljšieo orf Gorjah in na Bohinjski Boli ker nam je zelo dolgčas no n ji*-Vojaki v. p. 2564/2 Devđeltf* Makedonija: Andrej Kolon«' Frane Vrhovnik, Jože Zanan ** Franc Koblar. Kranj 8. in^ra 1957 Cio« Gorenjske 5 ČLOVEK ZA SVOJO V BOJU PODOBO Ob »Nočeh jeze« Lahko spoznavamo ivo j odnos do sočloveka — ali bolje doživimo opredelitev našega bistva. Problemi, ki jih. v tej drami postavlja in razrešuje avtor, razgalijo gledalca samega pred seboj in mu odkrijejo, koliko skriva v sebi človečnosti in visoke etične kulture. Salacrcou daje človeka na tehtnico in zelo natančno tehta njegova nagnjenja. Prikazuje dve vrsti ljudi — ljudi, ki so že premagali v samem sebi egoizem in stopili na pot, ki se ji pravi humanost, in ljudi, ki tega še niso storili. Avtor z neverjetno silo trga z obraza krinko tistim, ki jim strah za osebni blagor ne pusti, da bi občutili, kako čudovito zveni beseda — človek: prijatelj, tovariš. Nič čudno ni. če takšno problematiko oblikuje Salacrou ob vojni snovi, saj prav situacije, ki jih ustvarja vojna, zlahka odgrnejo zastor, da se odigra drama, ki ima naslov — Človek v boju za svojo podobo. Zgodi se, da videza ni več, da se mora pokazati zgolj resnica; potrebno je naglo rea-fjirati, skoraj da brez premisleka. — »Vsakdanja«, »uniformirana« človeška »poštenost« cb takšnih trenutkih izgubi svojo funkcijo in ni več uporabna, če je v notranjosti vse etično trdno, odločitev ni težka. Toda, če je človeka vodilo egoizem — s podobo povedano — neobčutljiva mirnost katedrale (zakonca Bazire), potem sledi izgovor: razlika je med tem, kar je storjeno in tem, kar je hoteno. Ob etično polno-•fvnem zavestnem dejanju do take razlike ne more priti; lahko pač samo tedaj, kadar gospoduje sebičnost, ob kateri se ne more izobraziti čut odgovornosti do sočloveka ter se organsko zliti z osebnostjo. Zato tudi strah, človek, ki ga obvladuje strah, tudi ne more razumeti, odkod nekaterim ljudem pogum, da umirajo z zavestjo, da °o žrtev rodila novo življenje, da bo ustvarila srečo njihovih otrok. Sala-croujevo delo ne odkriva humanističnih idej zgolj s filozofsko preciznostjo, ampak oblikuje življenje tudi z izredno umetniško silo. Avtor pri oblikovanju drame uporablja nekatere modernistične dramaturške prijeme, <*a bi idejo z vsebino kar se da bolj Piastično oživel in obenem izrazil hotenje uporabiti ob sodobni tematiki sodobnejšo formo. Salacroujeva ait)a virtuozno izrablja vse te formalne prijeme in bilo bi povsem zgre-ieno meniti, da so ti le sami sebi na-lr'en- »Noči jeze« odlikuje tudi izred-eleganten in duhovit dialog, čeprav *em in tja kar malce patetičen. Režiser Juro Kislinger je skušal izrabiti najrazličnejša sredstva, da bi to, tehnično zelo zahtevno delo, kar se da ^obro odrsko realiziral. Ni dvoma, da mu je uspelo izpeljati naglo in pravilno izmenjavanje prostora in časa (sedanjost, retrosipektivnost, _nadreal-nost). Ni pa teh prenosov samo tehnič-no vzorno izvedel, ampak je ob tem ubrano spreminjal vzdušje in časovni kolorit posameznih prizorov. S spremenjenim načinom igralčevega posredo- OB SEDMI PREMIERI V PG — A. SALACROU: »NOCI JEZE« vanj a in s svetlobnimi efekti je režiser poudaril razliko v ozračju prizorov vsakdanje realnosti in nadrealno-sti, ne da bi razbil enotnost značajev igralskih Likov, marveč jih samo preusmeril v stilno drugačno območje. Režiserjevi prijemi so dopuščali igralcu, da se lahko popolnoma izrazi in pokaže kvalitete svoje igre. Morda bi režiserju očitali delno mizanscensko okornost in premajhno pazljivost pri ubiranju posameznih prizorov (posebno v drugem dejanju), saj je včasih čutiti ob prelivanju dogajanja v prizorih, praznine in raskavosti, kar bi sicer moralo odpasti. Rekli bi, da je režiser bolj invenoiozno in spretno zajel celoto, kakor pa .posameznosti, ki jim je posvetil premalo pozornosti in skrbne obdelave. Sceni (arh. S. Jova-novič) sicer nas plošno ne bi megli kaj ugovarjati, edino Ob privzdignjeni ploščadi od sredine odra navzven, se zdi, da takšen scenografov domislek ni bil preveč posrečen in da je utesnjeval režiserja in igralce. Igralci: Jeana je kreiral J.Zupan. — Zanj lahko trdimo, da je, zlasti v partijah slepega Jeana, zadel tisti ton, ki ga ta tragična osebnost zahteva in dal umirjeno in izrazno impresivno igralsko stvanitev. Bil je igralsko bogat ob izpovedovanju trpljenja in ne- vsiljiv ob mestoma patetičnem izražanju. Ne moremo sicer trditi, da je bil vseskozi na enakem nivoju v kakovosti igre, toda v viških je bil vedno sugestiven. H. Skebetova kot Jeanova žena — Luise, je z J. Zupanom tvorila igralski par, ki je bil skladen in uravnovešen. Posamezni epizodni izrez: njene vloge so bili živi in doživljajsko ter izrazno skrbno izdelani. Strahopetnega malomeščana Bernarda je predstavljal M. Cegnar, njegovo ženo Pierrette pa N. Bavdaževa. Karakterno je bil tudi ta par med seboj skladen, toda igralsko M. Cegnar svoje partnerice nikakor ni dosegal. V mno-gočem je bil premalo izrazit in osebnostno nedograjen, da bi mogel dati visoko kvalitetno igro. Vsekakor pa mu ne smemo odrekati okretnosti, prizadevanja in zanimivih igralskih iznajdljivosti. N. Bavdaževa je gospo Pierette igrala suvereno, temperamentno in obvladujoče, čeprav morebiti sem in tja preveč zunanje teatraiično. Rivoire J. Pristova je bil na splošno premalo izklesan, toda v nekaterih momentih (n. pr. ob progi) zelo prepričljiv. Dede — M. Mayerja je malce nesproščeno izražal zavzetost in toplino, ugajal pa zlasti z nekaterimi čustvenimi niansami. Lecoqu — F. Tre-falta pa je po dokaj bledem začetku postal ob koncu močna podoba. — VI. Stiglic je nesimpatičen lik Pisan-cona posredoval stvarno in solidno. G. Kocijan \filmi. M jih qlbdaA4io »BELI JORGOVAN« Ta skoraj dve desetletji star ameriški revijski film je še vedno našel številne gledalce med našim občinstvom — zlasti med tistimi, ki so vezani nanj še izpred vojne z bolj ali manj sentimentalnimi spomini. Vendar je treba ne glede na njegove kvalitete, o katerih ne bi izgubljali besed, zapisati, da je v svojem žanru, to je v sentimentalni filmski opereti, še vedno kljub svojim »sivim letom« eden boljših, saj tudi danes po svetu ne izdelajo kaj dosti filmskih operet, ki bi bile boljše od »Belega jorgovana«. Mnogo pripomoreta k temu odlična pevca, bivša člana nevvvorške Metropolitan opere, Jeanettc Mac Donald in Nclson Eddy;.Icanette Mac Donald pa je tudi dobra igralka, kar v operetnih filmih le poredko srečamo. »SELINA« Jane Wyman je imenitna i-gralka: že mnogokrat smo jo videli dobro igrati, zlasti pa nam je ostala v spominu iz filma »Johnnv Bclinda«, v katerem je igrala naslovno vlogo. Zdi se, da je ta igralka kot rojena za idilične, malce tragične in malce sentimentalne vloge — in zdi se, da je film »Selina« narejen nalašč zaradi nje, saj sodi prav v tisti žanr. v katerem se je VVvmanova najbolj uveljavila: idila z rahlim nadihom sentimentalnosti, tako imenovana »družinska drama«. »Selina« je vzor take družinske drame — seveda boljše vrste. Pripoveduje o življenju ženske, ki jo je usoda v mladosti vrgla Iz bogastva v revščino, pa se je s trdim delom pretolkla skozi vse težave in pri tem ohranila privrženost življenju in ljubezen do lepote. Na trenutke kar precej sentimentalna, storija ima predvsem eno dobro stran: optimistična je, zelo optimistična in to je v teh vse vrednote pre-vračajočih časih marsičesa vredno, mm SREČANJE Z GRAFIKO M. TRŠARJA »Pri belem konjičku« S peto premiero v letošnji gledališki sezoni — z opereto »Pri belem konjičku«, ni hotela igralska družina DPD »Svoboda« Kranj doseči ničesar drugega kot zabavati gledališko publiko. To se je — vsaj tako sta pokazali premiera in nedeljska ponovitev — prizadevnim svobo-dašem tudi v polni meri posrečilo. Pretežna večina gledalcev v tesno zasedeni dvorani, je bila z delom, kakor tudi z uprizoritvijo zelo zadovoljna; seveda pa ne smemo prezreti onih, ki so uprizoritev iz kakršnihkoli razlogov tudi grajali. Režiser Riko Poženel je prav gotovo storil mnogo; vendar bi mu očitali tudi nekatere spodrsljaje. — Množičnim prizorom jc posvetil premalo pozornosti, zato so učinkovali ohlapno, mestoma razbito, vsekakor pa brez zadostne dinamike. Tudi odrski izreki, na katero se pogosto opozarja, bi bilo marsikaj očitati. Kazno pa je, da se je režiser vseskozi boril z mnogimi težavami, zlasti s premajhnimi izmerami odra. To bi bil tudi vzrok, da so mestoma tudi ba- letni vložki, v koreografiji Jake Hafnerja, izzveneli neubrano in okorno. Med igralci se je zlasti odlikoval Tone Hotko v vlogi fa-brikanta Kotenine. S svojo sproščeno igro je na mah osvojil gledalce, ki so mu dali za uspel lik tudi vse priznanje. V ostalih vidnejših vlogah so nastopili Olga Benda in Viktor Ben-čan, ki se odlikujeta zlasti s prijetnim glasovnim materialom, dalje Marija Semen, Peter Ambrož, Fredi Kincl in Bibija na Pestotnik, ki ji lahko očitamo ' malce preveč narejenosti. (Itn) Prav gotovo pa je tokrat prijetno presenetil Rado Kokalj v vlogi Stanislava. In kakšna naj bi bila splošna ocena te uprizoritve? — Kot celota vpliva ugodno, zato smemo pripisati požrtvovalnim igralcem in ostalim sodelujočim k prejšnjim uspehom še novo pohvalo. S. S. GOSTOVANJE V PG V soboto in nedeljo so v Prešernovem gledališču v Kranju prvič gostovali celjski gledališč-niki in pokazali kranjskemu občinstvu, ki je kljub številnim prireditvam v teh dneh še kar nekam napolnilo dvorano, dvoje del iz svojega letošnjega repertoarja: »Vremenarja«, veselo romanco Amerikanca Richarda Nasha in »Dežurno službo«, ak- tualno politično dramo Jerzyja Lutowskega. Obe predstavi, zlasti pa prva, sta bili na, za mlado gledališče, presenetljivo visoki kvalitetni ravni. Občinstvo je goste pri vseh štirih predstavah nagradilo s toplim priznanjem, kranjski gle-dališčniki pa so jim priredili prisrčen sprejem. mm DVE PREMIERI na Bohinjski Beli čeno podal mladinec Viktor Ravnik. BOROVA DRAMA »KOLESA TEME« V zadnjih nekaj tednih so na Bohinjski Beli uprizorili kar dve igri: Bitenčevo »Ugasle luči« in dramo Mateja Bora »Kolesa teme«. To sta letos že tretja in četrta premiera domačih igralcev. Tako plodno de- Je predpreteklo nedeljo doživela že druge lo dramske skupine pa je mogoče le zato, uprizoritev na Bch. Beli. To precej zahtev-ker so vadili kar v dveh skupinah hkrati. 0» drame današnjih dni so igralci dovolj Obe uprizoritvi je publika sorejela hvaležno skrbno pripravili. Reči moramo, da je bilo Zaito usodno Tonino sovraštvo do lastnega kvintet«, duet in recitator, vsi domačini -moža ne prepriča dovolj. mladinci. To je verjetno res edini mladm-Igra.loi so se z uprizoritvijo zelo potrudili ski ansambel narodne glasbe, z lastnimi in tudi uspeli. Tono je dobro zaigrala Met- kompozicijami in priredbami narodnih peka Palčič, gestapovca pa Franc Kunčič, Ma- srni. Člana dueta sta prav tako domačina in tevža je igral Anton Kelbel, Meto pa Vi- med ljudmi priljubljena kot dobra solista da Poljanec. Slaboumnega Tineta je posre- Tudi recitator je eden najboljših igralcev in z zadovoljstvom. Obisk je bil dober tudi na ponovitvenih predstavah. Igra »Ugasle luči« je povprečno odrsko delo iz zadnje vojne. Obravnava moralni problem mlade kmečke žene, ki iz dna duše sovraži svojega moža. Ko zve, da se nahaja igralske družine. Uspeh tega nastopa je bil presenetljiv. Občinstvo je izvajalce toplo sprejelo in jih z navdušenim aplavzom poplačalo za trud, ki so ga vložili v ta spored. Nič manj niso bili navdušeni poslušalci v Preddvoru, Selcah in Dražgošak, kjer so gostovali. -x IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA V SKOFJI LOKI delo precejšnja preizkušnja zanje, vendar M jo dobro prestali. Kljub nekaterim manjšim spodrsljajem, kar je razumljivo, je uprizoritev presegla pričakovanja. Med najbolje zaigrane vloge lahko štejemo interpretacijo direktorja Koritnika, ki jo je podal nadarjeni igralec Zdenko Cund, pijanega iz-nekje v bližini, na Jelovici pri partizanih, gu4>Ije.nca Camernika pa Franc Mulej nič se njeno neutešljivo sovraštvo še bolj raz- m x n s n ŽELJE KRANJSKIH DELAVK OB OSMEM MARCU V ponedeljek je bilo v Kranju posvetovanje, ki ga je sklicala Zveza ženskih društev okraja Kranj. Udeležile so se ga predvsem zaposlene žene. S predsednico Republiške zveze ženskih društov, Angelco Ocepkovo so se pomenile o problemih nočnega dela, o pomoči zaposleni ženi, o vlogi žene v družbenem upravljanju in izobraževanju žena. Delavke iz »Tiskanine« so gle- I ^ | ali znate škrobiti I perilo ? Zavese, prte, prtičke, ovratnike moških srajc in vse, kar smo se odločile poškrobiti, je treba predvsem dobro oprati in £ izprati ter posušiti ali vsaj do-I bro iztisniti iz njih vodo, ker I škrob na suho bolje prime. j| Preden pripravimo škrob, mo-^ ramo vedeti, kaj škrobimo s $ surovim in kaj s kuhanim škro-| bom. j| Vse stvari, ki jih želimo po-^ škrobitl trdo in bi rade, da bi \ se lepo svetlikale, škrobimo s ^ surovim škrobom, ki ga pripra-fe vimo takole: << 20 dkg suhega škroba temelji-s to razžvrkljamo v 1 litru vode, g dolijemo še dva litra mrzle vode % in mešamo, dokler ni škrob enakomerno gladek. V tako pripravljen škrob pomočimo posušeno ali vsaj dobro ožeto blago, ki ga nameravamo poškrobiti, ga nato ožmemo in RECEPTI ! MOZGANOVA JUHA 1 svinjski možgani, 4 dkg masti, 1 debela čebula, § 4 dkg moke, IV41 zelenjavne juhe ali vode, sol, poper, sesekljan zelen peteršilj. Možgane polijemo z vročo vodo, nato jim odstranimo vrhnjo kožico in sesekljamo. Na masti zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo še moko in jo malo prepražimo^ nato pa oboje zalijemo z zelenjavno juho ali vodo in dodamo še sesekljane možgane. Solimo in popopramo. Juha naj vre 15 minut. Nato jo potresemo s sesekljanim peteršiljem in serviramo. DUŠENA KOLERABA ALI KORENJE Zberemo lepe mesnate rumene kolerabe (1 kg) in jih olupimo in zrežemo na kocke ali ploščice ter nato dušimo na masti, ki smo ji dodali malo suhe slanine. Prilijemo malo vode, še okusnejša pa je jed, če vzamemo namesto vode jifho ali dodamo eno ali dve jušni kocki. Ko je koleraba že mehka, jo osolimo, ji pridenemo precej sesekljanega pe-teršilja, 2—3 žlice kisle smetane in žličko gorčice. Vse skupaj premešamo in nazadnje dodamo še 2 žlici naribanega sira. Zraven damo lahko krompir, ajdove žgance, polento itd. VRTNICE Razvaljano testo za flancate, zrežemo v kolesca treh do štirih velikosti (s premerom po 8, 6, 4 cm). Vsako kolesce ob robu 4-krat do 5-krat zarežemo, v sredini pa namažemo z beljakom. Iz treh ali štirih različnih kolesc napravimo rože tako, da jih zložimo drugega vrh drugega; največje pride spodaj, najmanjše na vrh. Tako pripravljene vrtnice ocvremo, ocvrte potresemo s sladkorjem ali pa de-nemo v sredino vsake kupček marmelade ali brusnic. OKUSNO OCVRTO PECIVO V« kg moke, 1/161 mleka, 1 ali 2 jajci, 4 dkg sladkorja, 1,5 dkg kvasa, ščepec soli, limonina lupinica, 4 dkg surovega masla; sladkor za potresanje. Iz moke, mleka, jajc, sladkorja, kvasa, soli, naribane limonine lupinice in stopljenega masla za- 3 mesimo kvašeno testo, ga dobro obdelamo in posta- 8 vimo vzhajat. Vzhajano z valjarjem nekoliko stanj- g šamo, razrežemo na trakove in naredimo iz njih za 3 kak poldrug centimeter debele in 20 cm dolge svalj- 1 ke, ki jih izoblikujemo v nekakšne prestice. Ko se I nekoliko vzdignejo, jih ocvremo v masti ali olju. i Se tople potresemo s sladkorjem. % Testo zvijemo lahko tudi v druge oblike in ne i samo v prestice. Lahko pa ga tudi razvaljamo in I razrežemo kot za flancate. To pecivo pa je dobro & le, če je mast lepo odcejena. ^ pustimo, da počiva vsaj 4 ure, da se škrob nekako uleže, nato pa zlikamo z likalnikom do suhega. Zavese ali prte, ki bi jih nerade poškrobile pretrdo, škrobimo s kuhanim škrobom, ki ga takole pripravimo: 10 dkg suhega škroba razžvrkljamo v 1 litru mrzle vode in ga ob skrbnem mešanju kuhamo kake pol ure, da dobimo žolico. To razredčimo s toliko tople vode, da dobimo 3 litre goste in enakomerne tekočine. Pri škrob-Ijenju s kuhanim škrobom ravnamo tako, kakor smo opisali pri škrobljen j u s surovim škrobom. Količina škroba v obeh primerih zadostuje, da poškrobimo 2 kg kakršnegakoli perila. Kar smo naškrobili, moramo tudi pravočasno zlikati. Ce na-škrobljeno perilo leži nekaj dni, splesni, plesen pa je najhujši sovražnik tkanin. de ukinitve nočnega dela izjavile, da to za sedaj še ni možno, ker bi sicer moralo podjetje odpustiti okoli 450 žena. Za takšno ceno pa nočnega dela ne bodo ukinili. To vprašanje bodo v podjetju lahko rešili šele postopoma v nekaj letih, če bodo obnovili in razširili predilnico. Tisti kolektivi, ki imajo že sedaj možnost za uvedbo dveh izmen, pa lahko storijo to takoj. Važno je le, da žene zaradi teh ukrepov ne bodo ostale na cesti. V »Inteksu« so ukinili nočno delo v tkalnici, vendar niso odpustili nobene delavke. V predilnici bodo to rešili kasneje. Delavke iz obeh omenjenih tovarn bodo predlagale zvišanje dodatka za nočno delo od 12,5 na 30 odstotkov. Vendar naj ta denar ne bi šel iz dobička. Zene se bodo zavzele tudi za podaljšanje odmora med nočnim delom. V pomenku o pomoči zaposleni ženi so udeleženke ugotovile, da bi se v tem pogledu dalo "!e marsikaj izpopolniti in poceniti. Gospodinjskega biroja v Kranju se poslužujejo delavke le za krpanje, medtem ko si gospodinjskih pomočnic za pranje in druga težja dela ne morejo privoščiti. V »Inteksu« so žene že govorile o ustanovitvi pralnice. O tem bi se morale pogovoriti tudi po drugih tovarnah. — Vsaj večja podjetja, ki zaposlujejo večino ženske delovne sile, bi lahko odprla svoje pralnice in obratne kuhinje, v katerih bi delavke dobile kosilo za vso družino. V teh kuhinjah naj bi pripravljali tudi tople obroke za nočne izmene. Sele ko bodo delavske žene res razbremenjene najtežjih gospodinjskih del, bodo lahko aktivneje in v večjem številu sodelovale v samoupravnih organih, v sindikatih, SZDL in drugih organizacijah. J- g zavijemo v brisačo ali prt ter Svetel pomladanski komplet ravno krojeno jopico Oprijet kostim z belo pentljo in belim dodatkom na ovratnika za sončne pomladne dneve A*- 3-4 te ZGODBA o/\ALEH iti/ fJtoovdn/ 6rtel svojega ljubljenčka jezno ošvrkniti, toda ta se je z gobčkom po-drgnil vanj in staro prijateljstvo je bilo potrjeno. Ko sta še nekaj časa hodila navkreber, se je Jožek začel ozirati okrog sebe. Tu nekje mora biti! Začel je hiteti od enega ruševega grma do drugega, nazadnje pa je ve.s obupan obsedel na z mahom poraščeni skali. Le kako naj najde skrivališče, ko je pa rušje podobno rušju! Pridušeno je poklical: »Očka! Očka!« Ko ga je Bicek slišal spregovoriti, se je oglasil še on. Toda precej bolj korajžno in tudi dalj časa se je glasil njegov »beeeee«. Nenadoma, da se je Jožek temeljito prestrašil, se je oglasilo za njegovim hrbtom: (Konec prihodnjič) Dobil je pismo mladi muc Mrjav, prebral ga je, tako dejal: »Mi piše mlada mucika, ki b' rada moja žena b'la. A pismo ni podpisano, kje iščem naj sd zdaj ženo?« Odšel je muc ženo iskat, okrog kozolcev, preko trat. In spraševal je mucike lepe, če one so mu pismo pisale. A ker odgovora ni muc dobil, se žalosten domov je napotil. Je muc pozabil na vse to, ko neki dan je pismo spet prišlo. Zavzdihnil je, ko ga je bral, kajti nekdo se iz njega spet je norčeval. Je v pismu pisano bilo, naj spet si gre iskat ženo. In šel je muc ženo iskat, okrog kozolcev, preko trat, dokler nazadnje ni izvedel, da mačku staremu je bil nasedel. Srebočan F. PIONIRJI PRESODITE SAMI, čE JE PRAV . . . Vodoravno: 2. glavni števnik; 5. del sobe, 6 vrsta vrbe; 7. ni mlad; 10. predstavlja ga križanka; 12. plo-ščinske mere; 13. rije v zemljo; 14. vrtna hišica; 15. pritrdilnica. Navpično: 1. z njimi sekamo drva; ni star; 4. oče; 7. začetni črki imena in priimka pri-norskega pesnika; 8. kazalni zaimek; 9. predplačilo; 10. a vrsta naše kreme; 11. daje nam vino; 13. kratica za kulturno umetniško društvo. REBUS ... da ta dva dečka kurita v neposredni bližini kozolca, kjer se suši seno? 34 68 7308 90 Biti oficir Titove armade - PONOS DRŽAVLJANA Tudi letos bodo mnogi mladinci •blekli uniforme gojencev JLA. To so bodoči oficirji in generali, ki se bodo ▼ vojnih akademijah vzgojili in usposobili v zavestne varuhe dediščine NOB. Ti bodo zamenjali svoje stare tovariše, ki so z orožjem v roki gradili našo ljudsko armado. Razvoj naše armade je dosegel v dvanajstih letih mirne graditve tolikšen napredek na tehničnem področju, da je za nadaljnji razvoj potreben kader s solidno splošno izobrazbo, ki bo kos spremljati vojno strokovno znanje, kajti sodobna tehnika preseneča dan za dnem z novimi izumi. Prav zato se postavlja vprašanje o resni obliki pomlajevanja armade z oficirskim in podoficirskim kadrom, ki predstavlja edino zanesljivo jamstvo za krepitev borbene pripravljenosti JLA in njeno sposobnosti, da zajamči mirno graditev socializma v naši državi. Ta tako pomembna in častna naloga Pa pripada mladini, od katere pričakujemo prizadevanja in patriotizma do svojega ljudstva, zlasti pa do armade. Biti oficir Titove armade ni le vojaški poklic, to je tudi čast in ponos slehernega državljana naše socialistične domovine. Resnici na ljubo pa moramo priznati, je na Gorenjskem premalo razumevanja in ljubezni do tega poklica. Kje so vzroki? Vsekakor ne gre za pogoste Pripombe, češ da Slovenci ne ljubijo vojaške suknje, ker niso posebno vneti >a disciplino in uniformo. Pravi razlog Je treba iskati v tradicijah. Ljudska republika Srbija je imela na pr. od Prvih dni obstoja svojo vojsko in se borila za svobodo in neodvisnost, medtem ko je imel slovenski narod namesto svoje tujo vojsko, katero je sovražil. In ne samo to; tudi močno razvita industrija v Sloveniji odpira mladini mnogoštevilna pota pri izbiri Poklicev. Takšnih možnosti pa mladina v drugih, industrijsko manj razvitih krajih, nima. Vzporedno s tem pa še danes prevladuje napačno mnenje, da Je oficirski in podoficirski poklic nekaj začasnega in nezanesljivega. Vsekakor je treba pogledati stvari Kloblje v bistvo. Vojna tehnika ima v »rmatH neslutene razvojne možnosti, *»to se ni bati strokovnega nazadovanja. Oficirju, ki konča vojno akadc-mUo, se prizna fakultetna izobrazba, pa dobi zvanje Inženirja, v kolikor *r« »a absolventa tehniške akademije. Mimo tega so tudi materialni pogoji, kl J'h starši v mnogih primerih ne moreJo nuditi svojim sinovom, rešeni V armadi na zelo ugoden način. V n*vadi je, da so starši zelo ponosni, č* Postane sin inženir, doktor, profe-80r Kd.. še ponosnejši pa so, če imajo »Ina — oficirja JLA. Zato je dolžnost »lehernega državljana naše domovine, l»asti pa rezervnih oficirjev, da vzgajajo svoje sinove v ljubezni do voja-ikega poklica v JLA. M. Vukovič JLA čuva tradicije NOv Prej, toda še vedno pozno Letos se obeta večji obisk inozemskih turistov - Več skrbi za propagando - Gorenjska je v svefu Že premalo znana Zadnje čase je opaziti v našem dnevnem in periodičnem tisku vrsto člankov in sestavkov, ki obravnavajo turistično problematiko pri nas, s posebnim ozirom na posamezne pomanjkljivosti, ki bolj ali manj vplivajo na dotok zlasti inozemskih turistov. Ta po- Postal sem domači učitelj Ko pridem iz službe domov, mi otrok namesto pozdrava že na pragu tišči zvezek v roke in se veseli, da ima danes samo 5 listov naloge — včeraj je je bilo namreč 6 — branja pa samo 1 list, — saj to ni veliko, očka, ali ne? Namesto, da bi prečita! časopis — morda bo kdo dejal, da bi to lahko storil v službi - ali se ulegel na divan - česar v službi ne moreš — pa sediš z otrokom ves popoldan, pišeš in učiš. Učiš, kako se pravilno pišejo črke, računaš, se jeziš, ko postaja otrok nestrpen, žejen, drugič zopet mora nekam itd. in sam ne veš, kdaj mine popoldne, treba je k večerji in spat, naloga pa še ni gotova. Otrok pa tudi ni bil nič prost. Trdno sem sklenil, da bom na prvem roditeljskem sestanku to povedal in dokazal, da otroci niso nič prosti — s tem bom mislil tudi sebe — in naj dajejo v šoli manj domačih nalog. Pa mi je to ubranila žena — ženske so v takih stvareh bistro-umnejše — čei naj raje to store drugi, kaj bi ti, je dejala, saj bo to samo v škodo otroku itd., saj veste, kako znajo to žene. Na roditeljskem sestanku sem bil tiho. Tovarišica učiteljica pa nam je začela pripovedovati, da bodo sedaj začeli pisati s črnilom. Znana vam je situacija, je nadaljevala, da je šola prenapolnjena in je preveč otrok, zato jim v šoli ne bom dala črnila; kupite ga doma in naj o-troci doma pišejo s črnilom, jaz pa bom seveda te zvezke v šoli kontrolirala. Sedaj še to. Pišem s črnilom, učim pisati, tenko gori, debelo doli, tako kot sem se včasih učil v šoli — da, v šoli, ne doni a. Tako spoznavam sistem dela v šoli. Kaj bi se učitelji mučili z otroci, če pa lahko to storimo doma. Spoznal sem in spoznavam vsak dan bolj, ko sem že na pragu stanovanja obveščen, koliko je domače naloge, da je ta sistem izvrsten, toda ne za nas starše. Tako skupno z otrokom komaj čakam konec šolskega leta in počitnic, če bodo le-te letos brez domačih nalog — kajti zadnje niso bile. jav je pravzaprav karakterističen za pomladansko obdobje, ko se pripravljamo (oziroma ko bi morali biti že pripravljeni) na predstoječo turistično sezono, pa tudi v pozno jesenskem času, ko analiziramo dosežene uspehe. Toda obravnavanje turističnih problemov v letošnji spomladanski sezoni ima prav gotovo vsebinsko popolnejše obeležje kot vsa prejšnja leta, kajti turizem v celoti in vsi sestavni deli turistične dejavnosti, ki se kažejo v posameznih gospodarskih panogah, imajo letos tudi v okrajnih družbenih planih vsekakor večji odsev. Namen tega sestavka pa je le osvetlitev nekaterih pomanjkljivosti in slabosti našega turizma. To tako, kakor so zapazili in ugotovili inozemski gostje oziroma predstavniki inozemskih turističnih potovalnih agencij. Lani decembra je poslala Turistična zveza Slovenije ter Gostinska zbornica LRS v inozemstvo svoje zastopnike, da bi na kraju samem ugotovili, kakšno je zanimanje inozemskih potovalnih agencij in turistov za obisk naših turističnih krajev. Čeprav so ti zastopniki prepotovala skoraj vse države Evrope — po mnenju nekaterih pravočasno — pa so ugotovili, da je bil njihov obisk večinoma že prepozen, kajti inozemske potovalne agencije sklepajo pogodbe in usmerjajo svojo propagando za posamezna letovišča že od 15. avgusta do 30. septembra. V tem času morajo biti razčiščeni že vsi morebitni problemi, tako da so posamezne podrobnosti (cene in ves ostali propagandni material) že znane in kar je najpomembnejše, tudi dokončne. Skušajmo podoživljati potovanje posameznih skupin naših turističnih delavcev po državah Srednje in Severne Evrope. Potovalni urad »Atlas« — Stockholm: Ta agencija bržkone še nikdar ni dobila propagandnih prospektov turističnih krajev Slovenije, kajti direktorju agencije sta morala naša zastopnika pokazati na zemljevidu, kje je Bled, Bohinj, Portorož .in sploh Slovenija. Ko so se zastopniki zglasili v potovalnem uradu »Nordisk«, jim je zastopnik agencije obljubil, da bo v programe potovanj vnesel tudi naše hotele na Gorenjskem. Ta potovalni urad je zlasti zanimiv zaradi tega, ker pošilja turiste v predsezoni in po njej. Kakor v drugih potovalnih uradih na Švedskem, so tudi v tem uradu ugotovili, da je Slovenija zelo malo znana. Tudi Anglija je v turističnem oziru zelo zanimiva za Slovenijo. V splošnem pa Angleži Slovenijo še vedno malo poznajo. Poznajo namreč le Bled, Ljubljano in Postojnsko jamo. Podoben položaj je tudi v Belgiji, ki je za nas v turističnem pogledu zanimivo tržišče. Sef oddelka neke potovalne agencije v Belgiji je pokazal izredno poznanje naših krajev in tudi hotelov. V razgovoru z našimi turističnimi predstavniki pa je dejal: »Mi bomo radi pošiljali naše goste v vašo državo, ne samo ribiče, za katere je Gorenjska morda najbolj interesantna. Toda glede turizma hi bilo treba v vaši lepi deželi ustaliti razmere. Hoteli, katere poznam, so mi všeč. toda le način prehrane boste morah v marsičem spremeniti. Zlasti mislim na strežbo. Natakarji ne bi smeli stre-či goste na tak način kot to delajo sedaj. Bil sem priča, ko je natakar prinesel na umazanem pladnju po dvajset juh in to v skodelicah, ki niso bile niti vse enake. Vse pa so bile brez izjeme na zunanji strani umazane od juhe. Take juhe in tako servirane naši gostje ne bodo jedli. Nadalje se ne strinjam s tem, da v vaših gostinskih podjetjih in tudi hotelih prineso gostom glavno jed s prikuhami že na krožniku, marveč je nujno, da se hrana servira gostom iz roke. Zdi se mi pa, da je hrana, ki je pri vas sicer kalorično boljša od naše, tu in tam neokusno pripravljena . . . Popravite te napake, brez skrbi zaračunajte ustrezne cene in bodite prepričani, da boste imeli dovolj gostov . . .« To so ugotovitve nekaterih predstavnikov inozemskih potovalnih agencij. Do podobnih ugotovitev pa smo prišli že tudi bolj ali manj sami, vendar smo pri odstranjevanju posameznih napak vse premalo energični in dostikrat tudi ne iznajdljivi. Čeprav je pričakovati v letošnjem letu oziroma v letošnji poletni turi-' stični sezoni večji obisk inozemskih gostov kot lani, pa se brez dvoma ne bi smele nikdar več ponoviti napake, ki smo jih zagrešili v letu 1956, ko smo z večkratnim menjavanjem cen povzročili pri inozemskih gostih dokaj zmede in se pokazali kot nesolidni trgovski partnerji. To nam tudi najbolj zamerijo. Letos smo nedvomno v tej smeri napredovali. Cene, ki smo jih objavili doma in tudi v inozemstvu že konec preteklega leta, so v inozemstvu ponovno vzbudile zaupanje, vendar delno zapravljenega ugleda ne bomo mogli tako hitro popraviti. Razen tega pa smo bili tudi to pot še vedno nekoliko prepozni. Kot ugotavljamo, so naše turistične lepote in turistični kraja v inozemstvu še vse premalo znani. Nič čudnega, saj je bilo pri izdajanju propagandnega turističnega materiala doslej zelo veliko nenačrtnosti. Vendar bo, kot kaže, v letošnjem letu tudi v tem pogledu znatno bolje. Tu mislimo predvsem na poseben sklad, ki bo predvidoma ustanovljen pri Okrajnem ljudskem odboru v znesku 12 milijonov dinarjev in ki je namenjen izključno turistični propagandi. Čeprav pomeni ta znesek šele začetek investiranja v propagando turizma — in turistična propaganda je investicija! — je treba takoj sestaviti ustrezen načrt, kako izrabiti kar najbolj smotrno in najbolj učinkovito turistični propagandi namenjeni denar. Zdi se, da ne bi kazalo tega denarja cepiti na več delov, marveč ga uporabiti za propagando celotne Gorenjske, kot enotnega turističnega področja. Tudi ugotovitve turističnih zastopnikov, ki so obiskali nekatere, za nas zanimive države, bodo lahko v tej smeri marsikaj pripomogle in koristile ... I. A. ALI NA BRDU RES NE BO VEC GOSTILNE? Brdo nad Posavcem, komaj dobro uro oddaljeno od Tržiča, ima moderno opremljene gostinske prostore, tujske sobe, lep vrt, kompletno opremo za gostilno, toda ta je zaprta. Najemnik kmetijskega posestva Brdo se za njeno vzdrževanje ne zanima. Ali ni škoda lepih gostinskih prostorov, ki ležijo neizkoriščeni. Ce sedanji najemnik ni prpravljen voditi gostilne, naj odgovorni organi poiščejo novega. Brdo je lepa izletniška točka in v nekaj letih bo izpeljana do Brda še vozna cesta, da bo dostop še lažji. J. V. VESTI Z BLEDA OBČINSKI SINDIKALNI SVET SKRBI ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V sestavu Občinskega sindikalnega sveta na Bledu dela več komisij, med katerimi sta najbolj delavni ideološko - politična in gospodarska komisija. Prva je v zadnjem času pripravila v sindikalnih podružnicah redna predavanja za delavce in uslužbence. Predavanja so bila v Tovarni čipk in vezenin na Bledu ter v podružnici Lesno - industrijskega obrata Vint-gar. Dosedanja organizacijska oblika predavanj po podružnicah je bila dokaj uspešna, zato bodo s predavanji nadaljevali. Gospodarska komisija si je izbrala prav tako obsežen program dela — skrbi za pravilno izdelavo tarifnih pravilnikov, za zboljšanje materialnih pogojev delavstva, njihovo strokovno izobraževanje ter hkrati za dvig storilnosti. 1 V blejski občini je 22 sindikalnih podružnic, med katerimi so najboljše v Gozdnem gospodarstvu na Bledu, hotelu Toplice, v Lesno industrijskem podjetju »Gorjana« in Društvu učiteljev in profesorjev. -jb DELAVCI IN USLUŽBENCI RAZPRAVLJAJO O TARIFNIII PRAVILNIKIH V zadnjem času v blejski občini največ razpravljajo o sestavljanju tarifnih pravilnikov. Izvršni odbori sindikalnih podružnic so skupaj z delavskimi sveti sklicevali množične sestanke delavcev in nameščencev in jim pojasnjevali plačni sistem. Pri sestavljanju so kolektivi sodelovali z dopolnilnimi predlogi in pripombami. Z vso resnostjo so se lotili v podjetjih ocenjevanja delovnih mest. V Tovarni čipk in vezenin na Bledu so ocenjevali delovna mesta na podlagi izkušenj, ker analitska ocena mest še ni opravljena. V hotelu Jelovica so določali tarifne postavke po proučevanju vsakega delovnega mesta posebej. Na podoben način so sodelovaLi pri sestavi tarifnih pravilnikov tudi gostinski delavci hotela Toplice. S predlogom novih tarifnih postavk so se sicer strinjali, menili pa so, da so plače v gostinstvu nasploh prenizke. Delavci gradbene in gozdne grupe Bled so novi tarifni pravilnik z zadovoljstvom sprejeli. Veliko pa so razpravljali o terenskih dodatkih, do katerih sezonski delavci niso upravičeni. -Jb peki Danes, v soboto in nedeljo bo v Planici direndaj. Letoinji smučarski poleti na mamutski skakalnici v Planici bodo prav gotovo privabili veliko število ljubiteljev zimskega športa, saj so že najavljeni mnogi Posebni vlaki. Naši smučarski veterani, ki se bodo v soboto in nedeljo pomerili na eni izmed največjih skakalnic v Evropi, se že vneto pripravljajo, da bodo dali vse od sebe za kar najboljšo uvrstitev. Kajti — konkurenca bo huda. Rezultati treninga, katerega vodita pri- znana strokovnjaka za smučarske polete no veliki skakalnici — Rudi Finžgar in Pribo-šek — so pokazali, da so nekateri naši vrhunski tekmovalci dokaj dobro razpoloženi, saj je pretekli ponedeljek na treningu kar sedem tekmovalcev preskočilo znamko 100 metrov. Upati je, da se bodo fantje dobro držali tudi jutri in pojutrišnjem. SLALOM V STARINI NA JEZERSKEM Pred dnevi so tekmovali jezerski smučarji - mladinci, mladinke in pionirji. Razvrstili so se takole: mlajši mladinci 1. P. Košir, 2. J. Košir; mladinke: 1. M. Crv, 2. E. Polajnar; pionirji: 1. L. Sibrle in 2. B. Slapar. DELO AMD V CERKLJAH V Cerkljah že vrsto let deluje Avto-moto društvo, ki vključuje 130 članov. Pred kratkim so imeli občni zbor. Člani so predlagali, naj bi si društvo zgradilo lastno poslopje, v katerem naj bi bile garaže, mehanična delavnica in bencinska črpalka. Toda za sedaj društvo še nima dovolj finančnih sredstev za zgraditev tega objekta. Ima pa namen prositi avtobusna podjetja, ki imajo svoja vozila čez noč v Cerkljah, naj bi jim priskočila na pomoč. To bi bilo koristno tudi za podjetja, saj bi na ta način prišla do garaž. , -nc SVOLJŠAK IN JESE V FINALU Za drugi del okrajnega namaznoteniškega turnirja, ki je bil v nedeljo na Golniku, je bilo veliko zanimanja, saj se je prijavilo kar 12 moških in 6 ženskih ekip. Prišli so igralci z Jesenic, Kovorja, Križev, Tržiča, iz Kranja Triglav, Sava, Iskra in Mladost, iz Škofje Loke in seveda domači Storžič. Tokrat so predvsem poskrbeli za presenečenje mladi igralci Triglava, ki so v ekipnem tekmovanju najprej izločili Skofjo Loko 5:4, nato pa še favorita za prvo mesto Jesenice s 5:0. Rezultati — moški ekipno (12 ekip) pol-finale Triglav II — »Iskra« 5:0 in Triglav III — Jesenice II 5:0. Finalna igra zaradi pomanjkanja časa ni bila odigrana. Ženske ekipno (6 ekip) finale Triglav II — Storžič 3:0; mladinke ekipno (4 ekipe) v finale sta prišli prva in druga ekipa Triglava, ki pa dvoboja nista odigrali, Moški posamezno (36 igralcev) četrtfinale: Ješe — Pike 2:0, Znidar — Zupan 2:0, Svoljšak — Marušič 2:0, ing. Pajor — Ramovš 2:0; polfinale: Ješe — ing. Pajor 2:1, Svoljšak — Znidar 2:1; finalni dvoboj bo odigran ob priliki okrajnega turnirja v Skofji Loki. Ženske posamezno (8 igralk) finale: Jer-nejčič — Lampret 2:1; pionirke posamezno (4 igralke) finale: Knap — Cop 2:0. , Nadaljnji program namiznoteniških prireditev na Gorenjskem v okviru Nam.i/.no-teniške podzveze za Gorenjsko predvideva za nedeljo 3. marca ekipno prvenstvo Gorenjske za mladince in pionirje v Kranju, 10. in 17. marca bo I. in II. kolo gorenjskih lig, 24. marca pa v Skofji Loki I. letošnji okrajni turnir. R. S. C2 61 "O ri AN SLIKANICA ZANiruvorr I I I I „Toliko mi je dal, kolikor bi vrgel dobremu hlapcu za novo leto," si je rekla in jedko mislila na težke tisočake, ki jih ima stric v loški hranilnici i'.n še na to, da je s svojim denarjem pomagal ustanoviti posojilnico v Železnikih. Stric, Borge'1, Globočnik in Košmelj so dali kapital, da je posojilnica začela dihati. „Tam so visoke obresti, pri meni bi jih ne bilo," si je dejala posmehljivo in hkrati je bila tako potrta in žalostna, da se ji je zdelo vseeno, naj se zgodi, kar se hoče. Ni hotela misliti niti na dom, ne ugibati, kako se bodo stvari uredile. Z nočjo je pritisnil mraz. Kljub debeli odeji so ji roke in noge zmrzovalc, vsa je bila trda. V Jaslicah pri Naklu je dohitela kroparskega pota Sonca. Ustavila je in ga povabila na sani: „Pfisedi, da nama bo krajši čas." F 6t je potisnil koš zadaj na sani in prisedel k njej. Po • gnala je, vožnja v dveh se ji je zdela veselejša. Sprožila je pomenek. „Pozen si, Sonc." „Šele opoldne sem šel zdoma. Ljudje te poženo na pot, če hočeš ali nočeš. Imel sem cel kup naročil in sem nameraval jutri stopiti v Kranj, potem pa me je Brunčarica pre-prosila, da sem šel danes. Otrok ji umira." „Zares?" se je začudila Ana. „Kateri?" „Tonček. Dopoldne je padel v krop in se oparil." ,.Kaj poveš!" „Saj veš, kako je," je topo, enolično razlagal Sonc „Brunčarica možu pomaga pri ambosu, otroci so pa ves dan sami. Stara Švilovka pazi na vse otroke, kar jih je v Kibovi hiši. Kibovih, Brunčarjevih in Svi lovih otrok je pa gotovo dvajset, če ne več, in kaj bo starka pri tem drobižu, ko jim ima sama že sedemdeset na grbi! Ženske pa vse v vigencih' Nič čudnega ni, da je padel otrok v kotel in se oparil. Do' prsi je opečen, meso kar visi od njega. Jeseni je otroče izpolnilo pet let. . . Ko so Brunčarici povedali, je v kovačnici vse vrgla iz rok in stekla domov. Tam pa v jok: — Ravno Tončka je zadelo, ki ga imam od vseh najrajši! — Tako je jokala, da se je prav v spodnji konec razlegalo. Zdravnika je hotela imeti kar pri priči. Špan se je je usmilil in poslal v Radovljico ponj. Prišel je doktor Oves in zapisal neko mazilo, rekel pa je, da za otrokovo življenje ne da počenega groša. Brunčarica pa vsa iz sebe nadme: — Pojdi v Kranj, priinesi marilo! Otrok ga mora dobiti, če krilo prodam s sebe! Ne pustim, da bi revše umrlo! — Pa sem šel. Spotoma sem opravil še to in ono, mazilo ji tudi nesem, pa ne vem, če bo pomagalo. Morda bi bilo za otroka najbolje, če bi umrl, saj ne bo nikoli več zares zdrav. Noge so oparjene, veš noge . . ." „Brunčarica je reva," je rekla Ana. „Lani ji je davic? vzela kar dva." „Lani jih je davica v Kropi pobrala enajst," je rekel Sonc in začel naštevati, kateri otroci so pomrli. Med govorjenjem je ves čas sigajoče hodil po sapo. Ana si je mislila, da so kovaške žene v resnici trpinke. Od jutra do noči delajo v kovačnicah, otroci jim pa rastejo kot koprive za plotom. Vsak čas se kateremu zgodi nesreča. In lani bi bili skoro zažgali Kibovo hišo! Zakurili so na podstrešju in še prava sreča, da so ljudje pravi čas opazili dim in zadušili ogenj. Napihnjena Hiša Zgradili so jo v Združenih državah Amerike, uporabljajo jo pa za prenosljiva skladišča. Kot skladišče lahko sprejme preko milijona kilogramov blaga. Hiša meri po dolgem 24 metrov, široka je 12 metrov in prav toliko visoka. Vsa zgradba tehta ne-napihnjena samo 200 kilogramov, trije delavci pa jo lahko v slabi uri »zgradijo«: gumiju podobno maso raz-prostrejo po tleh in jo s pomočjo kompresorja napolnejo z zrakom, ki da skladišču temperaturo primerno za vsako blago, saj toploto ''raka regulirajo. mi Ti -— v' ) UiKrl lAtrUK--! ?£^kC in ptitoddl -4 V. - Z GORENJSKE Gorenjske ANEKDOTE POGLED V BODOČNOST Slikar in grafik Milan Batista, ki je tudi profesor risanja na stražiški gimnaziji, je dijakom razlagal pojem perspektive. »Perspektiva,« je rekel, »je pogled v prostor, pogled naprej, pogled v bodočnost, kot včasih pravimo. Ce se onremo .sikozi okno . . .« Ves razred s profesorjem vred se je ozrl skozi okno. Zunaj je bilo pokopališče .\ jNOVINARSKA Prenekatera pikra gre na raoun profesorske raztresenosti, ki je poistala že kar legendarna. S tem pa ni rečeno, da ljudje, ki se oavijo z drugimi poklici, te »bolezni« ne poznajo. — Celo novinarju našega lista ni bilo prizanešeno . . . Pred dnevi je bilo. Obilica dela in skopo odmerjeni čas sita pestila ubogo novinarsko paro. Pogreznjen v razmišljanje se je nenadoma dvignil in stopil proti vratom. »Na okraj stopim. Takoj se vrnem.« »Čakaj, s teboj pojdem,« ga je ustavil kolega. Pa se je podzavestno oglasil raztrese-nec: »Prav. Ali bova oblekla plašče, ali greva kar peš?« Od Dovjega proii Kranjski gori pelje cesta skozi skalnato sotesko, v kateri bobni ob deževnih nalivih divja Belica. Od naselbine Podkuže dalje nas spremljajo ob desni strani strme stene Karavank, poleg ceste teče Sava in se ustavlja v zelenih tolmunih, na levi strani pa kipijo v višavo opasne čeri Kukove Spice in njenih sosedov. Višek lepote se nam odpre v dolini Martuljek ob pogledu na nepopisno lepo Martuljkovo skupino. Na uho nam udarja slap v Martuljkovih prepadih, Spikova piramida pa kraljuje sredi vrhov, ki jo skoraj simetrično obdajajo. Skozi vas Gozd, kjer je v bližini železniške postaje Gozd - Martuljek, znano alpsko okrevališče, pridemo v gorsko letovišče v sotočju Save Dolinke in poteka Pišence, v Kranjsko goro, ki jo poseča vsako leto veliko število gostov raznih narodnosti. Kranjski gori dajejo sloves predvsem planine, ki se kažejo tu v vsej svoji krasoti in veličini. Okrog dolin Velike in Male Pišence se vrste vrhovi: Mojstrovka, Prisojnik, Razor, Križ, Rogljica, Skrlatica, Spik itd. Nekatere severne stene spadajo med težke ture, vendar so vsi vrhovi dostopni, zlasti po dolini Pišence, po kateri drži nekdanja vojaška cesta na Vršič. Ob njej je več koč planinskega društva in lepa lesena kapelica v ruskem slogu, delo ruskih vojnih ujetnikov v prvi svetovni vojni. Postavili so jo v spomin tovarišem, ki so tu ob gradnji ceste sestradani in izmučeni legli k večnemu počitku. Kranjska gora se je po pripovedovanju domačinov imenovala prvotno Borovška ves. Vaščani še danes imenujejo sami sebe Borovce. Podstava temu imenu je bil baje star bor, ki je stal na mestu, kjer stoji danes cerkev, zgrajena od Ortenburžanov v začetku 14. stoletja. Tudi cerkev se je po ustnem izročilu prvotno imenovala Marija na Beiem produ, ker je poleg nje tekla Pišenca, ki'se je pozneje daleč odmaknila. Slovenci so prišli iz Koroške v ta kraj najbrž v 11. stoletju. Korošci so imeli planine tudi na Kranjskem in so se njihovi pastirji pričeli tu polagoma stalno naseljevati. Verjetnost takega začetka vasi nam potrjuje tudi borovška govorica, >ki se najbolj približuje gornjerožansketnu narečju, s katerim ima mnogo skupnih jezikovnih posebnosti, manj pa se ujema s sedanjim gorenjskim in goriškim narečjem. Vas Kranjska gora se ponovno omenja že v drugi polovici 11. stoletja. V 12. stoletju je bila z okolico vred last Orten-buržanov, ki so te kraje kolonizirali. Njihovi dediči, Celjski grofje, so 1431 sezidali grad Belo peč, ki jd je pripadala Kranjska gora do 1848. Razne vojne Kranjski gori niso prizanesle zlasti iz razloga, ker vodi skozi dolino že od 14. stoletja dobra cesta proti Trbižu. Z zgraditvijo železnice 1870 je kraj dobil še večji prometni pomen. Turki so izropali Kranjsko goro 1476 na pohodu iz Kranjske na Koroško, težki časi so nastopili zanjo ob francoskih vojnah, pravcata gora trpljenja pa se je zavalila nanjo v prvi svetovni vojni, ko je 23. maja 1915 tudi Italija napovedala vojno Avstriji in je postala vas z vso širno okolico eno samo taborišče vojakov in vojnih ujetnikov. i! Spf 73. — A v tem trenutku je počilo ludi onkraj ceste in lajtnant se je s prestreljeno črepinjo zvrnil nazaj v sobo. Njegov pajdaš, ki je stal pri drugem oknu in se pripravljal za strel, se je naglo umaknil za steno. Streljanje je prebudilo vaščane in Groga je ukazal nagel premik. Dovolj mu je bilo krvi. Ker Vclikonja še vedno ni mogel ukrotiti kapitana, in je vse kazalo, da bo v tem dvoboju prav berač potegnil krajšo, je hitro priskočil najbližji rokov-njač in zabodel Francozu meč med rebra. 74. — Z naropanim blagom in ujetnikom so rokovnjači odhiteli proti Sarno-glavu. Bil je že skrajni čas: hlev, v katerem so spali vojaki, so rokovnjači sicer zaklenili, toda vrata bi jih gotovo ne zadrževala dolgo. Čeprav jih je bilo le pet, so bili vendarle nevarni, ker so bili vsi dobro oboroženi. Toda preden so se vojaki znašli, so bili roparji že daleč. Vsako zasledovanje v temi in po nepoznanih tleh bi bilo brez smisla. Odprli so hišna vrata in rešili poštarjevo družino. 75. — Poštar je vzel svetilko in odšli so pogledat na bojišče. Kapitan je ležal mrtev; malo vstran je nekdo čepel na tleh in stokal od bolečin. Poštar mu je posvetil v obraz: bil je Boječ, ki ga je zadela prva krogla. Odnesli so ga v hišo in postavili stražo. Iskali so Vernazza, a ne duha ne sluha o njem. Pač pa so našli v jarku še drugega rokovnjača, ki ga je krogla le oplazila po čelu: ležal je v nezavesti. Po dolgih, suhih nogah in po obnošeni gosposki suknji so ga vaščani spoznali — bil je Peter Toča. 76. — Se enkrat so vse preiskali, a drugega niso našli; denarja seveda tudi ne Odšli so k ujetnikoma. Bojcu, ki je h" ranjen v nogo, so močili rano z mrzli"'' obkladki, Peter pa je že prišel k sebi Toda ko so začeli z zasliševanjem, ni*0 spravili iz njiju nobene besede. Videč. <** je vse zaman, so ju zastražili. Zjutraj ** ju naložili na voz poleg mrtvega kapi' tana, a ko je lajtnant ukazal pognati. •>'' prišla nova grozna vest.