V DOMANJOJ 
VESI« 
STR. 4 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 27. aprila 2006 • Leto XVI, št. 17 

Na velikonočni ponedeljek v Števanovcih 


KARTA ŠPILARGE - KVARTOPIRCI 
Velikonočni ponedeljek je od leta 2001, natančno od 14. aprila tega leta, nekaj posebnega v Števanovcih. Ta dan je »rezerviran« za premiero domače gledališke skupine Veseli pajdaši – Veseli prijatelji. Izjemo so naredili lansko leto zaradi obsežnejših priprav na prvo skupno borovo gostüvanje z goričkimi Čepinci. Veseli pajdaši so se na letošnji velikonočni ponedeljek predstavili s šesto kratko, s humorjem pretkano igro Karta špilarge – Kvartopirci. Kot vse dosedanje tekste, je tudi Kvartopirce napisala ljudska pisateljica Irena Barber, in kakor doslej, je igro režiral Ladislav Kovač, učitelj in števanovski župan. Igrali ali igrale so Berta Dončec, Marijana Fodor, Marija Kosar, Aniko Kovač, Irena Svetec, Ladislav Kovač in prvič Štefan Žökš. Na premiero – poglejte fotografijo 
– je zopet prišlo več obiskovalcev, kot je sedežev v dvorani kulturnega doma. Kako zadovoljni so bili z nastopom, so pokazali s številnimi aplavzi med predstavo in za zaključek, ko so iskreno in bučno pozdravili avtorico in nastopajoče. Pred začetkom je Veselim pajdašem izrekel dobre želje predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in zagotovil sodelovanje in pomoč pri naslednji, sedmi igri za velikonočni ponedeljek 2007. Avtorica Irena Barber – doslej so Veseli pajdaši, seveda v narečju, odigrali Če je glava nora, telo dosta trpi; Tou nej istina; Nikdar več nej; Na biroviji in Šaula včeraj, šaula gnes –s Kvartopirci nadaljuje zgodbe iz vsakdanjega življenja, predvsem življenja, kakršno je bilo pred desetimi, dvajsetimi ali petdesetimi leti na porabskem podeželju. Kvartopirci so vaški možje – ki jih igrajo ženske – ki si poizkušajo zagotoviti vsaj en večer v tednu zase, za igro s kartami in klepet ob kozarcu vina. V gostilno prihajajo tudi vaščanke, njihove soproge, ki jih bolj kot pijača, zanimajo tiste novice v kraju, o katerih se ne govori na glas. Zmeraj »vroča tema« je tudi v tem primeru, kdo je s katero bil kje, je z njim res noseča, se bosta poročila ... in podobne zgodbe, ki se jih spominjamo vsi, ki smo kdaj živeli na vasi. Tako, kot so zdaj tudi na vasi aktualne »sladke« televizijske nadaljevanke, so bile nekoč privlačne govorice, o katerih so si ženske šepetale in druga drugi naročale, da »ja ne boš povedala tisti klepetulji Mariji.« Se razume, da se je »informacija« zelo hitro razširila po celi vasi. Irena Barber v zgodbah – doslej zbranih v dveh knjigah – in teh za števanovsko gledališko skupino, prispeva pomemben delež k ohranjanju starožitnosti v Porabju. Dogodek pa začini s kančkom humorja, s čimer dodatno pritegne pozornost gledalcev. Števanovske Vesele pajdaše radi gledajo na gostovanjih doma in v Sloveniji, zlasti v Prekmurju. So pomemben člen v verigi narodnostnih kulturnih skupin, skupaj z gledališko družino Nindik – indrik/Nekje – drugje in gledališko skupino monoštrske gimnazije pa bogatijo kulturno ponudbo Porabskih Slovencev. 



eR 
2 


Delegacija z avstrijske Koroške v Ljubljani in Lendavi 


TUDI O DVOJEZIČNIH NAPISIH – 
ZADNJE ČASE NAJBOLJ VROČI TEMI 

Delegacija deželnega zbora avstrijske Koroške, ki jo je vodil Jörg Freunschlag, je prejšnji teden obiskala Ljubljano in Lendavo. V Ljubljani se je koroška delegacija sestala s člani parlamentarnih komisij za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za narodnosti, medtem ko je v Lendavi obiskala dvojezični vrtec, osnovno in srednjo šolo ter imela pogovor z vodstvom prekmurskih Madžarov. Že lep čas je na avstrijskem Koroškem zelo vroča politična tema, pred katera naselja sodijo dvojezični topografski napisi. Svoje podatke, kje bi morale stati dvojezične table, imajo slovenske organizacije, temu je najbližje avstrijsko ustavno sodišče, ki je določilo, koliko topografskih napisov mora biti postavljenih, niti z manjšino niti z ustavnim sodiščem pa se ne strinja koroški deželni glavar Jörg Haider. Storiti namerava vse, da bo dvojezičnih tabel mnogo manj od predvidenih, zato je vzpodbudil akcijo za zbiranje podpisov za razpis deželnega referenduma o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. Potrebnih 15 tisoč podpisov so že zbrali. Kot je povedal na pogovoru v Ljubljani, ravnanje deželnega glavarja podpira tudi Jörg Freunschlag, ki ocenjuje, da gre za demokracijo, kjer ima ljudstvo zadnjo besedo. Prebivalci avstrijske Koroške dobro razumejo svojo odgovornost in se bodo izrekli za dolgoročno rešitev. Na pripombo, da je avstrijsko ustavno sodišče odločilo drugače, je predsednik deželnega zbora odgovoril, da je parlament tisti, ki sprejema zakone in odločitve, ne ustavno sodišče. Predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenskem državnem zboru mag. Janez Kramberger je ocenil, da testiranje javnega mnenja na tak način ni dobro, »ker ljudem polagaš rešitev na jezik.« Mag. Janez Kramberger je tudi dejal, da se na ta način zaostrujejo razmere na Koroškem, kajti večina ne more odločati o pravicah manjšine. Po obisku na treh ravneh narodnostne vzgoje in izobraževanja, v dvojezičnih vrtcu, osnovni in srednji šoli, je goste s Koroške s položajem prekmurskih Madžarov seznanil György Tomka, predsednik Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti. Na vprašanje avstrijske delegacije o kriterijih za dvojezične krajevne napise v Prekmurju je György Tomka odgovoril, »da so to vprašanje rešili v Romuniji in na Slovaškem, razlika med romunsko in avstrijsko 
demokracijo pa je zelo velika, torej veste, kaj mislim.« 
Predsednik prekmurskih Madžarov je dodal, da je zadeva urejena v slovenski zakonodaji in da tu ni nobenih težav, »in mislim, da bo tudi Avstrija morala čim prej rešiti to vprašanje, pri tem pa bo ugotovila, da ne bo nobenih problemov.« Delegacija iz Avstrije je še zvedela, da je bilo dvojezično območje v Sloveniji določeno po trianonski pogodbi in se ne spreminja, pri čemer število prebivalcev ni pomembno. Tudi če jih je samo pet, jim pripadajo vse pravice, so gostje z avstrijske Koroške slišali v Lendavi. Mag. Janez Kramberger je po srečanju v Ljubljani in Lendavi povedal, da so želeli avstrijski strani pokazati, kako Slovenija skrbi za svoje avtohtone manjšine. Po njegovem mnenju je to neprimerno boljše in z višjimi standardi kot v Avstriji, nekaj, s čimer se lahko pohvalimo. Na odprta vprašanja v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji pa bodo znova opozarjali v skladu z evropsko zakonodajo. Po besedah mag. Janeza Krambergerja, pot na Koroškem, kjer bodo z referendumom ljudi spraševali, kje naj stojijo dvojezični napisi, ni dobra, ni demokratična. 
eR 

Koncert v 
Sakalovcih 

Na velikonočni ponedeljek je v sakalovski cerkvi nastopil pevski zbor binkoštne cerkve iz Nuskove. Pevci in pevke so s svojim raznolikim, pestrim programom nastopili pred polno cerkvijo in navdušili porabske poslušalce. Koncert je v sodelovanju z župnikom Ferencem Merklijem organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem. 

Meša z Gorenjoga Senika 

se je čüla pa vidla 


po cejloj Sloveniji 

»Si bila pri meši na Siniki ali pa si jo na TVS gledala? Meni je trnok lipou bilou, ka so po domanje molili pa popejvali, tak ka sam včasi knedl v guti doubo,« mi je piso znanec iz Ljubljane, steri že dugo, dugo tam žive, dapa po srci vsigdar Prekmurec ostane. Pa gda sam ma tanazaj napisala, ka so v seničkoj cerkvi enim skunze vöprišle, te je on tö priznau, ka je nej samo globaunec bijo v gunti, liki kakšna vrauča kapla je tö priletejla v oči. 

V tistom kedni po nedeli, gda je slovenska televizija nutpokazala sveto mešo z Gorenjoga Senika, sam dosti pošte dobila na računalnik. Nej je vsakšoga tak genila prva slovenska meša iz Porabja, stero so leko gledali vsepovsedik po Sloveniji, kak tauga mojoga znanca, dapa vsakšoma se je vidla. Molitve v domanjoj rejči, pridiga, najbole pa ljudski način spejvanja, steri se je najbole na Gorenjom Seniki ohrano. Če rejsan vsi vejmo, ka je vsakša meša na Gorenjom Seniki tö nej takša, od momenta do momenta pripravlena (zavolo televizije je moglo biti vse do zadnjoga momenta vözračunano), moramo pohvaliti domanje lidi, tak mlade kak starejše, najbole pa njinoga gospauda, steri jim je pomago pri pripravaj. Ka domanji cerkveni pesmarge majo dobre glasove, smo leko čüli že lani na vüzemskom koncerti tö, dapa zdaj so se ejkstra vöpokazali. Pri prečiščavanji smo pa leko poslüšali zbrano spejvanje Mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel. Ka jim v tau najvekšoj slovenskoj vesi pesmarov nede sfalilo, so pokazali mali mlajši, steri so popejvali po meši. Samo vüpamo leko, ka te tö ne zgibijo volau, gda malo starejši gratajo. Te živi prenos svete meše z Gornjega Senika je pokazo, ka če ščemo, vejmo, če je vola, se vse da napraviti. Tau bi tö trno dobro bilau, če bi v drugi cerkvaj Porabja tö bilau več slovenskoga spejvanja, več slovenski molitev… Dočas se ešče ne pozabi. Prva kak sam te redé začnila pisati, je v našoj pisarni cingo telefon, zvau je eden gospaud iz Škofje Loke, steri je tö gledo mešo po televiziji pa se ma je trno vidlo, gda je gospaud župnik na konci meše pozvau Slovence iz Slovenije, naj si pridejo pogledat lejpo seničko cerkev pa vernike. Kak je pravo, un je buma daubo volau, ka bi prišo v Porabje. Vej je pa odo že po Meriki, Avstriji, Italiji, dapa v Slovenskom Porabji eške nigdar. On bi prej gnauk z držinov prišo k meši. Ranč tak kak tista turistična skupina, stera štje priti za dva dni, ka bi v nedelo leko šla na Senik k meši. Leko, ka de gospaud Merkli od zdaj naprej več vörnikov emo pri nedelskij mešaj iz Slovenije tö? 
M.S. 


3 





VÜZENEK NA GORENJOM SENIKI 



Vüzenek je najvekši svetek krščanskoga človeka, Jezušova smrt pa gorstanenje. Praznovanje na Gorenjom Seniki se je začnilo v četrtek, tau je prvi den svetega trodnevja. Te je bila zvečer sveta meša, gde so se spomnili na zadnjo večerjo, gda je božji Učenik umiu apoštolom noge. Tak so tüdi gospaud župnik prali deci noge. Pri tej meši so taposlali zvonove v Rim, zatok je te v petek pa v soboto bila tišina. Petek je den žalovanja. V tretjoj vöri so se spomnili na tau, ka je Jezuš mrau na križi, bila je samo t. i. tija meša. Velka sobota je posvečena spomini na grobno tišino, štera je obdajala mrtvoga Zveličarja. Tau je den brez meše. Večer je bilo bogoslužje velkonočne vigilije, štera nas povede v slavje Gospaudovega vstanenja. Meša se je začnila tijo, ka zvonov eške nej bilau. Najprva je bila blagoslovitev nauvoga ognja pa velkonočne svejče. Bila je eške blagoslovitev vode, lidge so pa obnauvili krstno oblübo. Prauti konci meše je bila procesija s svejčami. Vsi so šli vö iz cerkve pa so šli okoli po poštiji. Med tem je pevski zbor spejvo svete pesmi. Potistom so gospaud žup
nik posvečali gesti, ka so lidge prinesli v cerkev. Ponavadi prinesejo šunko, kolač, jajce, hren pa sou. S tem pa je končan sveti obred velke sobote. Na te den šegau majo velki ogenj (kres) zaküriti v vesi. Te ogenj pod Janezovom brejgi so pripravili člani Športnoga drüštva in Slovenska manjšinska samouprava. Uni so že od zrankoma mau delali. Drva za ogenj so že dosta prvle tazvozili, depa v soboto so eške tö dosta dela meli. Postavili so šator, pod katerim so večer piti pa gesti vödavali. Po pauti tavö do ognja so vöpotegnili posvejt, ka naj lidge vidijo ta priti. Poskrbeli so za muziko, postavili križe, šteri so večer bili vöposvetjeni. Na tau prireditev dosta lidi pride nej samo iz vesi, depa tihinci tö. Najdejo se pri ognji, se malo pogučavlajo, gejo pa pigejo. V deseti vöri je biu ognjemet z enega brejga. Dobro se je vidlo pa celau lejpo je bilau. Tau je organizirala Državna 
slovenska samouprava. Pri ognji so tö strejlali z doma narejenimi štüki pa s karbitom. Tau se je deci celau vidlo, pa so veseli bili. Nadrügom konci vesijebiueške eden ogenj, šteroga so naredli člani Prostovoljnoga gasilskoga drüštva. Uni so tö fejs strejlali pa so odavali ribjo župo. Tam se je tö nabralo dosta lidi. Na vüzemsko nedelo pa pondejlek je bila sveta meša. V pondejlek je ništerna deca prišla »zalivat« dekleta s parfumom, ka naj baudejo lejpe pa sveže. Depa tau pri nas nej takša velka šega kak pri Vaugraj. Leko povejmo, ka na Gorenjom Seniki vsakšo leto lepau svetijo lidge te svete dneve. 
Agi Hanžek foto: Eva Lazar 



POT SVETEGA MARTINA 

Samoupravi mesta Szombathely je bila leta 2005 dodeljena znatnapodporaEvropskeunije v okviru Sosedskega programa INTERREG Slovenija – Madžarska – Hrvatska za izgradnjo Evropske kulturne poti svetega Martina med krajem Szombathely (Madžarska 
– 
rojstni kraj svetega Martina) in krajem Tours (Francija – kraj smrti svetega Martina). V načrtih imajo izgradnjovečpoti 

– 
ki bi izhajale iz Szombathelya 

– 
in povezovale pomembnejše postaje življenjske poti svetega Martina, predstavili bi manj znane relikvije, upodobitve sv. Martina, ali po njem imenovane cerkve, ki stojijo ob tej glavni poti. Posamezne izpostave poti bi označili enotno. Načrtujejo tudi večjo marketinško akcijo, od rezultatov le-te bi imel korist vsak kraj. Poti bodo prispevale tudi k boljšemu spoznavanju zakladov manjših naselij in razmahu kulturnega turizma. V Szombathelyu so 5. aprila 2006 pogodbo o sodelovanju podpisali župani nekaterih krajev, kjer stojijo cerkve sv. 


Martina v županiji Vas, v Prekmurju in na Štajerskem ter v hrvaškem Medjimurju. V prvem krogu so se projektu pridružili iz Slovenije: Domanjševci, Kobilje, Martjanci, 
Hajdina, Dvorjane, Šmartno na Pohorju in Kamnica. V Ljubljani so 18. aprila ustanovili kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina s sedežem v Slovenskem etnografskem muzeju. Ta dan so izročili in položili tudi v bron vlito stopinjo sv. Martina. (Simbol Evropske kulturne poti sv. Martina je položen že v rojstem Sombotelu in kraju, kjer je bil škof – v Toursu v Franciji.) 

Marija Kozar 




4 




MLADI PORABCI, MLADE PORABKE (3) 
Vsakši narod se boji za svoj gezik, svojo kulturo, za tisto, zakoj volo je ranč ovakši od drügi narodov. Pri v manjšini živeči narodaj je tau eške bola fontoško. Zatoga volo se trbej brigati vsejm Porabskim Slovencom, naj vse duže ostanemo gora Slovenci na Vogrskom. En narod žive samo te, če žive, če se gonči njegvi gezik tü. Gezik pa leko žive samo tak, če se od generacije do generacije prejk da, ostane materni gezik pri mladi generacijaj. V Porabji so mlade dekline, mladi podje, steri so tak v srcej kak pri geziki pravi Porabski Slovenci. Vse več takšni mladi bi radi pokazali nota v slovenski novinaj Porabje. 

„GE SAM NAJRAJ V DOMANJOJ VESI” 
• Na podné je tvoj delovni čas že dola priteko, gda nam drügim samo ške polonja. Kak je tau leko? Ka maš za dela Feri Šteinmetz z Gorejnjoga Senika? 
„Gor sam stano zrankoma, gda štiri vöra bila, pa sam üšo na mojo mesto delat. Ge sam svojo delo nut talam, če prvin gor stanem, té prvin zgotovim. Ge zdaj delam v enoj mesnici. Več pau pujčkov pripelajo pa tiste moram ge gor opravti. Ovak sam po poklicu mesar gé.” 
• Kak si daubo volo za mesara se vönavčiti, mogauče od svojga očo? 
„Bola od staroga očo sam volau daubo, ka pri nas, pri Šteiferni so furt uni mesarili. Gda sam ge taši mali pojbič biu, té sam ge sir nji gledo, kak uni delajo, kak se tau dela. Gda sam v té lejte prišo, sam si za sakmo mesara vöodebro.” 
• Tau je v tistom lejpom časi bilau, gda so pri Šteiferni tri generacije živele lepau vküper. Stariva stariša, stariša pa vi trgé mlajši. Na žalost, nej samo stariva stariša, liki obadva stariša sta že tü na drügom svejti. Dvej sestre so v Varaši s svojo držinov. Ti si pa sam doma kak gazda. 
„Ja, od svoji starišov pa stari starišov sam se dosta vse navčo. Pri Šteiferni je mara bila, smo dosta mogli delati na njivaj. Tau meni zdaj dosta pomaga, ka sám tö leko živem. Tridvajsti lejt star sam biu, ka sam sám austo, depa mi nej trbelo pomauč zvati.” 
• Pa te znautra v rami red pelati, küjati, prati, pejglati...? 
„Kak je pravica, küjati, pucati pa prati sam se najbola navčo pri sodačiji. Tam sam tü v künji delo. Znam vsefale kaj sküjati pa pucati tö.” 
• Kak pa živeš ovak? 
„Zdaj sam z delom zgotovo, mo domau. Kaulik rama vsikdar geste delo. Sploj pa zdaj sprtolejt. Doj pucati sonžete, šance kopati, pomalek mo kosili... Pri enomi rami sir geste delo.” 
• Kak na velke gazdüvaš? 
„Što delat odi pa sam gé, tisti ne mora doma vertivati, maro držati. Tak, ka sam vse zapüsto. Njive sam ta zdavo pa drügi delajo. Ge mam eno malo njivo, sebi krumple pa tikvi spauvam.” 
• Na kratko, od malogamau do gnesden, ka vse si delo? 
„V vrtec pa šaulo sam doma odo na Gorenjom Seniki. Pa nej sam rad odo, ka je pravica. Nej smo se trno dosta včili tö nej. Vej pa nej zatok, ka smo tak butasti bili. Kak smo šaulo zgotovili, smo šli domau pa smo mogli delat titi tavö na njive. Taši fejs srejdjen sam zat’ biu. Potistim sam v Somboteo prišo za tri lejta. Té sam začno delati v Varaši v mesnici. Za en malo je bila tašna prilika, ka bi leko üšo tavö v Dajčland delat. Té sam nej mogo, ka mi je oče tak fejs betežen biu. Té so eške konji bili, krave smo meli. Pa tak sam nikak nej mogo doma njati očo. Po tistom sam prišo delat v restavracijo Lipa. Pa je ranč pá tak bila prilika, ka bi leko üšo na Nemško. Té mi je pa mama tak betežna gratala. Müva dva sva sama živela té že. Pa sam pá nej üšo tavö. Tak sam doma austo.” 


• Ti prej trno rad živeš v svoji rojstni vesi, na Gorejnjom Seniki. 
„Leko bi üšo živet, kama bi sto. Na priliko es v Monošter, ka 
so moje sestre trno stele, naj bi ge sé prišo. Depa ge neškem vö titi s tiste vesi. Lejpa je krajina. Tam namé vsakši pozna, ge vsakšoga poznam. Naleki leko pripovejdam s kimkoli. Ge rad mam tisto lüstvo pa tak napamet vzemem, ka uni name tö radi majo”. 
• Ti kak 28 lejt star mladi pojep fejst poštöjvaš lidi. Tau si se ti v svojoj velkoj Šteifernoj familiji tak navčo? 
„Tau smo se doma od starišov tak navčili. Trno sigurno so vzeli, ka starejšo lüstvo moramo poštüvati.” 
• Komi se leko zavali tau, ka tak lepau žmano gončiš pa rad pripovejdaš v svojoj porabskoj maternoj rejči? 
„Dja starišom, komi drügomi bi leko. Stari starišom, oči pa materi, ka doma smo sir samo slovenski gučali.” 
• Pri vas doma so stari stariške pa stariške živeli kak bi eni bili. Vas mlajše so stari stariške meli za svoje mlajše, nej pa za vnuke. 
„Ja, vküp smo živeli. Če mati pa oče sta der delo mela, te smo mi mlajši na starce ostali. Rad sam biu s starci vküp. Dosta so mi dopistili. Priliko povejm, gda sam ge v Somboteo v šaulo odo pa sam domau prišo vsakši keden v petek. Naša stara mati so sir meni šütemény (pecivo) napekli. Taši keden nej biu, ka bi nej.” 
• Kakšno prednost si emo, ka si med trejmi mlajši najmlajši biu pa gora na tau eške pojbič? 
„Tau zat’ fejs napamet vzeti bilau, ka sam ge pojbiček biu. Meni so dosta več dopistili. Depa ge mislim, ka je tau pri vsakšoj familiji tak gé, če je najmenši, sploj pa če pojep gé.” 
• Tvojesestre so vejn zatoga volo nikdar nej bile čemerne. One so te po mojem trno rade mele pa tau do gnesden. Ka nej? 
„Mi se trno radi mamo vsi trgé. Une meni vöodijo pomagat tašna vekša dela. Povejmo okna pucati, fijanke prati... V Monoštri delam, ta odim na obed pa mi ške gesti spakivajo domau. Gvant mi zaperejo. Sploj pa Martika. Namesto starišov so mi stariške.” 
• Ti maš svojo drüžbo z domanjimi mladimi padaši pa padaškinji. Kak se maš z njimi? „Ta drüžba je trno dobra gé. Rad sam, ka sam ge tö leko med njimi gé. Večkrat se srečamo, najbola tam gor pri meni, ka tam mamo velko mesto. Mamo se fajn. Muziko poslüšamo, tapripovejdamo, plešemo, kaj dobro pogejmo pa spigemo. Večkrat kvize pa križanke rešüvamo vküper. Vsakši zna kaj, so teme, v steraj je steri med nami najbaugši. Eden je pri računalniki dober gé, drügi pa drugo zna. Pa gda pripovejdamo, steri je v kakšnoj temi najbaugši, proba svojo znanje prejk dati drugim.” 
• Ka delaš najraj, gda si malo fraj? 
„Gda fejst cajt mam, té ge rad knjige štem. Na svetke, povejmo na božič ali svoj den, vüzem, ge sir najbola knjige prosim. Tau znajo moje sestre, ka ge najraj zgodovino mam pa sir tašne knjige dobim. S knjig se človek dosta vse leko navči. Tisto, ka tapreštem, si dostabola zapomnim, kak ka čüjem po televiziji, radiji.” 

Klara Fodor 

Porabje, 27. aprila 2006 

5 



Lovci na pršič 



MAMO PRVI SLOVENSKI 
SMUČARSKI FILM 

Snejga sicer več nega, zatou ka doj spiščavanja. Kamero pa je že zdavnaj prisijala v naše režiserski stoulček je v rokaj kraje sprtolejt. Pa tüdi če bi držo Anže Čokl, za koncept pa biu snejg, velkih brejgov glij montiranje filma pa se je zanemamo v Porabji ali pa na dužo Boštjan Virc. Goričkom, gde bi se človek leko Med najbole prednjimi, ka smučo. Mamo pa zatou v Slo-so v filmi stali ali se vozili na veniji pa indrik po svejti druge smučaj pa na deski, so po abevišave, gde leko sprobavlamo cednom redi: Grega Ažman, svoje smučarske veščine. Pri Grega Benčina, Miha Benčivsem tejm moramo priznati, na, Rok Černe, Anže Čokl, Toka članom športnoga društva maž Džuban, Milan Hernaus, Freeapproved to zadnje ide dob-Arne Jeglič, Janko Kos, Grega ro od nog pa od rouk. Zatou, Kozelj, Gorazd Mandelj, Tadej ka so tak dobri, so leko posneli Oražem, Jani Pogačar, Jani tüdi prvi slovenski smučarski Skrinjar, Jan Sluga, Bor Šumfilm, steri je grato v zimi 2005. rada, Janez Trošt, ka o drugih Film ma naslov Lovci na pršič navdušencaj nad pršičem (tou je ene vrste snejg), kaže sploj ne gučimo. 

pa vse avanture pri iskanji Premiera prvoga slovenskoga smučarskih užitkov v goraj po smučarskega filma z naslovom cejlom svejti Lovci na pršič se je zgodila že Največ kejpov je bilou naprav-27. marca 2006 v Linhartovoj leno na sunčni strani Alp, dvorani Cankarjovoga doma v samo mimo toga, ka se ne Ljubljani, steri je nej tak mali. bi šli še malo filmat v Kana-Nete vörvali, kakšna gužva je do, Švico, Italijo, Avstrijo pa bila. Vse je bilo puno do zadše kama inan, člani društva njoga stoulca. Zatou so se člani Freeapproved nejso mogli. društva Freeapproved odločili, Bregovje so pač nej vsepose-ka do pokazali svoje stvarenje dik gnaki, pa tüdi snejg je od tüdi tistim, ka ne živemo v brega do brega leko ovakšen. glavnom slovenskom mesti. Vsi tisti, ka so film že vidli, Bili so že v Celji, pridejo v Murznajo povedati, ka njuvo sko Soboto, na konci pa se leko smučanje zaobima doj spišča-zgodi, ka jih njuva filmarska vanje v visikogorji pa v sredo-pout pripela še v Porabje. gorji, poleg toga pa pokrivle To pa še nej vse. Gda te gledali dosta drugih form smučanja film Lovci na pršič, te de za vas pa deskanja: od proustoga na volo eške eden ekstra cuker. stila, steromi se v angleščini Dovolili do vam, ka te leko eške pravi freeride, prejk turnoga malo pokuknoli v oznanenje smučanja do kompliceranoga eške enoga filma, šteri ma naalpinističnoga smučarskoga slov »Kraljestvo oblakov«. Té je 

VÜZENEK PA MOŠKI 

Sombotelski Slovenci se vsikšo leto en keden pred vüzmom srečajo, ka bi pozdravlali vüzemske svetke in moške. Letos je trnok lejpi cajt biu 8. aprila, dosta nas je vküpprišlo. Moški so s karbidom strejlali, ženske so se pa vmejs pripravlale, ka do ji pozdravlale. Na red so se postavile, pa so moške tö pred sé postavile in jim etak gučale: 
„Dragi moški, dečki pa pojbiči! Prišo je den, ka Vas leko mi ženske tö pozdravlamo, pokažemo naše poštüvanje do Vas. Veselimo se, pa smo srečne, ka ste med nami, pa rejsan ne vejmo, ka bi brezi Vas na svejti delale. De pa tau vam tö moramo povödati, ka smo včasik nevoškene, kak leko tak merno živite, pa gledate na té svejt. Včasik tak mislite, ka ste Vi ange

li, me ženske pa smo zakomplicirane. De pa tau je nej istina, leko se zgodi, da je genau naaupek. Za nas bi mogauče pravi moški biu tisti, šteri zna redno dobro küjati, pa nam prinese hamburger na dom, po večerji pa – ákcija! Vejmo za moške, šteri doma pejglajo, perejo, brišejo pra, posaudo perejo... pa tak tadale. Tau vse ne čakamo od vas, depa zatok bi dobro bilau, če bi večkrat kaj pomagali, aj pa bi nam prinesli kakšno raužico! Ženske tak čütimo, ka ste tau našoga živlenja, če se tau vsikder ranč ne vidi. Gdekoli smo, kamkoli demo, vsikder ste z nami. Doma pa itak nemamo časa za drüg drügoga. Gnes pa je Vaš den STOP zapovedo. Ob tej priliki Vam želimo, bodite srečni pa veseli, dosta se smejte, ka te dugo živeli. Ne bojte čemerasti te tö nej, če vse nej tak, ka bi Vi želeli. Bodite zdravi pa krepki, svojo moškost ne zapistite. V tom leko mi Vam gnes malo tö pomagamo.” 
Po tom guči so moški dobili remenke (rdeče jajce), „Viagro” pa kocko čokolade z alkoholom. 
-mkm

glij tak iz stvarjenja športnega hodne Kitajske, gde je nej biu društva Freeapproved. Gorni-skoron eške nihče drugi. Tiste ško-raziskovalni film so doj kraje pazi kitajska soldačija. skejpali med mejsec dni dugo Bili so visiko, ka so okoli sebe mednarodno odpravo Kunlun vidli edino špice brejgov, edino Shan 2005. Kaže potovanje, družbo pa so njim delali svizci živlenje pa gorniške avanture (mormota) pa radovedni kienih članov društva Freeap-tajski domačini. Sicer pa vsi tiproved. Najbole se tü ide za al-sti, ka mate internet, si vse tou piniste iz Slovenije in Amerike. leko že malo poglednete na Tri kedne so bili njuvi domovi njuvoj strani, stera ma adres šotori, stere so si postavili www.freeapproved.com. nindrik na zadnjom konci za-T. D. 

Porabje, 27. aprila 2006 

6 



Pismo iz Sobote 


SPRTOLEJT NEŠKE PA NEŠKE POKLONCKATI NA DVERI 
Spoštüvanja vrejdni bratje pa sestre iz Porabja! Ne vejm, kak je z vami, depa meni je že vse više prišlo. Že se je tak vidlo, ka se je sprtolejt dun naselila med nas, že je pa nin trno daleč od naši žitkov. Rejsan mi je že više prišlo tou, ka je nika tak nazmejs. Nej je zima pa je nej sprtolejt. Ne čemerite se na mene! Dobro pounim, ka sam vam v zadnjom pismi iz Sobote tö piso od vrejmena. Na, bole od snejga pa nevoule z njim. Depa ne moram si pomagati. Vrejme se na meni pozna kak na tropskoj korini. Če se njoj ne vidi, se vküper potegne, če pa se njoj vidi, se raznok opre pa lice podrži milomi vrejmeni. Pa si brodim, ka so med vami tö takšni, pa me zatok razmite. Vejn, leko bi piso od kaj lepšoga pa boukšoga, kak pa je lagvo vrejme, pa takša nikšna sprtolejt. Rad bi si na kaj takšnoga zbrodo, če pa ne morem. Gda me kaj tak intenzivno mantra kak ta nikšna sprtolejt, ne morem 
…bi tau žmetno vözračunali, depa ka dosta vse, tau je gvüšno. Gda te vi moje misli šteli, te de že vüzem mimo, nišče več nede svetiu, nišče se na nika nede pripravlo, vsakši de opravlo svojo vsakdanešnjo delo. Kak je pa bilau pred vüzmom? Če si kamakoli, v kakše baute staupo, si buma puno lüdi tam najšo, sploj pa po trgovinaj, gde za gesti valaun odavajo. Vsi vejmo, ka je vüzem dvodnevni svetek, najvekši krščanski svetek. Etakšoga ipa k dosti držinam domau pridejo mlajši ali druga žlata, malo si zgučavajo, na velko soboto dejo k ognji, na drugi den dejo tavö na cintor… Tau je lejpa šega, tau vküper drži držine, štere so prisiljene eden od drugoga daleč živeti. Te držine, ki sprejemajo svoje, se trno pripravlajo. Tak mislijo, vat zemlo na njene grede. Vej pa vejte, kakšno volo ma delati v gredaj. Nej, od toga vam sploj nemo nika vöovado, pa vam nika ne napišem, ka leko eške bole lagve pa čemeraste vole gratam. Pa vam ne morem od toga tö nika nej povedati, kak v slüžbi trpečem. Vsikši den leko čakamo, stoj brezi slüžbe ostane. Tou je tak lagvo gé, ka vam od toga rejsan ne morem nika povedati pa nej pisati. Depa brodim si, ka bi bili od sprtolejti gore segrejti brž boukše vole. Nej bi tak trpetali za slüžbami, bole bi leko razmo mojo taščo Regino, trno čedno žensko, pa lažanji politikov bi vörvo, čiglij vejm, ka skur nika istine ne gučijo ali pa delajo samo za svojo rit. Depa kak sam pravo, od toga mo vcejlak tiüma. V čakanji na sprtolejt vas vse lepou pozdravlam pa vam želejm, naj bar v srcej nosite sprtolejt, če je nega kouli nas. Do drgouč bojte vrli, Boga se bojte pa psouv ne dražite! 


Miki 
zgübila, vej je pa »stau« lačni lamp čakalo na njau. Zdaj, ka so bili svetki, smo buma pá tak bili, ka naj vse bau doma. Mesau, pokaraj, krüj zadovolj, šonka, domanja ali küplena, piti etakšo, piti takšo, pa vse dobrote zatok, ka če se stoj nut postavi, te se nemo sramotili. Pa te po svetkami dejo dnevi naprej. Nišče je nej prišo, mi smo tü nej več geli kak ovak, pa te gnauk tau, gnauk tisto lüčimo tavö. Etak na kvar pride dosta blaga, za štero smo tak trdo delali. Nej bi trbelo malo menkšo mero nam predse postaviti? Samo eške telko: tau ka sam napisala, sam vse vidla. Nej istina, ka človek na svetke več pogej kak ovak. Dapa petkrat telko poküpüje, tau je gvüšno. Zakoj? 

Irena Barber 
na nika drugoga lejpoga broditi. Pa sam tak zatoga volo brezi vsakšne druge inspiracije tö. Na, leko bi piso kaj od politike. Depa ka leko od 
politike pišem lejpoga? Nika pa eške menje kak nika lejpoga! Pa če mo eške od toga brodo, mo eške bole lagve pa takšne nikšne vole, kak samo zavolo sprtolejti. Če mo brodo pa piso od politike, bi vam vöovado, kak so naši žüpani vse bole pošteni, že skur sveti. 
Kak bi pa nej takšni bili, vej pa do na jesen palik trpetali za svoje riti na meki stolcaj. Morajo nam lažati od svojga poštenja pa od dela samo za 
svoj varaš pa njegve lidi. Tadale nam vsebole po istinsko lažajo, kak uni vejo poslüšati druge lidi tö, nej pa samo svoje ideje, v stere so nej nikak zalübleni. Nej, od toga vam ne morem pisati, ka leko trno lagve pa čemeraste vole gratam. V tom vrejmeni, ka sploj nikšnoga imena nema, vam ne morem pisati od moje tašče Regine, trno čedne ženske, tö nej. Vej pa se na njoj vrejme eške bole pozna kak na meni. 
Lejče kouli po rami kak müja pa si nin ne more mesta najti. Ne morem vam pisati, kak me mantra. Kak če bi ge biu krivi za tou, ka sprtolejt neške poklonckati na naše dveri. Nika vam ne morem vöovaditi, kak nas ne pisti na meri. Samo eške čakamo, ka mo šli segrej-



KA VSE JE NA KVAR PRIŠLO… 

ka naj baude vse zavolé, naj se vsakši leko nadjej, napidje, naj nedejo tak domau, ka bi lačni ali žedni bili. Depa nejso samo te držine tak. Drügi lüdje, ki nemajo goste na vüzem, si tü vejga Baug ka vse vküp poküpüjejo, ka tak mislijo, ka etakšoga ipa ma biti človek več pogej kak ovak. Pa te zdaj malo pojmo nazaj tak 50-60 lejt. Te smo tü lejpe vüzme zadobili. Mi, deca, smo tak čakali vüzemsko šonko pa ren, küjene djajce, kak ovak nikdar nej. Samo ka je te velki »red« bio. Kakoli, ka je na velko soboto šonka sküjana bila, niške je nej smo vcuj segniti. Na vüzem so te k ranoj meši nesli šonko, krü, ren, djajca svečat. Pa so tekmovali (versenyeztek), sto pride prva domau, ka doma so že čakali, sto so lepau vöokinčali, pa te hajde, vcuj so skočili te dobraute gesti. Vcuj skočili? No tau je tü malo preveč povedano. Te so velke držine bile, na leto so ednoga pujčke mesarili, ena šonka je bila za vüzem. Pa te je oča talo vsakšomi eden falajček šonke, leko si si vzeo vcuj ren pa domanji krü, edno djajco pa šlus. Zatok, ka na vüzemski pondejlak je tü trbelo njati nika. Ka je pa posvečano bilau, edno drtino je nej slobaudno bilau pod sto lüčiti, tau je trbelo zažgati. Velka, velka »pogostitev« je tau bila. Najlepša, najbole imenitna. Tisti žmaj mi je eške itak v lampaj, pa ga ne morem gnesden zaoditi. Nekak zdaj povej, ka te je tak bilau, gnes je pa tak. Istino ma. Depa včasin nam je nej na kvar, če malo ovak gledamo na gnešnji svejt. Vsi vejmo, ka gnes – ranč kak gnauksvejta – trdo trbej delati za vse. Pa te gnesden, kakoli ka zatok več prilik mamo, več mamo kak pred 50-60 lejtami, nej sam gvüšna, ka dobro »gazdüjamo« s tejm. Imamo prilike küpüvati. Depa dostakrat brez mere v kaulice lüčamo vse, ka nam ponüjajo. No, pa te pridemo domau. Raztalamo vse, ka smo poküpüvali, v špajz, hladilnik, zmrzovalnik klademo, klademo, pa samo klademo. Pa za nistarne ipe se že spozabimo, ka smo tau pa tau nut sklali. Gda najdemo, nistarno blago je več nej za nüc, etak go pa tavö mačkom ličimo ali celau na smetje. Naj bi tau naši star-ci vidli, bi njim lagvo bilau. Nigdar edna drtina se je nej smejla zgübiti. Kak bi se pa 

Porabje, 27. aprila 2006 


Miki Roš 	Prispodobe o živalih 
IZ MOJOGA DNEVNIKA 


TELE, JUNEC 
Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za-Če je kdo zabit kot vol, ga mirne duše lahko za
čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. menjamo s teletom. Saj veste: kdor gleda kot tele 
Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar v nova vrata ali kot tele v prazne jasli, gleda neumno 
se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka in začudeno. »Takega teleta pa še ne!« vzkliknemo, ko smo 

se v njem piše od moji dnevaj. 	trdno prepričani, da tako topoglavega človeka ne bomo srečali daleč naokoli. Vsako tele ima svoje veselje takrat, ko 
TISTI PETEK PO ČETRTKI zagovednežu dovolimo, da se grdo obnaša. Teliček je ne-Gnešnji petek je skur gnaki, kak na glavou pa si dejvle najbole škoga s spotrejto rokou pa kcuj k izkušen, neroden, neveden moški, prej mlad kot star, zato je biu včera, kak je biu četrtek. nemogouče kalape, aube pa vse tomi eške vcejlak na nouvo zalü-rečemo tudi: neveden kot tele ali še ves telečji. Če kakšno Mama pa ata vövidita kak dva takšo. Včera si je glavou nut zve-blenoga v svojo ženo? Eške eden reč pretirano hvalimo in častimo, se ji klanjamo kot zlatemu golouba na streji. Samo se nika zo v mamin oranžni vacalejk. kikeu kuman gor drži. teletu. Kogar grudi lakota, bi pojedel pol teleta. Nekatere naraji klüvleta, škem prajti, se Kak kakši pirat je odišo v šoulo. Ge pa sam po starom. Čeglij se teličke same rinejo v nesrečo. Saj, saj: ko so dekleta še v telečnaraji vsikše telko küšneta, pa Ge sam odla dvejsto mejterov za mi trno vidi, ka tisti lejpi Borko jih letih, se zares neumno obnašajo. grülita vcejlak zalübleno nouto. njim. Vej me pa tak sram bilou, cejli čas spitavle za mene pa ške 
Junec je mlad vol, sicer pa tudi močan in zaletav fant kratke Boug moj, ka dela ta sprtolejt!? S ka bi se najraj v zemlou pogroz-z meuv iti v kino. Depa ge sam 
pameti. »Le kdo je takšen junec, da verjame vsemu, kar piše sestrouv Zano je pa etak, ka go nila. Depa istino majo tisti, ka se sama s seuv zgučala, ka me 
v časopisih?« se včasih upravičeno sprašujemo. 
sprtolejt dela zalübleno pa po tis-istino gučijo. Ženske držijo tri moški ne migajo, pa se več nemo 
Klarisa Jovanović 

tom vcejlak nezalübleno. Ranč kikle domanjoga rama, tou je nigdar zalübila. Vej bi leko šla z ne vejm, kak naj se ravnam. Za velka istina. Pa na tou sprtolejt njim v kino kak kakša padaškibrata Andina pa se guči, ka je gé se tou pri nas doma najbole vidi. nja. Depa podje tou leko vcejlak OD KDAJ KRT RIJE v tistom tali svoje mladosti, ka Rejsan, ka trno zalübleno gleda nači razmijo. Tak nagnouk si leko doživla krizo identitete. Vörvli našoga ato pa se ravna kak go začne broditi, ka sva pojep pa de-POD ZEMLJO mi, moj Dnevnik, vsikši den je loub, depa drugo je vse na svo-kla pa ka se zatoga volo moram načišen. Zdaj, ka si je dau lase jom mesti. Eške dobro, ka je tak tak ravnati, kak un šké pa kak vcejlak na nulo dola zrezati, se gé! Če bi moški držali tri kikle, un tou zapovej. Kusto figo njemi! oblači tak, ka si kratke lače za bi se vejn naš ram že davnik Zato naj Borko samo zazavle, vej nogomet oblači prejk dugi lač, vküper süno. Si leko brodite mo-njemi tou pomelek više pride. 

TISTA VCEJLAK ZMEJŠANA SOBOTA PRED NEDELO 
Gnes je bilou trno lepou, ka sam bogati obed. Pa vam po obedi sloboudno gesti mesa, ka zatoga leko duže spala, se po tistom morava z atom nika trno važ-volo živali trpijo. Depa dun je pojo eške kotala po posteli pa poslü-noga vöovaditi. Tak, zdaj se pa dva kustiva falata piščanca pa gošala muziko. Meni je sobota rej-naj vsikši prime k svojomi deli, vedinskoga mesa. Po pogačaj pa san najlepši den v tedni. Ovak ge pa dem v künjo, -je küšnila sladoledi sta se mama pa ata tak pa je bila ta preminouča sobota ato na lica in odišla za špajet. zalübleno poglednila ka tou ne vcejlak zmejšana. Najprva smo - Lüba moja, bole pomalek si vejo napraviti v najbole pocukraostanili brezi rejči že pri zajtrki. dej, ka se ne pretegneš. Pasko nom filmi iz Holywooda. Tak sta Naš Andi je prišo za sto z vöna-moraš meti, - se je za njou zgla-se gledala skur cejlo minuto. Pa je mazanimi očami. Tak je vövido so ata in se prijo svojoga dela, po tistom mama prajla: kak kakša ženska, ka se ne vej gor je oupro gnešnje novine. -Z atom vam morava prajti, 
Krt je bil tako priden kopač, da so se vsi pulili zanj. Kopal je 
šminkati. Gda smo k sebi prišli, Mi mlajši smo se tö vzeli vsikši k ka de nas pomalek v tom na
zdaj pri enem, zdaj pri drugem kmetu in dela mu zlepa ni 
se je ata začo smedjati, pa se je svojomi deli. Ge sam začala po-šom ramo šest pa nej več pet. 
zmanjkalo. Najel ga je tudi lisjak, ki je imel velik vrt. Sam 
smedjau, pa smedjau. Mama spravlati pa pucati svojo sobo, Nejsmo najbole razmili, ka 
pri sebi je ocenil, da bo dela za dober teden, krtu pa ni nič 
se je križala, ge pa Zana pa sva Andi se je doj vseu pred gledalo nam šketa prajti. 
rekel. Krt, ki je bil zagnan in molčeč in si je komajda vzel 
njemi talala noure. Un pa nika. iskat svojo identiteto, Zana je - Na, te pa dun dobim tistoga 
čas za malico, je lisjakov vrt prekopal v petih dneh. Ko je 
Pojo je gesti, vcejlak normalno vzela v roke telefon, pa gučala, psa, ka si ga že tak dugo že
zahteval plačilo, mu je lisjak rekel: »Toliko časa si potrebo
stano pa samo povedo: zdijavala, gučala, zdijavala vse do lejm, - je veseli grato Andi. 
val? Če bi se bil potrudil, bi bil delo opravil dan ali dva prej. 
- Vi sploj ne vejte ka je žitek! 	obeda. Kuman sam si mogla za-- Ti nika ne razmejš, - sam nje-Sicer pa poglejmo: prenočišče za pet dni stane petindvajset 
Boug moj, kuman dvanajst lejt prati roke, že sam mogla biti za mi staopila v rejč. - K nam prigoldinarjev, hrana in pijača pa prav toliko. Za opravljeno 
je star pa je že tak čeden pa mou-stolom. Andi je zdaj prišo za sto de živet naša baba Hermina, der. Ka de eške po tistom, gda s pisanim vacalejkom, zvezanim mamina mama. delo sem ti obljubil sedeminštirideset goldinarjev, torej mi malo starejši grata. Na, po toum kouli šinjeka pa s tistim šurkim - Viva oba nika ne pounita, - dolguješ še tri... A naj ti bo. Dolg ti odpustim, ker si še mlad šoki z vönašminkanim Andinom kalapom na glavej. Ata je dojdau je gora stanila Zana. - Mama in neizkušen!« se je mama vsela ati na kolena. novine, mama je vövtalala župo. pa ata šketa prajti, ka je mama Krtu je vzelo sapo. Kaj takega! Kakšna nesramnost! Kakšna 
-Gnes de obed na sekundo Po njej je prinesla na sto tri fele noseča pa ka de rodila. Zato sta skopost! Od jeze se je zaril v zemljo in se odločil, da bo v 

hote pa nam včasih vendarle pomaga prekopati 

mesa, pa krumpče, rižo, kapüsto, takšiva  kak dva golouba. 

njej tudi ostal. Od takrat noče nikogar več videti. Ne
ajdinsko kašo, gra na pečenom Razmi me, moj Dnevnik! Ka vse 

stolom. Meli špejki pa eške kaj bi se najšlo. se je godilo za stolom, drgouč kakšen vrt... 

Geli smo, ka smo se pokali. Eške nut v tebe napišem. Tak sam 

Slovenska ljudska povedka z Idrijskega 

načišen, Zana, ka je furt na dijeti pa Andi trüdna od te sobote, ka ti tou 


Priredila Klarisa Jovanović 

bole tö, čeglij je nika vujo, kak je nej ranč ne morem prajti. 
Porabje, 27. aprila 2006 

PETEK, 28.04.2006, I. SPORED TVS 
7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 9.20 HIŠA EKSPERIMENTOV: TEŽIŠČELOGIJA, POUČNO-ZAB. NAN., 9.40 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 10.05 MODRO, 10.35 Z VAMI, 11.25 ŠIMPANZOVA ZGODBA, FRANC.-BELG. POLJ. ODD., 
12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: SPOROČILO S KMETIJE, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 MESTA IZ ILOVICE, NEMŠ. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.15 TURISTIKA, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.20 POLNOČNI KLUB, 23.35 MESTA IZ ILOVICE, PON., 0.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON., 1.25 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 2.40 INFOKANAL 
PETEK, 28.04.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 13.10 VEDNO SEM HOTELA BITI SVETNICA, BELG.-LUKS. FILM, 14.40 OBZORJA DUHA, 15.10 DUHOVNI UTRIP, 15.25 JASNO IN GLASNO, 16.20 ŠPORT ŠPAS, 16.55 ZDAJ!, 17.25 EVROLIGA V KOŠARKI, 19.30 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. LIT. NAD., 20.25 EVROLIGA V KOŠARKI, 22.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.45 THE BEST OF CITY FOLK, DOK. SER., 23.15 STAUFFENBERG, NEMŠ. FILM, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL 

SOBOTA, 29.04.2006, I. SPORED TVS 
6.25 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 ODDAJA ZA OTROKE, 9.50 KVIZ NATIONAL GEOGRAPHIC 
JUNIOR, 10.30 PRVI IN DRUGI, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 13.45 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 14.35 NEPOPISAN LIST, SLOV. MLAD. FILM, 16.10 UMKO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 DALEČ JE SMRT ..., DOMAČA NAN., 20.40 NI MI ŽAL, GALA KONCERT NUŠE DERENDA, 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 TELESA, ANG. NAD., 23.50 PESMI IZ DRUGEGA NADSTROPJA, ŠVED. FILM, 1.25 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.05 NI MI ŽAL, PON., 3.40 INFOKANAL 
SOBOTA, 29.04.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.10 SKOZI ČAS, 11.20 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 12.05 THE BEST OF CITY FOLK, DOK. SER., 12.35 ZDAJ!, 13.00 NAPOLEON, FRANC. NAD., 14.30 KONCERT SKUPINE KVINTON, 15.20 KOŠARKA NBA ACTION, 15.55 ŠPORT, 20.00 DESET DNI BREZ LJUBEZNI, ŠPANS. FILM, 
21.45 ČEŠNJE S POKOPALIŠČA, ŠPANS. LIT. NAD., 22.45 SOBOTNA NOČ S PEROM LOVŠINOM: VSE NAJBOLJŠE, 23.45 DEŽELA, KJER JE NASTAL BLUES, GLASB. DOK., 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL 

NEDELJA, 30.04.2006, I. SPORED TVS 
7.00 ODDAJA ZA OTROKE: MARCELINO KRUH IN VINO, NEKAJ IZ NIČ, 9.35 ŠPORT ŠPAS, 10.05 UMKO, 10.50 IZVIR(N)I, 
11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 16.25 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 PORTRET MARTINA KOJCA, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 0.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 0.50 INFOKANAL 
NEDELJA, 30.04.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.25 SKOZI ČAS, 10.35 DOLGA POT LOSOSOV, NEMŠ. POLJ. ODD., 11.05 26. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 11.30 NI MI ŽAL, PON., 13.00 ČAR VSAKDANJOSTI, AM. FILM, 14.35 MAGAZIN LP V NOGOMETU, 15.05 MAGAZIN LIGE SIMOBIL V NOGOMETU, 15.35 TRAPECIO 2005, DOK. ODD., 16.00 POKLIC: ARNE, DOK. PORT., 16.50 VOLJA PREŽIVETJA, DOK. FILM, 17.45 TRDINOV RAVS, SLOV. FILM, 19.00 ČUDOVITI SVET GLASBIL, 19.55 PRISPEVEK LIPICANCA K PREDZGODOVINI FILMA NA SLOVENSKEM, DOK ODD., 20.25 EVROLIGA V KOŠARKI, 22.30 PASTORALNA SIMFONIJA, BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 23.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 23.40 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 01.05.2006, I. SPORED TVS 
6.00 TEDENSKI IZBOR, UTRIP, 6.15 ZRCALO TEDNA, 6.30 PIHALNI ORKESTER LOGATEC, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTE
GA LEPEGA POPOLDNEVA, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.35 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 OPUS, 21.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.20 SPEER IN ON, NEMŠ. NAD., 
23.55 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 01.05.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANA, 13.45 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 14.10 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.40 PASTORALNA SIMFONIJA, BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 15.20 EDWARD CLUG, DOK. ODD., 16.20 HAMBURŠKA CELICA, ANG. FILM, 18.10 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 
19.50 KRATKI IGRANI FILM, 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.35 FUTURAMA, AM. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL 

TOREK, 02.05.2006, I. SPORED TVS 
7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 U ŽERONC NA SKEDNU, GLASB. ODD., 14.25 DOLGA POT LOSOSOV, NEMŠ. POLJ. ODD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 MIŠKA SMETIŠKA: PAJAC, AN. NAN., 16.10 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. NAD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: KROVCI, 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 REZIJA: TA ROŽINA DOLINA, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.20 DRŽAVLJAN KING, AM. DOK. SER., 23.15 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: KROVCI, PON., 23.45 RESNIČNA RESNIČNOST, PON., 0.20 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.20 INFOKANAL 
TOREK, 02.05.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 14.50 ARITMIJA, 15.25 STUDIO CITY, 16.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 HOKEJ NA LEDU, SLOVENIJA 
-ZDA, 20.00 IZOBČENCI, ANG. NAN., 20.30 HENRIK PETI, ANG. GLED. PRIREDBA, 22.40 ZAUPANJE, ANG. FILM, 23.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
0.20 INFOKANAL 


Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota 




PIPATORIJ 

V Muzeji Murska Sobota je trno rejdka muzejska kolekcija tö. Zaprav dé za lejpi stelaž za pipe. Vküper s cejlo kolekcijo pip se zove pipatorij. Pipatorij nam pripovedavla, ka se je inda svejta kadilo vcejlak ovak kak pa gnesden. Kadili so samo moški, pipatorij pa nam pripovejda, ka je biu postavleni v kakšnom gospočkom ali pa celou aristokratskom saloni. Tam so sejdli možakarge, si z dujanom punili svoje pipe, je kadili, kcuj pa se pogučavali od politike, od ekonomije pa od žensk gvüšno tö, če so nej glij karte metali. Tou je nej bilou samo tak, kak se gnesden cigaretlinge vlačijo. Za pipo kaditi so si gospoudje čas vzeli, pa prosti človek ranč tak. Šlou je za obred (szertartás), za steroga si je rejsan čas trbelo vzeti, se za tou vözravnati, skur kak če dé človek k meši. Pipe v pipatoriji soboškoga muzeja so zvekšoga iz 19. stoletja, pa iz 18. kak iz začetka 20. stoletja. Edne so iz keramike, iz lesa pa iz čunte tö. Vsikša guči svojo pripovejst, guči od svojoga verta ali od majstra, ka go je napravo. Med njimi pa je keramična pipa na našoj sliki tö, na steroj sta namalana sodak pa njegva deklina. Una nam rejsan guči od njenoga verta, vej je na njoj od njega dosta gore spisano. Tak leko tapreštemo, ka jo je z dujanom puno pa kadiu Johan Gombač iz Cesarskoga in kralovoga pešpolka številka 97 pa ka je biu sodak Gombač četovodja v 4. slovenskon vodi. Na spoudnjom tali pipe pa je spisana pesem: 

Na straži so dolge ure Na straži so duge vöre Da ni njih za prestat Ka ji je nej za prestati Doma pa ljuba žaluje Doma lüba žalüvle Ker mora sama spat. Ka mora sama spati. 
Najbole spodkar pa je majster za pipe v imeni soldaka Johana Gombača doma nin s slovenske krajine eške spiso: 
Spomin na moja vojaška ljeta 1902 
Gde vse je soldak Johan kadiu tou svojo pipo, pa vej povedati samo pipa ali pa kakšni stari arhivi, v sterij je nut spisana njegva sodačka karijera. 
Miki Roš 




ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT