YU-ISSN-0350-4697 slovenski čebelar S Letnik LXXXIV — Leto 1982 LETO 1873 — PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM slovenski čebelar VSEBINA Inž. Franc Sivic: Nekaj vtisov z letošnje razstave v Polju .... 65 Franc Kolenc: Čebelarjeva opravila v marcu ...........................69 Lojze Ličen: Naši znani čebelarji . . 72 Branko Relič: Moj način čebelarjenja 75 O. F. Grobov: Timol preparat s širokim spektrom učinkovanja ... 77 Rudi Anžel: Večnamenska podnica . 80 Anton Sedmak: Kuhanje in preša-nje voščin z elektroavtomatsko prešo . ............................82 Ivan Krajnc: Nov način zatiranja varrooze ............................84 Jože Rotar: Se o paši na regratu . 86 Jože Hribar: Dražilno krmljenje čebel 87 Martin Mencej: Peto republiško srečanje in tekmovanje bo letos v Novem mestu . ........................88 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Dušan Sirk: S seje IO ZČDS ... 89 Martin Mencelj: Priročnik za čebelarske začetnike spet na voljo . . 91 Ciril Rozman: Programska konferenca CD Podnart—Kropa ... 91 ZA ČEBELARSKE KROŽKE Venče Tinta: Čebelarski krožki na Tolminskem...........................92 Matej Jerina: Rad bi postal čebelar 92 Katja Simonič: Sprejeli smo nove člane ................................93 OSMRTNICE BILTEN HP MEDEX Tanja Medved: Čebelarska oprema za pospeševanje čebelarstva (ka- dilnik) ............................. I Franc Strumbelj: Prevzemanje medu II Franc Strumbelj: Izpopolnjevalni seminar za čebelarje kooperante . . III Obvestila .............................IV SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Št. 3 1. marec letnik 84 CONTENTS F. Sivic: A few impressions from this year’s exhibition at Ljubljana — Polje........................65 F. Kolenc: Beekeeper’s occupations in March............................69 L. Ličen: Our renowned beekeepers 72 B. Relič: My way of beekeeping . . 75 0. F. Grobov: Timol preparation with a large spectrum of influence 77 R. Anžel: The bottom board for several uses............................80 A. Sedmak: Cooking and pressing wax by an electro-automatic press 82 1. Kranjc: A new way ob extirpation of varrooa . ..................84 J. Rotar: More about the forage on dandelion...........................86 J. Hribar: The stimulative feeding of bees ..............................87 M. Mencej: The fifth republic meeting and competition will be held this year in Novo mesto .... 88 FROM SOCIETY LIFE D. Sirk: From the session of the Executive Council of ZCDS ... 89 M. Mencej: The manual for beekeeping beginners is at your disposal again ..................................91 C. Rozman: The program conference of beekeeping society Podnart— Kropa .................................. 91 FOR BEEKEEPING SOCIETIES V. Tinta: Beekeeping Societies in the Tolmin region.......................92 M. Jerina: I would like to become a beekeeper.........................92 K. Simonič: New members have been admitted .............................93 OBITUARIES MEDEX BULLETIN T. Medved: The beekeeping equipment for the advancement of bee- keeping ........................ I F. Strumbelj: The honey buying off II F. Strumbelj: A Seminar for impro- ving the work with cooperative beekeepers .......................Ill NOTICES Slika na naslovni strani: Tudi za matico je minil čas počitka. Foto: Inž. Sivic H 35686 Na razstavi so bila prikazana tudi najsodobnejša točila NEKAJ VTISOV Z LETOŠNJE ČEBELARSKE RAZSTAVE V POLJU IN2. FRANCI S1VIC Že med pripravami na to razstavo me je zaprosil urednik Slovenskega čebelarja, naj si letošnjo osrednjo čebelarsko prireditev natančno ogledam in ob koncu napišem poročilo za našo revijo. Mislil sem, da to ne bo težko in sem nalogo brez pomisleka sprejel. Med razstavo pa se je pokazalo, da sem nekoliko precenil svoje sposobnosti. V sobotnem delu prireditve sem moral kot član organizacijskega odbora ves čas sodelovati pri izvedbi predavanj in torej v razstavni prostor še pokukati nisem mogel. Tolažil sem se, da bo zato pač nekaj več časa v nedeljo. Toda zmotil sem se. V razstavnem prostoru sem naslednji dan srečal toliko čebelarjev, znancev in prijateljev iz vse Slovenije, da mi za natančni ogled razstavljenih predmetov ni ostalo skoraj nič časa. Zbral sem le nekaj splošnih vtisov; morda bodo zanimali tiste naše člane, ki se prireditve v Polju niso mogli udeležiti. Naj začnem kar z udeležbo čebelarjev na razstavi. Bila je nedvomno rekordna. Zlasti so se temu čudili ^gostje iz drugih jugoslovanskih republik, saj tam čebelarske prireditve še daleč niso tako množično obiskovane kakor pri nas v Sloveniji. Tudi predstavniki znane italijanske firme čebelarskega orodja in opreme Lega iz Faenze so izredno pohvalili obisk razstave. Bilo jim je zelo žal, da zaradi carinskih težav niso mogli pripeljati v Polje svojih eksponatov, ki bi nedvomno zbudili zanimanje naših čebelarjev. Vsekakor pa je s carinskimi predpisi mnogo bolje seznanjen gospod Fuchs iz Avstr j e, zastopnik Japonka je s svojo narodno nošo popestrila našo razstavo znane francoske firme Thomas. Ta je že pred leti pravilno ugotovil, da jugoslovanski čebelarji na domačem tržišču ne dobijo dovolj kvalitetnega čebelarskega orodja in opreme in da bi se dalo torej v Jugoslavijo prodati marsikaj zanimivega. Razstavljeni predmeti firme Thomas so bili zares lično in dobro izdelani, žal pa tudi precej dragi. Gospod Fuchs je imel ob svoji stojnici pet ljudi, ki so odgovarjali na vprašanja obiskovalcev. Prepričan sem, da bi se tudi drugim izplačala takšna prizadevnost. Pa tudi naši čebelarji vidijo marsikaj zanimivega, česar pri nas še ni mogoče dobiti, dalo pa bi se z nekoliko dobre volje izdelati doma. Ko sem pred dvema letoma pisal o razstavi v Polju, sem med drugim omenil, da še vedno nimamo domačega izdelovalca električnih nožev za odkrivanje satja. Kdor si ga je hotel nabaviti, je moral ponj v tujino in ga precej drago plačati. Na letošnji razstavi pa smo že lahko videli takšen nož domače izvedbe. Izdelal ga je ljubljanski čebelar ing. Rukavina in ga ponudil kupcem za 1150 din. Njegov izdelek je tudi aparat za pridobivanje čebeljega strupa, plastična matična rešetka in vez za utrjevanje naklad pri prevozu. Čebelar Rudi Anžel iz Žalca je razstavil univerzalno podnico za LR panj, v katero je vgrajen osmukač za cvetni prah, pitalnik, zbiralec čebeljega strupa, mrežica za lovljenje samičk varrooe in morda še kaj. Nedvomno je konstrukcija te podnice izredno premišljena in se bo verjetno marsikdo ogrel zanjo. Stalni gost čebelarske razstave v Polju, HP Medex, je prikazal široko paleto svojih izdelkov iz čebeljih pridelkov v okusno oblikovani embalaži. Seveda so se čebelarji bolj zbirali okoli Medexovih točil, panjev in drugega orodja ter pribora. Točila iz nerjaveče pločevine morda res niso tako luksuzno izdelana kakor tista iz Thomasove tovarne, vendar so solidna, priročna in ne pretirano draga. V stekleni vitrini sem opazil tudi novo vrsto kadilnika z dvojno steno, v katero je vložena okoli 1 cm debela azbestna plast. Verjetno je ta kadilnik namenjen tistim čebelarjem, ki želijo zdraviti čebele z varitanom. Kot je znano, izgorevajo varitan tablete dobro le na žerjavici iz oglja ali premoga; to pa zahteva uporabo kadilnikov posebne izvedbe. Poleg panoja novomeške Krke, ki je reklamirala svoj varitan, zdravilo proti varroozi, je postavila paviljon Japonka, oblečena v japonsko narodno nošo in propagirala znani japonski preparat proti isti bolezni — danikoroper. Vse kaže, da je daniko-roper med našimi čebelarji zaradi preproste uporabe kljub visoki ceni izredno popularen. Menda ga Japonci doma ne uporabljajo kaj dosti, ker je njihova varrooa nanj že precej odporna in ga torej pretežno izvažajo. Za eno dozo danikoropera, ki zadostuje za enkratno plinjenje 50 čebeljih družin, je treba odšteti 10$ ali pa 600 din. Simpatična Japonka, ki je sicer poročena z Jugoslovanom in živi v Mostarju, je uspešno zbirala naročila. Cena 600 din pravzaprav še ni tako visoka, če pomislimo, da prodajajo danikoroper v italijanski Gorici po 33.000 Lit, kar znese trenutno 1.200 din, torej kar dvakrat dražje. Vse kaže, da nekateri dobro izkoriščajo stisko naših čebelarjev in si pridno polnijo svoje žepe. Ko sem omenjenega trgovca ob priliki pobaral, zakaj prodaja danikoroper po 30.000 Lit, ko stane na Japonskem vendar trikrat manj, se je izgovarjal na visoko carino (20 °/o) in prometni davek (15 °/o). Koliko dobička ima pri tem, ni težko izračunati. Takšne stvari se seveda dogajajo zato, ker naše delovne organizacije, pooblaščene za nabavo in prodajo čebeljih zdravil, ne morejo ali pa nočejo uvažati teh zdravil. Podobne anomalije se bodo v prihodnje verjetno še nadaljevale, zato se moramo čebelarji v okviru svoje organizacije boriti, da se preskrba z zdravili proti čebe- Topilnik in preša za vosek je primerna za manjša čebelarstva ljim boleznim čimprej zadovoljivo reši. Na razstavi je sodelovalo osemnajst čebelarjev — razstavljalcev in sedem delovnih organizacij, kar je še posebej razveseljivo. Zaradi velikega zanimanja objavljamo tudi seznam razstavljalcev, ki ga je sestavil prizadevni predsednik ČD Polje Maks Avšič. SEZNAM razstavljalcev in razstavljenih predmetov na VI. razstavi 9. in 10. 1. 1982 v Polju Pri Ljubljani 1. Franc Bitenc, Ljubljana, Litijska 288: opazovalni panj AŽ, opazovalni panj LR 2. Anton Mihelič, Murska Sobota: polnaklada s 6 sati in kasetami za med v satju, satnik s 4 kasetami z medom v satju 3. Rudi Anžel, Griže 44, Griže: polnaklada LR z 10 sati, večnamenska visoka podnica LR 4. Oto Primožič, Prebold 39, Prebold: osmukalniki za različne panjske sisteme, več vrst mrežic za smukalnike 5. Matija Japel, Vrhnika, Na klancu 12: AZ panj na 10 satov, AZ panj na 10 satov z osmukalnikom, opazovalni panj AZ na 8 satov, plemenilček A2 na 5 satov, plemenilček dvojni AZ, matične rešetke iz nerjaveče žice, satniki za AZ panj 6. Ivan Štemberger, Ruše: foti matičnice iz tankega povoščenega papirja 7. I. Frančič, inž. M. Debelak, Ljubljana, Ulica pohorskega bataljona št. 85: zaklada za AŽ panj, pitalnik za AŽ panj, okvirček za pridobivanje medu v satju 8. Dušan Medved, Ravna dolina 88, Savudrija: stojalo za medeno satje, na katerem odkrivamo med — poenostavljena izvedba 9. Franc Zaviršek, Grosuplje: točilo na štiri sate iz nerjaveče pločevine na električni pogon 10. Lojze Kastelic, Vikrče 44, Šmartno pod Šmarno goro: več kolačev lepega voska, okvir z mrežo za lovljenje varroe v AŽ panju 11. Franc Ferlež, Šentjur pri Celju: 10 starih satov stisnjenih v ploščo, da jih ne napade voščena vešča 12. Ivan Grajš, Dolga vas 25, Kočevje: AZ panj predelan na 28 satov 13. ZČDS in Ciril Jalen Rodine 19, Žirovnica: več vrst plemenilčkov za matice 14. Inž. Miro Rukavina, Ljubljana-Šentvid, Ul. M. Havaličeve 38: matična rešetka iz plastike, sponka za LR panj, električni nož za odkrivanje satja, aparat za pridobivanje čebeljega strupa 15. Erika Novak, Ljubljana, C. Dolomitskega odreda 116: vakumski kapilarni pitalniki iz plastike za čebele, 1 liter in 3 litre 16. Pčelarska centrala Zagreb: kompletni pribor za čebelarjenje v AZ in LR panjih 17. HP Medex, Ljubljana: čebelarsko orodje in oprema ter več vrst izdelkov iz medu, matičnega mlečka in propolisa 18. Slovenijales iz Ljubljane: razni stroji za obdelavo lesa 19. Tovarna Saturnus, Ljubljana: več vrst pločevinaste posode za med, stroj za zapiranje kozarcev, kadilnik za dimljenje proti varroozi 20. E. M. Fuchs iz Celovca, zastopnik podjetja »THOMAS«: zelo veliko novejših pripomočkov za čebelarjenje 21. Čebelarska zadruga Žalec, Kasaze 17, Petrovče: nizka naklada s sedmimi sati in kasetami za pridobivanje medu v satju, nizika naklada z desetimi sati, podnica visoka za LR z osmukalnikom, LR panj s tremi nakladami, med, cvetni prah, propolis 22. Ante Franičevič, Sučuraj, otok Hvar: električni in parni topilnik za vosek, pločevinasti pitalnik, kadilnik za dimljenje čebel, ki imajo varroozo, osmukalnik za cvetni prah, cvetni prah, kasete z medom v satju 23. Franjo Kajzer: plastične kasete za med v satju velikosti 10 X 15 cm 24. Andrej Dolničar, Ljubljana: mala prikolica za osebni avto s kasetnim AZ panjem s petimi oddelki in AZ mero satnikov 25. Tovarna zdravil Krka, Novo mesto: razstavljala je reklamni pano za Varitan — zdravilo proti varroozi — in navodila za uporabo ČEBELARJEVA OPRAVILA V MARCU FRANC KOLENC Nekoliko že lahko ocenimo, kako letošnja zima vpliva na prezimovanje čebel. Čebela je žuželka, ki lahko pridno dela v toplem sončnem vremenu, preživeti pa mora tudi zimo. Letošnjo zimo, ki se koledarsko končuje v tem mesecu, lahko uvrstimo med ugodne za prezimovanje čebel. Konec decembra so bili topli in sončni dnovi skoraj v vsej Sloveniji, tako da so se čebele lepo spreletele in otrebile. Zdaj so pripravljene za nadaljevanje zime z mrazom, ki je v januarju kar dobro pritisnil. Tiste čebelje družine, ki prezimujejo na sladkornem »medu«, katerega so pravočasno predelanega vskladiščile v celice, lahko mirno počivajo in čakajo prvega spomladanskega izleta, pa čeprav bi prišel bolj pozno. Tudi čebelje družine, ki imajo v gnezdu nekaj gozdnega ali cvetličnega medu, bodo lahko prezimile brez večjih težav. Skratka, zima je prilično ugodna za čebele in čebelarje, če smo jih jeseni pravilno in zadostno nakrmili. Posebno je jeseni važno zmanjšanje prostornine v panju, saj se to močno pozna spomladi na razvoju. Čebelje družine, ki morajo ogrevati v marcu prazen prostor v panju, veliko kasneje dosežejo vrh razvoja kot pa tiste, ki smo jih jeseni v panju zožili na število ulic, kolikor so jih zasedale konec oktobra prejšnjega leta. Če bo v marcu nekaj sončnih toplih dni, da bo zunanja temperatura vsaj 10 do 12 stopinj, lahko tistim družinam, ki so pozimi močno oslabele, zmanjšamo prostor v panju tako, da odstranimo nezasedene sate v plodišču A2 panja in prazen prostor s pomočjo ločilne deske zapolnimo z opažem — papirjem. Tisti pa, ki jeseni ne izpraznjujete medišč, jih lahko izpraznite zdaj. Matično rešetko pokri- jete z deščico in nato položite nanjo nekaj pol časopisnega papirja ali valovito lepenko in čebele se bodo v tako zoženem prostoru veliko hitreje razvijale, ker bodo lažje ogrevale zalego in držale temperaturo v gnezdu okoli 35 stopinj. Marec je še kar zimski mesec; lahko je še zelo hladen in včasih zapade kar obilo snega. Če bo hladen, mora čebelar opraviti veliko tistega, kar sem zapisal za februar. Če se bo otoplilo, bodo čebele izletavale po vodo in proti koncu meseca bodo že našle cvetni prah, zlasti na vetrocvetkah, na leski, vrbi, jelši. Od cvetic se pojavijo spomladanski žafran, teloh v Zasavju, ponekod dren, trobentice, zvončki, črni trn in kalužnice. V primorskih krajih pa cvete že tudi nekatero sadno drevje. Zacvetela bo spomladanska resa, ki dobro medi in daje cvetni prah- Na resi čebele že nabe-rjo prvo medičino. Važne so še razne vrste vrbe, ki dajejo spomladi veliko cvetnega prahu in nekatere tudi medičino. Gozdarji jih štejejo za plevel gozda in jih trebijo. S tem delajo našim čebelicam precejšnjo škodo. Čebelar lahko to omili s sajenjem raznih vrb v bližini čebelnjaka, na neplodni zemlji in na mestih, kjer ne bodo delale škode drugim kmetijskim pridelkom. Vrbe se zelo preprosto razmnožujejo. Zadostuje pol metra dolga vrbova šiba, ki jo potisnemo v vlažno zemljo in že prične rasti. Sadimo predvsem navadno beko (Salix viminalis), ivo (Salix caprea), rdečo vrbo (Salix purpurea), rano vrbo (Salix daphoides), itd. Vrbe cveto ves mesec in dajejo čebelam v marcu in aprilu veliko prepotrebnega cvetnega prahu pa tudi medičino. Sadike lahko dobimo v vrtnariji ARBORETUM Volčji potok pri Kamniku, so pa tudi v raznih parkih in ob vodah, kjer si narežemo potaknjence. Naloga čebelarjev je tudi v tem, da čuvajo prvo spomladansko cvetje, da čuvajo naravo in na to opozarjajo šolarje in druge občane, ki kaj radi uničujejo vrhove mačice, lomijo cvetoče vejice, trgajo teloh in druge cvetice. V čebelnjaku v marcu še ni veliko dela, več ga je v aprilu in zato se pripravimo za čebelarsko sezono. Če še nismo kupili ali izdelali satnikov in jih zažičili, je zdaj zadnji čas, saj proti koncu aprila v nižinskih krajih ■ob cvetenju češnje in drugega sadja že lahko vstavljamo satnice. Letos bo problem z voskom in bo težko dobiti satnice brez zamenjave za vosek, zato počistimo vse voščine, gradilne sate in razne voščene prizidke, da jih pretopimo v vosek. Pripravimo si in očistimo posodo za spomladansko dra-žilno krmljenje, o čemer bom več napisal v aprilski številki. Ob ugodnem vremenu že lahko na hitro pregledamo čebelje družine. Pravim na hitro zato, ker še ne postavljamo satov z zalego na kozico. Na stolico damo le krajni prazen sat ali takega z malo čebel in z odmikanjem pogledamo en sat v gnezdu. Sat potegnemo le do dobre polovice, da vidimo zalego in jo ocenimo. Ni nam še treba šteti števila zaleženih satov. Zalego in moč družine ocenjujemo na oko, ko pogledamo pod gnezdo proti žrelu in vidimo, koliko satov čebele gosto zasedajo in to je dovolj. Važneje je ugotoviti količino hrane. V marcu morajo biti krajni sati še polni medu; če niso, je treba natančno ugotoviti zalogo hrane. Ni še priporočljivo krmiti čebel s sladkorno raztopino, če jim je pošla hrana. Najbolje je, da •čebelji družini, ki ji primanjkuje hrane, dodamo ob gnezdo na vsak kraj po sat medu, ki smo ga jeseni spravili iz medišča. Take sate pre-grejemo nad paro vrele vode ali na soncu, nato pa toplo vložimo ob gnezdo. Če takih satov nimamo, čebele seveda krmimo, kar je bolje kot nič. V pitalnik pokladamo (najboljši je za ta čas satni pitalnik) razredčen med ali toplo mešanico polovice medu in polovce sladkorja po 1/2 litra na dan. Tako jim dodamo dva do tri litre in nato počakamo toplejšega vremena. Vedeti moramo, da spomladi umirajo od lakote najmočnejše družine in rezervni panji čebel. Močnejši panji porabijo več hrane zase in za zalego kot srednjemočne družine, zato moramo biti nanje posebno pozorni. Rezervne družinice pa trošiijo več hrane zato, ker jih je manj in morajo zato trošiti več hrane za vzdrževanje toplote. Pri pregledu očistimo dno panja oziroma izvlečemo lepenko z mrtvicami in drobirjem. Na lepenki lahko natanko ugotovimo, na katerem delu panja je gnezdo družine in do kam so porabile hrano. To ocenjujemo po drobirju na lepenki. Tam, kjer je drobir, so čebele odkrile pokrovce na medu in ga porabile. Tam, kjer ni drobirja, je lahko polno pokritega medu ali pa smo mu jeseni dali premalo zimske zaloge, da so bili tisti deli sata že jeseni prazni. To ugotovimo na krajnih satih, ki jih izvlečemo do polovice in že vemo za stanje zaloge. Lepenke več ne vračamo pod gnezdo, ker se pod lepenko zelo rada razmnožuje voščena vešča. V tem času morajo imeti že vse družine zalego, ki se je lepo držijo strnjene okoli gnezda. Če se tako držijo gnezda, nam že sam pogled pod sate in zadaj pove, da je s čebeljo družino vse v redu. Če pa so čebele raztresene po panju in niso združene okoli gnezda, je družina gotovo brez-matična. Če ima čebelja družina že grbasto — trotovsko zalego, se čebele sicer držijo gnezda, vendar so nemirne in se raje oddaljujejo. Če pri hitrem pregledu ugotovimo tako družino, jo moramo temeljito pregledati, ne glede na vremenske razmere. Ko ugotovimo, da je družina brezmatič-na, da še nima trotovske zalege in je slabo živalna, jo pridružimo sosednji družini in panj povsem izpraznimo. Če je družina prilično močna, ji dodamo rezernv družino, ki smo jo prezimili na 4 ali več satih ali jo dobimo od drugega čebelarja. Dodamo jo tako, da odstranimo brezmatični družini en sat več, kot jih ima rezervna družina, nato ob kraj panja dodamo rezervno družino v istem vrstnem redu, kot je bila v prejšnjem panjičku. Kot zadnji sat vstavimo lep sat, ki ga poškropimo s toplo vodo in z njim ločimo rezervno družino od brezmatične. Nato panj zapremo in čebele se lepo združijo in taka družina po pridelku medu navadno ne zaostaja za drugimi. Če spomladi pri pregledu najdemo čebeljo družino z grbasto-trotovsko zalego, jo ometemo enemu od sosednih panjev v medišče. Če medišča še nimamo nastavljenega, ga nastavimo dn nato ometemo. Čebelar začetnik, ki ima samo en panj ali dva, bo želel trotarja ozdraviti. To je mogoče takole: čebeljo družino, ki je postala trotovska, odstranimo iz panja in položimo vse sate na kozico. Izpraznjen panj očistimo in z dimom odstranimo vse čebele ter žrelo zapremo. Nato panj potrosimo z dvema žličkama mlete kave, da dobi povsem nov vonj. V tako pripravljen panj vstavimo rezervno družinico, ostali prazni prostor pa zapolnimo z medenimi sati. Nato panj zapremo in odpremo žrelo. Čebele, ki so na bradi panja, se nato izprosijo in pridružijo novi družini. Čebele trotarja, ki ga imamo na kozici, odnesemo kakih 50 metrov levo ali desno od čebelnjaka in jih preprosto ometemo na tla ob drevo. Zdrave čebele se bodo vrnile v prejšnji panj, ki ima zdaj drugačen vonj in se bodo izprosile brez klanja in priključile rezervni družini. Tiste čebele, ki so trotovke in so zalegale neoplojena jajčeca, ne znajo najti domov in bodo propadle. Tako se ozdraveli panj naprej normalno razvija. Sate, na katerih je grbasta zalega, lahko pretopimo v vosek ali pa, v skrajni sili, odkrijemo pokrito trotovsko zalego in jih nastavimo v medišče kaki močni družini, da jih očisti, potem so primerni za mediščne sate. V tem času moramo biti pozorni še na zimsko škropljenje sadnega drevja. Pod sadnim drevjem je polno trobentic in zimsko škropljenje nam lahko v drugi polovici marca uniči veliko pašnih čebel. Zato moramo biti v dobrih odnosih s sadjarji, da nas vsaj 24 ur pred škropljenjem obvestijo o času škropljenja. Dogovorimo se lahko, naj škropijo sadno drevje proti večeru, ko čebele ne izletavajo. Če to ni mogoče, je najbolje, da čebele zjutraj zapremo. Zapremo jih tako, da žrela zamašimo z zelo mokro krpo. Tako imajo občutek, da zunaj dežuje, zadaj pa pustimo zračenje. Ko se škropivo posuši, lahko panje odpremo. Vsekakor je bolje, da sadjarjem priporočamo zimsko škropljenje ob oblačnih dnevih ali proti večeru, kot sem že omenil. V marcu jemljemo tudi vzorce mrtvic za pregled na čebelje kužne bolezni. Pregleduje jih pristojni veterinarski zavod. Vzorce vzamemo tako, kot predpiše veterinarski inšpektor občine. NAŠI ZNANI ČEBELARJI LOJZE LIČEN — NOVA GORICA 1. Kakšen je bil začetek vašega čebelarjenja? Moji spomini na čebelarstvo segajo nekako v leto 1917, tj. v čas, ko so na Soči divjale krvave bitke. Bila je zelo dobra čebelarska letina in spominjam se, da je oče prodajal med v satj,u vojakom, ki so taborili blizu hiše in čakali odhod na fronto. Pomagal sem mu tudi jaz. Čebelarjenje je bilo sicer pri hiši tradicija. Oče je bil zavzet čebelar in že v drugi št. prvega letnika še lahko beremo njegov dopis iz Vipavske doline. 2. Kako ste se učili čebelariti in kakšne težave ste imeli kot začetnik? Odgovor je delno zajet že v prvi točki. Naravno je, da so me čebele začele zanimati že v rani mladosti in da je bil moj prvi čebelarski učitelj prav moj oče, ki je bil ugleden mož in je zelo rad bral. Manjkalo pa je takrat čebelarske literature, ker je fašizem prav kmalu prepovedal pošiljanje SČ na Primorsko. Rad pa sem prebiral Lakmayerjevega »Umnega čebelarja«, ki ga je v prvi izdaji založila Mohorjeva družba v Celovcu leta 1907 in 1908. Prišel sem tudi v stik z znanim čebelarjem in učiteljem Vodopivcem iz Kamenj na Vipavskem. 3. Kaj priporočate mladim čebelarjem začetnikom? Menim, da bi mladi, če že ne pred začetkom čebelarjenja, pa vsaj ob njem dobro preučili anatomijo in biologijo čebel in si pridobili osnovno znanje o boleznh čebel in o medenju. Pri tem naj bi imeli odločilno vlogo čebelarski krožki na šoli. 4. V kakšnih panjskih sistemih ste čebelarili in kakšne izkušnje imate? Čebele in panje sem 1. 1937 podedoval po očetu, ki je čebelaril v pa- njih Vodopivčevega sistema s toplo stavbo. Ti so bili takrat razširjeni po vsej Vipavski dolini. Na AŽ panje sem presedlal leta 1946, ko sem se včlanil v takratno čebelarsko zadrugo, ustanovljeno v Ajdovščini. Naročil sem se tudi na SC, ki ga od tedaj prejemam neprekinjeno in skrbno preberem od prve do zadnje strani. Ko se je začela propaganda za uvedbo nakladnega panja z navajanjem njegovih pozitivnih plati, sem premišljeval, ali naj tudi jaz presedlam na panj ameriškega tipa in to toliko bolj, ker sem tudi sam ugotovil nekatere senčne strani »ažejevca«. Kot čebelarja nekmeta pa me je motilo zlasti to, da bi moral opustiti naš tradicionalni čebelnjak, ki sem ga štel in ga še štejem za nekako svetišče. Iz premišlja-nja in izkušenj se je rodil trietažni panj, ki sem ga podrobno opisal v SČ št. 8. 1972. 5. Kakšno čebelarsko opremo imate in kje ste jo nabavili? Vso čebelarsko opremo, vključno s panji, izdelujem sam; panje predvsem zato, ker imam, kot sem že opisal v SČ, poseben sistem zračenja ob prevozih. 6. Katere čebelje pridelke pridelujete in kakšen je vaš poprečni pridelek? V prvi vrsti se ukvarjam s pridelovanjem medu, zlasti če to dovoljuje letina. Vzporedno pa ne zanemarjam pridelovanja drugih čebeljih pridelkov: matičnega mlečka, propolisa in cvetnega prahu. Menim pa, da ostane čebelarju, ki se ukvarja samo s pridelovanjem medu, dobršen del življenja čebel neznan. Glede količine pridelka naj povem, da je ta odvisen predvsem od letine, v dobršni meri pa tudi od čebelarjeve spretnosti in od večjega ali manjšega poznavanja naravnih zakonitosti, ki urejajo medenje. 7. Kako preprečujete rojenje? Ze opisan sistem čebelarjenja v trietažnem panju omejuje prekomerno rojenje. Povedati pa moram, da se ne odpovedujem užitku, ko poslušam brenčanje lepega roja in ko ga ogrebam. Veseli me tudi opazovati, kako zelo zavzet je roj, da bi si čim-prej zgradil nov dom. 8. Kako spomladi pospešujete razvoj družin? Prezimovanje dveh družin v trietažnem panju mi omogoča oblikovanje močnih družin z združevanjem. K temu uspešno pripomore tudi dražilno krmljenje, ki pa ne sme biti prezgodnje. 9. Kaj naredite z voščinami in kako si zagotovite satnice? Voščine kuham sam in prav tako si sam izdelujem satnice. To je posebno važno, ker se zavedam nevarnosti okužbe, zlasti s hudo gnilobo. 10. Ali sami vzrejate matice in kako? Najraje imam rojeve matice, ker je to naraven proces v razvoju čebelje družine. Zaradi boljšega poznavanja in pridobivanja izkušenj pa se vzporedno ukvarjam tudi z umetno vzrejo po Verbičevih in drugih sistemih. 11. Na kakšen način zamenjujete matice in kako pogosto? Matice zamenjujem glede na njihovo rodovitnost. Možno je, da je ne zamenjam niti na štiri leta. Lahko pa se pokaže potreba, da zamenjam dveletno matico. Zamenjujem jih tako, da panj osirotim. Po okoli dveh urah podrgnem panj s čebulo (z notranje Lojze Ličen ob svojem kontejnerju strani); vonj po čebuli dam tudi pra-šilčku in ga preprosto pridružim osirotelemu panju. Lahko in varno! 12. Ali vozite čebele na pašo in na katere? Upoštevajoč, da na ožjem, nižinskem Goriškem po akaciji ni nobene izdatnejše paše, sem prisiljen, enako kot drugi, prevažati čebele na lipovo pašo v Soško dolino, na gozdno pašo, če je, v Trnovski gozd in na jesensko pašo v Liko, dokler je bilo mogoče. 13. Kako točite med in kako preprečujete rop? Odkar imam kontejner, pripeljem satje domov in točim doma; tako je najbolj praktično. Uporabljam še vedno klasično točilo. Ropanje pa preprečujem tako, da čela panjev natrem s pelinom in pustim tudi na bradi kako njegovo vejico. Še boljše sredstvo, sicer zelo vnetljivo, pa je ben- zaldehid. Danes ga je pri nas težko dobiti. Dovolj je nekaj kapljic in roparic ni blizu. Vedno pa skrbim, da nimam brezmatičnih družin. 14. Kateri je največji problem, ki ga imate pri čebelarjenju? Mislim da sem najtežji problem v svojem čebelarstvu rešil tako, da sem si omislil kontejner. Trietažni panji so težji od navadnih ažejevcev 'in tudi pomagačev ni vedno lahko dobiti. S kontejnerjem sicer najlepše upravljata dve osebi, v sili pa opravim tudi sam, čeprav se nekoliko dlje zamudim. Ne trdim, da sem s tem rešil vse, tudi drobne probleme. 15. Kako zazimite čebele? Upoštevajoč milejšo goriško klimo se pri zazimljenju omejujem na to, da v gornjo, tretjo etažo, vstavim rezervne družine, kar med drugim služi tudi temu, da v primeru izgube matice lahko to takoj nadomestim tako, da brezmatični družini — tudi pozimi — pridružim rezervno družinico, tako da preprosto odmaknem ločilno deščico in omogočim čebelam nemoten prehod. Čebele odevam šele Ogrodje kontejnerja ä katerim je poenostavil prevoze čebel januarja ali februarja, ko matice že začnejo zalegati. Zato pa vlage v panjih ni. Mogoče pa je, da bo pri prezimovanju v kontejnerju potrebna kaka sprememba. 16. Ali je pri vas dobro organizirano preprečevanje in zdravljenje čebeljih nalezljivih bolezni? Menim, da je. Imamo komisijo, ki sodeluje z vsemi pristojnimi organi in pri vsakem pojavu bolezni takoj ukrepa. Glede varrooze smo bili med prvimi, ki smo zaorali ledino. Vsi čebelarji s tem niso bili zadovoljni. Zdaj pa ugotavljamo, da je bilo pravilno izpeljano, ker, vsaj kakor se zdi po naših izkušnjah, varrooza ne predstavlja nepremagljive nevarnosti za čebelarstvo, marveč ji bomo kos, če bomo v prihodnje vedno vestno ukrenili vse potrebno. Malo več dela bo pri čebelah, uspehi pa ne bodo nič ali pa zelo malo zmanjšani. 17. Kako naj bi bilo, po vašem mnenju organizirano pospeševanje čebelarstva? S šolskimi krožki, s strokovno vzgojo mladih in tudi starejših čebelarjev, zlasti glede bolezni, z dobro organiziranimi opazovalnicami, s pravočasnim obveščanjem ter ko-legialnostjo in pomočjo med samimi čebelarji, s kontejnerizacijo; s tem mislim na stalno pripravljenost za takojšnji prevoz, pa naj bo s kontejnerji ali pa s preurejenimi tovornjaki ali avtobusi, s postavljanjem čebel tudi na področja, ki nimajo najboljših cestnih povezav, zaradi boljšega izkoriščanja vsega, kar nam ponuja narava. 18. Kakšne naloge naj bi pri pospeševanju čebelarstva imela čebelarska organizacija? Mislim, da mora biti čebelarska organizacija pobudnik za sprejemanje vseh ukrepov v korist čebelarstva. Povezovati mora ne samo čebelarje svojega območja in zanje organizirati predavanja in debatne večere, zlasti pozimi, temveč biti vezni člen med čebelarji ter oblastmi in upravnimi organi. Ob meji pa mora navezovati stike z ustreznimi organizacijami v tujini. 19. Kakšne članke in informacije si želite v Slovenskem čebelarju? S SČ sem zadovoljen. Prav je, da so članki strokovno na višini, vendar ne bi smelo manjkati tudi poljudno strokovnih del, saj je SČ namenjen tudi preprostim čebelarjem, ki so večjega znanja najbolj potrebni in upal bi si trditi, da tudi željni. Ne vem, zakaj je bila znova opuščena rubrika Vprašanja in odgovori, ki je vendarle osvetlila marsikatero nejasnost, posebno če so se mnenja križala. 20. Ali ste za svoje delo na področju čebelarstva prejeli kakšno priznanje? Za svoje delo sem prejel tale priznanja: a) priznanje ČD Križevci pri Ljutomeru za novatorska prizadevanja na področju panjskega sistema (1978), b) Janševo odlikovanje II. stopnje (1974), c) plaketo zveze čebelarskih društev Slovenije za posebne zasluge pri razvoju čebelarstva na Slovenskem (1978), d) priznanje zveze ČDS za udeležbo na čebelarski razstavi v Polju (1980), e) priznanje občinske čebelarske zveze Nova Gorica za zatiranje čebeljih bolezni (1980). MOJ NAČIN ČEBELARJENJA BRANKO RELIC — POLJE 1982 nadaljevanje in konec 6. Ko sem pričel čebelariti s Farrer-jevimi nakladnimi panji, so nastale težave z velikim številom satnikov. Ker jih sprejme ena naklada 12, gre 60 satnikov. Poleg tega pride še do ene motnje. Ko pred glavno pašo prestavljam naklade, ko spodnjo mediščno naklado prestavim navzgor nad plo-dišče, sili matica, če nima matične rešetke, tudi navzgor. Zato sem pričel sate v mediščni nakladi razmikati ta- ko, da sem namesto 12 satov vstavil samo 10. S tem sem dosegel tole: — Ker sem zmanjšal število satnic, se je povečal mediščni prostor. — Matična rešetka odpade, ker čebele pri tako razmaknjenih satih podaljšajo celice in zato matica v take poglobljene celice ne zalega. — Potrebno je manj satnic. — Pri točenju imam za isto količi- no iztočenega medu manj satov in manj odkrivanja. —• Ker so celice globlje, pridelam več voska od medenih pokrovčkov — Mlade čebele, ki izločajo voščene lističe, imajo dovolj prostora in ne potrebujem gradilnih satnikov, v katere matica najpogosteje zalega trotovsko zalego. Vse našteto kaže, da s tem načinom čebelarjenja prihranimo veliko časa in stroškov, se pravi, da čebe-larim bolj gospodarno. 7. Pred časom sem točil med tako kot večina naših čebelarjev. Veliko časa in truda je potrebno, da odstraniš čebele s satov, ki, jih boš točil pa tudi pri odkrivanju pokrovcev in centrifugiranju. Razmišljal sem, kako bi si olajšal to delo. To mi je, glede na naše pogoje, delno uspelo. Vsaka naklada ima odprtino, skozi katero čebele izletavajo in se skozi njo vračajo v panj. Dan pred točenjem (pred večerom) obrnem vse panje za 180° tako, da so izletne odprtine zadaj. Pod vse mediščne naklade položim lesonitne plošče, da čebele ne morejo prehajati iz mediščnih naklad v plodiščne in nasprotno. Čebele, ki so izletele iz medišča, zdaj ne najdejo poti nazaj in zlezejo spodaj v plodišče. Tako ostanejo mediščni sati „brez čebel, seveda, če v njih ni zalege. Močna družina potegne tudi lepe matičnike Ce je v mediščni nakladi zalega, potem takšno odstranjevanje čebel seveda ni mogoče. Naslednji večer spravim sate domov in točim. Pozneje, ko sem zelo povečal število panjev in če je bila dobra paša, sem potreboval za točenje 60 družin s petimi ali šestimi delavci en dan. Odkrivanje pokrovcev je bilo zamudno, pa tudi pomočnike za to delo sem težko dobil. Na čebelarskih razstavah sem videl vibracijski nož za odkrivanje satja. Nož se ogreva z vodno paro. Bil mi je všeč in ker domača industrija takih nožev ne izdeluje, sem si ga sam napravil. Tudi tega je bilo treba greti s paro. Da sem dobil paro, je bilo potrebno gretje, se pravi energija, kuhalnik itd. Prostor, v katerem sem delal, se je preveč segrel; skratka, s tem nožem nisem bil zadovoljen. Zato sem napravil »elek-trovibracijski nož za odkrivanje satja«, ki izkorišča električni tok (18 voltov). Pri tem si lahko pomagamo z aparatom za žičenje. Prednost te priprave je očitna, ker pri tem ne potrebuješ posode za vodo, grelca in tudi v prostoru kjer delaš, ni prevroče. Ta nož so testirali člani komisije Medexa iz Ljubljane. Ugotovili so, da je čas za odkrivanje enega LR sata po obeh straneh 37 sekund. Če računamo, da je v enem satu 1,5 kg medu, potem en delavec lahko v 1 uri odkrije 97 satov, v osmih urah 776 satov ali 1150 kg medu. Tako je učinek, v primerjavi z ročnim delom povečan približno za štirikrat. Ce bi hoteli iztočiti med iz 50—60 družin na klasičen način, se pravi z navadnim točilom na štiri sate, bi potrebovali 16 ur in več. Zato sem sklenil, da si nabavim radialno toči- lo, ki sprejme 16 satov hkrati. Da bi delo še hitreje potekalo sem se odločil za avtomatsko, radialno točilo na električni pogon. Delo s tem točilom je zelo preprosto. Vstaviš sate, obrneš stikalo in pustič teči dve do tri minute, spet obrneš stikalo ter izvlečeš praz-nö sate. Ko prinesem sate domov, točim sam, brez tuje pomoči. S tako opremo lahko en delavec iztoči 100 do 120 kg medu na uro. Tako sem prišel končno do zaželenega cilja. Čeprav sem že do zdaj veliko dosegel pri racionalizaciji čebelarjenja, ne mislim ostati pri tem. Še naprej iščem drobne izboljšave, ki bi mi olajšalo delo in prihranile čas, kajti vse to prispeva k večji gospodarnosti čebelarjenja. Pripis uredništva Avtor tega članka čebelari v okolici Sremske Mitroviče, kjer ima nekaj zelo kratkotrajnih in intenzivnih paš. Tamkajšnjim pašnim pogojem je prilagodil tudi način čebelarjenja, vendar so mnoge opisane rešitve uporabne tudi pri nas. TIMOL PREPARAT S ŠIROKIM SPEKTROM UČINKOVANJA O. F. GROBOV, W. W. MIKITJUK, L. N. GUSEVA — SSSR — APIACTA 2/81 Ena od najpomembnejših ugotovitev pri pojavu varrooze so zelo pogoste infekcije, ki se v čebelji družini pojavijo hkrati z varroozo. Ugotovljeno je bilo, da pršica Varroa jacobsoni aktivno prenaša povzročitelja akutne ohromelosti čebel, hude gnilobe in Escherichio coli. Če je varrooza že navzoča, povzroča nosema večjo smrtnost čebel in pojavi akutne ohromelosti postanejo še močnejši — dejstvo, ki ga je bilo včasih mogoče ugotoviti samo v laboratorijih. Zaradi tega je za terapijo varrooze pomemben izbor kompleksnih sredstev, ki imajo širok spekter učinkovanja na različne povzročitelje bolezni pri čebelah. Eden takih preparatov je timol. UČINKOVANJE TIMOLA PROTI PRŠICAM To učinkovanje je dokazal R. Ko-stecki pri Acarapis woodi (pršica). 10 gramov timola dodamo na papirju na dno medišča. Po jesenskem krmljenju čebel pa dodamo v medišče 15 gr timola v bombaževinasti vrečki. V tem primeru ostane preparat v čebelji družini vso zimo. Pisec je ugotovil zaviralno učinkovanje timola na razvoj pršičavosti (Acarapis woodi). Naši poskusi so pokazali, da timol učinkuje tudi pri varroozi. Če preparat v obliki prahu dodamo v količini 0,25 gr na satnik ali 10 do 25 gr na čebeljo družino v vrečki iz bombaža, potem znaša njegova učinkovitost pri varroozi 73—97 %>, kot smo ugotovili pri naših poskusih. Ob neugodnih pogojih je pri enkratni uporabi znašala učinkovitost timolo-vega prahu 76 °/o. Najmočnejše odpadanje pršic varroe od odraslih čebel se začne po 48 urah in traja 4 do 7 dni. Odpadle samičke varroe zgubijo sposobnost, da bi se ponovno oprijele gostitelja. Preparat povzroči narašča- nje smrtnosti varroe v celicah na zalegi in zmanjša odlaganje jajčec pri samičkah pršic. Preparat je mogoče uporabiti ob vsakem letnem času in je učinkovit, kadar znašajo zuna-j nje temperature 8 do 42° C. Če je okuženost huda — obolelih več kot 20 odstotkov čebel — je timol učinkovit takrat, ko ga uporabite 3- do 4-krat v presledku štirih dni. Če bolezen ni napredovala, zadostujejo tri do štiri doze v presledku sedem dni. Zdravimo spomladi, poleti po točenju medu in jeseni. Učinek timola je pri kombinirani terapiji večji: Najprej ga spomladi uporabite kot prah, ki ga porinete pod satje na papirju, kasneje med sezono čebelarjenja pa daste v panj 10 do 15 gr timola v vrečki. Timol je mogoče uporabiti tudi v kombinaciji z drugimi preparati (npr. fe-notiazin) ali metodami zdravljenja (termična metoda). Preparat je 1,5 krat aktivnejši kot fenotiazin in tudi čas delovanja se zmanjša za 6- do 7-krat. Če timol uporabite pozimi, se smrtnost pršic varroe podvoji v primerjavi s kontrolno skupino. Tako kot pri zalegi — obolevnost zalege trotov je bistveno močnejša kot obolevnost zalege čebel delavk — tudi trote napadajo varroe bistveno bolj od čebel delavk. Pri delavkah se starostna obolevnost ne izraža tako močno kot pri trotih. Mlade živali, predvsem pri trotih, obolevajo bistveno pogosteje kot stare živali. Z barvanjem čebel smo ugotovili, da moramo tudi pri zmerni obolevnosti z varrozo računati s prehodom parazita iz družine v družino in iz čebelnjaka v čebelnjak, in sicer v kratkem času, to je v teku nekaj dni zaradi zaletavanja čebel v tuje panje. Čeprav ni uspelo dokazati prenašanja varroe pri parjenju, te možnosti razširjanja ni mogoče izključiti pri obolelosti trotov na zbirnih mestih in pri veliki gibljivosti varroe. V zvezi s tem je na voljo še premalo podatkov. Po do zdaj obdelanem materialu je v nasprotju s tem že mogoče domnevati, da prenašanje varrooze preko cvetov ni verjetno. Do prenašanja varroe s transportom matic naj bi po zdajšnjih spoznanjih ne prišlo več. To bi bila prava nemarnost. Timol vpliva tudi na druge pršice, ki se pojavljajo v čebelji družini. Med zimo je bilo usmrčenih 823,9 primerkov akarid in gamasoid (brez varroe) v primerjavi s 364,4 individui, ki smo jih našli v kontrolnih čebeljih družinah. UČINKOVANJE PROTI ČEBELJIM UŠEM Po mnenju različnih avtorjev se kaže tudi čebeljih ušeh delovanje timola. Priporočamo količino 1 do 10 gramov ali pa dimljenjem družin (3,5 gramov timola za čebeljo družino na 12 satih). Poleg tega učinkujejo hlapi timola tudi na voščenega molja. Če imamo satje v hlapih timola, jih ti škodljivci ne uničijo (A. M. Abakumov). UČINEK TIMOLA NA ČEBELE Raziskava o učinkovanju timola pri čebelah je pokazala, da je smrtna doza pri jemanju timola s hrano pri čebelah pri približni koncentraciji 0,89 °/o v sladkorni raztopini. V koncentraciji 0,02 % v sladkorni raztopini je neškodljiv za čebele, ki so stare 5 do 10 dni. (M. I. Schabilij). Dodajanje timola v teh koncentracijah v hrano in zdravljenje čebel pri pojavu varrooze ne spremeni nivoja glukoze in koncentracije totalnih lipidov v hemolimfi čebel. Če uporabite timol pri čebeljih družinah, ki jih je napadla varrooza, se poveča nabiralna vnema čebel, le-te pa tudi bolje čisti- jo panj. Pokrite trotovske celice čebele odpirajo. Dodajanje preparata vzne-* miri čebele, ki vrečko s timolom prevlečejo s propolisom. Zaradi povečane aktivnosti je življenjska doba zdravih čebel manjša za 3 — 7 %, življenjska doba obolelih čebeljih družin pa je daljša. Pri dodajanju 10 do 15 gramov timola pri temperaturah, višjih od 27® C prenehajo matice zalegati jajčeca in v enem čebelnjaku je bilo uničenih tudi 6 % matic. Ob učinkovanju preparata nad 27® C se zmanjša tudi gradnja trotovine. Če postavite preparat na sate plodišča, se zmanjša površina za odlaganje jajčec za 6 do 7 cm od zgornje letvice satnikov. Če timol uporabite pri šibkih čebeljih družinah (manj kot trije zasedeni sati), potem le-te propadejo. Timol ostane v medu 48 do 72 ur. UČINKOVANJE PROTI NOSEMI O tem je poročal Tomito Kadso. Pisec je zdravil nosemo s timolom takole: 1 gr timola je raztopil v 2,3 1 kuhane vode in 142 mililitrov te raztopine dodal k 4,5 kg sladkorne raztopine (1 :1). Če smo pri naših poskusih uporabili timol pri čebeljih panjih, okuženih z nosemo, potem se bolezen v naslednjem letu ni pojavila. V čebeljih družinah nismo našli nobenih trosov. Dodajanje sladkorne raztopine s timolom je povzročilo zmanjšanje števila parazitskih trosov pri čebelah, ki so bile okužene v laboratorijskih razmerah. ANTIMIKROBNO DELOVANJE Uporaba timola 15-krat zmanjša število bakterij v prebavnem traktu prezimujočih čebel. Popolnoma drugače pa je pri trotih: panjski troti obolevajo mnogo bolj (41,9 %) kot troti, ki izletavajo (5,2 %>), ali troti, ki so bili ujeti v zraku (6,1 %). S tem je poprečna obolevnost trotov (18,2 °/o) prav tako bistveno večja kot obolevnost čebel delavk (3,6 %). Spomladi smo našli v hemolimfi nezdravljenih čebel bakterije pri 100 °/o čebel. Pri čebeljih družinah, ki so dobivale timol, pa se bakterije pri čebelah niso pojavile. Enaka opažanja smo naredili pri zdravljenju s timolom poleti. Kulture hemolimfe so pokazale bakterije pri 25 %> čebel zdravljenih čebeljih družin in pri 50 °/o kontrolnih čebel. V prebavnem traktu čebel iz čebeljih družin, zdravljenih s timolom, je bilo število bakterij bistveno manjše kot pri kontrolnih čebelah. ZAKLJUČEK Pokazalo se je, da je timol eden najučinkovitejših preparatov pri preprečevanju varrooze in iz naših poskusov lahko sklepamo, da ga je mogoče uporabiti v okviru kompleksa ukrepov za preprečevaje te bolezni. Preparat učinkuje na povzročitelje različnih bolezni čebel in tudi na škodljivce in ga je vrh vsega še z lahkoto mogoče uporabiti. OBVESTILO O SLADKORJU Pri republiškem komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve smo dobili informacijo, da je trenutno dovolj sladkorja v naši republiki. Priporočamo vsem čebelarjem, da si prek svojih organizacij na terenu pravočasno priskrbijo sladkor v področnih grosističnih trgovinah. ZČDS VEČNAMENSKA PODNICA RUDI AN2EL Dandanes, ko je čebelarjenje rentabilno le, če poleg medu pridobivamo še druge čebelje pridelke, smo primorani uporabljati razne pripomočke in opremo, katerih raznolikost pa ni vedno najbolj ustrezna. To me je spodbudilo k razmišljanju, kako pripomoči ke in opremo združiti, zboljšati in poenostaviti posamezna čebelarska opravila. Tako sem pred leti začel, načrtovati večnamensko podnico. Najboljšo varianto sem izdelal in praktično preizkusil v čebelarski sezoni 1981. Hkrati pa sem jo dal v preizkus znanemu čebelarju Rozmanu. Praktični preizkus na 25 panjih je pokazal, da so zastavljeni cilji doseženi. Zaradi prepričanja, da bo omenjena podnica zelo dobrodošla vsem čebelarjem, sem jo predstavil na letošnjem posvetovanju v Polju pri Ljubljani. Podnica ni primerna le za nakladne panje, temveč tudi za A2 in druge panjske sisteme s spremembo dolžine ali širine. Veliko zanimanje in želje čebelarjev, da si podnico nabavijo, je potrdilo mojo domnevo, da tudi druge čebelarje moti razdrobljenost čebelarske opreme in zamudnost pri opravljanju čebelarskih opravil. Pri konstruiranju podnice sem želel doseči in združiti naslednje: 1. smukalnik za cvetni prah z izboljšavami, 2. možnost pridobivanja čebeljega strupa, 3. večnamenski pitalnik, 4. dobro zračnost panja, 5. mrežo za dimljenje proti parazitom (varrooza, pršica) in zbiranje drobirja, 6. krožno gibanje čebel pri izletu in vzletu, 7. možnost gradnje trotovine, 8. možnost podsedanja čebelje družine v prostor podnice, 9. poenostavitev opravil pri prevozu čebel na pašo. SMUKALNIK ZA CVETNI PRAH Z IZBOLJŠAVAMI Pri smukalniku za pridobivanje cvetnega prahu, ki je pritrjen spredaj na naklado, me je motilo, da ni dovolj zavarovan pred dežjem, da ga je potrebno prestavljati pri menjavi naklad in s tem motiti čebele pri izletu, ter to, da ima fiksno smukal-no mrežo. Z novo konstrukcijo je smukalnik vstavljen pod panj in tako zavarovan pred vlago. Smukalna mreža je nameščena v prvi tretjini podnice na kovinsko šipo, s pomočjo katere se na zunanji strani mreža v trenutku spusti ali dvigne. Uporabil sem znane Primožičeve smukalne mreže. Tuloi za izhod čebel in trotov pa so nameščeni na prednji strani podnice. MOŽNOST PRIDOBIVANJA Čebeljega strupa Vse večje povpraševanje po čebeljem strupu in možnost pridobivati ga z električno napravo, sta me vodila k načrtovanju čimbolj zanesljivega pridobivanja. Ce ploščo za pridobivanje strupa namestimo na brado panja, ostaja bojazen, da izločeni strup izpere dež, če ga ne moremo pravočasno pobrati. To pomanjkljivost sem odpravil tako, da je moč ploščo pri omenjeni podnici vstaviti v prazen prostor pred smukalno mrežo. VEČNAMENSKI PITALNIK Pitalnik s prostornino 4 1 je vstavljen z zadnje strani podnice. V njem medex ljubljana, jugoslavija letnik leto številka VIII 1982 bilten ČEBELARSKA OPREMA ZA POSPEŠEVANJE ČEBELARSTVA Pospeševalna služba DO Medex ima v svojem programu pospeševanja čebelarstva tudi razvoj in posodobitev čebelarske opreme. Nove konstrukcije in izboljšave so šg posebno pomembne za blagovno proizvodnjo, katere nosilci so v DO Medex kooperanti. Gospodarnost nji- hove proizvodnje je namreč v veliki meri odvisna tudi od sodobne opreme. V prihodnje bomo v Biltenu seznanjali čebelarje z novostmi na tem področju, da bi tako pospešili proces modernizacije našega čebelarstva. KADILNIK Kadilnik je osnovni čebelarski pripomoček. Od zanesljivega in učinkovitega kadilnika je v veliki meri odvisen čas, ki ga čebelar porabi za pregled čebeljih družin. Posebno je tak kadilnik potreben čebelarjem, ki čebelarijo z nakladnimi panji. V takih panjih so navadno močne družine, zato je potreben kadilnik, ki daje več dima, ima večji prostor za dimni material, obenem pa je zanesljiv in trpežen. Z novim kadilnikom, ki smo ga začeli izdelovati za letošnjo sezono, so Kadilnik je osnovni čebelarjev pripomoček izpolnjene zahteve, ki jih čebelarska praksa zahteva od sodobnega kadilni-ka. Kadilnik ima izboljšane aerodinamične lastnosti. Zanesljivost delovanja je povečana z vgraditivijo posebnega ventila, ki zmanjšuje sesanje v meh. Doba trajanja je povečana z ojačano pločevino in galvansko zaščito. Na razstavi čebelarske opreme v Polju je kadilnik vzoudil veliko zanimanje tako med čebelarji kot med tujimi razstavljavci. Od teh smo dobili ponudbo za nakup tako za omenjeni kadilnik, kot tudi za nekatere nove izdelke, ki jih bomo predstavili v naslednjih številkah Biltena. Tanja Medved PREVZEMANJE MEDU Pri oddajanju medu v skladišče Me-dexa pride pri čebelarjih večkrat do slabe volje in nerazumevanja zaradi ocenitve pri prevzemanju, ko ugotovimo, da je med drugačne vrste in kvalitete, kot to mislijo čebelarji. Da bi se v prihodnje ognili nevšečnostim in nepotrebnim nesoglasjem, bomo poskusili čimbolj nazorno opisati način prevzemanja medu, ugotavljanja vrste in kvalitete. Med prevzemamo v skladišču Medexa na Linhartovi cesti. Med, ki pride po železnici, s kamionskim prevozom ali z osebno dostavo čebelarjev, prevze-malci najprej stehtajo ter na pošiljko vpišejo zaporedno številko prevzema. V evidenčno knjigo prevzema vpišejo ime pošiljatelja, bruto težo, taro in neto težo medu. V posebno razpredelnico vpišejo deklaracijo vrste in kvalitete medu po oceni čebelarja, ki oddaja med. Prevzemalec odpre posodo ter vzame vzorec medu za preizkušnjo. Med organoleptično preizkusi ter oceni vrsto in kvaliteto. Vzorček medu shrani v poseben lonček za vzorce, na lonček z etiketo napiše vrsto in kvaliteto. Če je organoleptična ocena prevzemalca enaka deklaraciji pošiljatelja medu, zabeleži to na lončku, če pa je različna, napiše na lonček, da je vzorec za analizo. Če na pošiljki ni deklaracije pošiljatelja, se prevzemal'ec Sam odloči o vrsti in to napiše na lonček. Da ne pride do zamenjave vzorcev, prevzemalec na vsak vzorčni lonček napiše tudi številko prevzema pošiljke. Vzorci, ki so označeni s tekočimi številkami in vpisani v laboratorijsko knjigo, hranimo v laboratoriju. Analize delamo le za vzorce, ki jih določi prevzemalec. Analize opravljamo tako, da med raztopimo ter s centrifugiranjem izločimo cvetni prah. Z mikroskopom ugotovimo vrste in količine cvetnega prahu v medu. Za vsako analizo izdelamo zapisek. Tričlanska komisija pregleda zapiske analiz ter izreče oceno kvalitete medu. Čebelarji se večkrat pritožujejo zaradi ocene kvalitete medu. Ni jim razumljivo, da je v hojevem medu prisoten kostanjev cvetni prah, čeprav na pasišču s hojo ni bilo kostanja, ali pa imata dva čebelarja, ki sta imela čebele na istem stojišču, različen med. Do različne kvalitete medu, v takšnih primerih pride lahko zato, ker čebelar po točenju kostanjevega medu ali po drugi paši prestavlja sate iz plodišča v medišča, v katerih je med in cvetni prah iz prejšnje paše, ki pa pri novi paši in pri novem točenju kvari mikroskopsko sliko in okus novotočenega medu. To se največkrat dogaja, ko čebelar po iztočeni kostanjevi paši odpelje čebele na hojevo pašo. Ker hoja nima cvetnega prahu, ni potrebno, da pride veliko kostanjevega medu s prestavljanjem satov iz plodišča v medišče, da mikroskopska slika pokaže velik odstotek kostanjevega cvetnega prahu in da hojev med dobi grenak priokus kostanjevega medu. Do mešanega medu pride v glavnem zato, ker čebelar prevaža čebele na različna pasišča, med tem pa medu ne iztoči. Težave pri ocenjevanju medu so tudi zaradi različnih barv medu, ki odstopajo od karakteristične barve lahko zaradi starosti satja. Akacijev med z deviškim satjem je popolnoma svetle barve. Pri starem satju je med rumen. Čim starejše je satje, bolj rumen je med. Iz opisanega vidimo, da ima prevzemalec in komisija pri določanju vrste in kvalitete medu težko delo. Komisija se trudi, da bi določila pravo vrsto medu. če pa tega nikakor ne more, vedno odloči v korist čebelarju. V zvezi z oddajanjem medu bi radi čebelarje posebej opozorili še na naslednje: 1. Pri oddaji medu, s tovornim prometom ali pri osebni oddaji, označite na embalaži ali na tovornem listu, vrsto in kvaliteto medu po vaši presoji; s tem boste olajšali in pospešili delo prevze-malca. 2. Med lahko vsebuje le do 5 °/o sladkorja (saharoze). Pri krmljenju čebel pazite na pravilno dodajanje krme, satov iz plodišča v medišče ne prestavljajte, dokler čebele ne porabijo celotne zimske zaloge. S tem boste preprečili prevelik odstotek saharoze v medu prve pomladanske paše. 3. Pri prevzemanju medu ugotavljamo, da je v medu veliko voščenih delcev, tudi do 1 kg. Priporočamo, da med precedite ali pa vsaj pustite nekaj dni v sodu ter nato z vrha posnamete voščene delce in mrtve čebele. Iz 1 kg voščenih delcev se dobi do 65