PREDSTAVLJAMO VAM NAŠ KRAJ: BREST
Prah in blato namesto brestov
O vasi Brest pri Tomišlju, ki je menda dobila ime po čudovitih brestih, ki so nekoč rastli tam okoli, pravijo stari Breščani, da je bila nekdaj najbogatejša vas daleč naokoli. V kraju so premogli kar dve gostilni, zraven tega pa še nepregledne površine obdeloval-ne zemlje, ki so se raztezale tja dol proti Krimu (na Barju in Polju, kot pravijo), in zemlja je vsem dajala kruh. Po vojni je bilo veliko te zemlje nacionalizirane in v vasi sta ostala samo dva kmeta.
Z novimi političnimi vetrovi, ki so zaveli, se družabno življenje v Brestu spet počasi prebuja. V vasi so dobili novo pizzerijo, kmalu pa bo zgrajena še (zasebna) gostilna. Tudi s kmetovanjem se menda spet ukvarja
vse več ljudi, saj so nekateri ostali brez služb.
Nestrokovno opravljena dela na cesti
Zato pa krajani Bresta nikakor ne morejo biti zadovoljni s komunalno urejenostjo nji-hovega kraja. Še posebej s cesto. Odkar so lani dobili kanalizacijo, pravijo, cesta skozi vas ni več taka, kot je bila prej.
»Vse skupaj je bilo narejeno tako nestro-kovno, da je zdaj na cesti vse polno luž. Cestišče je premalo utrjeno, ješki so neure-jeni, skratka, delo ni bilo opravljeno kvali-tetno. Naredili so le toliko, kolikor je bilo denarja, potem pa so odšli. Najslabše je od hišne št. 1 pa do konca vasi. To cesto bo
nujno treba spraviti v staro stanje. Obljub-ljajo, da jo bodo uredili letos, bomo videli. Tudi cesta na Gmajno je že vsaj kakih deset let v planu za asfalt, a jo vsakokrat vržejo ven. Po njej hodijo šolarji v šolo, drugi ljudje pa v službo in morajo hoditi po blatu, ki ga za sabo puščajo traktorji,« pravi domačin in član sveta KS Tomišelj Slavko PavUč. Razen nekaterih, so zdaj vse hiše v Brestu
priključene na kanalizacijsko omrežje (sku-paj je v vasi kakih 70 hiš). Toda iz odtočnih jaškov na cesti zaudarja, po čemer sklepajo, da kanalizacija najbrž sploh ne požira vseh odplak. Odkar je v Brestu vodama, je tudi podtalnica menda padla kar za kaka dva, če že ne za tri metre, medtem ko je včasih, kot pravijo, povsod izvirala voda. Potok Brš-nek, na primer, se je že čisto izsušil.
Breščani se radi ponašajo s svojo podruž-nično cerkvijo sv. Andreja. Ta je bila menda zgrajena že pred 800 leti - v času kuge. Toda cerkev se, kot ugotavljajo, vse bolj pogreza, razen tega pa jo načenja še vlaga. Treba bi bilo zgraditi drenažo.
Dmga vaška posebnost pa je breški gra-dič, v katerem so bili včasih delavci okoli-ških grofov. Gradič je leta 1664 sezidal grof Ivan Krištof Portner.
BRANKO VRHOVEC