GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 12. avgusta i96« LETO VIL, štev. 62 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA VRHNIKA 429. Na podlagi 26. člena statuta občine Vrhnika v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 52/59). določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1960 (Ur. |ist LRS št. 2/60) in določbami družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1960 (Glasnik št. 20/60) je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora Proizvajalcev dne 14. aprila 1960 sPrejel Družbeni plan občine Vrhnika za leto 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 . Družbeni plan občine Vrhnika za oto 1960 se s svojimi osnovnimi nategami vključuje v izvrševanje pla-Da gospodarskega razvoja občine na Podlagi smernic zveznega, republiškega in okrajnega plana za leto ‘960. , , Na podlagi dosedanjih uspehov, se kažejo: v naglem naraščanju indu-trijske proizvodnje, kakor tudi v "Špehih, ki so jih dosegle kmetij-,*e zadruge in kmetijsko posestvo v uspehih drugih gospodarskih P«nogj y /— v velikih vlaganjih zadnjih let d- .,munalno dejavnost in za dvig ozbenega standarda; tt r~ v stalnem večanju osebne po-snje in ustvarjanju ugodnješih dniROjev 70 preskrbo prebivalstva; t,družbeni plan za leto 1960 1, V vseh panogah gospodarstva je treba povečati obseg proizvodnje in doseči plan za loto 1960. K tej osnovni nalogi mora biti usmerjena vsa proizvodnja in investicijska politika. 2. Doseči večjo proizvodnost dela v vseh gospodarskih panogah kot osnovni temelj za hitrejši gospodarski razvoj in povečanje življenjskega standarda. Da se doseže večja proizvodnost, je treba racionalnejše zaposlovati delovno silo, izboljšati organizacijo dela in izpopolniti sistem nagrajevanja tako, da bo višina osebnega dohodka kar najbolj odvisna od boljšega in uspešnejšega dela posameznika in kolektiva v celoti. 3. Da se zagotovi nenehna rast osebne potrošnje je treba nadalje razvijati trgovsko mrežo na drobno in zagotoviti potrošnikom raznovrst-nejšo izbiro Ulaga, Širiti in modernizirati uslužnostno obrt v okviru stanovanjske skupnosti in ustanavljati komunalne službe. Poleg tega je treba v okviru stanovanjske zadruge pospešiti gradnjo stanovanj ter dokončati gradnjo stanovanjskih blokov, šolskih in komunalnih objektov. 4. Investicijska sredstva je treba vlagati tako, da se doseže čim večji gospodarski učinek. Pri razporejanju investicijskih sredstev občinskega investicijskega sklada in skladov gospodarskih organizacij je treba gledati na to, da se investicije vlagajo za razvoj tistih panog, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda prebivalstva, za razvoj kmetijstva, trgovine na drobno, gostinstva in turizma ter storitvene obrti. 5. V proračunski potrošnji je potrebno kar najracionalnejše izkoriščati sredstva za administracijo, da bi se tako čimveč sredstev sprostilo za negospodarske investicije. vm 1959 1960 V tisočih din Tekoče cene Indeksi I9M 1960 4,849.903 5.235.352 6,053.206 1958 108,4 1959 115 t.782.630 1,939.687 2,252.266 108,8 116 °»novne naloge: 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek pr,,^“.Podlagi povečanega obsega proizvodnje in storitev se v letu 1960 ^°Kodk T® na‘slet*ni' P°rust družbenega bruto proizvoda in narodnega Celo* lud«J° .Sospodaistvo KZ|.tr,.Je Cn,mvo Gram r*lTo Čustvo cte»o bruto proizvoda bodo udeležene posamezne V tisočih dia Tekočo ceno Indeksi 0$»". u,i«ke zadruge 1958 1959 1960 1959 1958 1960 195» 4,849.903 3,255.352 6.053.206 108,4 115 3,401.227 3,633.281 3,960.430 106,8 108,9 556.840 607.287 722.891 109 119 68.905 92.077 102.143 133,6 110,9 86.149 90.000 100.000 104,4 111 53.401 72.037 82.588 134.8 114,6 68.930 73.771 88.907 109.9 117,3 293.933 328.276 543.742 111,6 163.6 254.794 512.633 409.998 122.7 131 65.724 41.990 42.305 63.9 101,2 Predvideni porast proizvodnje in storitev bo mogoče doseči le, če bodo gospodarske organizacije izkoristile vse pogoje za razvoj proizvodnje, to se pravi predvsem povečale delovno storilnost, bolje organizirale delo, razvijale zadružno kooperacijo v kmetijstvu, ekonomično uporabile investicijska sredstva in izvajale pravilno tarifno politiko. 3. poglavje Investicije 1. Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabljala predvsem za dograditev že začetih objektov, ki zagotavljajo povečanje proizvodnje že v letu 1960. Prav tako se bodo uporabila za razvijanje tistih dejavnosti, za katere je na razpolago strokovna delovna šila. Vzporedno s tem sc bodo sredstva dala za gradnjo hlevov in stanovanj v kmetijstvu, kakor tudi za ureditev trgovskih lokalov in novogradnjo restavracije »Mantova«. Nadaljevati ie treba z gradnjo objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj in komunalnih naprav ter urediti okolje osemletke na Vrhniki in dozidati šolo v Borovnici. 2. Predvideva se. da bo občinski ljudski odbor razpolagal v letu 1960 s 13,8 "A večjimi investicijskimi sredstvi kot v lanskem letu, ki bodo v posameznih virih znašala takole: a) občinski investicijski sklad 29.135 b) občinski stanovanjski ’ sklad 103.843 c) občinski cestni sklad 4.481 d) proračunska sredstva za negospodarske investicije 4.500 Formiran je nov sklad za potrebe družbenega standarda, v katerega sc bodo stekala tale sredstva: a) proračunski presežek ObLO iz leta 1959 6.050 b) dotacije gospodarskih organizacij 8.270 Skupaj sred. sklada 14.320 3. Gospodarske organizacije v občini bodo v letu 1960 razpolagale s sledečimi investicijskimi sredstvi: Industrija 69.000 Kmetijstvo 20.000 Trgovine 2.500 Gostinstvo in turizem 1.800 Obrt 20.800 Komunala 10.900 Skupaj 125.000 4. Razpoložljiva investicijska sredstva gospodarskih organizacij se bodo uporabila v tele namene: Industrija usnja Vrhnika bo avo- Industrija Kmetijstvo Gostinstvo in turnem Obrt ja sredstva uporabila za odplačilo anuitet za najeto posojilo in za soudeležbo pri najetju investicijskega posojila za nabavo strojev iz uvoza. Kamnolom Verd bo sredstva uporabil za modernizacijo obrata. Vrhniške opekarne bodo izvršile rekonstrukcijo obrata v Verdu in bodo sredstva uporabila za soudeležbo pri najetju investicijskega posojila. Kmetijska zadruga Vrhnika bo gradila dva hleva v Dragomeru in dokončala graditev skladišča na Vrhniki. Trgovine bodo sredstva porabila za nabavo opreme. Gostišča bodo sredstva uporabila za ureditev gostinskih prostorov in za nabavo manjkajoče opreme, gostilna Mantova pa bo sredstva porabila za odplačilo načrtov za novogradnjo restavracije »Mantova« na Vrhniki. Obrtna podjetja bodo sredstva vložila v rekonstrukcijo in povečanje kapacitet v storitveni obrti. 5. Vzporedno z razvojem investiranja v gospodarstvu sc bodo povečale tudi negospodarske investicije. Razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada bodo v tem letu omogočala pospešiti gradnjo stanovanj v okviru stanovanjske zadruge, graditev stanovanjskih blokov izven zadruge, kakor tudi za dograditev šolskih in komunalnih objektov. Predvideva se, da se bodo sredstva v tem letu vlagala predvsem za dograditev stanovanjskega bloka Zdravstvenega doma na Vrhniki, za dograditev stanovanj individualnih graditeljev, za izvršitev nadzidave osnovne Šole v Borovnici, za dokončno dograditev pekarije na Vrhniki, za zgraditev stanovanjskega bloka LIP na Vrhniki, za stanovanjsko zadružno gradnjo, za rekonstrukcijo vodovoda na Vrhniki in v Borovnici, za gradnjo stanovanj pri novozgrajenih hlevih kmetijske zadruge Vrhnika, za stanovanjsko gradnjo v Borovnici in za odplačilo anuitet Mestni hranilnici v Ljubljani za najeto posojilo za zgraditev osemletke na Vrhniki, za gradnjo stanovanjskega bloka Industrije usnja Vrhnika in za prizidek pekarne na Vrhniki. 6. Cestni sklad se bo v tem letu v celoti uporabljal za vzdrževanje cest. 7. Sklad za potrebe družbenega standarda pa se bo uporabil zn potrebe šolstva, zdravstva, trgovine in komunalnih dejavnosti. 8. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada bodo v letu 1960 znašala 29,135,000 dinarjev in bodo dana: za obratna sredstva v znesku 7,284.000 dinarjev; za investicije v osnovna sredstva pa v znesku 21,851.000 dinarjev. Višina in struktura vloženih investicij v osnovna sredstva bo naslednja: V 000 din 5000 3995 6000 6856 Strukture 23.8 30 28.5 32.6 Od celotnega zneska 21,851.000 dinarjev za osnovna sredstva je bilo že v letu 1959 angažiranih 1,878.000 dinarjev, tako da ostane razpoložljivih v letu 1960 še 19,973.000 dinarjev. 9. Gospodarske organizacije naj povečajo svoje sklade in naj ustvarjajo čim več lastnih sredstev za investicije. Razpoložljiva siedstva naj izkoriščajo za nabavo sodobnejših strojev in za ureditev obratov, kar je eden od osnovnih pogojev za iz- polnitev predvidenega obsega proizvodnje. Večjim gospodarskim organizacijam se bodo investicijska sredstva dajala le kot soudeležbo pri najemanju investicijskega posojila pri višjih organih, dočim se bodo manjšim uslužnostnim gospodarskim organizacijam, ki nimajo možnosti ustvariti lastnih skladov, dajala investicijska sredstva za nabavo opreme in ureditev prostorov. 4. poglavje Delovna sila in produktivnost Družbeni plan predvideva na osnovi povečonja proizvodnje in dviga storilnosti v vseh panogah gospodarstva, da se bo zaposlenost v letu 1960 gibala takole: Indeksi 1958 1959 1960 1959 1960 1956 1959 Industrija 1.541 1.599 1.643 103,8 102,7 Kmetijstvo 65 65 76 100 116,9 Gozdarstvo 65 67 76 103 113,4 Gradbeništvo 64 68 70 106,2 102,9 Trgovina 73 92 94 126 102,1 Gostinstvo / 28 28 29 100 103,5 Obrt 228 284 336 124,5 118,3 Komunala 107 112 262 104,6 233,9 Kmetijske zadruge 65 41 33 63 80,4 Skupaj 2.236 2.356 2.619 103,3 111 Industrijska podjetja bodo v letu 1960 povečala delovno silo za 2,7 °/o nasproti letu 1959. Povečanje zaposlenih nastaja vslcd uvajanja novih delovnih mest in razširitve obratov. Gospodarske organizacije naj podvzamejo ukrepe za povečanje delovne discipline ter naj izboljšujejo delovne pogoje zaposlenih tako, da bo kar najmanj izostankov in prelivanja delovne sile. Pri tem pa naj upoštevajo higiensko tehnične predpise, kar bo vplivalo na zmanjšanje bolezenskih izostankov. Izpopolniti je sistem nagrajevanja po učinku dela v vseh gospodarskih organizacijah, kjer je ta oblika nagrajevanja možna in se še ni v zadostni meri vpeljala. Nagrajevanje po učinku dela velja še posebno za kmetijske zadruge. Gospodarske organizacije lahko zaposlijo novo delovno silo le v okviru družbenega plana za 1. 1960. Posredovalnica za delo noj ne usmerja delavcev v tiste gospodarske organizacije, ki so že dosegle okvir tega plana, oziroma določeno število zaposlenih, razen visokokvalificiranih delavcev, absolventov industrijskih šol in invalidov. Zenska delovna sila naj se usmerja v tiste gospodarske organizacije oziroma delovna mesta, ki so po naravi delovnih operacij primerna za njihovo zaposlitev. Zn zaposlitev invalidov je treba voditi še posebno skrb, da se jim zagotovi zaposlitev na njim primernih delovnih mestih. Gospodarske organizacije morajo skrbeti za strokovno usposabljanje delavcev, za kar bodo na razpolago večja sredstvu iz skladov za kadre. V ta namen je treba ustanavljati centre zn izobraževanje in priučevnnje v večjih gospodarskih organizacijah. Mani*'' gospodarske organizacije, ki io «ni- zirati lastnega ....... a ze- vanje, naj se v ta namen združujejo. Zbor proizvajalcev naj spremlja proizvodnjo in storilnost podjetij v letu 1960 ter daje gospodarskim organizacijam konkretne naloge glede ukrepov zn povečanje storilnosti dela. Pri reševanju problemov zaposlovanja in storilnosti dela naj sodelujejo z gospodarskimi organizacijami tudi sindikalne organizacije. 5. poglavje Osebno potrošnja in družbeni standard Dosedanji uspehi v gospodarskem razvoju omogočajo nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Predvideva se, da bo osebna potrošnja prebivalstva v letu 1960 7,9 •/« večja kot v letu 1959. Plače delavcev in uslužbencev, zaposlenih v družbenem sektorju, se bodo povečale za 16*/« nasproti letu 1959. Predvideni razvoj osebne potrošnje in zvišanje plač delavcev in uslužbencev v letu 1960 bo mogoče doseči, če bodo izpolnjene naloge, ki so postavljene v družbenem planu glede povečanja proizvodnje in dviga storilnosti dela. Pri usmerjanju sredstev za negospodarske investicije je največji del namenjen za družbeni standard, za obsežnejše graditve stanovanj, šolskih in komunalnih objektov. V letu 1960 bo dokončana nova šola — osemletka na Vrhniki in bo izvršena nadzidava šole v Borovnici. S tem bo pridobljenih dovolj kapacitet za nemoten pouk šolskih otrok po novi šolski reformi. Komunalna dejavnost bo v letu 1960 usmerjena v rekonstrukcijo vrhniškega in borovniškega vodovoda, za vzdrževanje cest in kanalizacije, rekonstrukcijo manjših mostov, ureditev okolja osemletke na Vrhniki, ureditev pločnikov ob glavni cesti skozi Vrhniko ter za izvršitev čistilnih naprav v Malcncuh pri Borovnici. V tem letu ustanovljena stanovanjska zadruga gradi deset stanovanj oziroma 5 dvojčkov. Namerava se zadrugo razširiti in pritegniti v zadružno stanovanjsko izgradnjo čimveč sredstev privatnih stanovanjskih interesentov in organizirati različne oblike varčevanja. Podjetja naj članom svojih kolektivov pri tej gradnji pomagajo s svojimi sredstvi za lastno soudeležbo. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 6. poglavje Industrija V letu 1960 se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 10 °/o nasproti doseženi proizvodnji leta 1959. Gibanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje po posameznih industrijskih podjetjih bo v letu 1960 naslednje: Indeksi fizičnega obsega inchislrijske proizvodnje 1939 1960 1998 1939 Industrija usnja Vrhnika 110,2 115,6 Kamnolom Verd 112,2 105,6 Trg. predel, podjetje »Žito« Ljubljana — obrat Vrhnika in Bistra 103,3 100,3 Vrhniške opekarne 105,7 111,2 Zadružna žaga »Ljubljanski vrh« 118 103,6 Lesno industrijsko podjetje Ljubljana — obrat Verd 100 103,8 Lesno industrijsko podjetje — obrat Borovnica 124,7 112,5 Industrija skupaj 110 110 Proizvodnja nekaterih važnejših predmetov se bo v letu 1960 povečala takole: Enota, mera 1919 1960 Svinjsko usnje m* 773.900 931.000 Sortirana ščetina ton 59,9 62 Zidaki polni 000 kosov 3.600 6.400 Prod in pesek m8 21.700 25.000 Žagan les iglavcev m* 10.318 12.050 Žagan bukov les m8 2.819 3.550 Parket masivni m* 148.535 151.131 Vezane plošče Panel plošče m8 299 300 m8 137 500 Kompletna vrata kom. 9.851 20.000 Vrata krilna kom. 10.034 20.000 Indeks 1960 1959 119.9 105,3 114.2 119.2 116,7 125.9 101,6 100.3 | 437.9 203 198.9 Predvideni porast industrijske proizvodnje zahteva, da gospodarske organizacije smotrneje izkoriščajo svoje proizvajalne zmogljivosti, da nadaljujejo z modernizacijo proizvodnje in da izpopolnijo sistem nagrajevanja po učinku. Gospodarske organizacije, katere rekonstruirajo svoje obrate, naj pravočasno pripravijo vse potrebno, da bodo investicijska dela dokončana v določenem roku. Skrbeti je treba, da sc sredstva gospodarskih organizacij čim racionalneje izkoristijo za nabavo sodobnih strojev in za modernizaiejo obratov. Po posomeznih strokah industrijske proizvodnje se predvidevajo sledeče osnovne naloge: Industrija usnja Vrhnika bo v tem letu nabavila nekaj novih strojev za sušenje in obdelavo kož. Z’ modernejšim načinom proizvodnje bodo doseženi prihranki pare, raznih barvil in zmanjšala se bo delovna sila. S preskrbo s surovinami so še vedno težave. Podjetje je v glavnem usmerjeno na predelavo svinjskih kož in kož drobnice. Teh kož a ni mogoče dobiti v zadostnih oličinnh, zato podjetje ne izkorišča vseh zmogljivosti. Vrhniške opekarne bodo letos izvršile rekonstrukcijo svojega obrata v Verdu, ki bo dokončana v tem letu Kapaciteta obrata se bo z rekonstrukcijo povečala od 6 na 9 milijonov opečnih enot. Opekarne bodo posredovale proizvodnjo bolj- ših opek (fasadne, dimniške in strop- ) ne), lter je za te izdelke zelo primerna suiovina prav na tem področju. Kamnolom Verd odkriva nove površine za eksploatacijo kamna. Letos se bo proizvodnja za nekoliko zmanjšala, ker je delovna sila pretežno usmerjena na odstranjevanje zemlje. Modernizacijo proizvodnje bodo končali do konca leta 1960. S polnim izkoriščanjem kapacitet sc bo pričelo v letu 1961. Poleg tega pa sc bo gradil nov objekt menze, ki bo omogočala delavcem boljšo in kvalitetnejšo hrano. Zadružni lesni obrat žaga »Ljubljanski vrh« bo v tem letu pripojena k poslovni zvezi za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana. Obripi obrat »Bakelit« Borovnica se bo v tem letu preosnovnl v industrijsko podjetje, ker ima vse p°' goje, do obrat razširi in da poveča : proizvodnjo bakelitnih izdelkov. ” tem letu naj sc pripravijo investicijski program za rekonstrukcijo i° razširitev obrala, gradnja pa sc b® pričela v naslednjem letu. Tovarno gumijevih izdelkov »Sa- : va« Kranj bo v lem letu ustanovil® svoj obrat za izdelovanje gumi kon- ! fekcije. Predvidoma bo v tem obrO' tu zaposlenih v tem letu 60 delnV-cev, predvsem ženska delovna sil®' Pri 10°/q porastu fizičnega obseg® proizvodnje in pri 2,7°/o porasta de-, lovne sile se računa, da se bo pf°‘ duktivnost povečala v letu 1960 okoli 76/o. 7. poglavje Kmetijstvo I. Plan celotne kmetijske proizvodnje za leto 1960 predvideva °® podlagi dosedanjega in predvidenega razvoja ter ob ugodnih vrem«®' škili pogojih povečanje obsega proizvodnje za 14,7 č/o v primer javi 8 t ocenjeno realizacijo za lclo 1959. Predvideni porast v letu 1960 je zasnovan na močni okrepitvi pr?j < izvodnje na družbenem posestvu kmetijskih zadrug in v kooperacij®*1 proizvodnji. Po posameznih panogah se predvideva sledeč porast proizvodnje: Poljedelstvo Ocena 1959 Real. 1958 94,3 Plan 196t, (5cena 1959 116,7 žita 116,1 113,3 industrijske rastline 10,2 209,1 vrtnine 78,7 123,0 krmne rastline 107,0 106,7 Sadjarstvo 77,1 170,0 Živinoreja 108,4 107,5 Predelava 56,7 143,7 Skupaj 98,4 114,7 Glede na povečano proizvodnjo 8e računa, da bo obseg tržnih viškov za 18Vo večji kot v letu 1959, Predvsem pri mesu, mleku, sadju 10 krompirju. , 2. V celotni kmetijski proizvodnji bo najhitreje napredovalo kme-bjsko posestvo »Barje<, obrat Verd. •osestvo ima vse pogoje za industrijski način proizvodnje živino-reje. Zaradi potieb potrošniških centrov se posestvo preusmerja na Proizvodnjo mleka. Zemljišče posestva je bilo v letu •959 v celoti arondirano. V tem letu sc bo izvršila agro in hidromelio-racija na 250 ha, kar bo vplivalo P° povečanje in izboljšanje pridelka krme. , V letu 1960 bo posestvo zgradilo “tiri hleve po 100 stojišč in nabavilo 400 krav in telic. S tem sc bo zQatno povečala proizvodnja mleka. K povečanju celotne kmetijske Proizvodnje bo tudi znatno pripo- » 3, V organizirani proizvodnji se za posamezne najpomembnejše poljščine računa z naslednjimi hektarskimi pridelki: Družbeno Kooperacija Od skupne ha posestvo prldcl. ho pridel. posejane povr. •/• v org. pr. Pšenica 8 mtc/ha 40 82 mtc/ha 40 52 Ječmen — — 14 30 12 Krompir — — 102 250 28,2 Detelja in lucerna Travniki 6 80 104 60 62,5 300 60 730 60 25,6 Oves 6 26 19 25 21.3 Koruza 2 50 32 50 14,2 . Da se zagotovi predvidena pro-*vodnja, je potrebno odpraviti do-^cdanje pomanjkljivosti glede ne-toh°*iDe uPor*b® predpisane agro-anike. Kmetijske zadruge se mo-i®l° vključiti v organizirano pro-teV°°nj° 0(1 priprave zemlje za sc-°*~clave in zaščite do pospra-n ? Pridelkov. Kmetijske zadruge v J ‘zvajajo vsa sttojna dela po-■1 kjer dovoljujejo to terenske azniere. Kmetijske zadruge za gradnjo hleva, nabavo živine, ureditev zelenjadarskega obrata, dograditev skladišča, nabavo treh traktorjev s priključki 92,7 milijona dinarjev. °dnS*r°k°vno 8*u^l>0 pomagati pri ter*>rQV' dosedanjih pomanjkljivosti (p^^Pvcskrbeti za moderno ugro- 8c ^delovanje krmskih rastlin in iZv°,n?. travnikih v pogodbeni pro-o,i se bo v letu 1960 povečalo * lla 750 ha ali za 517 %. Znatno Pred Pridelkov krme, ki se hii Videva v organizirani proizvod-iirit« omoKočilo hkrati tudi raz-krne,y. obsega pitanja živine na •n v ‘J. em posestvu v kooperaciji Zadru lnDrcjK*t'^ obistih kmetijskih Za i-?‘ polcg tega predvideva plan divine*0. Porast število goveje vid^°izvod"j° sadja sc bo po pred-•heri«6™ Pi°nu v letu 1960 v pri-234 J ‘vi z letom 1959 dvignila zu Kmetijsko posestvo »Barje« — obrat Verd za izgradnjo dveh dvojčkov in Kmetijska zadruga Vrhnika za izgradnjo enega četverčka 21,3 milijona dinarjev. mogla organizirana proizvodnjo in ustanovitev dveh živinorejskih obratov v okviru kmetijskih zadrug. Pogodbena proizvodnja, s katero se je že lansko leto doseglo znatno višje hektarske pridelke kot v neorganizirani proizvodnji, posebno še pri proizvodnji krmnih rastlin in sena, se mora povečati in izpopolnjevati z višjimi oblikami proizvod, nega sodelovanja. Ker je pogodbena proizvodnja postala že aktiven nosilec nadaljnjega razvoja, bodo morale zadruge odigrati še važnejšo vlogo. Voditi morajo tako kmetijsko politiko na vasi, kot jo predvideva družbeni razvoj ter aktivneje obravnavati kmetijsko problematiko. Pogodbena proizvodnja bo v letu 1960 že pomemben činitelj, saj je predvideno, da bo zajeto v pogodbeno proizvodnjo 1135 ha zemljišč oziroma 17,9°/o vseh obdelovalnih površin. 8. poglavje Gozdarstvo Stanje gozdnih fondov na območju občine Vrhnika je sledeče: SLP gozdovi GG Zasebni gozdovi Gozdne Lesno Letni Letni površine v ho zaloga m1 prirastek m1 etat m1 5.804 964.351 20.256 7.973 6.120 977.730 18.664 15.160 Skupaj 11.924 1,942.081 38.920 23.133 Plan sečnje v gozdovih na območju občine je predpisan z ureditvenim elaboratom. V gozdovih gozdnih gospodarstev bo posekano 39,3°/«, v zasebnih gozdovih pa 81,2% prirastka. Plan sečnje v letu 1960 je v primerjavi s sečnjo preteklih dveh let naslednji: Gozdno Drugi gospodarstvo gozdovi Skupaj Sečnja 1958 m* 7.434 16.150 23.584 Sečnja 1959 m8 8.438 18.107 26.545 Sečnja 1960 m’ 7.973 19.350 27.323 Indeks 1958 = 100 100 100 100 1959 113,5 112 112,5 1960 107,2 119,8 115,8 ljivccv. Predvideva se, da bo Kmetijska zadruga Vrhnika v tem letu zgradila 4 hleve po 100 stojišč. Za ustanovitev živinorejskih obratov so podani vsi pogoji. Na področju Dragomer-Log je še v tem letu predvidena arondacija 100 ha zemljišč. Na področju Ligoj-ne so bila v lanskem letu izvršena glavna melioracijska dela. To zem-j. [jišče bo z dopolnilnimi agromelio- in "'“'ctijske zadruge morajo s svo- racijskimi deli sposobno za strojno to strr,v---------------------- —■> obdelavo. Z uvedbo sodobne agrotehnike se bo zelo povečal hektarski donos krme. Kmetijske zadruge bodo v letu 1960 imele pomembno vlogo v živinorejski proizvodnji. Računa se, da bodo spitole na svojih živinorejskih obratih 340 glav mlade živine. Za kritje potreb po mleku bodo zadruge nabavile 10 krav. Proizvodnja mleka se bo predvidoma v letu 1960 povečala za 500.000 litrov ali za 12,2% v primerjavi z letom 1959. Organizacija umetnega osemnje-vanja je zelo uspešna, ker se umetno osemenjevanje vrši izključno v hlevih lastnikov. V letu 1959 je bilo osemenjenih 2309 plemenic ali 89*/• vseh krav. V letu 1960 pa se predvideva, da bo umetno osemenjevanje zajelo 100*/« vseh plemenic. Predvidene investicije v kmetijstvu za leto ,1960 so naslednje: Kmetijsko posestvo »Barje« — obrat Verd zn gradnjo hlevov, nabavo živine, nabavo traktorjev in nakup zemlje 79,2 milijona dinarjev. Preko obrata se bo povečala sečnja za 4190 m8 ali zn 12,7%. Skrbeti je treba za nego in čiščenje gozdov, posebno še na tistih gozdnih zemljiščih, na katerih v lanskem letu ni bilo izvršeno čiščenje. Se nadalje je treba povečati obseg meliorativnih pogozdovanj na vseh gozdnih zemljiščih, koder se pokaže potreba. V letošnjem letu se predvideva pogozditev na površini 11,9 ha gozdnih površin. Za popravila in vzdrževanje gozdnih cest je v tem letu predvidenih 1,800.000 dinarjev. Za varstvo gozdov proti požarom bo organizirana protipožarna straža na predelu, kjer so gozdovi najbolj ogroženi, predvsem ob železniški progi na relaciji Verd—Logatec. Na Pokojišču se bo nadaljevala gradnja logarnice, ki bo zgrajena ao konca tega leta. V letu 1960 naj se prične z ugotavljanjem lesnih zalog in proizvodnjo lesa na negozdnih površinah. Razrez hlodovine je usmeriti na industrijske žage z visokim izkoristkom lesne mase. Posebno pozornost treba posvetiti proizvodnji za 45%. je tLjklodu z zakonitimi predpisi osann •? Pr,' starih nasadih izvajati ^rel' * ol"i'n bj X ®bvirii kmetijskih zadrug naj Vaini: °.novljenih sadovnjakih iz-z°tir;m:VSl °frotchnični ukrepi za jc sadnih bolezni in škod- lovine za furnir in luščenje. Stalno se mora pregledovati kostanjeve nasade zaradi okužbe po kostanjenem raku in te okužbe takoj odstraniti. 9. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost se bo v letu 1960 predvidoma povečala za 38,6%, tako da bo znašala vrednost vseh storitev 208 milijonov dinarjev. Struktura gradbenih del se v letu 1960 ne bo bistveno spremenila, ker bo tudi letos poudarek gradnje no objektih družbenega standarda in stanovanj. V gradbeništvu še vedno prevladuje obrtniški način dela. Preiti jc treba v večji meri na industrijsko izgradnjo zgradb. Zato se mora izpopolniti mehanizacijo posebno z dvigali, mešalci, kovinskimi odri in razširiti sistem dela na podlagi uporabe polmontažnih elementov. Na povečanje delovne storilnosti bo vplivala večja ustalitev delovne sile. V ta namen je treba zmanjšati fluktuacijo in zboljšati delovne in življenjske razmere gradbenih delavcev. Razen tega morajo gradbena podjetja skrbeti za boljšo higiensko-tchnično zaščito na gradbiščih. Čeprav se nagrajevanje po učinku v gradbeništvu vedno boli uveljavlja in je vedno več del normiranih, je treba stremeti za tem, da se tak način nagrajevanja še razširi in izpopolni ter da se uvedejo premije za vse posebne uspehe pri delu. 10. poglavje Trgovina __ Promet se bo v letu 1960 predvidoma povečal za 12,3% ter bo znašal 486 milijonov dinarjev. Da bo trgovska mreža sposobna izvršiti planirani promet, je potrebno: 1. izboljšati preskrbo z blagom za široko potrošnjo in živilskimi artikli; 2. preiti na specializacijo trgovin, koder je to možno in upravičeno; 3. razširiti obstoječo mrežo z otvoritvijo novih trgovin pri »Leskovcu« na Stari cesti in pri »Verbiču« na Ljubljanski cesti; 4. trgovsko podjetje Vrhnika sl mora oskrbeti tehnično dokumentacijo za rekonstrukcijo poslovne zgradbe na Tržaški cesti, kjer bo organizirana samopostrežna prodaja živil in gospodinjskih potrebščin; 5. trgovsko podjetje »Krim«, Borovnica, bo moderniziralo nekatere prodajalne, ki imajo staro in pomanjkljivo opremo. Za nadaljnji strokovni dvig zaposlenega osebja v trgovini bo poskrbela okrajna trgovinska zbornica in same trgovslce organizacije. Občinski ljudski odbor bo nadaljeval s smotrnejšo kontrolo in evidenco cen, kar bo tudi vplivalo na nadaljnjo stabilizacijo tržišča. Za izboljšanje poslovanja trgovin morajo skrbeti tudi potrošniški sveti, ki jih je treba se nadalje utrjevali. Tudi trgovske gospodarske organizacije morajo v letu 1960 dvigniti produktivnost dela z načrtnim izpopolnjenim sistemom nagrajevanja po učinku, z izboljšanjem organizacije dela in z večjo delovno disciplino. 11. poglavje Gostinstvo in turizem Zaradi povečanja osebnih dohodkov in zaradi večjega turističnega prometa bo gostinski promet v letu 1960 predvidoma pornstel za 17%, od tega v družbenem sektorju za 19%, v privatnem pa zn 9%. Turistični promet se bo povečal GLASNIH zaradi ureditve turističnih postojank v Starem inalnu, Močilniku, Peklu, kakor tudi zaradi ureditve razglednega stolpu na Planini. V obstoječih okratih, predvsem v gostiščih Bistra, Pri Turšiču, v Verdu in pri Lovcu se bo izvršila ureditev prostorov in nabavila manjkajoča tehnična oprema. V tem letu sc predvideva začeti z gradnjo novega gostinskega objekta »Mantova«, ki bo poleg gostinskih prostorov imel tudi hotelske sobe. Gostišče »Pri Rezki« v Borovnici naj v tem letu pripravi investicijski program za rekonstrukcijo obstoječe zgradbe. Posebno skrb je treba posvetiti povečanju kapacitet družbene prehrane. Stanovanjska skupnost naj v povezavi z manjšimi gospodarskimi organizacijami osnuje nov obrat družbene prehrane. Da se doseže predvideni porast gostinskega prometa, je potrebno, da gostinske gospodarske organizacije izpopolnjujejo nagrajevanje po učinku in skrbe za strokovno sestavo zaposlenega osebja. S tem se bo povečalo produktivnost dela in izboljšala kakovost uslug. 12. poglavje Obrt Zaradi nenehnega porasta potreb prebivalstvo po obrtnih proizvodih in storitvah se namerava v letu 1960 pospešiti nadaljnji razvoj obrti, predvsem v družbenem sektorju. Pri družbenem in zasebnem sektorju obrti bo treba skrbeti, da se odpravijo pomanjkljivosti v preskrbi prebivalstva po potrebah uslužnostnih storitev. V ta namen se bo v tem letu dokončala rekonstrukcija obratov Kovinarske in mehanične delavnice. Splošnega mizarstva in Elekctrotehničnega podjetja Vrhnika. Kovinarska in mehanična delavnica Vrhnika bo z rekonstrukcijo obratu pridobila nove delovne prostore in bo lahko zaposlila večje število delavcev, nabavila novo opremo in mehanizirula proizvodnjo. S tem bo podjetje lahko na mehaniziran način vršilo večje in manjše usluge. Splošno mizarstvo Vrhnika dograjuje novo delavnico in namerava že v tem letu del stare delavnice preseliti v nove prostore. »Elektron« — elektrotehnično podjetje, se bo v tem letu preselilo v bivše prostore pohištvenega mizarstva in pripravilo vse potrebno, da se obrat razširi. D. poglavje Komunala V letu 1960 bosta ustanovljeni dve komunalni podjetji, eno no Vrhniki, drugo v Borovnici. Po svoji dejavnosti bost« izvrševali nizke gradnje, vzdrževali bosta vodovod in kanalizacijo ter vršili rekonstrukcijo mostov. Komunalno podjetje na Vrhniki namerava v tem letu urediti cesto na Klisu. graditi vodovod na Jelovškov! cesti, urediti okolje šole osemletke na Vrhniki in izvršiti rekonstrukcijo vodovoda v Stajah. Obrtno komunalno podjetje v Borovnici bo v tem letu delalo na razširitvi vodovodnega omrežja v Borovnici in dokončalo ureditvena dela na čistilnih napravah v Ma-lencah. Mlekarna Vrhnika namerava zgraditi prodajalno mleka (mlečno restavracijo) in pripraviti tehnično dokumentacijo za razširitev obrata. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA 14. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije plačujejo amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 15. poglavje Obresti od skladov osnovnih sredstev Obrestna mera od skladov osnovnih sredstev znaša: a) za trgovsko podjetje Vrhnika in za trgovsko podjetje »Krim« Borovnica 28/e; te obresti pripadajo občinskemu investicijskemu skladu; b) za Kmetijski zadrugi Vrhnika in Borovnica 2°/o; te obresti pripadajo skladu osnovnih sredstev zadruge. 16. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, vlagajo Kmetijska zadruga Vrhnika in Kmetijska zadruga Borovnica ter kmetijsko posestvo »Barje« — obrat Verd v celoti v svoje sklade osnovnih sredstev. Prispevek iz dohdoka komunalnih gospodarskih organizacij pripada v celoti občinskemu proračunu. 17. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek Iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev je predpisan s posebnim odlokom. 18. poglavje Občinski prometni davek Za pobiranje občinskega prometnega davka veljata odlok o občinskem premetnem davku v občini Vrhnika, objavljen v »Glasniku« št. (01/59 in odlok o spremembah in dopolntvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Vrhnika, objavljen v »Glasniku« Št. 16/60. 19. poglavje Občinska doklada Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj je predpisana s posebnim odlokom. 20. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev v letu 1960 prispeva občina iz svojega proračuna 80V« splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. Razpoložljiva sredstva sc bodo koristila! — za kreditiranje v obratna sredstva — za kreditiranje investicij v osnovna sredstva 7.284 21.851 kreditih za Posamezne gospodarske organizacije bodo udeležene v investicije v osnovna sredstva v naslednjih zneskih: a) tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj, obrat Vrhnika 5.000 b) Kmetijska zadruga Vrhnika 5.995 c) Obrtno gradbeno podjetje Borovnica 2.000 č) Elektron Vrhnika 5.000 d) Splošno mizarstvo, Vrhnika x 1.856 c) Gostilna Mantova, Vrhnika 6.000 2. Občinski stanovanjski sklad Razpoložljiva sredstva občinskega letu 1960 znašala 105,845.000 dinarjev. Uporabila sc bodo v tele namene: stanovanjskega sklada bodo f a) individualna gradnja — dograditev b) dograditev stanovanjskega bloka ZD c) dograditev pekarne Vrhnika č) za rekonstrukcijo vrhniških opekarn d) za nadzidavo šole v Borovnici e) za gradnjo stanovanjskega bloka LIP f) za zadružno gradnjo na Vrhniki g) za nadaljevanje rekonstrukcije vodovoda na Vrhniki, n) za nadaljevanje rekonstrukcije vodovoda v Borovnici i) za stanovanja pri hlevih (KZ Vrhnika) j) za odplačilo anuitet za osemletko na Vrhniki k) za odplačilo anuitet za stan. blok IUV in pekarno ni Vrhniki l) za ureditev lokalov gostiln in trgovin m) nerazporejeno 000 din 12.000 10.000 4.000 5.500 9.700 9.000 10.000 1.000 2.000 4.000 8.000 6.200 5.000 19.645 5. Občinski cestni sklad Razpoložljiva sredstva cestnega sklada bodo v letu 1960 znašala 4,481.000 dinarjev, ki se bodo v celoti uporabila za tekoče vzdrževanje cest. 4. Sklad za potrebe družbenega standarda Razpoložljiva sredstva bodo znašala 14,520.000 dinarjev. Sredstva tega sklada se bodo uporabila za kritje potreb v zdravstvu, šolstvu, trgovin in komunalni dejavnosti. A. Dohodki: 22. poglavje Občinski proračun 1. Dohodki iz gospodarstva 2. Dohodki izven gospodarstva B. Izdatki: 1. Administrativni proračun 2. Negospodarske investicije 5. Blokirana sredstva V 000 din 77.829 95.671 Skupaj dohodki 175.500 V 000 din 167.600 4.500 1.400 21. poglavje Občinski skladi 1. Občinski družbeni inoesticijski sklad .... Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so po predpisih razpoložljiva v telil 1960, bodo znašala: 1 V 000 din a) neizkoriščena sredstva iz leta 1959 2.505 b) deblokirana sredstva iz leta 1959 r 21.050 cl anuitete iz leta 1959 5.600 Skupaj 29.155 25. poglavje Ukrepi ta zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po smernicah družbenega plana Vsi pristojni referati občinskega ljudskega odbora morajo skrbeti za to, da se bodo pri vseh gospodarskih organizacijah izvajale smernice občinskega družbenega plana zn leto 1960. Stalno je treba spremljat« razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu. Cc so ugotovi, da gospodarske organizacije ne izvajajo smernic družbenega plana, ali pa da zaradi prekomernega zaposlovanja delavcev n«; dosegajo predvidene delovne storilnosti, nnj take primere obravnavajo pristojni sveti in zbor proizvajalcev, ki naj da gospodarskim organizacijam priporočilo. Da se zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodarskih organizacij, naj zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora občasno razpravlja o tem vprašanju. Ce bi se ugotovilo, da gospodarske organi-edsf Skupaj izdatki 175.500 24. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljan, uporablja pa se od l. januarja 1960. St. 04/1-50-2/5-60. Predsednik občinskega ljudskega odbora’ Janez Brenčič l. r. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeva Okrajnega ljudskega odbora Ljub' Ijana razpisuje mesto geodetskega risarja v geodetskem odseku Od«lelka zn urbanizem* Potrebna je nižja strokovna i*°' lirazba in tečaj za geodetske risarje’ Prošnje ra razpisano mesta* opremljene z življenjepisom, je treba vložiti v roku t5 dni po °bja** razpisa na Komisijo za uslužbensk” zadeve OLO Ljubljana, Mačkov® ugotovilo, UB vi KaM1 « sl>ba Št I zacije svojih sre«tstev ne uporab- a • ljajo kot dobri gospodarji in v skladu s smeinicami družbenega plana, naj zbor proizvajalcev da gospodarskim organizacijam priporočilo za smotrnejšo uporabo. x-l IU v x 429 Družbeni plan občine Vrhnike M I-Ruzpis delovnega mestu f upravi Ljubljana.