64. številka. Ljubljana, v torek 20. marca. XVI. leto, 1883.
SLOVENSKI NAHOD.
Izhaja vsak d»n tve^rr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za j *len mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom račtma se po
10 kr. za mesec, pe 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledalifika Btolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari.
Po debati o državnem proračunu.
Z Dunaja 18. marca.
Menj časa ko druga leta, le kaci h štirinajst dnij se je letos potratilo za govorjenje o državnem proračunu. Združena levica se je v poslednjih letih tako napenjala v govorih in škandalih, da bi morala sama sebe, kakor Nemec pravi, „Ubertrumpfen", kar pa ni mogoče; avtonomistična večina pa je tudi mir-neja postala, ker se ne boji več nenadnega prevrata, torej se le oglasi, da zavrne najhuje neresnice in zvijače levičarjev.
V generalni debati so le trije govori občno pozornost vzbujali: Hausnerjev, Herbstov in finančnega ministra. Hausner ie res mojster v nemški besedi in to mu morajo priznati celo nasprotniki. Njegovi govori se tem prijetneje čujejo, ker ima govornik sonoren glas in mu beseda gladko in ubrano teče, da se ni nikdar bati, ka bi obtičal in se lovit, kar je zelo neprijetno ne le za govornika, ampak tudi za poslušalca. V Hausnerji združena je duho ' vitOBt in učenost, k temu še pride osoljena polemika, s katero protivnika \e zadeti na najobčutljivejši strani. V letošnjem govoru si je posebno privoščil našega starega znanca Carneri-ja, ki je že davno bil zaslužil, da ga kdo pošteno pretipa. Car neri slovi mej Bvojimi prijatelji kot velik filozof, ker je iz Darvinovih in družin učenjakov knjig delal iz-vadke in jih polil z neslanostimi svojega plitvega duha. Roda in krvi italijanske se je prelevil v ve licega Germana, navzel se od Nemca sovraštva do Slovanov, a obranil slabe lastnosti svojega plemena: lokavoBt, zvijačo, strast iu besnost. K besedi se oglasi le jedtnkrat vsako leto v budgetni debati, tačas pa izliva ves žolč, ki se mu je nabral celo leto. Pretirava, natolcuje, piha kakor gad, pa njegov strup ni škodljiv in njegovo vedenje in zvijanje mej govorom vzbuja bolj veselost, ko jezo. Mož je namreč jako nesrečno za govorniško lečo ustvarjen in neko nepovoljno satirsko zategnenje ustnic dela ga še bolj zopernega. Ker se ne zanaša na svoj spomin, ima celi govor zapisan ter ga navadno bere. Taka osoba je se ve da hvaležen predmet za smešenje in Hausner se je polnomerno bavil ž njim, pokazavši štirskega satira v vsej njegovej plitvosti in neznatnosti. Carueri se je, bled od jeze, skrčil v kot svojega sedeža in njegov prijatelj, znani Ajaxel iz savinjske doline, ga je zaman skušal potolažiti.
Hausner pa ne zna samo s srečno polemiko zadeti protivnika, kjer ga najhuje zaboli, ampak ga Se bolj ve razorožiti s svojimi pozitivnimi dokazi, b številkami, proti katerim se ne da ugovarjati s praznimi frazami.
Najimenitnejši govornik levice je še zmirom Herbst. Od prvega početka ustavne dobe se sliši njegovo ime, in dasi je mož že davno prekoračil šestdeseto leto, stara strast političnega rovanja mu ni še ugasnila v prsih, ampak živo tli, tem bolj, čem bridkeje čuti, da ne bode morda več doživel nove zlate) dobe, v katerej bo neomejeno šopirila se njegova laži-ustavna stranka. Sovraštvo proti Čehom ga je tako zaslepilo, da ni videl propada, v katerega se je morala pogrezniti nemško-liberalna
stranka, odstranivša od skupnega javnega delovanja tako važni državni faktor, kakor je češki narod ; pet milijonov izbornih, delavnih državljanov.
Herbst kot politikar in Herbst kot govornik: oba reprezentujeta načelo negativnosti, zanikanja, združbe in prepirljivosti. V Herbstovih govorih bi zaman iskal pozitivnih idej in nasvetov, mrgole pa od sarkazmov, hudobne zvijačne kritike, hujskanja in razburjenja vseh strastij človeških. Kar je Herbst danes, bil je že pod Schmerlingom: tista razjedajoča snov, katera je sicer Čehe spravila iz državnega zbora, pa konečno tudi lastno stranko razkrojila in potisnila iz vsegamogočnosti na tisto nizko stopinjo, iz katere se bo teško spet kvišku splazila, gotovo tako dolgo ne, dokler ima Herbsta za vodjo.
Herbstovi govori so pravo zrcalo njegove na rave iu značaja. Itudeče niti, vezilne misli jim manjka; glavni smoter jim je sarkastična polemika, v katerej mož res ekcelira. Take stvari se lehko posluša, kedar pa se berd, čuti človek, da govorniku ni do tega, resnici pomagati do zmage, ampak samo za sproženje hudobnih pušic brez vsake etične in estetične podlage. Avtonomistična stranka si sine le čestitati, da se nemški liberalci ne morejo odtegniti samomorilnemu uplivu Herbstove negativnosti.
Dunajevski ima pretili in preslab glas za javnega govornika in treba je tišine, da se čuje No, kot minister je tako važna osoba, da poueha navadni šum in hrum v zbornici, kadar se on ali sploh kateri ministrov k besedi oglasi. Grof Tauffe je v tem oziru srečneji, njegov glas je močan, da doni po vsej dvorani in se jasno sliši celo ua galerijah. Dunajevski je priznan duhovit in eleganten govornik, posebno srečen v citatih, katere izbere navadno iz lastuih prejšnjih govorov in spisov nasprotnikov ; gotovo je prav neprijetno za prizadetega, če kateri govori za nemški centralizem in nemško hege monijo, Dunajevski pa takoj potem citira cele stavke iz Carnerijevih spisov, v katerih hvali federalizem in zagovarja ravnopravnost vseh narodov. Tak strel, v pravem času sprožen, huje zadene, kakor vsaka druga polemika, pa treba je v to veliko brat; no kdo hoče bvoj čas tratiti s prebiranjem Carneri-jevih pustot?
Budgetna debata so je tedaj letos vršila in končala brez vsake velike akcije, le jedenkrat so liberalci prav s trte izvili izjavo, kakor da bi jih večina hotela spraviti ob besedo. Pri debati o sred njih šolah se je prigodilo, da so se slo v e n s k i poslanci proti upisali, pa ne, da bi komu vzeli bosedo, ampak da izrekajo svojo nevoljo proti ravnanju učnega ministra. Pri volitvi generalnega govornika bil je izvoljen dr. Tonkli in ..vsled tega velika razburjenost mej našimi znanimi prijatelji na levici. No, drugi dan, ko je g. minister Conrad se tako ljubeznivo izrazil za Slovence, polegla se je ona navidezna razdraženo3t, gospodje niso „štrajkali", temveč kar bo je dalo udrihali po Sloveucih.
Konečno še nekaj besedij o budgetu. Državni proračun za leto 1883 kaže ra^hodka 491,959.836 gld.; dohodka 463,705.371 gld., tedaj pnmankljaja
28,194.465 gld. V razhodu so pa vštete vse za zidanje rasnih železnic dovoljene svote v skupnem znesku '20 milijonov goldinarjev, torej ostane pravega primankljaja le 8 milijonov goldinarjev, ker 80 stroški za zidanje železnic produktivni in je upati, da se s časom poobrestujejo. Tako nizkega deficita že veliko let ni bilo in vlada B6 vedno bolj bliža proračunu brez primankljaja. Znamenito za boljšo državno gospodarstvo je nenavadna prikazen, da vsled preobilne gotovine v državnih blagajnicah se od celega primankljaja 28 milijonov bo le 16 mili-lonov pokrilo z državnim posojilom, ostanek pa iz blagajničmh preostankov.
O slovenskih narodnih terjatvah so govorili v budgetni debati poslanci Kljun, V i tezi 6, dr. Tonkli, dr. Vošnjak, kateri so odločno zahtevali popolno ravnopravnost slovenskega jezika, proti pa so se oglasili Cameri, grof VVurmbranJ, Moro in dunajski jud dr. Jaques. Če se spominjamo, s kako strastjo se je v prejšnjih letih razpravljalo slovensko vprašanje iu kako manj pristran-sko in mirneje letos, moramo priznati, da so se tudi slovenskim zahtevam nasproti duhovi nekoliko pomirili. Ko bi g. minister Conrad tačas, ko je za Kranjsko upeljal slovenski učni jezik na gimna/.ijih, jednako bil storil za Gorico, Maribor in Celje, bi stvar bila urejena in mir besedij. Tako pa pride še jedenkrat na vrsto resolucija zastran slovenskih srednjih šol, predelana od budgetnega odseka in kadar b*<de vzprejeta v zboru, o čemer ni dvomiti, potem bodemo videli, ali res gosp. nenister ne bo hotel resno i/peljavuti, kar mu nalagajo ne sami slovenski poslanci, ampak zhoiova većina.
Govor poslanca dra. Vošnjak-a.
(Po steuogratičuotn zapisniku.) „Visoka zbornica ! Preobširno bi bilo odgovarjati na vse trditve gospoda predgovornika, zatorej hočem navesti le nekaj malega (gospodom predgo-vornikom, posebno pa nj. vzvišenosti gospodu ministru naukov. Gospod predgovornik vidi v predlaga nej resoluciji izzivanje jn neopravičeno zahtevanje; nevarna se mu zdi nje oblika, ker ne nahaja v njej beseda ndežela" na mesto „kraji" (deli dežele). Gospoda moja ! Prepričan sem, da je gospod predgovornik to nevarnost v dikciji zuto iznašel, ker jo je najti hotel. Saj vender ne bo mislil noben človek, da mi Slovenci zahtevamo, naj se upelje slovenski poučni jezik v zgolj nemškej Štajerske), n. pr. v Gradci ali pa v Ljubnem (Leoben), dasi je, kakor znano, v Ljubnem večina profesorjev Slovencev iz tega razloga, ker štajerski deželni šolski svet vse slovenske profesorje iz južne Štajerske odpravlja ter jih prestavlja v nemško Ljubno, (čujte! čujto! na desnici), tako da bi bil v Ljubnem slovenski jezik ložje poučni, kakor v katerem koli gimnaziji na slo-venskej zemlji. Resolucija dostaje se samo onih dežela, v katerih Slovenci vkupr.o prebivajo in, ker sta g. predgovornika dr. Vitezić in dr. Tonkli že osvetlila razmere po Primorske), hočem se jaz omejiti samo na Štajersko in oni del slovenskega ljudstva, bi v Štajerskoj prebiva in kojega zastopati je meni čast."
„Znano je že visokej zbornici iz poročila gospoda poslanca dr. K vič al e, kateremu se najiskrenije zahvaljujem za njega zares veliki trud pri sestavi tega poročila, da je došla cela vrsta peticij iz spodnje Štajerske za osnovo slovenskih paralelk. Vsega skupaj oddalo se je v tej visokoj zbornici v tem zmislu 260 peticij slovenskih kmetskih in tr/kili ob6in na Štajerskem. (Čujte! čnjte! na desni.) Nasproti temu oddalo se je v protivnem zrnislu, kolikor sem raz videl iz časnikov, kajti štel jih neseni, kakih 160 ali 170 prošenj raznih občin dolenje Štajerske, ki zahtevajo, da naj ostanejo sedanje razmere na srednjih šolah. Tem 160 občinam pa se, gospoda moja, želja itak izpolni, saj ostanejo zi nje razmere nepremenjene, čeprav se ustreže željam ostalih 260 občin. Mi ne zahtevamo, da se imata odpraviti nem ška gimnazija v Mariboru in Celji, nego samo to, da se imajo za učence slovenske narodnosti upeljati na teh gimnazijah slovenske paralelke, in sicer za s*'daj Se samo v prvem It tu. Tu pa moram preiti na opazko gospoda predgOvornika, ki je menil, da bi trebalo po tej resoluciji ustanoviti 43 novih razredov."
„Gospoda moja! Ta opazka je toli gorostasno pretirana, da sploh ne umejeni, kako se je mogla izpregovoriti v tej visokej zbornici. Paralelke obstoje že zdaj na gimnazijah v Mariboru in Gorici, v teh dveh zavodih torej ni potreba ustanovljati paralelk za slovenske učence, treba samo, da se u pelje slovenščina kot poučni jezik. Ostane tedaj samo še celjski gimnazij, in samo pri tem bi se morala v prvem letu osnovati paralelka. Tedaj preostaje od vseh 43 razredov, ki bi se morali po mislih gospoda grola W urin bran d ;i ustanoviti, le jeden sami. Troški za ta jedini pa vendar neso tako velikanski, da bi jih ne moglo zmagati nall&DO upraviteljstvo."
„Iz ju/ne Štajerske prosilo je 260 obtin za slovenski poučni j«izik na srednjih šolah; tej resnici nasproti ji* vender nemogoče trditi, da ljudstvo samo ne želi osnovo teh razivdov. Vsaj no more biti nobena agitacija tako močna, da bi prebivalstvo v tako velikej meri silila k podpisom prošenj, ako bi ljudstvo samo ne čutilo, tla mu nedostaje temelja za svojo daljno izobrazbo, ker ni narodnih srednj h šol."
rGospod predgovornik je celo izustil, da slovensko ljudstvo svojega lastnega jezika ne razume, ali pa vsaj oni jezik ne, v katerem se po šolah po učuje in pišo knjige."
»Ker se je gospod predgovornik ustil o slovenskem jeziku, o njega siromaštvu v besedah in oblikah, bi človek sodil, da ima vsaj najsiromašneje znanje, najpriprostejše pojme o njem; jaz pa dobro vem, da gospod predgovornik ne ume niti slovenskega, uiti sploh kakrga slovanskega jezika; tedaj govori o stvari, v katerej mu ne pristoja najmanjša sodba. (Čujte! na desni.) Slovenski jezik, ne glede na njega ntaiost — kakor znano, preložila sta Trubar in Dalmatin že ob času reformacije sveto pismo v slovenščino, ki se je tiskalo v Tiibiugen u, torej pred več nego 300 leti — napredovala je v zadnjih 20 letih vsestransko toliko, kolikor vsi drugi evropski jeziki. Ta napredek jej je bil tem ložji, ker se je lahko opirala ob sosednje slavske dijalekte, ki imajo bogato slovstvo, da torej m trebalo segati v tujo govorico,"
„Če se po deželi sem ter tja v slovenščini rabijo tudi kake nemške besede, se to gotovo ue dogaja v tolikej meri, kolikor bi se dalo soditi iz besedij gospoda predgovornika; — nemščina ima v Bvojem pismenem jeziku gotovo več tujk, kakor jih je slovenščina kedaj imela, ker se v Nemcih prejšne čase pač ni gledalo na puritikacijo, dočim so pri slovenščini, takoj ko Be je jela pisati, pisatelji mislili na to, da uporabljajo kolikor možno domači zaklad in pomnože domače oblike.u
„Kako bedasta da je večkrat ponavljajoča se trditev, da slovensko ljudstvo ne ume pismenega jezika, svedoči to, da izhaja v tem jeziku 24 časnikov, ki imajo vsi toliko naročnikov, da izhajajo. Treba mi je le opomniti, da samo društvo Sv. Mo-hora vCelovci izda vsako leto po 100.000 do 130.000 izvodov knjig, katere bere 24.000 do 25.000 nje
govih društvenikov Slovencev po Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in Istri, ter jih tudi ume."
„Sploh pa je slovenščina izza leta 1848. v vsem skupaj morda manj spremenila se, kakor pa nemščina.   Ostala je nespremenjena v svojej pisavi
— ko so se jedenkrat odločili za jedno vzajemno
— kakor tudi v besedah in oblikah."
(Konec prih.)
Dopisi.
Politični razgled.
\oirauje dežele.
V Ljubljani 20 marca.
Minister prvosednik nagovoril je tudi letos deželne odfooro, da naj se mu naznanijo želje glede pričetka posameznih deželnih zborov. Ti bo dejo zaporedoma zborovali od konc* meseca maja do oktobra. V oktobru pa se imajo na Dunaji sestati delegacije. Dalmatinski deželni zbor, ki lanskega leta ni zboroval, imel hode letos daljše zasedanje. Počitnice obeh državnih zbornic trajale bodo do 6. aprila. Gosposka zbornica ima danes svojo zadnjo sejo, v katerej se bodo razen budgetnega jrovizorija dognale še nekatero nujne predloge, kakor o državnih podporah itd. Budget pride na vrsto še le začetkom prihodnjega meseca.
V soboto končala je odrska d.žavna zbornica generalno debato o postavi za srednje šole, ter z veliko večino vzprejela odsekovo predlogo za temelj apecijalnej debati. S tem je skoro osigurana postava, ki je bila dlje nego pet let na dnevnem redu parlamenta ogrskega, katero pa je vlada zavoljo prevelicega odpora vedno umikala in opuščala. Letos še le posrečilo se je Tiszi pridobiti za njo zadostno število glasov.
Vranji' držai e.
Dan kronanja maketa vladarja odloČil se je baje s 27. maj nikom.  Francoska vlada bode zastopana po divizijskem generalu JBillotu. Sprem- j ljal ga bode izredui misijon, obstoječ iz generala; Pittie-ja, jednega iz ordonatičnih častnikov predsednika republike, jednega poslaničkoga sovet>*, ka-] pitona in treh višjih častnikov. Podadmirnl J a u res, j sedanji poslanik francoski na ruskem dvoru, bo tudi > navzoč pri slavnostih ter bode baje potem prišel na j Dunaj, na njega mesto pa general BiUot.
„Pester Lloyd w konstatuje prijateljske razmere, I ki so se pojavile na londonskei |»odoiiav«ki konferenci mej Avstro-Otfrsko in Srbijo. Zastopnik Srbije, minister Mori novic izjavil je že v četrtej seji, da njegova vlada obstane pri svojej privolitvi k Barriere-ovim projektom. Ob jednem objavil je Marinović v tej seji tudi željo svoje vlade, da naj bi imeli Srbija in Rumu ni j a stalni glas v podonavskem ko misij onu. Zastopniki Angiije, Francije, Italije in Rusije bili so proti temu; le avstrijski zastopnik da se je zavzel za zuhtevo Srbije ter plaidiral, da naj se vsaj Srbiji pripoznajo te pravice. Ker pa se ni moglo dognati soglasje, odbila se je zahteva Srbije.
V Parizu obhajala se je v nedeljo obletnica komune. Napovedanih izgredov in demonstracij na Champ de Mars ni bilo, ljudstvo bilo je miroo. Obletnica slavila se je le bolj v zaprtih prostorih z mnogimi zborovanji. Najvažnejše bilo je ono, ki je je sklical Comite national francoske delavske stranke, kojega se je udeležilo nad 300O delavcev. Glavna govornika bila sta mestni odbornik Joffrin in žurualist Labusquiere; oba sta pohvalno poudarjala, da se je delavska stranka, ki nema z anarhisti ničesa opraviti, zdržala pouličuih demonstracij. Delavska stranka, dasi najmočnejši faktor v vsem delavskem gibanji, je še le v pričetku razvoja. Kedar bode združila v sebi najboljše može, izjavila bode vladajoči stranki: Mi smo prijatelji socijalnega miru, a mi zahtevamo, da prepustite svoje pred-pravice. Ako se temu bramte, pomagali t» bodemo s silo. Došlo je mnogo čestitk, mej njimi tudi jedna od nemških socialistov.
Zločin, ki se je dogodil v Londonu, še vedno močno za n i ml i e občinstvo in časnikarstvo. Na sto tisoče ljudstva obiskuje Westminster, kjer se je bila zgodila eksplozija, ter glasno preklinja zločince. Gladstone, ogledavši si razvaline, se je zjokal. „Post" piše, da namerava povabiti vse vlade, da vzajemno odredijo skupne obrambe proti zlodejnim napadom nihilistov, anarhistov, fenijcev in drugih jednakih socijalno-političnih revolucijouarcev ter delati na to, da se za te dinamitske junake „Internacijonale" iz dade posebne postave. — „Morning Post" trdi v svojem uvodnem članku, da je iz dobrega vira izvedela, da so irski „Invineibles" sklenili svoje torišče premestiti v Anglijo, ter ne počenjati več gro-zovitostij v Irskej, nego započeto delo nadaljevati v Angleškej.
Iz Krškega 19. marca. [Izviren dopis.] (Naše bralno društvo) je priredilo včeraj omikanemu našemu občinstvu prav prijeten večer. Pri osnovanej veselici je najprvo pevski zbor pod vodstvom umeteljnega pevci, g. V......precizno pel
Kocijančičev „Venček narodnih pesni" ; potem se je kvartet „Prošnja" isto tako dobro obnesel. Naposled se je pa predstavljala dobra šaljiva igra „Eno uro doktor" s tako urnostjo in točnostjo, da bi človek komaj verjel, da ima diletante pred seboj. Pred vsemi se je v igri odlikovala A n či k a (gospodičina
Z.......k).   To  je bila mična prikazen,  ki je
svojo nalogo kaj dobro umela in pokazala, da ima za gledališče prirojen talent, katerega je pa tudi v veselje hvaležnega občinstva lepo razvila na našem odru. G. gledališkemu reditelju, domoljubnemu gospodu Š . . . . smo prav hvaležni, da nam je to vrlo moč pridobil; želimo le, da bi vsakikrat nastopiti hotela. Škrjanček, g. K—t, najboljša podpora našega gledališča in naših zabav, je kljubu svojej hripavosti vender dobro predstavljal „eno uro doktorja", in mi mu moramo za njegovo požrtvovanje prav hvaležni biti. Pravi doktor, g. P—r, je že po svojej telesnej postavi za take možate uloge kaj sposoben, pa je tudi svojo duševno sposobnost za gledališče dobro dokazal, zlasti je nam njegova pravilna slovenščina ugajala. Manjše uloge so bile v rokah ljubih gospic: A. in K. ter v rokah gg. O., A. in II., od katerih je imel zlasti novinec, g. O. nekoliko prilike pokazati, j da ima vse zmožnosti, raz odra kratkočasiti naše slovensko razumništvo. Mej posameznimi točkami ste pa blagovolili dami O—n in W—i na glasovir svirati. Hvala jima!
S kratka, moramo se o celej zabavi le pohvalno izraziti, in odboru društvenemu posebno priznanje izreči, da je družabnikom že v drugič brezplačno veselico osnoval; za poslednjo pa gre v prvej vrsti največja zasluga odborniku, g. Š—ku, in to tem več, ker nam obeča v kratkem času zopet drugo gledališko igro prirediti.
Vsaj pa tudi občinstvo kuj rado poslušat zahaja, doma ostaja samo pest nemsuutarjev; sicer pa moram reči, da ta vrsta ljudij se iz našega mesteca izgublja jednako pomladanskemu snegu.
J. O. B.
Domače stvari.
— (Dnevni red mestnega odbora a e j i), katera bode v sredo 21. dan marca 1883 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. Mestnega magistrata poročilo: a) o reklamacijah, aložeuih zoper volilni imenik z* letošnje dopolnilne volitve v mestni odbor; b) o od-borniških mestih, katere je letos dopolniti in o volilnih dnevih za te dopolnilne volitve; c) o sestavi volilnih komisijonov. III. Finančnega odseka poročilo : a) o škontriranji vseh mestnih blagajnic in fondov, izvršenem v 12. dan minulega meseca; b) o nasvetu mestnega magistrata glede premeščenja živinskega trga. IV. Stavbenskega odseka poročilo: a) o prošnji Alojzija Korsike, da bi mu bilo dovoljeno ograditi na Vrtači kupljeno zemljišče in preložiti javni pot, ki zdaj drži preko tega zemljišča; b) o vspehu licitacije glede zagotovljenja stavbenskega lesa za 1883. leto; c) o upeljavi plinove svečave po Resljevi cesti.
— (Znanstvena predavanja) zaključil je preteklo nedeljo g. profesor Šuklje s svojim po obliki in vsebini izvrstnim prednašanjem o Mariji Antoinetti, za katero mu je od strani mnogobroj-nega poslušalstva, mej katerim je bil tudi g. deželni predsednik "VV i n k l e r z gospico hčerko, donela vsestranska kakor laskava, tako tudi zaslužena pohvala. Vsa tri predavanja doneso „Narodnej šoli" nad 100 gl. čistega dobička.
— (G os p. prof. Simon Rutar) imenovan je krajnim šolskim nadzornikom za mesto in občino spljetsko. Častitamo.
— (Goap. dru. Josipu Staretu) poklonili so k njegovemu godu — diletantje slovenskega dramatičnega društva v priznanje njegovega neumornega in požrtvovalnega delovanja za sloven-
sko dramatiko poleg krasne čestitke tudi elegantno izdelan album s fotografijami vseh sedanjih igralk in igralcev, kateri mu je v posebnej deputaciji izročila vrla igralka gospdč. Dragojila Vrtnikova s primernim nagovorom v vezanej besedi. Včeraj po poludne pri poskušnji priredili so mu pa na gledališkem odru še posebno prisrčno ovacijo, podavši mu lep bouqet, kateri mu je v lepem nagovoru izročil g. Kocelj, mej burnimi živioklici slovenskih di-letantk in diletantov.
— (Slovensko gledališče.) Mlada naša dramatika, ki se mora boriti še z mnogimi neprili-likami,  mej katerimi ni  najmanjša, da dobiva še vedno premalo podpore, vender jako vrlo, vspešno in dosledno napreduje.   Nove moči, ki so stoprav pristopile,  izurile so se v razmerno kratkem času tako izborno, da se z nepričakovano sigurnostjo gib ljejo na odru in da so kos še tako težavnim ulo-gam.   To je zopet dokazala  včerajšnja predstava „C vrčka", ki se je vseskozi gladko in dobro izvr šila in napravila najboljši utis, da jo z veseljem stavimo v jedno vrsto z „Nasledki skrivnostne pri sege".   Vse glavne uloge  bile so posebno srečno razdeljene.   Cvrček Stana (gospica Vertnikova) ima poleg izredne nadarjenosti  in brdke vnanjosti tudi potrebno gibčnost in fin razum,  da je za to težavno ulogo  kakor nalašč, in jej k včerajšnjemu vspehu čestitamo. Gospica N igri nova predstavljala je vkljub svojej mladosti starko Srdano v vsem kre-tanji, v opravi in mimiki jako karakteristično, tako, da jo je razodeval le — mladi glas.   Kolikor smo do  sedaj  imeli  priliko opazovati v raznih ulogah gospico Nigrinovo, moramo priznati, da ima poseben talent za gledališče in da je vredna naslednica svojih gg. sester. — Gospica Petrinska (mati Bujanka) je svojo sicer ne ravno obširno  ulogo igrala tako dobro, da prav srčno želimo jo še večkrat videti v jednakem genre-u. Prav povoljno sodelovala je gospica Zvonarjeva (MilunUa). Izmej moških pa moramo v prvej vrsti omeniti g. Gorazda (Sobin), s katerim je naše dramatično društvo dobilo nenavadno spretno moč. Vsako ulogo je dosedaj izvrstno izpeljal in po leg lepe moške osobe,  sonornega glasu in nepreti rane igre odlikuje se posebno po svojej marljivosti in s tem, da se z veseljem poprime vsake role. Gosp. Kocelj, poznat kot veteran mej sedanjimi igralci, je mojster v takih ulogah, kakor oče Bujan, in bil nam je včeraj prav po godu. Gosp. Danilo (Borko) vrgel se je zadnji čas na komično stran in to s posebno srečo,  kakor  pri njegovej marljivosti iu nadarjenosti tudi ni drugače pričakovati.   Tudi drugi p red s Lavlja le i   manjših   ulog   bili  bo   vsi   na svojem mestu  in tako  bilo je naravno,  da je zadovoljno občinstvo veselo tleskalo in po večkrat izzivalo gori omenjene glavne osebe. „Cvrček" z navedenim osobjem bode vsekdar mej najboljšimi točkami našega repertoira.
— (Obrtniška ustanova) za slušatelje državne obrtne šole v Gradci, ustanovljena po mestnem odboru ljubljanskem, v znesku 250 gld., razpisana je za 2Va leta. Za to ustanovo smejo prositi učenci, ki so tukajšnjo obrtno nadaljevalno šolo dovršili z dobrim uspehom, če so tudi samo slovenščine zmožni. Prošnje do 30. aprila t. I. na mestni magistrat v Ljubljani.
— (Profesorski izpit) napravil je bivši teden na dunajskem vseučilišči g. Mihalko Zavadi al, goriški Slovenec iz klasične filologije. — Na graškem vseučilišči pa je g. Jakob Pintar, iz Gornjega Grada, prestal izpit iz klasične filologije.
— (Morilec Mat. Kovačič,) ki je bil preteklo soboto obsojen na vislice, obstal je včeraj, da je nahujskan po ženi Frančiški Možini ranjega Možino sam umoril, da pa mu je Fr. Možina pomagala pri prenašanji umorjenega.
— („Zvrševalni odbor" zveze županov ljubljanskega okraja) se je v svojej seji dne 11. t. m. sledeče konstituiral: podpredsed nik: Adolf Galle, župan v zgornji Šiški; tajnik Janez Knez, župan v spodnji Šiški; blagajnik Vinko Ogorelec, župan v Šmarji.
— (Javna prošnja.) Iz Trnovskega pred mesija poslal se nam je danes kratek dopis, v ka
terem tamošnji prebivalci z ozirom na to, da se na tako zvani „gmajni" hiše leto za letom vedno bolj množe, da je že redna „ciglanska ulica" nastala, opozarjajo na potrebo, da bi mestni magistrat tudi na ta oddaljeni kraj po polnem ne pozabil in da bi se dovolile kake štiri svetilnice, katere bi bile tem nujnejše ker so ob cesti globoke grape in bi se v temni noči, ob povodnji, posebno pa ob slabem vremenu lahko kaka nesreča pripetila Želja po teh sve-tilnicah, ki bi no stale toliko, je splošna.
— (Izpred porotnega sodišča.) 14. t. m. bil je zatožen znani že večkrat kaznovani tat France Schober zaradi tatvine, katero je zvršil v Brinji, slovenskej vasi v laškem kraljevstvu s sodelovanjem še dveh znanih, že večkrat kaznovanih tatov. V Brinji ulomili so v prodajalnico trgovca Piata in ua-kradli 22 hlač, 14 teletnih kož, podplatov, 10 gld. gotovega denarja, izpili 15 litrov vina, vzeli še nekaj druzih drobnosti, potem pa odšli. Škode je bilo 180 gl. Dva tuta sta srečno odmakuila pete, Schober je pa po Notranjskem ukradene kože prodajal tako dolgo, da so mu iste c. kr. žandarji blizo Cerknice brez denarja odkupili in ga zaprli. Zatoženi Schober pripoveduje celo „historijo", kod je imirširal, samo tistih krajev ne, kjer je res bil in ukradene kože prodajal, katere pa pravi, da je kupil od njemu neznanega možu blizu Vrhnike. Porotniki potrde krivdo zatoženega in obsojen je bil na osem let teške ječe, poostrene s postom.
— (Razpisana  je služba)  učitelja ra jednorazrednici v Blagovici.  Plača 450 gld. in sta novanje. Prošnja do 20. aprila t. 1. na okrajni šolski svet v Kamniku.
— (Občni zbor trgovskega bolni š-nega in penzijskega društva) bil je zadnjo nedeljo. Predsednik g. A. Dreo pozdravljajoč zbor, pravi, da lansko leto za društveno blagajn co ni bilo baš ugodno kajti bilo je izredno mnogo bolnih, tedaj so bila tudi plačila izredno velika. Konečno se spomina zadnje leto umrlih člauov gg. Skodlarja v Gradci in Ivan Wbhiinga star. v Nabrezini. Zbor v znamenje sočutja ustane. O denarnem prometu in premoženji društva smo že poročali. Društveni tajnik g. Drahsler pri tej priliki opomni, da je uzrok manj ugodnemu stanju iskati v tem, ker so se kursi vrednostnih papirjev znižali in ker je bilo silno veliko bolnih udov. Govornik prosi društvenike, naj bi ne prijavah vsako malo bolezen in terjali bolnišno podporo, nego naj bi posebno premožneji in taki udje, kateri imajo dobro plačo, ozir jemali na društvo in za lahke bolezni ne zahtevali odškodnine, da se bode  društveno   premoženje  množilo. Predsednik
Dreo podpira mnenje g. Drahslerja.   G. Treun poroča o dodatku k društvenim  pravilom in nasve-tuje, naj se blazni ne lečijo v društvenih prostorih. Društvo plača za blazne šest tednov bolnišne troške. Potem pa neha vsaka dolžnost  društva. Vodstvu se dovoli, da v posebno ozira vrednih slučajih dru štveno podporo nadaljuje.  Hromi se tudi ne lečijo prostorih društveue bolnice,  nego  imajo pravieo do podpore iz penzijskega zaklada. Izključeni od te podpore pa so udje, kateri vsled hromosti zblazne. Dodatek se brez razgovora sprejme.   G. C. Baum gartner poroča  v imenu pregledovalnega odseka o računih in o društvenem premoženji in prijavi, da je vse v popolnem redu.   G. Alfred Ledenig na-svetuje, naj se odboru za kupčijski ples, posebno načelniku g. Schantelnu za veliki trud in tako odlično prirejenje plesa izreče zahvala občnega zbora kateremu predlogu zbor z živahnimi dobro-klici jedno glasno pritrdi. G. Drahsler predlaga, naj se drugo leto naprosi  kranjska  hranilnica,   da podeli tud trgovskemu pomočnemu društvu podporo, in da naj g. vodja Dreo prošnjo podpirati blagovoli. Predlog se vzprejme.   G. Skabrne nasvet nje,  naj  bi se letni donesek povišal od 6 na 8 gld.   Proti temu predlogu govore gg. Ledenig, Dreo,   Treun, Ran zinger, Wenzel in Baumgartuer, za pa gg. Drahsler iu Wblrling, zadnji posebno odločno proti temu, da
glednikov vrši po listkih, ne pa per acclamationem.
redlog obvelja, a ker je odšlo nekoliko članov, ni zbor več sklepčen in zbog tega se konča.
Poziv do vseh slovenskih domoljubov.
Po novih, v izrednem občnem zboru društva „Narodni dom'1 dne 5. novembra 1882 preurejenih in z odlokom visoke c. kr. deželne vlade št. 301 z dne 12. januvarja 1883 potrjen h pravilih, postaue društvenik :
1. kdor se pravomočno zaveže 200 gld. kot deležni znesek v društveno blagajuico uplačati; taisti se imenuje tudi deležnik;
2. kdor na jedenkrat 100 gld. daruje;
3. kdor društvu z letnim doneskom 10 gld. pristopi — za čas, dokler plačuje.
Iz tega je razvidno, dn je sedaj vsacemu za sezidanje narodnega doma zanimajofemn se domoljubu omogočeno, postati (lanom društva in, ker bode dne 27. t. m. občni zbor, katerega se imajo pravico udeležiti vsi društveniki, poživlja podpisani odbor tukajšnje in unanje domoljube slovenske, da bla-govole v obilnem številu pristopati dntUvu:
Izkaznice za udeležitev občnega zbora dobivajo se 27. t. m. pri društvenem tajniku.
V Ljubljani, dne 10. marca 18S3. Za upravni odbor društva „Narodni dom": Ivan Hribar, dr. Alf. Mosche,
tajnik. pi <-ihci In i k
Vabilo.
Dne 20. marca, na velikonočni ponedeljek, bode odbor za M klošieevo svečanost ob 5, popolu-dne imel v Ptuj i v „Naiodnein domu" prvo sejo, kder se uredi vspored vse svečanosti. Vsi odborniki in drugi narodni odličnjaki se uljudno vabijo k seji.
Za vršilui odbor: It oži d ar Raić.
bi se vnanji udje vprašali za mnenje,
ker so le
gostje in bi to bilo proti §. 40. društvenih pravil Preide se potem o tem predlogu na dnevni red. Gosp. T u r k predlaga, naj se volitev računskih pre
Poslano ..ljudskomu
Oziraje se na poslano s podpisom:
<«lasu".
Poznavalec dobrega blaga iz kamniškega okraja" v G. listu „Ljudskoga Glasa" od dne Ki. t. m., primorani BO čutimo podpisani odgovoriti iu ho „Po/.navalcii dobroga blaga" jako čudimo, da se on v svojem .poslanem" upa trditi, da je kupil pri gosp. Pribnšiču v Ljubljani nov klobuk m 2 gld. 20 kr. ter na* ljubljanske klobučarje svetu predstavlja s tem kot sleparje, avljaje, da je moral prej jednakoga pri dru/.ih klobučarjih f Ljubljani za polovico dražjo plačevati, kar pa iuu ur od-očno Oporekamo ter ga imenujemo tu javno zakritega n zlobnega lažnika in o b r e k o v u I c a. — „Poznava-lec dobrega blaga"  (??) trdi, da je g. Pribošič a sv.tjiini cenami odprl oči tukajšnjemu  slav. p. u. občinstvu ter po* kazal, da ni vselej treba dobro (?) blago preplačati. — V daljin* razpravo v tej zadevi se podpisani ne spuščajo, ker jim je ona lakomna osoba, ki je „poslano"  pisala in bo sramovala podpisati svoje ime,  dobro znana,  Tunder pa opozorujejo slav. p. u. občinstvo, da se pri vseh klobučarjih v Ljubljani dobijo klobuki boljše baze za še nižjo ceno,  nego  jih ima v  zalogi  in jih
more prodajati g. Prlooeifl.
V čast in oceno pa si v istini staliti Btnemo obrtniki ljubljanski, da smo v „Ljudskem Glasu" našli tako doslednjega, lepega in vrlega zagovornika naših interesov, kateri, ako dobro in dra^o plačaš, danes radi svoje koristi in dobičkarijo tebe priporoča na široka usta, jutri pa to jo zopet, pripravljen po zobeh biti. — 1'rod nekaj tedni še jo koledoval nek gospod pri nas za „Ljudski Glas" in hotel navidezno delati /oper g. 1'riboŠiča, so zna, proti plačilu, in sedaj počenja koledovati za g. Pribo-šiča in dela zoper nas domačine. — „I'osmovalca dobrega blaga" sicer ni iskati v okraji kamniškem, nego išče naj ae v Ljubljani in to v uredništvu „Ljudskega Glasa" samega. — Dokler bodo hoteli obrtnike zogovarjati ljudje, ki ud obltalitva ničesa ne uinejo iu so morajo boriti z vso silo za svojo eksistenco ter vsa sredstva uporabljajo, da jim samim pade kak groš v žep, ne bodo napredka pri naa.
— Gotovo pa se bodo „Ljudskomu Glasu" v kratkem odtrgala krinka raz obraza, za katero se Bkrivati hoče, in njega toli hvalisaiia naklonjenost (?) obrtnijskemu stanu se bodo na široko in globoke ra/.kri a.
Vsakemu pošteno-iniHlečeuiu in treznemu obrtniku bila je žo premnogokrat prilika dana, občudovati nazore „Ljudskoga Glasa" in njega matadorjev, pri katerih vao je v polni i mori le ti a jeziku  samem,  a ničesa v iwtin;.
— Tedaj, obrtniki pozor!
V Ljubljani, dno 90. marca 1883. (1G8)
Ljubljanski klobučarji:
F. A. SupanČič, F. Debeuz, Franz Prockl, K rejci.
Anton
Tujci:
'20. marca. Slonu: Fautel in Schvvank
z Dunaja. — Grim
Lovvensobn iz Ha-
Pri
ll Domžal.
Pri MaJlei: Kak z Dunaja, varske. — Langgut z Dunaja. —
Pri avNtrlJ»lceni «e»arjl: Graudeu iz Kranja. — Fajdiga iz Keko.
Pri iiiivnrNki-m dvora x Dr. Vašič iz Trebnjega. — t »si m i č z Postujinc.
Meteorologe no poročilo.
A. V LJubljani:
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
16. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečor	728-53 mm. 727- 30 mra. 728- 38 nim.	— 08« 0 -f. 9-4°C + 3 0UC	si. sov. si. z;vh. si. zali.	d. jas. obl. d. jas.	0 00 nun. dežja.
17. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7295;") mm. 729.r)7mm. 73ll3mm. _	+ 0-7»C + 60° C + 3 0" C	z. bur. z. j z. si. zah.	obl. obl. obl.	HT>0mm. dežja.
18. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	783-63aa 782*66mm. 73409 mm.	+ 2 4° C -fll0°C + 4-l°C	brezv. z. jz. brezv.	d. jas. d. jas. jas.	000 mm. dežja.
19. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-37 mm. 731-49 mm. 730-19 mm.	+ 23°C + 97°C 4- 6G°C	si. jz. si. jz. si. jz.	obl. obl. obl.	9-20 mm. dežja.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je ostal zadnje dni precej nespremenjen; stanje je bilo večinoma precej nizko in jo zaostajalo za normalom; razdelitev jo postala precej jednakomernejša; razloček mej maksimom in mlnimom minimalen. Temperatura se je povsod znatno vzdignila ter postala sem pa tja že nad normalnu , tudi ni bila več tako ekstremna; razloček mej maksimom in minimom se je močno zravnal. Vetrovi so postali zelo slabotni ter so se zasukali večinoma proti zahodu. Nebo je bilo sicer zelo spremenljivo, vender še največkrat popolnem oblačno, vreme nezanesljivo, pogostokrat deževno.
Tržne cene v Ijiibl.jani
dne 17. marca t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, . ...
Ajda, , ...
Proso, . ...
Koruza, „ ...
Leča , . .
Grah „ .   . .
Fižol , ...
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Sprli iVišeu a       . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko , ,
Kostumov o      „ „
Kokoš........
Golob........
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „ ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, „   „      , .
gld.	kr.
7	G4
4	87
4	39
2	93
4	23
4	87
5	20
8	—
8	—
9	—
2	86
—	9S
—	88
—	68
—	75
_	£)•) 2
—	8
—	56
—	50
—	48
—	30 A f-i
_	16
2	94
1	96
6	—
4	—
Št. 238.
Razglas.
(167-1)
ID-uLz^aoslsa borza
dne 20. marca.
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . .
5°/0 marčna renta.........
Akcijo narodno banke.......
Kreditne akcije...... . .
London   . ..... . .
Napol. ...........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke .....
•!• „ dižavne srečke iz L 1854   250 gld. Državno srečke iz I. 1864.        100 „ \ /,. avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6°/0......
4°/
p     papirna renta 5"/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • . 100 gld. Zetulj. obč. avstr. 4,/a°/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Klizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... Akcije anglo avstr. banke .
10 120
78 gld. 20			ki
78	n	50	r
97	*	85	n
92	*	95	n
832	B	—	n
311		50	n
119	*	55	n
u	n	48	n
	n	64	n
58	n	45	0
118	m	75	
167	n	50	n
97	n	80	Ti
120	n	2'>	n
88	n	20	
86	n	60	
103	n	—	
114	71	—	n
117	n	25	n
101)	n	—	n
104	n	75	n
170	»	50	
21		—	n
116	D	25	n
Vsled sklepa občinskega zbora od 10. t. m. razpisana je služba občinskega zdravnika v Materiji z letno plačo 600 gld. in vozno odškodnino letnih 100 gld., prejemši iz občinske blagajnice v mesečnih obrokih naprej ter s prostim stanovanjem 2 sob in ima zdravnik pravico lastne lekarne.
Natančneji pogoji se zvedo ustmeno ali pismeno pri podpisanem.
Prošnje za to službo s prilogo v smislu §. 8. postave 19. marca 1874 in dokazom zdravniške sposobnosti naj dot čni gg. prosilci blagovolijo do dne 31. marca 1993 pri podpisanem uložiti.
Občinsko glavarstvo v Materiji,
dne 14. marca 1883.
Obč. glavar: Kastelic.
1
i
Reelna razprodaja.
Zaradi preselitve iz svoje dosedanje prodajalnico sem primoran v času od 1. do 31. maroa po Jako znižanih oenah razprodajati svoje bogato založeno blago, obstoječe
v papirnih izdelkih, albumih, mapah, m uz i kalij ali, galanterijskem blagu, kup-čijskih knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in šolo, slikah z oljnim tiskom, fotografijah, črnilah itd. itd. (121-12)
TiN v Ljubljani,
poleg Hradeckv-jevega mostu.
NajMtareJša In naJKlaaovittJsa
firma za sukno
MORIC-a BUM-a
ponuja
sea polotilo sedijo: Za celo obleko:
3 metre 20 ctm. dobrega brnskega
1 gld. 50 kr., znaša.....
3 metre 20 ctm. boljšega brnskega
2 gld.. znaša........
3 metre 20 ctm. finega brnskega
2 gld. 50 kr., znaša.....
3 metre 20 ctm. fmejAcga brnskega
3 gld., znaša.......
Potem zelo fino blago, po 3
7 gld. meter.
Za jeden ogrtač:
2 metra 20 ctm. Coachmen a ali pa drugačnega blaga za sukn e, po 8 gld. meter, znaša 6 gld. 60 kr.
Fino sukno za ogrtače od 3 gld. 60 kr. do 7 gld. 50 kr. za jeden meter.
Velika zaloga blaga za hlade in suknje po VBakej ceni.
Bogata izbčr pravih, angleških popotnih plai-dov, 8 metre 50 ctm. dolgih in 1 meter 60 ctm. Široki-, 3 gld 50 kr, iz čiste volne 5 gld. 25 kr , 6 gld 60 kr. do 15 gld.
Vedno na prodaj vsakovrstno sukno za olvil in VOjaitvo, po vsakeršnej ceni.
Naročila zvrŠujem po poštnem povzetji najsolid-nejo ter celo brezplačno, če presežejo vreduost 10 gld.
I /.or«-«' |»o»tlJani Irunco,   krojiteem  karlc z usurei. (135—3)
blaga, meter po 4 gld. 80 kr. blaga, meter po 6 gld. 40 kr. blaga,  meter po
8 gld. — kr. blaga, meter po
9 gld. 60 kr. gld. 50 kr. do
Zoper j«etilio!
Radgostski išniver&aini eni
in
rožnovski maho-rastlinsfci celtlički,
priporočajo so posebno
& za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se. pljučnico!
Veliko šiovilo priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _
Velespoštovani gospod lekar Seiehert! Iz Hrudima mi je pisala denes moja prijateljica, n{lj j"j pošljem tri zavitke vašega slo većega Radgost-skega čaja, ter pravi mej drugim tudi to, da jej jo ta čaj prava dobrota. Izvolite mi tedaj, ako mogoče s poštnim povratom, pod mojim naslovom poslati tri zavitke čaja in 2 škatljici rožnavskih celtličkov. Se spoštovanjem Mariju It i «11, soproga izdelovalca giasovirov v Nahodu (Češka).
Vaše blagorodje! Prosim vas, pošljite mi po peŠlneni povzetji v poskus jeden vavitek Radgostskega čaja in 2 Skatljici mabo-rastlinskih en t ličko v sa neko na prsih bolno osobo, ki kri bljuva. Vlansko leto jo to zdravilo istej dobro služilo in bilo vspešne. Naslov: Župnija Kalit, severne železnice postaja Luosdorf.
Vašo blagorodje! Ker sem večkrat uže čul vaša zdravila hvalit', dakle prosim, da mi p«.šijete brzo 2 zavitka Radgostskega Čaja. Udani
Henrik Lene, dvorni puškar, v Berlinu, Friderikove ulico 112. V Berlinu dnč 14. aprila 1877.
Čestiti gospod!
Rabil sem vaš Čaj zopor svoj hrenički katar v želodci; ker mi j 1 pa resnično pomagal, prosim vas prav prijazno, pošjite mi po poštnimi povzetji še 2 zavitka svojega izvrstnega Radgostskega univerzalnega čaja. Spoštovano (136—1) Mitih. Bertel9 trgovec
Thtiringcn, Vorariberg, dnč 30. jan. 1879.
Od tega po zdravuiškoj rssloibl in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z na katom o rabi 1 gld. »v. v. Jedna originalna ik Stila Rožnovskih niaho-rasflinskih celtličkov ftO  r. Za kolek in zavijanje pa IO kr. posebe.
KndgoMtBki univerzalni «»j iu ltoinovNkl imiliu-rttMlIiiiHki «-<•! ili«*Ui dobivajo so vedno )o v lekarni J. Neienerta v Kožuovl na Morav-skem , in razpošiljajo 40 naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p u. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zal< ge Biedtči lekarii: W. M ay r v Ljubljani, W K o n i g v Mariboru, S. Mittelbach iu J. Cejbek v Zagrebu, Barmherzige Hriider in A. Nodved v dlratlcl, A. M a rok in J Kupfer-schmied v Celjl, O. K11 h g h e i m v l.ii»ul«-i. C ar I Grabachur v Mura 11, J. III in g v Kot-teuiuaun« VV. Thuruvvald v C«loy«i*
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah iu večjih pro-dajalnicah materijalnega blaga. jjjsF"* Doktor iIoinIovh jedluo prava voda
aa oči, prir<jeua natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okropljcnjo in vzdržanje vida v vsake j starosu; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišui ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzenje.
Izvirna steklenica b navodom za rabo velja 70 kr.« za kolek in zavoj IO kr. več
1'rava se dobi varno nttravuoat iz lekarne v k 11 p1 ■11 m e 1 Kožnavi.
§ftT ItožuovMki vvvt za živce, hitro in trajno o dravija puiiko, irganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek iu zavoj IO kr. več. Pravi se dobi Humu naravnost iz lekarne v Rožnavi .M -ravska;. ( 0—8)
F RAN Z J O S E F BITTER QUELLE
Zahtevaj se vedno izr £}s9~~ Zaloge povsod
„prijeten in priročen  lek za .'čiščenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
„ne prouzroča nobenih težav."
Prof, pl. BAMBfiKGER, Dunaj.
„je uspesnije, kakor druge grencice."
Prof, LEIDESDORF, Dunaj.
eeno: „FRAN-J08IFOVA ORENČICA". (98—4)    Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
J. R. Pavlin,
v L j 111> Ij ani, o t* e d jšiliofijo  s t. 1, poprej J. Weldlioh, vulgo pri Voglu,
priporoča svojo na novo upravljeno
I kupčijo s špecerijskim blagom,
očiščene rozine, oibebe, mandelno, fino strd, najfinejši Jamalka ram in čaj, zalogo vaakovrstue moke iz najkrepkejšo banaške pšenice in slovečega mehaničnega mlina, najboljšo ajdovo moko, rlno maslo in mast, vsakeršna semena itd. itd., v^e po najnižji oenl ter s pošteno postrežbo. Naročbo se najhitreje in skrbno izvršujejo. — Za obilo obisko-vanje se udano priporoča. (161—2)
Izdateij in odgovorni urednik Makso Ar m i6.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".