Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev. Din 2* -
Leto 1.________________________________ Ljubljana, 16. decembra 1930.	Štev. 42.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza in
Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana
Izhaja vsak torek dopoldne.
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40-—, celoletno Din 80' — Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.
Naslov urednišiva in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Woifova ul. 1.-- Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija" Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Važni sklepi skupščine JNS — Skupščina JLAS — SK Atletik pokalni prvak LNP
Zimskošportne vesti
O smuškem skakanju
Radi tehničnih zaprek je naš list izšel namesto včeraj, šele danes v sredo, za kar prosimo naše cenj. naročnike in čitatelje oproščenja.
Uredništvo.
Za vsakega smučarja je dobro, da se seznani tudi s skoki. Pogosto se zgodi, da ti zmanjka terena, da privoziš do brega ob kolovozu in na mesto, da bi se odrinil v pogumen skok, se ustavljaš ali pa skočiš neprostovoljno ...
V smuškem sportu poznamo tri vrste skakanja:
1.	naravno (terensko) skakanje:
2.	skakanje v daljavo:
3.	umetno skakanje.
Ako imaš v vožnji zadostno hitrost in ti zmanjka terena, tedaj nadaljuješ vožnjo po zraku, tedaj torej skočiš. Dolžina skoka je odvisna od dveh komponent: zaletna hitrost te nese v smeri skakalnice (t. j. naprej), težnost pa^ te Privlačuje navpično dol k zemlji. Čim hitrejši je nalet čim močnejši je odriv hi čim ugodnejša je lega, oz. drža telesa v zraku, tem daljši je skok.
Kdor hoče na smučeh dobro skakati, ta mora biti v prvi vrsti siguren mojster najštrmejših bregov. Strmec in skok sta v marsičem sorodna, tehnična razlika pa je v tem: pri skoku odpade trenje in upor snega, zato se hitrost poveča. Z3 strmec veljajo tale pravila:
1.	Najboljša drža smuči je vzporedna drža.
2.	Telo je držati pokonci, elastično ih ne trdo.
3.	Cim težje je ohraniti ravnovesje, tem bolj se moraš skrčiti v čepenje.
4.	Linija, ki spaja težišče telesa s središčem podporne ploskve (katero tvorita stopali) mora biti pravokotna na strmino, po kateri voziš.
Ti štirje stavki veljajo za strmec, pa tudi za skoke. Sorodnost lahko opazimo tudi v posameznostih: Vozimo lahko pokonci ali čepe, tudi pri skokih Poznamo dva načina, namreč let po zraku ob napetih nogah in v skrčki. Važna skupna točka je dalje predklon trupa. Začetniki padejo pri skokih večinoma nazaj in s tem dokažejo, da nimajo korajže, da bi se zadostno nagnili naprej. Nesigurnost skokov pa povzroča tudi izpreminjanje hitrosti: po odskoku se hitrost poveča (ker ni več trenja). Pri doskoku pa se močno zmanjša in sicer radi pritiska in radi trenja. Kakor se izpreminja hitrost, tako se izpreminja tudi predklon telesa. Pri naletu smo Pagnjeni zmerno naprej, pri odskoku Se nagib poveča, pri doskoku se zopet zmanjša.
Kakor rečeno, reguliramo lego truba Pri o'drivu in pri doskoku.
Pri odrivu moramo paziti, da se močno nagnemo naprej: iz čepenja in z zamahom rok se odrinemo naprej gor. Pri doskoku moramo predklon trupa zmanjšati in to napravimo z izpadom naprej, pri katerem sta obe nogi skrčeni.
Kdaj naj skačemo ob skrčenih nogah in kdaj ob iztegnjenih?
Ako z lahkoto ohranimo med skokom ravnovesje, tedaj skačemo vzravnani. To je mogoče le na skakalnicah, oz. na poznanih terenih. Med terensko vožnjo, kjer preskočimo jarek ali kamenje in vobče, če nam je doskočišče neznano, ali če je premalo strmo, pa skačemo v skrčki. Isto velja tudi za preskok grma, krtine ali kakšne druge ovire. V prejšnjih časih so Norvežani tudi raz skakalnice skakali ob skrčenih nogah.
O pripravljalnih vajah za smučarje skakače sem govoril že v predzadnji številki našega lista. Važno pri treningu se mi zdi še sledeče: Pogosto moraš skakati raz skakalnico, ki ti dopušča le 15 do 25 meterske skoke. Redno kontroliraj svoj odriv tako dolgo, da bo sto procentno izrabljen. Isto velja tudi o držanju telesa. Da povečaš sigurnost doskoka, ga treniraj tudi v mehek sneg ali na manjšo strmino in z različno dolgim, t. j. z različno hitrim naletom.
V glavnem ločimo tri tipe skakalnic:
1.	z visečim mostom;
2.	z vodoravnim mostom;
3.	in z vboklim mostom (Looping-
Schanze), ki se uporablja za umetne skoke.
Doskočišče je lahko le malo strmejše od naleta, pogosto pa je zelo strmo. V prvem slučaju skačemo izrazito v daljavo, v drugem pa v globino. Smuško tehnično nas zanima zlasti prvi skok,
pri katerem moramo izrabiti upor zraka, da le-ta prepreči prehitro padanje proti zemlji. Tak skok imenujemo aerodinamični skok. Naloga skakača, ki hoče skakati aerodinamično, je dvojna: L izrabiti mora upor zraka za vzgon v letu; 2. istočasno mora zavzeti s trupom tako držanje, da bo čim lažje rezal zrak, t. j., da bo čim manj upora. Oboje doseže s tem, da se nagne naprej in da drži sprednji del smuči višje od zadnjega. Nazorno nam pokaže vpliv zračnega upora na hitrost gibanja že tale primer: vzemi kos kartona, drži ga vodoravno in ga spusti, da tako pade na tla. Nato ponovi isto, a drži karton navpično. Vpliv upora v prvem in v drugem slučaju bo očiten. Nato vrzi karton od sebe najprej tako, da leži vodovravno in potem navpično. Ko si ga vrgel naprej v vodoravnem stanju, takrat je dobro rezal zrak; ko si ga vrgel naprej v navpičnem stanju, je bil upor zraka prevelik in karton se je ustavil, oz. se je obrnil in padel na tla.
Pri smuškem skoku lahko zmanjšamo upor na ta način, da zmanjšamo ploskev telesa in smuči, s katero režemo zrak. To dosežemo s predklonom trupa tako, da se glava približa sprednjemu delu smučk. S predklonom trupa pa ne zmanjšamo samo upora, istočasno ga
Potek tekme je pokazal, da je SK Atletik vsega uvaževanja vreden protivnik. Že v prvi polovici je ob precej enakovredni igri odločila prodornejša in odločnejša napadalna vrsta domačih. Po odmoru je nastopila katastrofa. Še sedemkrat je obtičala žoga v mariborskem svetišču.
Zmaga je bila zaslužena. Atletiki so nudili eno najboljših iger tekom zadnjih let. Njih igra bi se dala primerjati edino z dobo, kmalu po prevratu, ko je morala Ilirija trikrat križati orožje s trdovratnim in odpornim nasprotnikom.
tudi uporabimo za vzgon (tukaj je zelo važno, da držimo sprednji konec smuči višje). Nastane pa vprašanje, katera drža trupa in smučk je najugodnejša. Ali predklon za 10 stopinj, za 30, 60 ali 90?
Temeljito se je bavil s tem vprašanjem švicarski inženir Straumann. Na podlagi številnih rezultatov, ki jih je objavil v reviji »Der Winter« (letnik 21, str. 105). Ce se je nagnil skakač za 10 stopinj naprej, tedaj se je znižal v prvi sekundi za 4.6 m, v drugi za 18.6, v tretji za 41.9.
Tabela nam nudi sledečo sliko:
Predklon trupa v stopinjah: 10	30	60	90	65
Padec v metrih
po L sek.	4.6	4.3	3.9	4.4	4.3
po 2. sek.	18.6	17.3	15.8	17.8	17.3
po 3. sek.	41.9	39.0	35.5	40.0	39.0
V tem slučaju vidimo, da je najugodnejši predklon trupa oni za 60° pri kateremu je padel skakač po tretji sekundi le za 35.5 m, torej za 6.4 m manj kakor pri skoku s predklonom 10". To pa še ni odločilne važnosti, kajti vprašati se moramo, kakšen vpliv imajo ti predkloni na gibanje naprej v vodoravni smeri?
Oglejmo si zopet tabelo, ki nam kaže, kako daleč (vodoravno) bi prišel skakač v posameznih slučajih:
Predklon trupa v stopinjah: 10	30	60	90	65
Pot v daljavo v metrih:
po	L sek.	18.7	18.9	19.1	19.6	19.5
po	2. sek.	34.8	35.6	36.1	38.4	38.2
po	3. sek	48.4	50.1	51.2	56.4	56.0
Na tej tabeli vidimo najugodnejši rezultat pri predklonu za 90" (rezultat 56.4 m). Ker pa v tem slučaju prav hitro padamo v globino (po 3. sek. za 40 m) zato rezultanta obeh komponent še vedno ni najugodnejša. Ing. Straumann je dognal, da je najboljši skok pri nagibu trupa 65". Če primerjamo skok pri predklonu trupa za 10" in pri predklonu za 65", tedaj opazimo sledečo razliko: pri padanju dol smo v drugem slučaju na boljšem za 2.9 m in v gibanju naprej (vodoravno) smo na boljšem za 7.6 m.
Za prakso si moramo zapomniti zlasti sledeče: velik vzgon in mal upor povzročata, da pade skakač pozneje na strmino, da je skok daljši.
O umetnem smuškem skakanju pa prihodnjič.
D. U.
Šele v tretji tekmi so Atletiki takrat klonili. Igra Celjanov je zadovoljila vse — i prijatelje i nasprotnike. Pokazalo se je, da je postala provinca uvaževanja vreden činitelj, s katerim bodo morali odslej računati vsi naši klubi.
Predobjava: Tekma z znamenitim budimpeštanskim profesionalnim klubom Ferencvarošem, ki bi se morala vršiti danes, je preložena na 3., oziroma 4. januar 1931.
Nogomet
PODSAVEZNI POKAL GRE PRVIČ V ZGODOVINI NAŠEGA NOGOMETA V CELJE.
Katastrofalen poraz Železničarja. Atletik:Železničar 11:1 (4:1).
Pokalno tekmovanje pri nas ne vzbu-Jj-takega zanimanja kot n. pr. na Angle-. ern, kjer se posveča tem tekmam več-
C 5an’rnanje kot prvenstvenim. Vse pa aze’ da se bo tudi pri nas obrnilo. Pred 111'* 01 2 3 4 tekmovanjem menda ni bilo ni-
kogar, ki ne bi računal, da si bo priboril pokal kak ljubljanski ali mariborski klub. Ljubljanski zmagovalec Primorje, je doživel po mariborskem finalistu Železničarju zaslužen poraz in vsi smo bili prepričani, da se je pokal preselil v Maribor. Nedeljska tekma pa je prinesla eno največjih senzacij, kar smo jih sploh kedaj imeli. Mariborčani so se podali v Celje v dobri veri, da jim nalaga samo dolžnost, da odigrajo še končno tekmo. Na poraz ni nikdo računal.
Sneg je pobelil Bled.
TRENING TEKMA V LJUBLJANI.
Visoka zmaga Ilirije nad Rapidom.
HirijaiRapid (Maribor) 8:2 (4:1).
V nedeljo popoldne je nenadoma nastopila prava resnična zima. Sneg je začel naletavati v debelih, težkih kosmih, kar pa ni motilo naših nogometašev. Teren je bil izredno težak in je stavil na igralce velike zahteve. Ilirija se je mnogo bolje znašla in je nudila prav dobro igro, čeprav ni nastopila v kompletni postavi. Manjkal je backovski par Bergles-Strehovec, katerih mesti sta zasedla Unterreiter in Krašovec. Srednjega krilca je igral trener Baar, ki sicer ni več tisto, kar je bil pred leti, pri posameznih potezah pa je še vedno razodeval starega internacijonalca. Njegovo podajanje žoge v napad bi si lahko vsi naši krilci vzeli za vzgled. Prav dober je bil napad. Posebno se je uveljavil Košak, ki se je radi manjše telesne teže kaj hitro sprijaznil s terenom. Njegova igra je bila v tehničnem in taktičnem oziru prav dobra. Obe krili sta bili mno-
Skupščini je prisostvovalo 436 klubov. BSK prejme 150.000 Din od južnoameriškega denarja. — Simonovičev predlog odklonjen, vprašanje o načinu tekmovanja drž. prvenstva ostane odprto. Vse kazni in zabrana SK Ilirije in ŽSK Hermesa anulirane.
V nedeljo in ponedeljek se je vršila v Beogradu, v veliki dvorani pevskega društva »Stankovič« redna glavna skupščina najmočnejše športne organizacije, Jugoslovanskega nogometnega saveza. Skupščini je prisostvovalo ogromno število delegatov klubov. Klubov je bilo zastopanih 436.
Pričetek je bil določen za 8. uro, radi raznih predkonferenc, ki so se vršile že v soboto, se je skupščina pričela šele okoli desetih. Skupščino je otvoril podpredsednik Boško Todorevič s pozdravom vsem navzočim. Soglasno je bilo sklenjeno, da se odpošljeta Nj, Vel. kralju in predsedniku vlade pozdravni brzojavki.
Izvoljeni verifikacijski odbor je takoj prevzel svoje delo in ni priznal glasovalne pravice 37 klubov. Overovljenih je bilo 399 poverilnic. Verifikacijska debata je trajala do 15. ure.
Debata o južnoameriškem denarju
je bila izredno dolgotrajna. V pretežni večini so govorili samo protigovorniki. Rezultat glasovanja je pokazal, da so bili vsi ti govori brez učinka in odveč. Z veliko večino 217:146 je skupščina sklenila, da se izplača BSK 150.000 Din od južnoameriškega denarja. Vsi klubi LNP so glasovali za predlog.
Simonovičev predlog o ligah odklonjen.
Glavno zanimanje vseh delegatov je bilo osredotočeno na Simonovičev predlog o razdelitvi državnega prvenstva na lige. Debate so bile izredno burne. Proti ligam je bilo iznešeno dosti nestvarnega in prozorno demagoškoga (profesijona-lizem), vendar je to učinkovalo na nekatere delegate. Debata se je silno zavlekla. Pri glasovanju jc predlog za lige propadel s 188:192 glasovi. Iznenadilo je stališče oficielnega zastopnika LNP (g. Kralj), ki je imel 19 glasov. Podsavez
NÜ
K0L1HSH9 tlKORIlil
KOLINSKA	W
TVORNICA CIKORIJE \\\
LJUBLJANA	\\
go zaposleni, kar je bilo z ozirom na razmočeno igrišče edino pravilno.
Mariborski Rapid je prav simpatično moštvo. Igral ni tako slabo kot kaže rezultat. Pred odmorom je napad stvoril marsikatero nevarno situacijo, radi slabega in netočnega streljanja pa je ostalo mnogo neizkoriščenega. Velika ovira je bil tudi sijajno disponirani vratar Malič, ki je kljub polžki žogi lovil izredno sigurno. Ponovno se je izkazal izvrstni Barlovič na backu. Imel je polne roke dela, opravil ga je nad vse zadovoljivo. Navzlic ostremu startu, ni njegova igra nikdar surova. Barlovič si je s svojo igro zopet pridobil mnogo obo-ževateljev. Je brez dvoma eden najboljših branilcev na teritoriju LNP.
Igra je bila pred odmorom izenačena, Ilirija je bila v rahli premoči. Po odmoru so gosti radi izčrpanosti precej popustih in je domača napadalna vrsta docela dominirala.
Radi slabega vremena, tekom cele i igre je gosto naletaval sneg, je prisostvovalo le kakih 200 gledalcev.
sam se je namreč oficielno izrazil za lige, kar je bilo tudi edino umestno — pri glasovanju je oddal g. Kralj 11 glasov za predlog, 8 glasov skupine Svobode pa proti, kar je vse iznenadilo. Od klubov LNP je glasovalo za ligo 20, proti 8, eden se je vzdržal glasovanja. Pri debati o ligah so zavzeli manjši klubi dokaj nasprotno stališče napram večjim. Posebno je prišlo to do izraza pri klubih Zagrebškega podsaveza. Vršila se je ostra agitacija s strani province proti velikim klubom v Zagrebu, kar je prišlo do izraza tudi na skupščini. To utegne imeti hude posledice, kajti veliki klubi so bili s tem opozorjeni, da varujejo svoje interese. Nikakor ne bodo mogli dovoliti, da jih manjši klubi, ki zahtevajo in tudi dobijo od njih podporo, ovirajo v njihovem razvoju. Vprašanje o razdelitvi državnega prvenstva na lige je ostalo slejkoprej odprto. Sedanji način tekmovanja je nemogoč, posebno radi novih podsavezov, ki pridejo tudi v prvenstvo. Ravno zaradi novih podsavezov je uvedba lig neizogibna.
Vtis po glasovanju o ligah je bil porazen, kar se je takoj opazilo pri naslednjih predlogih o ustanovitvi novih podsavezov. Sprejet je bil namreč brez debate predlog, da se ustanovita Niški in Zetski podsavez. Ta dva predloga ne bi nikdar prodrla, ako bi se o njih količkaj razpravljalo, kajti ni nikake potrebe in tudi ne možnosti, da bi mogla ta dva podsaveza uspešno delati.
Nato so bila sprejeta poročila saveznih funkcijonarjev brez debate.
Prešlo se je na volitve nove uprave. Stari odbor je kompletno podal ostavko in je bilo treba voliti celoten odbor. Pri glasovanju je prodrla lista BSK s 186 glasovi napram 168 liste Jugoslavije. Mesto sedanjega odbornika g. Betetta, je zavzel odborniško mesto znani športni delavec kapetan Milko Vizjak, ki je premeščen v vojno ministrstvo.
Izvoljen je bil naslednji odbor:
predsednik Zarija Markovič, arhitekt v Beogradu;
I.	podpredsednik dr. Stevan Hadži,
načelnik odclenja banske uprave v Zagrebu;
II.	podpredsednik Božo Todorovič,
uradnik ministrstva financ;
III.	podpredsednik Joža Golmajer, referent centrale delavskih zbornic;
tajnik za zunanje posle dr. Mihajlo Andrejevič, zdravnik v Beogradu;
tajnik za notranje posle Dimitrije Spasovič, profesor v Beogradu;
I.	blagajnik Rajko Krstič, višji uradnik Narodne banke;
II.	blagajnik Milan Živkovič, uradnik Narodne banke;
odborniki: dr. Mladen Josipovič, Mio-drag Pavličevič, Karlo Renner, Šensa Sirčič, N. Milkovič, Milko Vizjak, Boško Simonovič (vsi Beograd) in glasom pravil vsi predsedniki podsavezov.
Nadzorni odbor: B. Lomić. V. Spasič in V. Nikolič.
Po volitvi je prevzel predsedstvo novo izvoljeni predsednik Markovič.
Predlagana sprememba pravil in novega kazenskega pravilnika je bila soglasno sprejeta. (O spremembah bomo še poročali, čim bo objavljen tekst. —
Opomba uredništva.)
Na dnevnem redu so bile na to slučajnosti.
Protest Soko-ja proti verifikaciji savezne pokalne tekme Sand-Soko, odnosno glede kazni Jakšiča (o stvari je naš list že poročal), je skupščina potrdila sklep bivše uprave in protest, odklonila.
Ravno tako je bila odklonjena zahteva odškodnine po Soko-ju in Jugoslaviji za 150.000 Din. odnosno Saška za 10.000 Din.
Glede protesta Bačke proti zabrani igre in preložitvi izžrebanih terminov prven. tekem, katere je podsavez preložil na zgodnejši termin, in je sklep podsaveza JNS potrdil, je skupščina odločila, da je sklep u. o. pravilen, vendar je kazen oprostila. Izrecno je bilo določeno, da igra Bačka vse tri prven. tekme, ki so padle v dobo zabrane, naknadno.
Oproščen je bil kazni Gradjanski (Skoplje) radi znane afere, glasom katere je savez anuliral prvenstvo Skop-Lia. Odklonjena je bila njegova prošnja za dodelitev v I. razred, ker bi ravno tako lahko prosil, da se ga okliče kot državnega prvaka (splošen smeh).
Glede prizivov nekaterih ljubljanskih klubov proti izrečenim kaznim po LNP, je skupščina sklenila, da se oprošča SK Ilirija plačanja globe 1000 Din in zabrane igre. Tudi Hermesu se je črtala zabrana. Reka je bila oproščena kazni 400 dinarjev.
Skupščina je razpravljala nadalje o prošnjah klubov za podporo pri dograditvi in izpopolnitvi igrišč. Med njimi je bila tudi prošnja Hermesa. Skupščina je sklenila, da se iz ameriškega denarja porabi 200.000 Din prvenstveno za podpore za zgradbo igrišč. Prošnje bo reševala nova uprava. Predlog, da bi pod-savezi dobili v tem pogledu kompetenco, je bil odklonjen. Sigurno je, da bosta upoštevana Grafičar (Zagreb) in Hermes.
Proti koncu skupščine je bil z veliko večino sprejet predlog delegata Haška,
V	soboto ob 17. se je vršila v prostorih Jugoslovanske kazine v Zagrebu skupščina Jugoslovanskega lahkoatletskega saveza. I^risostvovalo je 15 klubov, med temi 6 iz Slovenije. Glasovalne pravice niso imeli Primorje, ker ni pravočasno poravnal denarnih obveznosti in Ptuj ter Železničar, ker glasom § 59 nista priredila letos nikake prireditve. Istotako ni imel Rapid glasovalne pravice, ker njegov zastopnik (g. Balte-zar) ni bil iz istega kraja.
Poročila funkcijonarjev so bila sprejeta brez daljših debat in je bil izrečen soglasno absolutorij.
V	novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Ugrinić, I. podpreds. Knežević Stevo, II. podpreds. Grund, I. tajnik Frančič, II. tajnik Muhvič, teh. ref. Dobrina, blagajnik Kohn, odborniki: Kovačič, Petričič, Boranič, Macanovič, prof. Ambrozy Novak, Kratky, Münz (vsi Zagreb), prof. Ančik, Baltesar, geom. Černe, S. Sancin (Ljubljana), Bergant Evgen (Maribor), Simič Ljubo, Petrovič, Stefanovič, Jovanovič L. (Beograd), Te-lesko G., Marer (Pančevo), Lucijanič (Karlovac); revizorji: Javor, Uroševič.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da gre izkupiček prodanih, novo tiskanih pravil v poseben fond. Ta fond se uporabi za trenerje, meddržavne tekme in za prirejanje lahkoatletskih tečajev. Fond se sme uporabiti tudi za kritje eventuelnih saveznih dolgov, vendar samo s pismenim pristankom kvalificirane večine klubov.
Prvenstva države, in sicer Crosscountry, se vrši na prošnjo BSK v Beogradu 5. aprila v zaprtem prostoru (na igrišču).
Prvenstvo moštev se vrši 6. in 7. junija.
Cestni tek za Shellov pokal se vrši 14. junija. Ljubljansko tekmovanje je prenešeno radi ljubljanskih prilik v Maribor.
Prvenstvo poedincev L del se vrši 18. in 19. julija v Zagrebu. II. del 18., 19. in 20. septembra isto tam. Ta del je istočasno izbirni meeting za Balkansko olimpijado v Atenah. Predlog vseh slovenskih klubov, da se vrši II. del v Ljubljani je bil zavrnjen, ker je v Ljubljani premalo sodnikov in ker da večino
Zobni atelje
Bevc Joško
Ljubljana, Gosposvetska 4|l
Telefon št. 32-96 Loco in interurb. Sprejema: 9. — 7213.
14. - % 18.
Po želji v torek in petek do 1/2 20. po dogovoru ob nedeljah dopoldne.
dr. Ribolija, da se ukine sedanji način razdelitve denarja prvenstvenega tekmovanja v ljubljanskem, zagrebškem in osješkem podsavezu ter izenači z načinom v Beogradu. V bodoče si bosta sproti delila dohodke tekem nastopajoča kluba na polovico.
Mnogo se je razpravljalo o sodniškem vprašanju. Iznešene so bile pritožbe proti delovanju Zbora in sekcij. Debata se je vodila večinoma s klubskih vidikov, stvarnih argumentov ni bilo iznešenih. Predlog, da se ukinejo odbori za delegiranje sodnikov in da se ustanovi za delegiranje podoben odbor kot za kaznovanje sodnikov, ni prodrl. Skupščina je pooblastila upravni odbor, da sporazumno z Zborom nogom, sodnikov izdela vsestransko zadovoljiv pravilnik. Ako sporazum ne bo mogoč, bo sestavil pravilnik u. o. sam. Takse nogometnih tekem so bile izenačene za vso državo. Za klubske tekme so bile takse znižane, veljajo pa enotno, za vse razrede. (Za naš podsavez znači ta sklep vsekakor delno poslabšanje, kajti II. razredni klubi in tekme rezerv, bodo morale plačati višjo takso kot dosedaj. Isto velja za juniorske tekme, ki so bile doslej takse proste. — Op. uredništva.)
Skupščina je bila zaključena ob pol šestih zjutraj v ponedeljek.
atletov za Atene baš Zagreb. Upravnemu odboru se je naložilo, da mora za to tekmovanje preskrbeti polovično vožnjo, cenejša stanovanja in prehrano za zunanje stanovalce.
Žensko državno prvenstvo se vrši na prošnjo Pančevačkega SK v Pančevu 4. in 5. julija.
Kot službena glasila so se določili sledeči časopisi: Novosti, Jutro in Politika.
Skupščina je potekla mirno ob stvarni debati in se je končala ob 22. uri.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — Izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene!
ČUDNO POJMOVANJE ZAKONOV.
Kakor znano, je upravni odbor Jugoslovanskega plavalnega saveza potrdil skupščino ljubljanskega podsaveza, na kateri je bil izvoljen novi odbor s prof. Kuljišem kot predsednikom in A. Pöschlom kot tajnikom. Ta sklep je potrdila tudi glavna skupščina saveza.
Znano je, da bivša uprava LPP kljub temu noče priznati novega odbora in noče izročiti arhive. Značilno za stališče in mentaliteto gotovih oseb je naslednja izjava g. Miloša Ribara, preds. LNP in podpreds. bivšega LPP, ki je dejal dobesedno: »Najviši! forum še ni potrdil pravilnosti glavne skupščine ljubljanskega podsaveza, o tem bo sklepala še banovina. Stavim kar hočete, da bo ban postopal v tem slučaju kot Primorec.«
Navedena izjava je vsekakor čudna in se nam zdi vsekakor neutemeljena, proti zakonu se pač ne more postopati kar tako.
(Za gori navedeno izjavo prevzame uredništvo popolno odgovornost. — Uredništvo.)
Dvodnevna skupščina JNS
21 URNA SKUPŠČINA JNS.
Glavna skupščina JLAS
p:h.
Norge ski Oslo
hikory smuči norveška smuška oprema — domača smuška oprema — domače smuči— maže vseh vrst — največja zaloga In izbira — najnižje cene — montaža in popravila.
Trgovcem primerne popuste!
Ceniki na razpolago!
Zaloga pri:
Telef. 30-06
A. 60REC, d. z o. z.
v palači Ljubljanske kreditne banke Dunajska c. 1 — Gosposvetska c. 14.
i-i
I
Št'-
Naš zimskošportni odsek vodi g. J oso Goreč.
VERIFIKACIJE.
Z 12. decembra 1930 se verificirajo za: SK Ilirija v Ljubljani: Senčar Leopold, Klavora Miha in Lombar Milan.
Smučarski klub Ljubljana: Guerra Anton, Pajman Miroslav in Zupančič Uroš.
SK Bratstvo, Jesenice: Erzar Alojz, Grobovšek Ivan in Zupan Ivan.
Smučarski klub Bohinj:	Jakopič
Stefan in Sodja Maks.
SK Gorje: Černe Ivan. Černe Vinko, Jan Ivan, Jan Jakob, Kobal Ciril, Kocjančič Janez, Krničar Jože, Pikelj Franjo, Poklukar Franc, Šolar Miha, Zalokar Ivan, Zalokar Jože in Ženiva Lovro. ISSK Maribor: Korenčan Andrej. Slov. Plan. Društvo, Maribor-Ruše: Hohnjec Milivoj, Humek Milivoj, Janžekovič Mica, Jerančič Poldi, Kiswarday Edi, Kopic Lojze, Koren Alojz, Krajnc Emil, Kravos Ivan, Križ Arnold, Kveder Drago, Obran Gizela, dr. Orožen Janko, Pitsch Karel, Pivko Franjo, ing. Rungaldier Ervin, dr. Rutar Rudolf, Sa-wost Hilde, Šajna Ivan, Šuman Ivan, Treven Cvetko, Vadnou Luize, Vahtar Roris, Vahtar Danilo, Vodopija Janko in Napletal Anton.
Slovensko Planinsko Društvo, Prevalje: Čepin Anton, Gruden Rajko, Mr. Jordanič Nikola, Jordanič Tinka, Kar-lovšek Janko, Kokol Joško, Lahovnik Marija, Langeršek Franjo, Madile Fric, Madile Ivana, Madile Linda, Močnik Valentin, Sedej Karel, Steinhaus Miroslav.
SK Olimp, Celje: Jelen Friderik, Kožuh Ivo, Tkalčič Herman, Tkalčič Rudolf in Vtrčovnik Mira.
Društvo planinara »Romanija«, Sarajevo: Ilič Božidar, Ilič Vojislav in Šefer Drago.
teoretični izpiti za sodnike v
SMUŠKIH SKOKIH
se bodo vršili prve dni januarja v Ljubljani, nakar že danes opozarjamo vse one, ki se nameravajo udeležiti izpitov. Rozivamo klube, da nam točno javijo imena onih saveznih sodnikov, ki žele Polagati ta izpit. Dan bo pravočasno javljen v listih.
VSE KLUBE
Ponovno opozarjamo, da točno rešujejo savezne dopise ali druge objave v službenem glasilu v »Športnem listu« ter s lem olajšajo Savezu poslovanje. Savez bo nadalje strogo pazil, da vpošlje vsak blub takoj po izvršeni tekmi savezu 1 izvod pravilno podpisanega zapisnika ■zvršene tekme, odnosno se mora ta iz-v°d izročiti saveznemu delegatu, ako je Dri tekmi navzoč. Klub, ki tega ne bo lakoj odposlal, bo nosil vse posledice, izročitev zapisnika saveznemu delegatu bo isti klubu potrdil.
USTANOVITEV SARAJEVSKEGA zIMSKO-SPORTNEGA PODSAVEZA.
V smislu sklepa glavne skupščine JZSS je bil osnovan Sarajevski zimskošportni podsavez, na čegar teritoriju so še nahajali do sedaj 3 klubi in to SK , iavija, Ski klub Sarajevo in Planinsko ruštvo Romanija. Posledica ustanovit-ye Podsaveza je bil vstop nadaljnih 2 lanov in sicer Društva planinara za osno in Hercegovino in Plan. dr. Kos-i°i>> tako da šteje ta podsavez sedaj jj blubov. Njegov teritorij je Zetska, nnska in Vrbaska banovina. Predsed-‘Kom je bil izvoljen g. kpt. VI. Graho-c< znani športnik in vojaški nastavnik
smučanja. Želimo tej najnovejši organizaciji Saveza obilo uspeha in razširjenja.
SMUŠKI TEČAJ ZA UČITELJE NA KRVAVCU.
Tečaj, ki bi se moral vršiti za smuške učitelje začetkom decembra, je moral radi pomanjkanja snega odpasti. Radi božičnih praznikov bi bila poznejša uvrstitev nemogoča, istotako ne kaže prirediti tega tečaja tako, da bi končal tik pred mednarodnimi tekmami. Zato je sklenil Savez določiti termin tekmovanja za čas od 7. febr. do 22. febr. ter pozivamo vse klube, da javijo pravočasno svoje smčarje, ki bi hoteli iti v ta tečaj. Vse dosedanje prijave moramo radi preložitve razveljaviti.
VPRAŠANJE TRENERJA JZSS.
Inž. Haussen je imenovan šefinže-njerjem pri mestni gradbeni direkciji v Kongsbergu na Norveškem, vsled česar letos ne more prevzeti trenerskega mesta pri Savezu, ki ga bomo le težko pogrešali, dasi mu k njegovemu imenovanju iskreno čestitamo, vendar je Haussen brez dvoma osebnost, ki je na razvoj zimskega športa pri nas močno vplival. Haussen se pogaja sedaj v Saveznem imenu z nekaterimi drugimi smučarji, ki bi prišli v poštev za to mesto ter obstoja upanje, da bo to vprašanje v kratkem povoljno rešeno. V tem slučaju bi prišel ta trener koncem decembra v Jugoslavijo'.
SPORED DOSEDAJ PRIJAVLJENIH smučarskih tečajev za tekmovalce na daljavo.
Na podlagi prijav priredi Savez sledeče smuške tečaje za tekmovalce na daljavo:
od 20. dec. do 21. dec.
dvodnevni tečaj v smučarski koči SK Bratstva na Pustem rovtu nad Jesenicami.
Od 25. dec. do 2. jan.
enotedenski tečaj v Ljubljani, v slučaju nepovoljnega vremena v smučarski koči Sm. ki. Ljubljane v Planici, od 4. jan. do 11. jan. tečaj na Bledu, namenjen v prvi vrsti za člane SK Bleda, SK Gorje, Sm. ki. Radovljica in Sm ki. Begunje.
Vse te tečaje vodi inž. Janko Janša ter je proti prijavi na JZSS dovoljena brezplačna udeležba vsem smučarjem, ki žele postati tekmovalci, ali pa, ki si žele izpopolniti še v tekmovanju. Razporeditev dneva določi inž. Janša.
Ostali termini so še prosti ter se bodo odredili tečaji za tekmovalce, ako se prijavi zadostno število udeležencev.
SMUŠKI TEČAJI ZA ZAČETNIKE.
25. dec. do 3. jan.
V Kranjski gori: pod vodstvom saveznoga nastavnika Hinka Širclja. Prijavnina Din 100, dnevna oskrba Din 35 do Din 50, postelja v kurjeni sobi Din 20. Prijave sprejema JZSS v Ljubljani do 20. t. m. Prijavam je priložiti prijavnino.
Pri Sv. Janezu v Bohinju: tečaj SRD vodi savezni nastavnik g. Janez Kveder. Prijavnina Din 100. Celokupni pension dnevno Din 75 zaeno s stanovanjem. Prijave na SRD v Ljubljani ali Hotel Sv. Janez v Bohinju. Ta tečaj konča 1. jan.
MBS!	ŠPORTNIKE
kupujte pri
I EK/TIL BAZARJU
na
KREKOVEM TRGU
Plačila
tudi na obroke!
Pri Mariborski koči: tečaj SPD vodi inž. Rungaldier in por. Ogorelec. Prijave sprejema SPI) Maribor, dnevna oskrba Din 30.
Na Klopnem vrhu: tečaj SPD vodi savezni nastavnik g. Iv. Tavčar za iz-vežbane smučarje. Prijave na SPD. Maribor, dnevna oskrba Din 30.
Na Ribniškem sedlu: tečaj SPD za tekmovalce, prijave sprejema SPD Maribor, dnevna oskrba Din 30.
Tečaji Mariborskega SPD trajajo do 1. januarja.
2. jan. do 10. jan.
Pri Sv. Janezu v Bohinju: tečaj SPD, vodi savezni nastavnik Janez Kveder, prijavnina in oskrba kot zgoraj za prvi tečaj.
V Kranjski gori: pod vodstvom saveznoga nastavnika g. Hinko Širclja. Prijavnina, oskrba in prijave kot zgoraj za prvi tečaj.
15. jan. do 25. jan.
Pri Sv. Križu nad Jesenicami: pod vodstvom saveznega nastavnika g. Joža Pogačarja. Prijavnina Din 100. Celodnevna oskrba Din 55. Prijave zaeno s prijavnino na JZSS v Ljubljani do najkasneje 10. jan.
V marcu koncem meseca, na Staničevi koči pod Triglavom tečaj: za izvežbane pod vodstvom saveznega nastavnika Janeza Kvedra. Prijave na JZSS. podrobnosti objavimo pozneje.
Za vse tečaje je osigurana prvovrstna pretirana, kurjene sobe ter je mogoč pristop tudi kak dan po pričetku tečaja. V slučaju nepovoljnega vremena bodo tečaji odpovedani.
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE — ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISaARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
NAKNADNO PRIJAVLJENI ZA ZAČETNIKE.
25. dec. do 2. jan.
V	Bohinjski Bistrici: prireditelj Sm. klub Bohinj, tečaj vodi Tomaž Godec. Dnevna oskrba od 50 do 70 Din. Prijave na Smuški klub Bohinjska Bistrica. Prijavnina Din 100.
V	Kranjski gori: prireditelj Tujško-prom. društvo Kranjska gora, vodi Peter Kiofutar. Prijave na Tujsko-prom. društvo Kranjska gora.
Na Pohorju pri Koči na Pesku: prireditelj Mariborski smučarski klub. Prijave na istega, Maribor.
3. jan. do 10. jan.
V	Bohinjski Bistrici, enako kot zgoraj.
V	Kranjski gori, enako kot zgoraj.
Na Pohorju pri koči na Pesku, enako
kot zgoraj.
Na našo prvo objavo pojasnjujemo, da je rok za prijave pri vseh teh in zadnjič objavljenih tečajih opuščen ter se je mogoče prijaviti tudi v tečaj sam, ko se že vrši, ako je še mesto prosto. Priporoča se pa prijava v naprej radi zasiguranja možnosti udeležbe in stanovanja. Snežne razmere so se medtem izpremenile in bodo bržčas vsi tečaji lahko izvedljivi.
JZSS.
MARIBORSKI Z1MSKO-SPORTNI PODSAVEZ.
(Iz seje dne 4. dec. 1930.)
Delo upravnega odbora kaže velik napredek ter se posveča veliko zanimanje za predstoječo zimsko sezono. Podsavezni tajnik je poročal o poteku savezne seje dne 3. dec. Podsavezu posveča savez veliko pozornost z opozo-ritvijo na njega velik in nagel razvoj ter nas bo po svojili močeli radevolje podpiral. Upeljejo se nove verifikacijske legitimacije. Določi se enotna cena za tiskovine, ki se dobavijo, potom podsaveza, a teli cen člani ne smejo nikakor prekoračiti.
Za pritegnitev Zagrebčanov v naš okoliš se bo pozvalo savez, da izposluje polovično vozno ceno ob sobotah in nedeljah pri večernih vlakih na progi Zagreb—Maribor—Prevalje. Sicer pa ostane naš prvotni predlog glede polovične vožnje na- trikotu Maribor—Celje —Prevalje—Maribor v -veljavi ter se naj savez pozove, da skuša urgirati rešitev tega našega predloga, da bo rešitev podana še v zimski sezoni.
Mednarodne tekme se bodo vršile 29. jan. do 2. febr. 1931 v Bohinju. Za pritegnitev obiskovalcev iz naših krajev naj savez izposluje eo ipso upeljavo posebnega vlaka iz Maribora do Bohinja. ker se na dosedanje prijave ne more ozirati. Vlak naj bi odhajal iz Maribora tako, da bi prišel zjutraj v Bohinj. Vožnja naj bi bila pospešena ter se naj bi vlak ustavljal samo na večjih postajah.
Rok za predložitev prijav za sodniške izpite se podaljša do 18. dec. 1930, predvidoma se v tekoči sezoni na teritoriju našega podsaveza, razven tega izpita, ne bodo več vršili izpiti za sodnike za smuške tekme na daljavo. Posebno zanimanje vlada v Celju in Mežici, potrebne so vsekakor tudi prijave od ostalih članov, ki še nimajo izprašanih sodnikov.
SPD Mežica, najagilnejši član podsaveza, je predložil dva načrta za skakalnice. Ta dva načrta sta bila predložena g. Ing. Janko Janši na Bledu v rešitev.
Savez naproša v svrho nabiranja podatkov o zgodovini smucarstva:
L Sestava primernih statističnih podatkov o razvoju naših klubov, i. s. porast klubov v posameznih letih porast zimskih športnikov v teh klubih, porast zimsko-sportnih prireditev in pomembnejše pojave o razvoju zimskih športov.
2. Podatki o prvih pojavih zimskih športov (drsanje, sankanje in smučanje).
Smučarji!
Zahtevajte povsod
DUNZINGER voski In masti za čevlie slove celo že v daljni Daponsk*! Poizkusite jih tudi Vi!
■ samo te kvalitetne znamke!
3.	Pregled, v koliko so ti razvijajoči športi vplivali na tujski promet v zimi v našem okolišu — razdeljeno po letih.
4.	Navedba krajev, ki pridejo v poštev kot zimsko-sportna središča ali kot zimska letovišča. Imenoma z navedbo let, v katerih so se ti kraji počeli razvijati.
5.	Cenitev zimskih športnikov, organiziranih in neorganiziranih, deljeno po prebivalcih mesta in dežele.
Podsavez izraža željo, da bi se mu preskrbeli ti podatki, kar je sigurno tudi velike važnosti za naše območje.
Verifikacija g. Julij Urbaneka, ko bo podal novo verifikacijsko prijavnico, se preuvrsti v Sokol-Maribor matica.
Vremenska poročila se pošiljajo na »Putnik-Maribor«, dalje na SPD Ce-j lje in JZSS Ljubljana ter ZZSP Zagreb.
Podsavezni. športni znak se izroči v izdelavo najboljši tvrdki.
Vodstvo za izvedbo tekme za prvenstvo Dravske banovine dne 18. jan. 1931 se poveri g. Vjekoslavu Goluboviču.
Prihodnja seja celokupnega odbora 11. dec. 1930.
Tajnik I MZSP.
Razne vesli
ODHOD PRVIH NAŠIH SMUČARJEV na trening v Norveško.
Ervin Zupan in Bogo Šramel v Kons-berg na Norveško na enomesečni trening v skokih. Pošilja ju njihov klub. Smučarski klub Ljubljana v nadi, da si polagoma pridobimo v sistematičnem treningu prvovrstne tekmovalce za skoke v panogi, ki nam je za enkrat najpotrebnejša podpora in razvoj. Obema je izposloval inž. Hanssen priliko za trening pri tamošnjem smučarskem klubu. Tekmovalcema želimo mnogo uspeha v treningu, klubu pa gre vse priznanje na izvedbi te začetkoma drzne zamisli. Upamo, da bo vsem njih požrtvovalnost bogato poplačala.
ZIMSKI PRIREDITVENI PROGRAM SK ILIRIJE.
A) Smučarske prireditve:
L 3. jan. 1931: mladinska tekma v Ljubljani;
2.	18. jan. 1931: tekma na 18 km za klubsko prvenstvo (medklubska tekma);
3.	8. febr. 1931: slalom pri Sv. Ani nad Tržičem;
4.	15. febr. 1931: mednarodna tekma na 30km;
5.	22. febr. 1931: klubska tekma v skokih.
Ako bodo dopuščale snežne prilike, bo razpisala smučarska sekcija še nekatere nadaljne tekme.
Kraj za izvedbo tekem 2, 4, 5 bo izbrala sekcija po snežnih prilikah.
B) Drsalne tekme:
L 11. jan. 1931: juniorske tekme v umetnem drsanju (za juniorje in junior-ke), tekme v teku;
2.	17 in 18. jan. 1931: tekma v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. Gil-berta Fuchsa (za seniorje), tekma dam v umetnem drsanju, tekma juniorjev v umetnem drsanju;
3.	7. in 8. febr. 1931: državno prvenstvo seniorjev v umetnem drsanju, državno prvenstvo dam v umetnem drsanju, tekma seniorjev II v umetnem drsanju.
Kraj vseh razpisanih tekem: športno drsališče SK Ilirije v Ljubljani ob Celovški cesti.
Izven razpisanih tekem bo izvedla drsalna sekcija, ako bodo dopustile
Kl&IE
vse/i vrši per ■foloq rafijah^ ali risbah.
ixvwlkuje
najsolidnejše
ki a m a
ST*DEU
I1UB LIANA
1 DALMATINOVA 13
vremenske prilike, še nekoliko tekem za mladino (za dečke in za deklice) v umetnem drsanju in tudi v teku.
SMUČARSKI TEČAJ SK ILIRIJE.
Ob božičnih praznikih od 26.—31. decembra 1930 priredi SK Ilirija smučarski tečaj za svoje člane in sicer ob ugodnih snežnih razmerah v Ljubljani, v nasprotnem slučaju pa v Planici ali Dovjem.
Tečaj se vrši pod strokovnim vodstvom priznanega in renomiranega internacionalnega tekmovalca ter večletnega državnega prvaka g. Joško Janša, katero ime jamči, da bo tečaj res prvovrsten.
Preskrbljeno bo tudi za dobro in čim cenejšo oskrbo. Podrobnosti še objavimo.
Prijave se sprejemajo v kavarni Evropa na naslov g. Mahkovca.
SK Ilirija.
Dolina sedmerih Triglavskih jezer.
Na Kredarici.
SIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Dolžnost vsakega športnika je, da naroči edino slovensko športno glasilo
,,/PORTNI LI/T“!
II ■ l ■ ■■■■■I■I■■ ■ ■ I ■ ■ ■
Smuški klub »Bohinj« sistematično pripravlja svoje članstvo in ostalo občinstvo za Mednarodne zimsko-sportne prireditve, katere se bodo letošnjo zimo vršile v Bohinju. V nedeljo 14. t. m. je klub imel že tretje predavanje ter se je številnim poslušalcem razložilo, kakega pomena so Mednarodne prireditve za celo našo državo in za sam Bohinj. To predavanje je obsegalo tudi smuško tehniko ter razlago pravil JZSS predvsem pa tekmovalni pravilnik. Prihodnjo nedeljo 21. t. m. pa bo slično predavanje v Bohinjski Srednjivasi, da se tudi naša lepa zgornja dolina pripravi za Mednarodne tekme in smuški sport.
Športniki, kupujte famo pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu i
Ljubljančani so zares moderni športniki. Ob snegu in mrazu trenirajo plavanje in skoke v vodo, vse to v dobro zakurjenem zimskem kopališču SK Ilirije. Kmalu se bo zgodilo, da se bodo plavači privozili na smučeh k plavalnem treningu. In je res nenavadno smučati in plavati v istem popoldnevu ...
Priznani nemški trener Hoke, ki je
tudi Ljubljančane in Zagrebčane svoje-časno uspešno treniral v lahki atletiki, bo zapustil Nemčijo. Vzrok tiči v sporu z zapadno nemško lahko-atletsko pod-zvezo. Za nemške atlete je to hud udarec, za Hokeja pa ne, kajti takoj je dobil številne ponudbe iz Amerike in iz Južne Afrike.
Koliko bo stala udeležba na olimpijad: v Los Angelesu? Nemci so stavili v proračun za posameznike 3000 RM, t. j ca. 41.000 Din; Finci pa niso tako skromni in so proračunali stroške na 4000 RM, t. 'j. ca. 55.000 Din.
Širite
Športni
list!
SMUŠKA SEKCIJA SK ILIRIJE.
Službene objave sekcije bodo odslej objavljene na oglasni deski v trgovini Goreč, palača Kreditne banke.
SMUŠKI TEČAJ NA POHORJU.
O božičnih praznikih, to je od 24. decembra do 1. jan. 1931 priredi Zimskošportni odsek SRD v Mariboru sledeče smučarske tečaje:
L Za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom gg. inž. Rungaldiera in vojaškega smuškega učitelja gosp. poručnika Ogorelca.
2.	Za že izvežbane smučarje pri Klopnem vrhu. Tudi letos vadi že iz prejšnjih tečajev znani gosp. Tavčar iz Ljubljane in
3.	pri novo otvorjenem Zavetišču na Ribniškem sedlu tečaj za tekmovalce.
Prijave se sprejemajo do 23. decembra 1930.
Preskrbljeno je za dobro in ceneno hrano, ki bo znašala dnevno Din 30.
Pozivamo vse one, ki se zanimajo za kak tečaj, da se pravočasno prijavijo, da jim lahko vse potrebno preskrbimo.
Smuški klub »Bohinj« razpisuje smučarski tedaj za začetnike od 25. dec. 1930 do 2. jan. 1931 v Bohinjski Bistrici. Tečaj bosta vodila Godec Tomaž, naš večkratni internacionalec ter ing. Jo-
že Sodja, kateri si je izpopolnil smuško tehniko v Franciji. Prijave sprejema Smuški klub Bohinj v Boh. Bistrici in JZSS. Prijavnina Din 50. Celodnevna oskrba (zakurjene sobe in hrana) Din 50 do 70.
Zahtevajte Športni list po vseh kavarnah, brivnicah in druqih javnih lokalih!
FOZDR, MOBITEL]! ZIlHSHEGfl SPOHTfli
Pred nakupom zimsko-sportnih predmetov oglejte si veliko zalogo smučk navadnih kakor HICKORY, vseh vrst vezav in palic, maže ter vseh za zimski sport potrebnih predmetov pri tvrdki:
]. GOREČ “ AUERHRMMER S
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 30.
kjer se Vam nudi velika izbira po najnižjih cenah.
Smučarski klubi in Sokolska društva imajo
poseben popust.