FOR Freedom AND Justice No. 75 Ameriška — 'gftiT, 13 ri n AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY STS0<- ow ‘33WO AA3H.-I s - SO£3 'Idy ”3Ay ayyiiiM si si? oisyaisns 3Nyis ■da MOHNINU ncwarMrcrt AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, October 1 1, 1988 NA VOL. XC Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - ■ V Črni gori i/redno stanje — Slovensko vodstvo ostro kritizirano od srbskega — Jugoslovanska kriza v prelomnem obdobju BEOGRAD, SFRJ — V televiziranem govoru jugoslovanskim narodom preteklo nedeljo zvečer je predsednik državnega predsedstva Raif Dizdarevič dejal, da dnevne množične demonstracije, ki se vršijo v Srbiji, Črni gori, Vojvodini in na Kosovu ogrožajo varnost države in da je predsedstvo SFRJ pripravljeno podvzeti izredne ukrepe, da napravi konec izgredom. V zadnjem času je najbolj burno v Črni gori in je policija v republiki intervenirala s silo. Poročila, ki prihajajo iz SFRJ danes, pravijo, da je glede demonstracij prišlo do premirja v Črni gori. Slovensko partijsko vodstvo je izrazilo podporo črnogorskemu vodstvu, ker je le-ta ukrepalo proti demonstrantom. Slovensko vodstvo je izrazilo stališče, da so demonstracije predvsem nacionalistične (srbske seveda) narave. To slovensko stališče je razjarilo srbsko vodstvo, ki je izrazilo ogoročenje zoper stališče Slovenije. Današnji [Val/ Street Journal objavlja poročilo novinarja Barrya Newmana, v katerem pravi Newman, da etnična sovraštva in gospodarske težave v SFRJ kombinirajo v politični strup, ki ga bodo morda ta in prihodnji teden izpili državni voditelji. Newman meni dalje, da nastale razmere dopuščajo resno možnost pojava novega demagoga v evropskem prostoru in sicer v osebi Slobodana Miloševiča, med Srbi izredno priljubljenega 48-letnega politika, ki je v Srbiji sami že izvedel čistko v partiji in odstranil vse prejšnje voditelje, ki so mu nasprotovali. Sedaj sta na vrsti Miloševičevega programa Vojvodina in Kosovo. V Vojvodini je že odstopilo prejšnje vodstvo. Tudi v Črni gori uživa Miloševič veliko podpore. Cilj za Miloševiča je združiti v polni meri osrednjo Srbijo s pokrajinama Vojvodine in Kosova. Dne 30. septembra je zvezno Partijsko predsedstvo privolilo v zahtevo Miloševiča, naj bo srbska ustava spremenjena lako, da bo mogla Serbija poslati svoje policijske enote v obe pokrajini, da bodo možne pritožbe iz pokrajinskih sodišč na srbsko sodišče (to je važno predvsem v zvezi s Kosovom). Za prihodnji teden načrtujejo srbski nacionalisti demonstracijo v Beogradu, ki se je naj bi udeležilo do milijona in več ljudi. Demonstracija naj bi prišla takoj po napovedani seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo v ponedeljek, 17. oktobra. Na tej seji, ki bo menda prelomna, ho odstranjena tretjina članstva, velike spre-niembe bodo tudi v sestavu vodilnega partij-skega predsedstva. Ravno v tem napetem vzdušju bo prišlo do zgoraj omenjene množične demonstracije. Newman pravi, da je partijska čistka Počela konec septembra, ko je iz partijskega Predsedstva odstopil Franc Šetinc. Šetinc je hil namreč odgovoren v tem telesu za Koso-v°. Njegov odstop so razumeli v SFRJ kot Protest zoper Miloševičevo politiko. Po Še-’hicu je pa odstopil Boško Krunič. Krunič je hil pred leti za eno leto predsednik partijske-predsedstva in je zagovarjal nadaljevanje Avtonomnega statusa za Vojvodino. Tako sta odšla dva od ključnih voditeljev v parmskem vrhu, ki sta Miloševiču protivila. ovinar Newman, izredno dober poznavalec ingoslovanskih razmer, meni, da bodo prišli nA vrsto na seji centralnega komiteja prihod-nji teden najvišji partijski voditelji v Sloveni-P 'n Hrvaški. Ako je to res, zaključuje New- man, bo Miloševiču morda odprta pot do končnega cilja: vodstva Jugoslavije. Nekatera poročila s tem v zvezi, ki jih prenašajo zadnje dni vse ameriške televizijske družbe in vsi časopisi, poudarjajo, da demonstranti bolj in bolj nosijo Miloševičeve slike, ne več toliko Titovih. Stališče ZDA in drugih zahodnih držav do najnovejših jugoslovanskih nemirov je pomirjevalno. Dvoma pa ni, da želijo vse te države, da bi jugoslovansko vodstvo krizo premagalo, pri tem pa da bi centralna beograjska vlada dobila več avtoritete v primerjavi z republikami in pokrajinama. To je jasno izrazil v intervjuju za javno televizijsko mrežo na programu McNeill-Lehrer Report sinoči Lawrence Eagleburger, bivši ameriški veleposlanik v Beogradu, za časa Kissingerja kot državnega sekretarja pa njegova desna roka. feagleburger je dejal, da mora beograjska vlada oziroma osrednje vodstvo Jugoslavije dobiti preko ustavnih sprememb več moči in sicer v smislu, da bi lahko vlada izpeljala sprejeto politiko, ne da bi več imele republike in pokrajini dejanske pravice veta nad to politiko. Ni misliti, da je Eaglebur-gerjevo gledanje bistveno drugačno od tistega, ki še prevladuje npr. v State Departmen-tu in tudi v Reaganovi Beli hiši. — KR A TKE VEST! — Washington, D.C. — Ta četrtek se bosta v drugi in za letošnjo kampanjo zadnji televizirani debati George Bush in Michael Dukakis. Debata se bo pričela ob 9. uri zvečer v dvorani na univerzi UCLA v Los Angelesu. Zadnje ankete razpoloženja volivcev kažejo, da se je Dukakis malce približal Bushu, da pa Bush še vodi. Dukakisovci so pa zadnji teden postali optimističnejši. Praga, Češ. — Včeraj sta odstopila predsednika vlade Lubomir Štrougal in njegov namestnik Peter Colotka. 63-letni Štrougal je tudi zapustil politbiro partije. Opazovalci češkoslovaških razmer pravijo, da je z odstopom Štrougala, ki je vodil vlado 18 let, zmagal partijski vodja Miloš Jakoš, konservativec, ki je lani nasledil Gustavu Husaku. Jakoš ni nič navdušen za gospodarske in politične reforme, ki jih zagovarja sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Do včerajšnjih kadrovskih sprememb je prišlo na zasedanju centralnega komiteja češkoslovaške partije. Štrougalov naslednik še ni bil imenovan. Alžir, Alž. — Alžirski predsednik Cha- dli Bendžadid je obljubil, da bo njegova vlada pristala na obsežne gospodarske in politične reforme. Bendžedid je govoril po televiziji po demonstracijah in izgredih, ki trajajo teden dni. Demonstranti so protestirali proti neznosnim gospodarskim razmeram. Policija in vojska sta reagirali ostro, prišlo je do streljanja na demonstrante s strojnicami. Po nepotrjenih vesteh je bilo v izgredih ubitih več kot 300 ljudi. V svojem govoru je Bendžadid dejal, da anarhije v Alžiriji ne bo. Izgredi so najhujši v deželi vse od dosega neodvisnosti od Francije 1962. leta. Washington, D.č. — Predstavniki State Departmenta pravijo, da so pogajanja glede odhoda vseh kubanskih vojakov iz Angole v zadnjih dneh zelo napredovale. Pogajajo se Južna Afrika, Kuba in Angola, ZDA pa igrajo posredovalno vlogo. V Angoli je 50.000 ali več vojakov, ti naj bi zapustili Angolo postopoma tekom 24 do 30 mesecev. V zameno bi pa Južna Afrika pristala na neodvisnost Namibije, dežele, ki jo Južna Afrika vlada že 73 let. Iz Clevelanda in okolice Družinski večer TABOR-a— Za vstopnice za družabni večer Tabora DSPB, ki bo to soboto zvečer v Slov. domu na Holmes Ave., kličite F. Oreha (943-4681) ali M. Zajca (851-4961), v večernem času. Občni zbor— To nedeljo, 16. okt., ob 2h pop. se bo na Slovenski pristavi pričel občni zbor Balincar-skega kluba SP. Članstvo vabljeno. Po občnem zboru bo dobra večerja. Slomškovo kosilo— V nedeljo, 23. okt., bo v avditoriju pri Sv. Vidu letno Slomškovo kosilo. Serviranje kosil bo od 11.30 do 1.30 pop. Nakaznice imajo odborniki Slomškovega krožka. Pridite! Novi grobovi William C. Šporar V petek, 7. oktobra je v Me-ridia Hillcrest bolnišnici nenadno umrl 71 let stari William C. Šporar s Highland Hts., rojen v Clevelandu, mož Elsie, roj. Gerbetz, oče Williama, Alice, Dorothy Toma in Marie, 2-krat stari oče, brat Rav-monda in Johna (pok.), inženir po poklicu, zaposlen pri TRW 34 let, do svoje upokojitve 1. 1977, zelo aktiven pri fari sv. Paskala Bajlonskega. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v cerkev sv. Paskala Bajlonskega dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Hubert V. Silva V petek, 7. oktobra, je v Meridia Euclid bolnišnici po dolgi bolezni umrl 72 let stari Hubert V. Silva, rojen v Ashtabula in prišel v Cleveland 1. 1948, mož Rose, roj. Pieman, brat Anthonvja, Marie Sie-ring, Eleanor Quirke, Rite Ja-kupcik ter že pok. Francisa, zaposlen pri New York Central železnici več kot 40 let, do svoje upokojitve I. 1976, veteran 2. svetovne vojne, član ADZ št. 27, Klub Ljubljana, Slovenian National Ark Guild in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na E. 152 St. včeraj, 10. oktobra, s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebov-zete. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš. John Paulin Dne 4. oktobra je na svojem domu na E. 169 St. po dolgi bolezni umrl 62 let stari John Paulin, rojen v Clevelandu, mož Josephine, roj. Barba, oče Johna, Jeffreya in Jodie Yeckley, brat Olge DeMell in Elye Jacobs, zaposlen kot strojnik pri Eaton Axle Corp. 29 let, do svoje upokojitve 1. 1981. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Jeroma in pokopom na Vernih duš pokopališču. Izreden odziv— Zanimanje za večerjo St. Vitus Alumni društva, ki bo 20. novembra pri Sv. Vidu in na kateri bo počaščen sen. F.J. Lausche, je tolikšno, da je že bila večina razpoložljivih vstopnic prodanih. Društvo vas prosi, da pokličete 531-3485 še predno pošljete denar. Vsekakor pa si zagotovite rezervacijo čim preje. Zadušnica— Ta petek, 14. okt., ob 6.30 zj. bo v cerkvi Marije Vnebov-zete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Rev. Janeza Rovana. V SFRJ vroče— Lokalne televizijske postaje in tudi časopis Plain Dealer zadnji teden veliko poročajo o dogodkih v Jugoslaviji. V našem listu bomo v pregledu najnovejših novic na str. 1 posvečali več prostora posredovanju vesti iz Slovenije in SFRJ. Manjše spremembe— To nedeljo bo urednik AD govoril na seji slovenskega kluba v Indianapolisu, Ind. Zaradi tega bo redakcija petkove AD zaključena že ta četrtek popoldne, list bo natisnjen ta četrtek zvečer. Prihodnjo sredo je pa urednik zopet povabljen na srečanje v State Department v Washingtonu, na katerem bodo o tekoči ameriški zunanji politiki govorili razni namestniki državnega sekretarja G. Shultza. Spored kaže, da bo navzočim nagovoril tudi Shultz, po srečanju pa priredil sprejem. AD bo prihodnji teden tudi redno izšla. Belokranjsko martinovanje— Belokranjski klub vabi na svoje martinovanje, ki bo 12. novembra ob 7. zv. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igral bo Tony Klepec orkester. Za vstopnice, kličite 289-0843 zv. ali 481-3308 podnevi. Štajersko martinovanje— Vstopnice za martinovanje Štajerskega kluba, ki bo 29. okt. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., dobite pri vseh odbornikih, ali pa pokličite 731-5826, 432-2572, ali 261-5277. Sodnik August Pryatel— Vstopnice za banket na čast sodniku Augustu Pryatelu lahko rezervirate pri Ann Opeka (531-7850). Banket bo 6. novembra v SND na St. Clair Ave VREME Vetrovno in hladno danes, z verjetnostjo dežja in celo možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura bo 48° F. Oblačno in vetrovno jutri, zopet z možnostjo dežja ali snega. Najvišja temperatura okoli 45° F. V četrtek deloma do pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 53° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avc. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto;- $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00;^ 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 75 Tuesday, October 11, 1988 » Ob 70-letnici proglasitve slovenske neodvisnosti i. Revolucija v Rusiji leta 1 91 7 je izločila Rusijo iz vonje proti Centralnim silam, Nemčiji in Avstro-Ogrski, na Dunaju in v Berlinu so začeli upati, da jim bo morda le še mogoče uiti popolnemu porazu. Vstop Združenih držav Amerike in njihov odločen poseg v prvo svetovno vojno poleti 1 91 8 je napravil konec temu upanju. Dunaj, ki je januarja 1918 zavrnil 14 točk ameriškega predsednika W. Wilsona kot temelj za končanje vojne in sklenitev miru med Antanto (ZDA, Francija, Vel. Britanija in Italija) ter med Centralniitia silama (Nemčija in Avstro-Ogrska), je 28. oktobra 1918 sprejel Wilsonove točke, med njimi zahtevo po samoodločbi avstrijskih narodov. Čehi so še isti dan proglasili svojo neodvisno državo, Slovenci, Hrvatje in Srbi v Avstro-Ogrski pa so to storili naslednji dan, 29. oktobra. Slovenci so se ob viharnem navdušenju odrekli stari, cesarski Avstriji ter razglasili svojo svobodo in neodvisnost. Narodna veča v Zagrebu pod predsedstvom dr. Antona Korošca je postala s tem dnem najvišja izvršujoča oblast na ozemlju avstro-ogrskih Jugoslovanov. Predsedstvo Narodnega sveta v Ljubljani je v sporazumu s političnimi strankami imenovalo 31. oktobra Narodno vlado za Slovenijo s predsednikom dr. Jos. Pogačnikom in z 1 2. poverjeniki. S tem je bila ustvarjena politično in upravno Zedinjena Slovenija z Ljubljano kot svojim naravnim in zgodovinskim narodnim, kulturnim in političnim središčem. Vsi po Slovencih strnjeno naseljeni deli Avstrije so takoj in brez pridržka priznali Narodno vlado kot vrhovni vladni organ nove teritorialne celote. (Dr. J. Mal, Zgodovina slovenskega naroda, MD 1 928, str. 1121). Od srede 8. stoletja smo živeli Slovenci v politični, gospodarski in kulturni povezavi najprej z nemškimi Bavarci, nato s Franki in z Nemci kot del Rimsko-nemške države ' vse tja do začetka 19. stoletja, ko se je cesar Franc II. odpovedal rimsko-nemški kroni in se proglasil za cesarja Avstrije, nato pa kot del cesarske Avstrije do 29. oktobra 1918. Od leta 1 500 so bile vse slovenske dežele pod vlado Habsburžanov; Slovenci so bili dobri, lojalni državljani in so prav resno jemali geslo »Vse za vero, dom in cesarja«! Kako je po tolikih stoletjih prišlo v kratki dobi prve svetovne vojne do preloma? Kako in zakaj so Slovenci presekali stoletja stare vezi, se ločili od znanega in šli v novo, skoraj čisto neznano? Evropski narodi so se začeli prebujati in se zavedati svoje narodne pripadnosti v 18., zlasti pa v 19. stoletju. Osvoboditev evropskega kmeta in odprava tlačanstva sta močno razgibala tudi slovenske dežele. Ne smemo pozabiti, da so bili Slovenci v tej dobi skoraj izključno kmetje. Laični izobraženci so bili v 1 8. stoletju med njimi izjema. Slovence je vodila katoliška duhovščina, ki je bila zvesta Ohranjen običaj vinske trgatve MILWAUKEE, Wis. - V nedeljo, 25. oktobra 1988 je SKD Triglav priredil v svojem parku pred Domom, vsakoletno Vinsko trgatev, katere se je udeležilo veliko naših ljudi. Kar čez noč je pred Domom zrasla bohotna vinska trta, na njej pa polno grozdja, vaba za kradljivce sladkega grozdja. Prav tako čez noč pa .je bila pripravljena za tatiče tega vinskega cvetja mala jetniška celica. Se predno so začeli segati po grozdju, so pridne društvene kuharice kot vedno pripravile domače in okusno kosilo. Med tem pa so že prihajali vaški veljaki, katere je za to priliko Vlado Kralj dobro maskiral in opremil, kot jih vidite na priloženi sliki. Fantje so sicer že nekoliko amerikanizirani, toda moč uniforme ima še povsod svojo veljavo, strah in spoštovanje. Na sredi slike stoji župan in poveljnik biričev Jože Kuno-var, ob njegovi levi roki je pisar Vladislav Kralj in birič Jakob Modic ml. Na njegovi desni strani pa sta birič Richard Budde in sodnik Otmar Taš-ner, ki je pred kratkim prestal bolečo in nevarno operacijo, a se je s smehljajem pridružil vaškim veljakom in s tem delil nam in sebi veselo razpoloženje. Ker sta biriča pridno lovila tatove grozdja, ječa pa bila premajhna, je bilo veliko barantanja, kar je povzročilo obilo smeha in zabave. Orkester Krivec je to pot igral za zabavo in ples. Bil je lep, sončen dan, zato nam je še bolj podžgal spomin na naše stare običaje. Kdor pa se je zadržal v Parku v večernem mraku, je ob pogledu na jezerce in ob novi jezerski obali veliko število postavljenih gorečih lučk, bil očaran in notranje zadovoljen. Misel je za nekaj trenutkov potekla na Bled na večerne prireditve ob razsvetljeni jezerski obali... Samo za hip sicer, a bil sem zadovoljen. Prijateljska hvala vsem pri pridnim članom in članicam pri urejevanju Parka in jezerske obale. Vladislav Kralj — 80-letnik V nedeljo, 2. oktobra 1988, je v zahvalo društvu Triglav odlično pripravila članica, žena Vladislava Kralja, pri obilno naloženih mizah raznih dobrot, prijateljski članski popoldan v čast 80-letnici moža, ki ga je sicer že dočakal 4. septembra. Po obedu je spregovoril predsednik Triglava Jože Kunovar, ki je pozdravil vse navzoče in ponovno čestital g. Kralju. Čestitke in dobre želje je izrekel tudi član društvenega nadzornega odbora Ludvik Kolman. Pesem »Happy Birthday, Vlado« se je širila po dvorani. Še mnogo let zdravega in zadovoljnega življenja! 40-letnica poroke V nedeljo, 16. oktobra, bosta v domu Triglavskega parka, delavni član Karel in pridna članica Eveline Maierle praznovala 40 let skupnega zakonskega življenja. K temu lepemu družinskemu prazniku slavljencema društvo Triglav iskreno častita s toplo željo, da bi pri dobrem zdravju veselo praznovala tudi zlato poroko! Lepo pozdravljena! A.G. Zlata poroka na Long Islandu NEW YORK, N.Y. - Zlato poroko bosta Francka in Janez Ravnikar praznovala 23. oktobra 1988 ob desetih dopoldne v slovenski cerkvi sv. Cirila v New Yorku, ravno na misijonsko nedeljo. Poročila sta se v Mengeški cerkvi 23. oktobra 1938. Janez in Francka sta že od leta 1949 svojemu narodu in slovenski besedi. Od začetka 19. stoletja se je slovenski narodno zavedni duhovščini začelo pridruževati vedno več laičnih izobražencev. V letu »pomladi narodov« 1 848 so slovenski visoko-šolci na Dunaju sestavili in objavili prvi slovenski narodni program — Zedinjeno Slovenijo. Vsi predeli Avstrije, kjer živijo strnjeni Slovenci, naj se združijo v kraljestvo Slovenijo z lastnim državnim zborom, s slovenskim uradnim jezikom in s slovenskim vseučiliščem v Ljubljani. Pri tem Kraljestvo Slčvenija ni bilo mišljeno kot popolnoma neodvisna država, ampak kot del federativno urejene habsburške Avstrije. Nekateri za slovenski narodni obstoj zaskrbljeni Slovenci so že tedaj predlagali narodno politično povezavo Slovencev s Hrvati in Srbi, svojimi »slovanskimi brati v habsburški monarhiji«. (Te predloge imenujemo širši slovenski program iz leta 1848). in skozi do danes zelo aktivna farana slovenske cerkve. Ne samo to, v njuni družini je bilo veliko slovenskih prijetnih večerov. Vzgojila sta pet otrok v slovenskem in krščanskem duhu. Še mnogo veselih in zdravih let ter obilo božjega blagoslova na njuni nadalnji poti želijo hčerke Francka, Marinka, Veronika, Lidija ter sin Janez v vnuki. M DZ Jože Jurak škofijski duhovnik Goriški nadškof p. A.V. Bommarco je 15. septembra letos podpisal dekret, s katerim je g. Jožeta Juraka sprejel med redne škofijske duhovnike, istočasno pa ga je imenoval za rednega župnika v Ga-brjah in na Vrhu (od 1972 je to župnijo vodil le kot župnijski upravitelj). Do zdaj je bil §• Jurak inkardiniran v ljubljanski škofiji, ker pa je pred nedavnim dobil italijansko dr-žavlanstvo, je g. škof mogel izvesti to imenovanje. G. Jurak se je rodil v Lendavi v Prekmurju 26. decembra 1920. Kasneje se je družina preselila v Novo mesto, kjer je dokončal gimnazijo. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil posvečen v duhovnika H-junija 1944. Ob koncu vojne je odšel na Južno Tirolsko v Italiji, od tam pa v Argentino, kjer je deloval 15 let. Poleg dušnega pastirstva za slovenske izseljence je urejal od 1952 do 1958 tudi revijo rrDuHovnO življenje«. Leta 1963 je prišel v Gorico in takoj začel sodelovati pf* Katoliškem glasu. V oktobru torej mine 25 let, kar to delo izvršuje. Od leta 1963 do 1975 je bil tudi hišni duhovnik v Zavodu sv. Družine. Kat. glas, 29.9.1988 Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! V BLAG SPOMIN ob enajsti obletnici smrti MARIJA BITENC Umrla je 10. oktobra 1^' Počivaj v miru dobra žena> mamica, tetka, sestra... v ljubezni trajni boš ostalo> draga, nepozabna nam! Žalujoči: William — mož; Mici, por. Grčar — hči z možem in otroci ter ostali sorodniki-Cleveland, 1 1. okt. 1 98^, Božji služabnik Janez F. Gnidovec Življenjska pot V knjižici »Vsem vse«, ki je izšla leta 1985 v Ljubljani in je Prvi krajši življenjepis škofa v Skopju J.F. Gnidovca, piše v predgovoru nadškof A. Šuštar: »Veliko manj znan kot Slomšek in Baraga je naš tretji svetniški kandidat skopski škof Janez Franc Gnidovec.« Po raznih vesteh sodeč pa je morda prav Gnidovec tisti, ki mu pripisujejo še največ čudežev tako, ko je še živel, kot tudi sedaj po smrti. Ta mož je bil doma iz Ajdovca pri Žužemberku na Dolenjskem, umrl pa je v Ljubljani 3. febr. 1939. Pokopan je na ljubljanskih Žalah in počiva med svojimi sobrati lazaristi. J-F. Gnidovec je izredna svetniška osebnost (r. 1873). kot kaplan v Idriji (1896-97) ter v Vipavi (1897-99) je ttžival sloves svetnika. Ta slo-ves ga je spremljal celo življe-nje, ko je bil za profesorja in favnatelja v Škofovih zavodih v Šentvidu in še bolj ko je postal Škof v Skopju in Prizrenu. Po prvi svetovni vojni je odložil odgovornost ravnatelja v Škofovih zavodih ter vstopil k 'azaristom (1919). Leta 1924 je kH imenovan za škofa v Sko-Pju in Prizrenu (Makedonija m Kosovo). Tam so bile tudi lakrat po prvi svetovni vojni čredno težke razmere v vseh °zirih: politične, gospodarske, Verske, moralne. A Gnidovec ie šel pogumno prek vseh ovir. Samo nekaj drobtinic iz tistega Časa! Po smrti kralja Aleksandra (1934) je pri žalni slovesnosti v Skopju v cerkvi bral levite Pfedstavnikom oblasti. »Pra-v'te> da spoštujete kralja in PJegov spomin, a njegove vo-Je nočete upoštevati, ker Slo-^ncem v Bistrenici ne daste °voljenja za gradnjo cerkve, temveč jih silite v pravoslav-■te-« Šlo je za Slovence, ki so se i30 Prvi svetovni vojni preselili na Kosovo. j. tudi v Rim si je upal pisa-’ Pravi njegov življenjepisec, Itegumno pismo, naj se vod-Cerkve (Vatikana) javno dalji od fašističnega nasilja sl^d Slovenci in Hrvati v Julij-1 krajini, če že nič ne more arediti v obrambo njihovih Pravic, J0rej smo Primorci imeli 1 v škofu Gnidovcu svojega tovornika. molimo, da bi naši svet-0|( ' kandidati dosegli čast q arja< ne prezrimo tudi škofa 3V 'dovca, ki bi zaradi svojega ^^turističnega delovanja po Žil edoni-'i 'n Kosovu zaslu-1 da se njegovo življenje in delo opiše kot povest. Gotovo bi bila ta še bolj napeta kot Rebulova o Frideriku Baragi »Duh Velikih jezer«. Kazimir Humar Mož velike svetosti Škof Gnidovec je prišel v zgodovino kot svet mož. Zato je v teku v Rimu proces za njegovo razglasitev blaženim. Proces dobro napreduje, čeprav težav ne manjka, saj gre za moža, ki je bil univerzitetni študent, duhovnik, profesor, molivec, ravnatelj, vzgojitelj, dušni pastir, redovnik lazarist, škof. Pri vseh svojih službah je bil pričevalec skromnosti, zavzetosti za božje kraljestvo in izredne dobrote in ljubezni do vseh: do Slovencev, Makedoncev, Albancev, Turkov, katoli-čanpv, pravoslavnih, muslimanov, odpadnikov, oblastnikov, do malih in velikih, do ubogih in potrebnih. Bil je mož, ki so ga življenjske razmere in zahteve porinile iz bele Ljubljane tja na jug Jugoslavije. Kakšen skok in kakšna razlika! A mož se je znašel, delil je dobrote in vsi so ga imeli radi. Kakor v življenju vsakega svetnika so tudi v življenju škofa Gnidovca luči in sence, vsaj kakor jih mi sedaj vidimo, skušamo razumeti in razložiti .s pogledom v čas in v razmere, v katerih je Gnidovec živel, rastel in širil božje kraljestvo. Kako odkriti njegovo notranjo podobo in kako pravilno ovrednotiti njegovo delo in tako pripomoči hitrejšemu postopku za razglasitev blaženim in se oddolžiti božjemu služabniku? Simpozij o Gnidovcu v Rimu To nalogo si je vsaj delno zastavil letošnji Gnidovčev simpozij, ki ga je s pomočjo Slovenika od 19. do 23. septembra organizirala Slovenska teološka akademija v Rimu. Duša simpozija je bil dr. Stanko Žakelj CM, vicepostulator, ki se pa simpozija samega zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Njegove pozdrave je prinesel msgr. Franc Mikuž. Simpozij, ki se gaje udeležilo lepo število duhovnikov in laikov, je kot prvi pozdravil ljubljanski nadškof in metropolit A. Šuštar; za njim je pozdravil nadškof Alojzij Turk, ki je bil vrsto let Gnidovčev sodelavec na jugoslovanskem jugu in tako še živa priča škofovega dela in trpljenja; nadškof Turk je ves čas simpozija dodajal svoja pojasnila in opombe, ki so v marsičem poživile potek simpozija. Kot Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let • Kulturna dediščina Slovencev * Minoritski samostan na Ptuju Starodavno mesto Ptuj, zraslo na ruševinah rimske Poeto-vio, se bo prihodnje leto postavljalo s pomembnim jubilejem: 750-letnico ustanovitve Minoritskega samostana. Prav ta redovna ustanova se je bila v dolgih stoletjih delovanja zapisala z zlatimi črkami v zgodovino Slovencev, in sicer tako zaradi enkratnih umetniških dosežkov, kot zaradi izrednega posluha za slovenski jezik in njegovo ohranitev v nekoč z nemštvom prežetem Ptuju. Samostanska knjižnica hrani namreč nekaj izrednih dragotin z vrta slovenskega literarnega ustvarjanja, med drugim Trubarjev /Slovi testament iz let 1557, 1560 in 1561. Kako globoke korenine pa se je minoritom posrečilo v svoji dolgi zgodovini pognati med slovenskim okoliškim prebivalstvom, dokazuje že ime za nekdanjo redovno cerkev, Slovenska cerkev. Konec koncev so se nemške zasedbene oblasti v zadnji vojni znesle tudi nad redovniki in minoriti so morali v pregnanstvo. Boleče zavezniško bombardiranje Ptuja 4. januarja 1945 bi skoraj zaprlo zadnjo stran knjige v zgodovini ptujskih naslednikov misli sv. Frančiškega Asiškega: samostan je bil močno poškodovan, čudovita redovna cerkev v svoji baročni preobleki pa je bila porušena do tal. Samostan se je v povojnih letih s težavo le postavil na noge, ruševine cerkve pa so kljub prizadevanjem spomeniške službe samevale vse do leta 1964, ko so na njih postavili novo poštno poslopje. Za takšno takratno ravnanje mestne občine v kulturnem i svetu ni opravičila, tujek nove arhitekture boleče spominja na vojne rane, ko je izginila najlepša baročna cerkev pri nas. In vendar bi jo bilo mogoče po starih preglogah in načrtih obnoviti, kakor se je to spomeniški službi posrečilo v primeru zgod-njegotskega peterokotnega presbiterija. Prav zdaj potekajo zaključna dela, da bi ta preostanek stare cerkve uredili za obredje. Prav omenjene freske, odkrite ob velikih restavratorskih delih v 30. letih našega -stoletja, so tudi eden izmed dokazov, da gre le verjeti zgodovinskem izročilu, ki postavlja začetek ustanove v leto 1239, čeprav nekateri sedanji zgodovinarji še dvomijo v resničnost virov. bilo zaraidf priilbhjenega križnega hodnika. Cerkev je imela ob slavoloku dva stranska oltarja, stene za njima pa so bile poslikane v fresko tehniki z motivi Kristusa Kralja in Smrti sv. Frančiška Asiškega. Prvotni srednjeveški samostan je poleg redovne cerkve obsegal le še vzhodno krilo iz druge polovice 13. stoletja, južno krilo iz začetka 15. stoletja in zahodno krilo s konca istega stoletja. Veliki požar verjetno v prvi polovici 16. stoletja je samostan tako močno prizadel, da so ga morali prvič temeljito prezidati. V renesančnem slogu so ga dvignili za eno nadstropje, tla dvignili in postavili čudovit križni hodnik z elegantnimi arkadnimi loki. Največje prezidave pa je samostan doživel ob koncu 17. stoletja, in sicer po zaslugi gvardijana Gašperja Dietla (1681-1696). Gradbena dela so potekala celih petnajst let. Tako so leta 1681 od temeljev navzgor pozidali jugozahodni ogel (v drugem nadstropju je od leta 1925 v prekrasnem, s štukaturami okrašenem prostoru nameščena samostanska knjižnica), leta 1683 so južno krilo pokrili s streho, leta 1689 so za nadstropje dvignili zahodno krilo vse do cerkve in leta 1691 so bila dela na zahodnem krilu povsem dokončana. Med velike gradbene posege v času gvardijana Dietla se uvršča tudi postavitev Velikega refektorija — jedilnice v južnem samostanskem traktu (danes je v njem začasno urejena kapela). Gre za najlepšo umetniško stvaritev v danes ohranjenem samostanu. Izredno bujne štukature na stropu banjasto obokane dvorane sta izdelala italijanska mojstra Jožef Anton Quadrio in Peter Bettini leta 1693, nakar ga je z značilnimi baročnimi freskami poslikal brat Rupert IVaflauer; motivi na slikarijah opisujejo Jezusovo življenje. V zadnji vojni pa je izginila vsa premična oprema refektorija, to je petnajst velikih oljnih slik in mizarska oprema. Sedanja oprema bogoslužnega prostora v nekdanji jedilnici je le delno izvirna, samostanska: tabernakelj z okraski je iz kapele gradu Dornava, le razpelo s Kristusom v naravni velikosti je iz stare minoritske cerkve. Davorin Vuga Rodna gruda, julij 1988 tretji je pozdravil dr. Joakim Herbut, škof skopsko-prizren-ski. Na simpoziju so nastopili: dr. Borut Košir, prof. Janez Prunk, žpk. Andrej Sever iz Ajdovca, dr. Metod Benedik, g. Stanko Boljka CM, dr. Walter Lukan, prof. Justin Stanovnik (njegov prispevek so prebrali), dr. Lojze Pirnat, dr. Stanko Žakelj (tudi njegov prispevek so prebrali), nadškof Alojzij Turk, dr; Franc Gorjup, msgr. Damijan Kurti, dr. Kiro Stojanov, don Marko Sopi, dr. Vilko Novak, g. Janez Osvald in prof. Anton Štrukelj. Predavanja so bila lepa in zanimiva, a včasih žal predolga. Preveč so se stvari ponavljale, tudi take, ki niso imele nobene zveze s škofom Gnidovcem. S simpozijem je bila združena tudi slovesnost na grobu sv. Cirila v cerkvi sv. Klementa, o kateri poročajo openski pevci, ki so v veliki meri prispevali, da je bila slovesnost res nekaj veličastnega in ki so s svojim nastopom v Sloveniku pobla-žili učena razpravljanja na simpoziju. Udeležence simpozija in Opence je sprejel tudi sv. oče, ki jih je tako pozdravil: Pozdrav udeležencem znanstvenega simpozija, ki ga je organizirala Slovenska teološka akademija o škofu Janezu Gnidovcu. Pozdrav tudi romarjem, posebno z Opčin, ki ste danes z metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem odkrili v baziliki sv. Klementa spominsko ploščo svojima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Vse očetovsko blagoslavljam. Pozdravljam tudi tu prisotnega skopskega škofa msgr. Her-buta in bivšega beograjskega nadškofa msgr. Turka. Lojze Škerl Kat. glas, 29.9.1988 V ZDA pomanjkanje duhovnikov postala zelo resna zadeva Škofijski odbor za liturgijo poroča iz Washingtona, D.C., da sedemdeset od 167 ameriških katoliških škofij ima na svojem področju župnije, ki so brez duhovnika. Skupno je v Ameriki 193 verskih skupnosti, kar bi rekli župnij, v katerih vodijo opravljanje verskih dolžnosti nune, diakoni ali laiki. Enainpetdeset od 167 škofij je poročalo, da so v preteklem letu verniki opravili nedeljske pobožnosti brez duhovnika. Pomanjkanja duhovnikov je postala izredno resna zadeva za vodstvo katoliške Cerkve v Združenih državah in škofje nenehno premišljujejo, kako to perečo zadevo rešiti, da ne bo trpela vernost ljudstva. Prvotna cerkev je bila sezidana v duhu tradicij minoritskega reda, ki se je bil razvil v Italiji v prvi polovici 13. stoletja; kot redovna, pridigarska sakralna stavba je imela podolgovato pravokotno ladjo za vernike in večkotni presbi-terij za redovnike. Prvotna notranjost je bila skromna, enako zunanjost. Ladja je bila ozka in dolga, verjetno ni imela stropa in krasila so jo visoka šilasta okna brez krogovičja v severni steni, v južni pa jih ni Vino Avia uspeva na ameriškem trgu Avia je najbolj znana znamka Slovinovih vin. Kljub lanskemu zmanjšanju uvoza vina v Združene države, sedaj poročajo, da prodajo v Ameriki kar 350 steklenic tega kakovostnega vina na uro. Jugoslavija si je priborila osmo mesto na lestvici tujih prodajalk vina v ZDA. Amerika in Amerikanci Rev. J.M. Trunk Godec George, Rev., je bil rojen dne 17. aprila 1802 v Jančah na Kranjskem. V maš-nika je bil posvečen dne 26. julija 1832 v Ljubljani: V Ameriko je prišel 1. 1843 z namenom, da se pridruži misijonarju Baragu in deluje med Indijanci. A detroitski škof Rese, v čigar škofijo je vstopil, ga pošlje najprej za duhovnega pomočnika k č. o. Otonu Ško-lu, O.S.F., župniku cerkve D. Marije v mestu Detroit. Po blagoslovljenju ondotne nove cerkve dne 29. junija 1843 pa mu odkaže župnijo Westphalia, kakih 20 milj se-verozapadno od Lansinga, poznejšega glavnega mesta države Michigan. G. Godec si najame moža, konja in voz ter prepelje svoje malo imetje, med katerim se je nahajala tudi krošnja orodja, na svoje novo mesto. Pot iz Detroita je trajala cele tri dni. Z njim je prišel ter ga vpeljal v novi delokrog č.g. Visocky, ki ga Baraga v svojih poročilih včasih omenja. Ob času, ko je g. Godec prišel tja, je bila Westphalia še jako mlada naselbina. Njeni prebivalci so bili sami začetniki brez premoženja. Začeli so šele dobro trebiti pragozdove in staviti svoje revne hišice. Razume se torej, da se tudi župnija ni ponašala s ponosnimi poslopji. Dovršena še ni bila niti mala lesena cerkvica, ki jo je začel graditi njegov prednik. Nemudoma se torej novi župnik loti dela in jo pomaga dovršiti. In kaka cerkvica je to bila! Ker razpoke in vrzeli niso bile zamašene, je pihal veter prosto skozi njo. Imela ni ne klopi, ne oltarja; miza s predali je služila za oltar. Ker tudi župnišča ni bilo, je moral župnik stanovati pri nekem far-merju, kake tri četrt milje daleč od cerkve. Pod Godčevim vplivom in spretnim nadzorstvom je pa Westphalia polagoma rastla in napredovala ter se iz majhne in uboge naselbine razvila v primeroma veliko in bogato mestece. Z naselbino je rastla in napredovala tudi župnija D. Marije, ki jo je preskrbel z boljšimi poslopji. Ker je sam živel jako preprosto, je prište-dil toliko, da je mogel sam s svojim denarjem plačati vso opeko, ki se je porabila pri zgradbi nove, velike in lepe cerkve ter pokriti tudi vse stroške za veliko in prostorno župnišče. Č.g. Godec je bil jako delaven mož; nikdar ni bil brez posla. Poleg domače župnije je opravljal tudi vse katoličane ondotne širne pokrajine, zlasti v krajih Ionia, Lyons, Pewa-mo, Fowler, St. Johns in Portland. Poleg dušnega pastirstva je opravljal tudi druge službe; tako je bil npr. prvi poštar v Westphaliji, potem okrajni nadzornik in cestni odbornik. Ob prostem času, kadar ga niso klicale pastirske ali druge dolžnosti, je obdeloval svoj vinograd in vrt. Razumel se je tudi na kletarstvo, česar se je naučil že v svoji domovini. 10 Zaradi bolehnosti in osta-relosti si je izvolil malo župnijo sv. Alfonza v Springwellsu (prej Greenfield imenovanem), kamor je prišel dne 11. oktobra 1873. Sezidal je tam novo cerkev ter vobče storil mnogo dobrega. Ondi je umrl dne 14. januarja 1883 ob splošnem žalovanju vseh, ki so ga poznali. Bil je star nad 80 let. Njegovo truplo je bilo pokopano v Springwellsu dne 18. i.m. ob navzočnosti škofa detroitskega in mnogih, njegovih duhovnih sobratov. Č.g. Godec je še zdaj v dobrem spominu v obeh župnijah, dasi ga že 30 let krije hladna zemlja. Skoro v vsaki hiši še hranijo njegovo sliko ter jo imajo v velikih čislih. Njegovi župljani v Springwellsu so svojemu ljubljenemu pastirju postavili lep marmornat nagrobni spomenik, na katerem se poleg drugega čita značilni napis: »Long will be remembered what he taught in words and deeds«. Mož je bil pogumen, zaslužen in plemenit duhovnik in pionir države Michigan. (Nap. Rev. John L. Zaplotnik) Erlah Filip Jakob, Rev., se je rodil dne 27. aprila 1839 v ljubljanski škofiji. Šolal seje v gimnaziji v Ljubljani in v nadškofijskem bogoslovskem semenišču v Gorici. L. 1864 je s slavnim indijanskim misijonarjem Frančiškom Pircem prišel v Ameriko, kjer je v semenišču sv. Frančiška v mestu Milwaukee, Wis., meseca maja 1865 dovršil bogoslovske študije. V državo Nebraska je prišel meseca junija 1865, kjer ga je dne 27. istega meseca škof Jakob Ogorman v svoji stolnici v mestu Omaha posvetil v duhovnika. Po številu je bil on drugi duhovnik, ordiniran za mladi in tedaj še jako redko obljudeni apostolski vikarijat Nebraska. V njem je Erlah ostal dvajset let ter pastiroval na raznih krajih. Prvi njegov delokrog je bil Columbus, Nebr., odkoder je od dne 24. avgusta 1865 oskrboval skoro 16 mesecev vse katoličane, raztresene po obširnih pokrajinah ob reki Platte in njenih pritokih Elk-horn in Loup. Glavne njegove misijonske postaje v tem ogromnem ozemlju so bile: Cottonwood Springs, Fort Kearney, Wood River, Shell Creek, St. Helena, Westpoint in St. Charles; zadnjo postajo je tudi on sam ustanovil. Iz Columbusa je bil dne 10. decembra 1866 poslan v Jackson, Neb., kjer je organiziral in izvežbal prvi pevski zbor ter kupil prve cerkvene orgle. Začel je tam tudi prvo župnijsko šolo, v kateri je poučeval njegov brat Lavrencij Erhah, kije bil učitelj po poklicu ter je baš tedaj prišel iz Kranjskega, se naselil na svoji farmi blizu Jacksona in poslej dolgo vrsto let učiteljeval po ondotni okolici ter bil pozneje tam celo osem let okrajni šolski nadzornik. Erhah je iz Jacksona oskrboval misijonske postaje: Fort Randall, St. Helena, Ponca in Decatur. Dne 9. oktobra 1869 je bil poslan v Cheyenne,, glavno mesto države Wyoming, ki je pa bilo še prav neznatno, kajti bilo je pičli dve leti pred njegovim prihodom tja šele ustanovljeno. Odondot je leto in pol previdno in modro vladal nad vso obsežno državo Wyoming in velikim delom zapa-dne Nebraske z mnogobrojni-mi misijonskimi postajami. Od teh so v državi Wyoming razen Cheyenne ležale še naslednje: Fort Russel, Sherman, Fort Sanders, Laramie, Fort Steele, Rawlings, Sweet Water, Green River, Fort Bridget, South Pass, Atlantic City, Fort Fetterman, Fort Laramie in Pine Bluff. V državi Nebraska pa sta bili Potter in Sidney s postajami. Iz Wyominga je prišel dne 16. aprila 1871 nazaj v Nebrasko, in sicer v kraj Rulo. Tam je postavil cerkev Brezmadežnega Spočetja M. B., ki jo je bil v jeseni pred njegovim prihodom porušil vihar. Poleg domače župnije so spadale v njegovo področje še naslednje misijonske postaje: Arago, Barada, Burk’s Settlement in Brownville. Dne 30. januarja 1873 je drugič prišel v Jackson, kjer je ostal skoro pet let ter bil jako priljubljen. Postavil je lam novo župnišče ter zgradil tudi prvi cerkvi v naselbinah New Castle in South Creek, ki jih je oskrboval iz Jacksona. Dne 10. decembra 1877 je bil nameščen v Grand Islandu, Neb. Tam je bil on prvi stalni duhovnik ter postavil tudi župnišče. Oskrboval je pa vrhute-ga tudi vso razsežno okolico s postajami: Wood River, St. Libory, Berg in St. Charles. Zadnji dve postaji je tudi sam organiziral. Iz Grand Islanda je bil dne 11. julija 1880 premeščen v Hebron, Neb., kjer je ostal do konca 1. 1884. Kakor v Grand Islandu je bil tudi v Hebronu on prvi stalni duhovnik. Dogradil je tam cerkev sv. Srca in župnišče ter organiziral tri nove misijonske postaje: Davenport, Hubbell in Steele City, ki jih je tudi sam oskrboval zajedno s starejšimi tremi misijonskimi postajami: Alexandria, Carleton in Fairbury. V Aleksandriji je postavil tudi župnišče in župnijsko šolo, ki je koncem leta 1884 štela že skoro sto gojencev. Leta 1885 je č.g. Erlah zapustil Nebrasko ter prestopil v škotijo Marquette v državi Michigan. Kje je tam deloval prva leta, nisem mogel dognati. Meseca aprila leta 1888 je bil postavljen za župnika cerkve svetega Srca v rudarskem Calumetu, kjer je deloval blizu eno leto ter poleg mnogih drugih narodnosti oskrboval tudi Slovence. Od 12. aprila do konca oktobra 1889 je bil župnik fare sv. Neže v Iron Riverju, kjer se nahajajo veliki železni rudniki. Dokončal in olepšal je on-dotno cerkev ter jo začetkom oktobra i. 1. dal od škofa Vrtina blagosloviti. Zadnje tri mesece mu je tam pomagal tudi č.g. John Čebul. Naslednjih devet mesecev je g. Erlah oskrboval Mani-stique, avgusta in septembra leta 1890 pa otok Mackinac. Od tam je še isto jesen prišel v Menominee, kjer je nekaj časa deloval v župniji sv. Janeza Krstnika; potem je dobil v oskrbo župnijo Ontonagon, odkoder seje med drugim udeležil tudi slavnosti 25-letnice mašništva škofa Vrtina, ki jo je praznoval v Marquettu dne 25.'avgusla 1891. Na poletju L 1892 mu je bila podeljena župnija Newberry, ki jo je obdržal več ko eno leto. Meseca oktobra 1893 je bil postavljen za župnika v Besse-merju, kjer se nahajajo veliki železni rudniki. Vsled silno slabih časov, ki so ravno tedaj nastopili križem Amerike, zla- sti pa po obrtnih krajih, so cele trume rudarjev zapustile ondotno pokrajino in se preselile drugam. Župnija se je vsled tega vidno manjšala ter se skrčila na neznatno število druj žin. A še tiste, ki so ostale, so zaradi pomanjkanja dela in zaslužka čisto obubožale, tako da jim je bilo skoro nemogoče vzdrževati cerkev in duhovnika. Kljub velikim osebnim žrtvam pa je č.g. Erlah vztrajal na svojem mestu do 16. aprila 1894, ko so vsakdanja pomanjkanja njegovo že itak rahlo zdravje izpodkopala tako, da je bil prisiljen vzeti si dopust ter se podati v bolnišnico sv. Frančiška v Chippewa Falls, Wise., kjer ga je pa dohitela smrt dne 8. maja 1894 v starosti 55 let. Njegovi zemeljski ostanki so bili na njegovo zadnjo željo prepeljani nazaj v Bessemer ter dne 11. maja pokopani na katoliškem pokopališču. Umrl je brez centa. »Da,« mi je rekel neki star duhovnik naše škofije, ki sem ga obiskal pred tedni nalašč za to, da dobim podatkov za življenjepis, »jaz sem gospoda Erlaha prav dobro poznal. Bil je mož srednje in ne ravno močne postave, blagega značaja, trezen, uljuden, dober sosed in dober duhovnik.« Bil je tudi izvrsten pevec in igralec na orgle, pa govoril je. kakor je navada pri slovenskih misijonarjih, pol ducata jezikov, kar mu je na njegovih mnogobrojnih misijonih jako prav prišlo. Med Indijanci pa ni, razen morda slučajno, nikdar deloval. Zato je tem več dobrega storil med novonase-Ijenimi »Indijanci« iz Evrope. (Nap. Rev. John L. Zaplotnik) Grsič G. je tovarniški »foreman« v Steeltonu, Pa. Gruden John C., Rev.. S.T.L., seje rodil dne 21. oktobra 1884 v Idriji na Notranjskem. (Ljublanski kanonik in slovenski pisatclj-zgodovinar č.g, dr. Jožef Gruden je njegov brat.) V gimnazijo je zahajal v Ljubljani. V Ameriko je prišel s č.g. Fr. Bajcem meseca septembra 1901 ter vstopil j v St. Paul Seminary, St. Paul. Minn., kjer je dovršil modro-slovskc in bogoslovske študije, nakar je bil 12. junija 1907 p0" svečen v mašnika. Naslednjo , nedeljo, dne 16. junija, je imej slovesno novo mašo v cerkvi sv. Bernarda v Št. Pavlu, Prl kateri je pridigal preč. gosp' j dr. J. Seliškar. Nato je bil nekaj časa hovni pomočnik pri sv. Neži j" pozneje pri sv. Matevžu v St- J Pavlu, nekako leto dni. Nasie' dnji dve leti je študiral v zavo du »Catholic University 0 America« v WashingtonU. ; D.C. Tam si je pridobil tud1 častni naslov S.T.L. (Sacm6 Theologiae Lector). Vrnivši v Št. Pavel, Minn., je posj3 profesor v znanem St. Paul Se minary, kjer predava modf0 slovje. (Dalje prihodnji torek) Ameriška Domovina je Vaš lis(! Josefs Hair Design 5235 Wilson Mills Rd. Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538 Kanadska Domovina STZ strelske tekme — Bancroft TORONTO, Ont. — Dne 2. septembra 1988 so se vršile STZ Strelske tekme na Slovenija Trust lovski Farmi za Bancroftom. Krasno sončno vreme je pozdravilo naše lovce. Narava, odeta v rdeče jesenske barve, je še posebej nagradila udeležence, saj je v tem času Ontario najlepši. Vse priprave, kot strelna meta, baza zmet za glinaste golobe, so bile po zaslugi Petra Golobiča in Petra Grmeka narejene že v avgustu. Pohod po lovišču se je vršil že v soboto, kjer je bilo uplenjene tudi nekaj male divjačine. Starosta STZ Peter Golobič je začel tekme ob Ih popoldne. Tekme so bile dobro organizirane z walkie-talkie in terenskim vozilom. V streljanju je vse presenetil Peter Gormek, ki je pognal na 300 m vse strele v črno. Rezultati: Težki kaliber — 200 m 1. — Marjan Žejn 24 lock — Jaka Opresnik (bližje centru). 24 točk 3. — Peter Golobič 21 točk 4. — John Dular ^ 14 točk — Peter Gormek 14 točk — Cathie Gormek 14 točk Težki kaliber — 300 m 1. — Peter Gormek 30 točk 2. — Jaka Opresnik 27 točk 3. — Cathie Gormek 25 točk — John Dular 25 točk 5. — Marjan Žejn 16 točk Streljanje na glinaste golobe 1. — Pero Golobič 19 točk 2. — Frank Gormek 18 točk — Peter Gormek 18 točk 4. — Marjan Žejn 17 točk 5. — John Dular • 14 točk STZ — Toronto Lov v °RONTO, Ont. - Slovenija ^di sorazmerno veliko razno-'Tdne divjačine za svojo veli-°st- 2e sama narava, katera enaja iz sredozemskega pri-^°rskega bazena čez kraški e* >n visoke Alpe v gričevje rot* panonski nižini, daje ^°znost zelo različnim vr-ki morejo uspevati dru-g:i Poleg druge. Tako naletimo na: divje rašiče, srne, jelene, damjake, Cel e’ kozor°ge. maflone in 0 drne in rjave medvede. ^ kočevske gozdove so za- Sloveniji n«Sli Pa lndi rise iz Češke, volkovi ^di obstojajo v ' velikih ?dovih proti Hrvatski. Kemikalije, katere uporabljajo v kmetijstvu, pa na žalost uničujejo veliko male divjačine, kot jerebice in poljske zajce. Garje in slepota sta pokončali na stotine gamsov, zlasti v Julijskih Alpah in Karavankah, medtem ko se v Savinjskih Alpah gamsi bolje držijo. Tudi opazimo močno onesnaževanje zraka, saj Evropa zelo uporablja premog kot vir energije. Nekdaj ponosne jelke dobivajo ravne krošnje in umirajo. Cene za lov na divjačino so v Sloveniji kljub padcu dinarja primerno visoke. Jelenjad stane lovcu od $250 do $6200, ŽUPNIJSKA HRANILNICA in POSOJILNICA “SLOVENIJA’ arTl nudi avt0 razne finančne usluge: Posojila za hiše, dobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji. POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE! /*18 Manning Ave. Toronto orek — sreda_________ etrtek — petek_______ ^ Pobota,:______________ Brown’s Line, Toronto URADNE URE Tel.: 531-8475 10 a.m. — 3 p.m. 10 a.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. Tel.: 255-1742 10 a.m. — 3 p.m. 1 2. p.m. 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. Torek — sreda. ^trtek - petek, pobota._________ ^"‘iltonu pri sv. Gregoriju Velikem Sak petek od 4h do 8h zvečer. Tel.: 561-9952 damjaki od 235 do 5000, srnjad od 60 do 470, gamsi od 100 do 2250, in mafloni od 360 do 410 dolarjev. Cene so namreč odvisne od točkovanja, katero se pa šteje po teži in rogovju. Poleg tega pa znajo biti kazni za zgrešene strele itd. Torej drag je tak lov, kakor je zapel pred leti dobro poznani torontski ljudski pesnik: Lepo na lov tako je it’, do tac’ga d’narja težko prit’. Lov vzdržujejo lovske družine, ki tudi obdrže vse meso, lovec odnese le trofejo. Lovska sreča Že kar potrjene govorice poročajo, da je Jože Muhič, priznani torontski lovec, ustrelil velikega musa v coni 16C (Armstrong), Stane Maguč pa kravo istotam. Čestitamo! Borut Življenjski standard Vzhod — Zahod Do druge svetovne vojne in še nekaj časa po njej je mnogo ljudi verjelo v sovjetski paradiž. Sovjetska zveza je bila tako hermetično zaprta, da nikdo ni mogel tja, da bi si ogledal deželo in ljudsko življenje in nikdo ni mogel ven, da bi videl, kako živijo ljudje v zahodnih državah. V zadnjem času mnogo beremo o delavskih nemirih v tako imenovanih socialističnih državah vzhodnega bloka, tudi v Sloveniji in Jugoslaviji demonstrirajo in stavkajo delavci, da si izboljšajo življenjski položaj. Da ne bomo pristranski, navajamo statistično poročilo o razlikah med demokratičnimi zahodnimi državami in »socialističnimi« vzhodnimi, v tem slučaju Vzhodna in Zahodna Nemčija. .Wall Street Journal poroča, razlika je že, na kateri strani zidu, ki deli obe Nemčiji, živiš. Zahodna Nemčija ima dvakrat toliko ozemlja kot Vzhodna, a v Zahodni Nemčiji živi trikrat več ljudstva kot v Vzhodni in proizvodnja je petkrat večja v Zahodni Nemčiji. Nazorno sliko o razliki v življenjskem standardu pa po-kazujejo naslednji podatki: v Vzhodni socialistični Nemčiji mora delavec opraviti 3.807 delovnih ur, da zasluži za nakup avtomobila, če ga sploh more dobiti, v Zahodni Nemčiji pa samo 607 ur in lahko takoj avto dobi. Za hladilnik (refrigerator) mora delavec v Vzhodni Nemčiji delati 293 ur, v Zahodni Nemčiji pa samo 67 ur. Za moško obleko je treba delati na Vzhodu 40 ur, na Zahodu 13 ur. To poročilo se nanaša na razliko v življenjskem standardu med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Obiskovalec iz Slovenije je prav pred kratkim povedal, da je treba v Sloveniji delati eno uro, da zaslužiš za eno kurje jajce. (Po Amer. Slov.) Oktet »Suha« v Washingtonu: Ambasadorji pesmi so navdušili Ta članek je izšel v celovškem Našem tedniku (2. sept. 1988) izpod peresa dr. Petra Milloniga, ki živi z družino v ameriškem glavnem mestu. Pisal je o gostovanje okteta »Suha« v Washingtonu. Njegov prispevek posredujemo našim bralcem. Ur. Nekaj dni pred 12. avgustom smo prejeli obvestilo, da se bo koroški slovenski oktet »Suha« na svoji turneji po vzhodnem predelu ZDA ustavil tudi v ameriški prestolnici. Lokalno esperantsko društvo, organizator prireditve, je vabilo v petek, 12. avgusta, na večerni koncert suškega okteta. Čeprav je to društvo maloštevilno in tudi ni veliko Slovencev, ki žive v Washingtonu, so člani okteta kljub temu vzeli nase napor večurne vožnje iz New Yorka, da so nam predstavili v skrajno izpiljenem koncertu obsežen repertoar slovenskih, esperantskih in drugih tujih pesmi evropskih narodov. Oktet »Suha« nas je nadvse navdušil s svojo muzikalno dovršenostjo, glasovno prožnostjo in fineso, s prepričljivo čustvenostjo in s čudovito polnim, hkrati pa žametna mehkim zborovskim zvokom. Tu se naznanja novi Slovenski oktet. Bertej Logar, voditelj zbora in glasbeni akademik, gotovo ve, da mu je na voljo kakovost glasov, ki jo z nadaljnjim pridnim delom utegne popeljati na sam vrh vseslovenske vokalne glasbene ustvarjalnosti. Korošca-Slovenca, ki živi v tujini, takšen prizor navdaja še s posebnim veseljem, saj mu potrjuje, da je slovenska kultura na Koroškem krepka in živa in se izraža v mnogih ter močnih oblikah profesionalizma. Zastopnik avstrijske ambasade v Washingtonu, ki je najprej sledil koncertu s tisto mero odtujenosti, ki je značilna, kadar posluša nemški vladni uradnik slovensko petje na tujih tleh, je bil kmalu od petja prevzet, dokler se mu ni spoštovanje zrcalilo na obrazu. Verjetno je k temu tudi pripomogla zelo samozavestna povezava Jokija Logarja, ki je celo kratek oris narodnostnega problema na Koroškem podal z gosposko suverenostjo človeka, ki ve za skrite duševne mehanizme zapostavljanja, pa jih noče razvpiti, ker bi prišla na dan le umska omejitev prene-katerih sodeželanov. »Nekateri nas imajo radi,« je dejal, »verjetno, ker ne razumejo našega jezika in kulture.« Tudi v tej elegantni zadržanosti, povsem primerni okviru prireditve, se je odražala odraslost zbora. Tretja poteza odraslosti pa se je pokazala v interakciji pevcev med petjem samim. Dirigent je dvignil roko samo ob koncu pesmi, da prekine čustven razplet večglasne harmo- nije, med petjem so pogledi zadostovali za akuratnost glasbenega poteka. Pevci so bili vedno decentno nasmejani, kar je dvignilo njihov ugled in vzdušje v dvorani. Drugič, ko pride »Suha« prepevat v Washington, bo moral biti zunanji okvir primernejši izjemni kakovosti zbora: namesto v dvorani kvekerjev, pa čeprav v neposredni bližini ekskluzivnega privatnega kluba Cosmos, naj bi oktet nastopil v Kennedy Center for Performing Arts — v Panteonu washingtonske kulturne srenje. Organizacijo in »lobbying« (torej potrebno zakulisno prepričevanje) takega za suški oktet vrhunskega uspeha bomo vsi gotovo radi podprli. MALI OGLASI For Sale St. Vitus area. 3 family home. By owner. Alum, siding. Much more. Very good cond. Call 1-286-4915. (75-78) For Rent Upstairs. 5 rooms. Lake Shore Blvd. Euclid. Near Holy Cross Church. Seniors preferred. 486-7098. (75-78) Norwood Rd., Near St. Clair For sale by owner. Handyman special. 5 suites. 3 garages. Office space. Workshop. Storage space. $45,000. Negotiable. 289-4395 (72-80) Hiše barvamo zunaj in zno-t;aj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljarrfo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVN1K Pokličite 423-4444 (x) HIRING! Government jobs - your area. Many immediate openings without waiting list or test. $15,000 - $68,000. Call (602) 838-8885. Ext. 1 772 (70,72) PREVAŽAM ZEMLJO, GRADBENI MATERIAL, GNOJ. Pokličite: JOŽE CERER 486-2854 74-76 APTS. FOR RENT Call 881-7740 after 6 p.m. During Week (74-77) * 4 Investment Property 1095 Addison Rd. Brick 8 suite apts. 4 bdrm brick Cape Cod bungalow in Brecksville. $129,000. For more information call Ray Mlakar, 278-3081 or 526-7066. Rybka Realty (73-76) Prekmurski kotiček '$Ja ••• Slomškov simpozij v Hamiltonu Mislim da vsi, ki smo se teh krasnih dnevov udeležili, jih ne bomo kmalu pozabili. Napolnili smo avtobus in se podali na dolgo pot. Med potjo smo peli in molili in tudi malo zadremali. Kar hitro smo dospeli do cerkve sv. Gregorija v Hamiltonu, Can. V to lepo cerkev smo prvič vstopili, zapeli par Marijinih pesmic, se Njej priporočili in zmolili molitvico za Slomškovo beatifikacijo. Nato so nas lepo sprejeli kot romarje domači župnik č.g. Frank Slobodnik. Ogledali smo si lepe prostore in smo tam imeli imenitno kosilo. Zavzeli smo svoja mesta v motelu, se malo “pofiksali” in že je bil čas za imenitno pripravljeni program. Vse je šlo kot po žjorici. Pričele so se slovesnosti za našega svetniškega kandidata škofa Antona Martina Slomška. Začeli smo v cerkvi z bogoslužjem in s krasnim petjem. Tukaj smo začeli bližje spoznavati svetniško življenje škofa Slomška. Zbrali smo se vsi kot bratje in sestre v Kristusovem imenu, veseli in polni zaupanja smo pričeli Slomškovo slavje. Zatem smo se zbrali v cerkveni veži, kjer smo prisostvovali odkritju Slomškovega kipa in blagoslovitve. Ta kip' je delo umetnika Franceta Goršeta in dar Slovenika v Rimu. Nato smo se vrnili v cerkev, kjer je domači moški zbor prekrasno, zapel nekaj pesmi. Vsebinsko globoki govori in predavnja s Slomškpvem življenju so nam segali v dno duše. Res, vsi govori in predavanja so nam marsikaj zanimivega in poučnega razkrili o Slomškovem življenju. Videli smo tudi prekrasne slike iz krajev, kjer je Slomšek deloval in živel, pisal, učil in molil. Vsi smo bili tudi presrečni, da smo se seznanili s Slovenci iz različnih krajev. Združevala nas je ista misel, da bo svetniški škof Slomšek čimprej dosegel čast oltarja. Po zelo dobri, obilni in okusni večerji smo v soboto zvečer sledili krasnemu kulturnemu programu v dvorani. Tam so se kar vrstile recitacije, deklamacije, petje različnih pevskih zborov, razni plesni nastopi mladine v narodnih nošah. Srečevali smo se z dragimi rojaki, ki se sicer bolj poredko vidimo. Skoraj vsi smo na pol glasno vzdihovali, kako so mogli pripraviti tako imeniten in obsežen program. Nekateri smo ob tem tudi globlje v duhu občudovali njih žrtve in dela pri vseh pripravah. Res, č.g. župnik in vsi njihovi sodelavci zaslužijo vso čast in priznanje za ves njih trud in požrtvovalnost. Gotovo jim je pri vsem tem pomagal škof Slomšek. Mislim, da je prav, da navedemo, s kom smo se na tem prvem Slomškovem simpoziju srečali. Prvič smo segli v roko našemi, cenjehemu g. »Prekmurski količek« i/luija redno \ (ilusilu kSKJ. Več nuših naročnikos je naprosilo, ali lii moyli oh priliki lo rubriko ohjasljali Uidi \ Ameriški Doimmni. Urednik. Jožefu Zadravcu, ki je prišel iz Ljubljane, kjer je urednik verskega časopisa “DRUŽINA”. G. Zadravec so pisatelj raznih knjig in povrhu še učitelj. Ponovno smo se srečali z msgr. dr. Maksimilijanom Jezernikom iz Rima. Srečali smo nekaj ljudi iz Connecticuta, številne prijatelje iz Clevelanda, Ohio in mnogo prijateljev iz raznih krajev v Kanadi. Vse je bilo zelo lepo in prisrčno. Hvala Bogu, krasen dan je minil ob najlepšem spominjanju na škofa Slomška. Nedelja, 18. septembra, je bila višek vsega. Ob desetih zjutraj je spremljalo več gg. duhovnikov prevzv. nadškofa dr. Alojzija Ambrožiča pred oltar. Nadškof je bil pokrovitelj Slomškovega simpozija v Hamiltonu, Can. Vse je bilo izredno ganljivo. V sprevodu je bila tudi mladina v krasnih slovenskih narodnih nošah. Petje in pridige so nam ponovno segale v dno duše. Vsi verniki v cerkvi so pobožno sledili obredom pred oltarjem. Cerkev je bila nabito polna in ves čas je vladala spoštljiva tihota. Tudi krasna pridiga č.g. Bruno Korošaka o Slomšku in Mariji je na vse napravila globok vtis. Tudi g. Korošak so prišli iz Rima. Po teh cerkvenih obredih so potem predvajali krasne slike v spodnji dvorani, seveda vse o Slomšku. Sledilo je imenitno kosilo s prekrasnim programom. Ob tej priložnosti so bili predstavljeni Slomškovi krožki in govorniki. V imenu Slomškovega krožka v Clevelandu je govoril g. Frank Urankar. Z njegovimi toplimi željami se tudi mi vsi strinjamo in jih podpiramo. Ravno tako so nam obujale srčne spomine krasne Slomškove pesmi, ki nam jih je podajal g. J. Zadravec. Vzpodbudne besede nadškofa dr. Ambrožiča nam bodo ostale v nepozabnem spominu. Sledile so še pete litanije Matere božje, ki so našemu ljudstvu tako priljubljene. Za zaključek nas je vse povzdignila prekrasna “Marija skoz življenje”... Sedaj nam je ostala samo še poslovitev. To je vedno najtežje, naj bo kjer koli. Razdalje med nami so velike in sam Bog ve, če se bomo še kdaj srečali? Tolažilo pa nas je, če Bog da, se bomo čez nekaj tednov vsaj z nekaterimi iz Kanade zopet srečali na Vinski trgatvi v Chicagu. Najrajši bi vzeli s seboj g. Slobodnika in njihove požrtvovalne delavce, pevce in vse druge. A žal, da to ni mogoče. Odhajali pa smo vsi s hvaležnimi srci in nepozabnimi vtisi.' Zato vam še od daleč kličemo: Tisočkrat hvala z vse in Bog vas živj! Na svidenje na prihodnjem Slomškovem simpoziju! DODATNO PO ROČI 1,0 O SLOMŠKOVEM KOSILI) Pri Slomškovem kosilu so v gotovini darovali sledeči: Neimenovana $100; Martin in Ančka Hozjan 20, Mary Gyura 10, Mr. in Mrs. Markošek 5, sestre iz Lemonta 15, N.N. 3, Anton in Terezija Glavač 20, Bolti in Roza Kelenc 20, Ignac in Marija Glavač 13, Marija Rebrica 15, Marija?... 13, cerkev sv. Štefana 100, Mr. in Mrs. V. Kremesec 10. Več dobrih žen je prineslo domače pecivo, dobitke za srečolov. Ravno tako so iz svojega plačali Gabrovi za tiskanje vstopnic, Žerdinovi za krompir, Balažičev! solato in rože, Vučkovi zelje, G. Ho-zian za agitacijo, poštnino itd. Tudi več žen v kuhinji je prineslo več svojih stvari in jih darovale brezplačno. Povrh vsega tega so še vsi pridno delali, nekateri celo dva dneva. Vsi ti in seveda tudi tisti, ki ste se kosila udeležili, vsi ste pripomogli do lepega uspeha. Tudi za Rummage sale je bilo vse darovano zastonj. Vse so sami tja pripeljali in nekateri še dva dneva delali. Rada bi omenila imena vseh teh, pa se bojim, da bom koga izpustila. V božji knjigi je pa govoto vse pripisano k dobrim delom. Za Rummage sale so v gotovini darovali sledeči: Mary Koščak $5, Cvetka Tiedma 5, Johana Ribič 5, Mrs. V. Kremesec 2, zraven je ona kupila pecivo za delavce. Neki moški, ki ni mogel na Slomškov simpozij, je za Slomškov sklad daroval $52. Pri Rummage sale smo imeli 125 kupcev. Plačali smo $100 za dvorano, z darovi v gotovini in prodajo smo ■naredili čistega $500. Na avtobusu sta še darovala za Slomška N.N. in dobra žena $25 in Mrs. Rezka Pristav $50. Iz Kalifornije so poslali Mr. in Mrs. J. Solante $30 in Mr. in Mrs. Frank Strnad $20. To je bilo namesto rož za pok. Frnak Horvat-a. Iz San Francisco, Calif, je poslala $10, ker ni mogla z nami v Hamilton, priglasila se je prepozno. Z vsem, kar smo zgoraj navedli, smo letos zbrali za škofa Slomška $2.082.00. Bog vam vsem bogato poplačaj, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da smo zbrali tako lepo vsoto. Škof Slomšek pa naj vam sprosi nove moči in obilo božjih milosti. PREKMURSKA NEDELJA Ne pozabite, da bo 16. oktobra Prekmurska nedelja pri Sv. Štefanu. Pridite k deseti sv. maši. Sledila bo kratka seja društva sv. Ane št. 170 KSKJ, morda tudi Slomškovega krožka. Potem pa vsi na misijonsko kosilo. To je eno izmed največjih potreb. Zato pomagajmo in se tega kosila udeležimo. Kosilo pripravlja Misijonski odsek MZA v Chicagu. Vsi smo na to vabljeni, zato na svidenje! Ravno tako bomo slavili Slovenski dan, ki ga pripravlja Slovenian Radio Club. To bo v soboto, 22. oktobra. Gospodična dneva je luškana in priljubljena Suzana Rigler. Njej že sedaj čestitamo. Tudi na Slovenski dan smo vsi vabljeni. Pridite! Gizella Hozian Odbor Slomškovega krožka v Chicagu, od leve na desno: Anna Gaber, podpredsed., dr. Kalist Langcrholz, duh. vodja, msgr. dr. M. Jezernik, Slomškov postulalor v Rimu, Gizella Hozian, predsednica. Stojijo: Metod Žerdin, Mary Balažič, Ančka Kreslin, Marija Rebrica, Anton Glavač. Msgr. M. Jezernik, Gizella Hozian in dr. K. Langerholz $ kuharicami in delavci pri Slomškovem kosilu. Kathy Glavač, voditeljica strežnic in strežnikov pri mi*^,*, za Slomškovo kosilo. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 15. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 16. — Prijatelji SND na St. Clair Ave. priredijo »bruneh«. Pričetek ob 11.30 dopoldne v SND. 23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi. 23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-ietnico v SDD na Recher Ave. 29. — Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci. 29. •— Slovenski dom na Holmes Ave. priredi večerjo. 30. — Proslava slovenskega narodnega praznika v Sloven- skem narodnem domu na Clair Ave. Pričetek ob 4. pop. Sl’ ud 30. — Pevski zbor Zarja i111*1 koncert v SDD na Recher Ave’ Pričetek ob 3.30 pop. Igra Ra^ Polantz orkester. NOVEMBER 6. — Slovensko ai«er'^ kulturni svet priredi »Slovcn' ski večer« v SND na St. C a‘ Ave. Počaščen bo sodnik gust Pryatel. 12. — Pevski zbor Jadran Prl' redi jesenski koncert, zdin^ z večerjo in plesom, v SN Waterloo Rd. Igra Joey sick orkester. 12. — Belokranjski klub redi martinovanje v ^ A 10 St. Clair Ave. Pričetek ob • zv. Igra Tony Klepec orkes ^ 13. — Slov. mladinski ^ Kr. 2 SNPJ praznuje > letnico s prireditvijo v SD Recher Ave. Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-*nar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Pr8ds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin 0rehek, 18144 Lake Shore Blvd., ,el- 481-1481; blag.: John Turek. |||a ''D61® Winter in Josephine Hrujij^' Zdravniki: Vsi slovenski in \6sSki- Seje so vsaka prva sreda °b 2.30 popoldne v šolski h' Sole pri Sv. Lovrencu. &h(5, ° SV. MARIJE MAGDALENE tj št. 162 ^9r- °Vn' vodja: Rev. Joseph Bo-^Dr Pret^s-: Frances Nemanich; Anna Zakrajšek; taj.: ^lidAnn Mo«. 760 E. 212 St., S;n°H. tel. 531-4556; blag.: Vak; ^ refiek; zapis.: Frances No-J,>SabhadZOrn'Ce: Frances Macerol, ,edit6| 'ne Gorencic in Mary Palčič; Rosalia Palčič; zastopni-hio KSKJ Federacijo: Anna \ian. Frances Novak, Frances zdravniki: vsi slovenski Cs'' \ec Se VrSijo vsako prvo sredo v ^ av',.0^ ^ -30 pop. v društveni h°rija pri Sv. Vidu. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 Ei 1 59 St., Cleveland, OH 441 10, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obal, Gary Koketec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Josephine Ka stigar Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič .19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. '255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men’s Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Drušlvo KRISTUSA KRAUA šl. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Marie Gombach Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel, 9965 Knollwood Dr., Mentor, OH 44060 Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Nadzornica: Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro, Joyce Le Nassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V * mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob K pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secretary: Diane Bencin Treasurer: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Mary Jo Rom, Mary Miller . Sentinel: Dorothy Ann Winter Reporter: Vera Šebenik Historian: Josephine Smith Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave : Anna Cekada, Martha Koren, Sharon Kobal Sunshine Ladies: Irene Collins, Frances Lrzen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Cele ste l-rollo, Lucille Korencic Seje vsak prvi torek ob J JO, SDD na Recher Ave PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobiča en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV. ANE št. 4 Predsednica (začasna); Ann Zak Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Oražem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123 tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Ambro-sic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik. Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Marie Oražem Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki. Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DOS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd„ Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Drušlvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Joseph Skrabec Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND šl. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531-8468 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa. Andrew Champa Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd.. ob 10. dopoldne. RIBNICA Sl. 12 ADZ Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gina llacqua Nadzornike Louis Sile, John Cen-do. Gina llacqua Seje v 1 988 bodo ob 2. pop. 20. marca, 1 7. julija, 16. oktobra in 1 8. decembra na domu preds. 30417 OakdaleRd., Willowick, 0., 44094. Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom - John Cendol. SDD, Recher Ave. Louis Sile, Gina llacqua; Slov. dom za ostarele Louis Sile, Carole Czeck. (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Slepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki 1. torek v mesecih feb., apr., jun., sept. in nov. ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Jane Royce, Ann Krajc, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1 172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of SI. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer; Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. John M. Kumse ,Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Hank Skarbez Past Chief Ranger: Hank Skarbez Rec. Secy.: Joe Sterle Fin. Secy.: John Spilar, 715 E. 159 St., Cleveland, O., Tel. 681-2119 Treasurer: Vickie Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, Tel. 951 -9775 Meetings are held every third Sun day in the St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FI DER M ION OF SLOVENIAN NA FIONAI HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice Pres.: Helen Urbas 2nd Vice Pres : William Snyder Fin Secretary-Treasurer: Rudy Pivik, 15570 Humphrey Rd , Mid-dleburgh Hts , OH 44130 Corresponding Secy : Rose Mary Toth Recording Secy.: Helen Konkoy Auditors: Steve Shimitz, Dan Pav sek, John Jackson Historian: Ella Samanich (Ch.l, John Habat, Asst Legal Counsel: Charles Ipavec SLON I NSKI NARODNI DOM ()40‘> Sl. Clnir Am'Hiic President: Edward Kenik Vice Pres,: June Price Secy, Treas : John N Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing’ Gominitlcc: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka IKmisi' (oiiiinilkv: Edward Bradach, Mary Batis, John E Leonard, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank Wajs and Means CmninilUi': Jean Križman, Marceline Mausser Alternate Directors: Anthony J Tomse, Frank Stefe Meetings every second Tuesday of the month in Room No 1. Old Building, 7:30 p.m Office hours: 11 a m to 3 p m Tel 36 I 51 1 5 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Ed Kocin Vice President: Jim Krann Treasurer: Ray Sterle Rec. Secretary: Jennie Tuma, 29437 Vinewood Dr , Wickliffe, OH 44092 Fin. Secy : Frank Ferra Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm : John Jackson, Chuck Femec, Jack Videtič, Joe Krann; Alternate: Dennis Austin Federation Reps.: Dan Pavšek, John Jackson, Chuck Femec; Alter nates: Bob Ryan, Jim Krann Other Directors: John Habat, Leroy Koeth 1st Alternate: Gus Petelinkar 2nd Alternate: Frank Podlogar Meetings for Directors are every fourth Monday of the month, at 7:30 p m SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Steve Shimits Vice President: Anthony Sturm Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Secy.: John Vicic Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, Catherine Vicic, John Mauric, Emma Grk, Al Meglich, Joe Frollo, Ernest Tibjash, Frank Smerke, Paul Šibenik, Stanley Grk Alternates: Frank Slejko, Frank Zgonc Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m., or by appointment. Phone 4815378 or 481 0047, SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH Joseph Petrie: President Frank Cesen: Vice President William Kovach: Secretary William Frank: Treasurer Rosemary Toth: Rec Secretary Dorothy Kapel: Ch., Audit Comm Josephine Trunk: Auditor, Mem bership Comm., Sunshine Max Kobal: Auditor, House Comm Ed Koren: Ch., House Comm Mary Ster: House, Memb. Comms Ed Marmcic: House, Memb Comms DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikarica: Nancy Kadar Finančna tajnica: Pauline Slepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.' SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikar: Joseph Habjan Nadzorniki: Frank Urbančič, Anion Kaplan, William Ponikvai Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan, Joseph Glivar, Eu gene Vercek, Emma Urbančič Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zv., v SND, 5050 Stanley Ave , Maple Hts , O , tel. 662 9731 Uprasni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair A\e Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik:.Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavnša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne priredi tve: partije, pogrebščine in ohceti V domu je Slov pisarna in knjižnica Tel. št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta- nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881 1725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov. prisluve Pensioner's Club of Slov. Prisluva Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel 531 8982 Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor; Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary President: Betty La Macchia Vice President: Wilma Tibjash Rec. Secy.: Rosemary Toth Financial Secy.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr , Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Dorothy Gorjup, Sophie Matuch, Eleanor Zevnik Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN slovf;nian pensioners clubs President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jt-Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months a alternate Slovenian homes, a' o'clock, the months of March' June, September and December. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus L podpreds.: Antoinette Krajc II podpreds.: Irene Toth Tajnik-blagajnik: Stanley Fran^ 5919 Prosser Ave., Cleveland, 0" 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel Karpin' ski, Hattie Gorgan, Nettie Mainar Odbor za potovanja: Margare Kaus Planning Chairman: Edward nak Sestanki se vrše vsak tretji teV tek v mesecu ob 1.30 pop. v priz' ku Slov nar doma na St. Clair Av® SLOVENIAN PENSIONERS Cl ^ of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice Pres.: John Kausek 2nd Vice Pres.: Ann Mrak Rec. Secy.: Helen Levstick , Fin. Secy.: Eleanor Pavey, ^ . E. 174 St., Cleveland, OH 4411 ' tel. 531-4445 Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, C^^oll,1 j Lokar, Josephine Trunk v Meetings: 1st Wed. of e'/^e month, beginning at 1 p.m. at ( Slovenian Society Home, CLUB OF RETIRED SLOVEN^ OF HOLMES AVENUE Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise Fujda Fin. Secy.: Mary Lavrich, q Firestone Ct., Mentor, OH 44 Tel. 951 4974 ,y Auditors: Christine Bolden, Gornik, Ann Grzybowski Federation Reps.: Gus Pete!^enrV Frank Fabec, Mae Fabec, ^te: Kersman, Emily Kersman; Aim" Mazie Princ . Sgt.-at-arms: Cecelia Rozma Reporter: Ann Stefančič ^ Sunshine Chairlady: -J® Schultz. 19501 Pasnow Ave-did, OH 441 1 9, tel. 481 03 Meetings every 2nd Wedh0^.^ of month at 1 p.m. at Slo Home on Holmes Ave. Ali je tudi Vaše društv« zastopano v našem Imeniku društev! AMERIŠKA DOMO druži Slovence po vsem svetu! VlNA