Vsebina: A. Žnideršič: Uporaba umetnega satja. — Fr. Rojina: Praktična navodila za maj. — Urednik: Odlomek iz Janšejeve knjige »Podvuzhenje«. — Kurbus: Povspešitev in zabranitev rojev. —• Dopisi. — Raznoterosti. — Vprašanja in odgovori. — Listnica uredništva. — Inserati. Štev. 5. V Ljubljani, majaj 1901. Letnik IV. Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja ndom brezplačno. Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva4' za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. Uporaba umetnega satja. (A. ŽniderJič.) Važnost umetnega satja za čebelarstvo naglašala se je v našem listu vže nekaterikrat. A vemo, da naši čebelarji še zadostno ne upoštevajo neprecenljive koristi, katero dosežemo, ako ga v .—. — čebelarstvu vsestransko uporabljamo. Akoravno so -1—1- razlogi tako očividni, da ni težko prepričati vsa-cega čebelarja o koristi umetnega satja, vendar ; bo še mnogo prizadevanja treba, da se poprimejo-- tega nenadomestljivega pripomočka. V zadnji številki tega lista opisali smo izdelovanje umetnega salja ter to pojasnili z dobrimi ilustracijami; danes podati hočemo pa navodilo, uporabljati ga vsestransko in pravilno v čebelarstvu. — — Za prileplenje umetnih satov v okvirje po- Podoba i. trebuje se posebno pripravo. (Podoba 1.) Ta obstoji iz dveh ozkih deščic (lajštic), katere so nekoliko daljše kot okvir sam. Na te pribije se povprečno deščico v dolgosti notranje širine okvirja, 2 mm tanjšo kot polovica širine satnikov. Kadar hočemo lepiti, vtopimo to deščico v okvir tako, da se na gornjem koncu tiče satnika. Na njo položimo umeten sat, kateri pride na ta način ravno v sredo okvirja ležati. Opomniti moramo prej še, da je treba sat, kateri meri na Rietschejevo stiskalnico izdelan 25 X 40 cm, za 2 cm na širini in dolžini prirezati, — toraj zožiti in skrajšati. Prigodi se namreč, da se umetni sati raztegnejo, ko pridejo v gorak panj, in se zbočijo, ako se jih ne prireže. Zbočen sat je sitno in težko popravljati. Akoravno se pa to pravilo vobče izpolnjuje, se ga mi vendar ne držimo povsem strogo. Vzlic temu pa postavljamo panje na obe strani vodoravno, da vise tedaj okvirji popolnoma navpično, niso nam čebele vseh umetnih satov, — ako smo jih le na zgornjo stran prilepili, — prilepile v sredino okvirjev. Iz sredine plodišča so nam jih izrinile, ter v tej smeri v okvirje vzidavale. To si pa tolmačimo na ta način, da je iz srede sem zaradi večje množine čebel vedno večji pritisk, kateri nežni, mehki sat iz svojega navpičnega stališča izrine. Mi prirežemo vsled tega sate ob straneh le pri dolnji polovici; gornjo stransko polovico prilepimo pa na obeh straneh na okvir, _ naslednji obris. (Podoba 2.) Tako prilepljen sat, pritrdijo čebele natančno v sredo okvirja. Pripetilo se nam ni, da bi se sat zaradi tega količkaj zbočil. Tolmačimo to tako, da se sat, ako se v gornji polovici, — na kateri pričnejo čebele najprej celice iztezavati, — vsled v panju se nahajajoče gorkote razširi, vsled lastne teže na dolnji del poveča. A še nekaj vidimo na obrisu! „Dolnji vogli umetnega sata so odrezani." Ako namreč čebelam od leta do leta satje prenavljamo, s tem da jim od-jemljemo naravne, a prestare sate, a jim zato dajemo umetne, ne ostane jim nikjer prostora za trotjo zalego. Ta jim je pa po njih naravnem nagonu potrebna ; kajti zgodilo se je, da so čebele, katerim je bila možnost za nastavljanje trotje zalege odvzeta, klaverne in lene postale; kakor hitro pa se jim je dal sat s trotjimi celicami, vrnila se je prejšnja pridnost in živahnost. Včasih odgrizejo tudi same čebelne celice ter jih nadomeste s tro-tovskimi. S tem tedaj, da vsakemu umetnemu satu vogle odrežemo, damo jim prostor ondi v prilični meri in na običnem kraju trotjo zalego nastavljati. Tako prirezan sat tedaj položimo na deščico, katera seže za pol debeline umetnega sata manj kot do polovice okvirja. V posebni posodici raztopimo polovico voska s polovico kolofonije ter prilepimo s tem sat za zgornji del in za obojestranski polovici na okvir. To napravimo s tem, da vlijemo s žlico malo take vroče tekočine na poševno držeč sat ter jo pustimo teči v kotih katere tvori sat proti satniku in proti stranicam okvirja. Prilepimo pa tudi lahko s to tekočino sat s kokošjim peresom v okvir. Prav priročno pripravo za lepiti umetne sate v okvirje, kaže nam pred-ležeča slika. (Podoba 3.) Lepilnica „blisk", kakor Rietsche, čegar izdelek je, to \__/ -*»ja] 59 pripravo imenuje, obstoji iz svetilke s prikrivljenim vratom, koncem katerega gori plamen, kateri se, kadar se hoče lepiti, pod nad njim se nahajajočo žlico pomakne, tako, da se vosek topi le v onem času, kadar hočemo lepiti. V žlici nahaja se majhno mrežasto sito, v katero se vosek stavi. Ko se je pripravil sat v okvir, prime se z desno roko lepilnico ter pomakne ob enem s palcem plamen pod žlico. Žlica postane takoj vroča in vosek se prične v njej tajiti. Ožji kraj žlice popelje se na to po robu sata, kjer se ga hoče prilepiti ter s tem ob enem na onem mestu deloma malo sat razstopi in vosek v kot vlije. Ko odstavimo lepilnico v stran, odstopi obenem plamen sam izpod žlice. Sat s to lepilnico prilepljen drži 10 kg. Pri leplenju paziti moramo, da pride sat v sredo okvirja. Okvirje s prilepljenimi sati shranjevati, je najboljše v omari na suhem. Okvirji morajo viseti, ne ležati. To delo opravlja naj čebelar o pravem času, ne da bo satje izdeloval in lepil, kadar ga je treba rabiti. Najbolj pripraven čas za to je zima, akoravno staro umetno satje čebele ne izdelujejo tako rade, kot sveže storjeno, pomaga naj si čebelar, kakor mu boljše kaže. Tehnični del umetnega satja bil bi tedaj dovršen; pridimo sedaj k zanimivejšemu delu o praktični uporabi. Umetno satje rabimo vsako leto najprej v spomladi, ko je treba plodišče širiti, ker nima matica dovolj prostora za zalego. Najboljše se to spozna, ako smo odzadej obesili mesto celega le polokvir, kateri naj bo izdelan. Kakor hitro imajo čebele premalo prc-stora, pričnejo pod polokvirjem satovje zidati. Tedaj je čas in potreba, razširiti jim plodišče. Ako imamo še dobrih, ne prestarih, lepo izdelanih satov, pomagamo si rajši s temi, kot z umetnimi. V tem slučaju paziti je treba na to, kedaj prične zalega iz srede osrednjega sata izlezevati. V tem času, ne prej ne pozneje, damo jim pred in za osrednji sat dva dodelana prazna sata; ako je panj slaboten, pa le na eno stran en sat. Izpod zadnjega okvirja pa, ki nam bo služil ne le pri tem delu, ampak tudi še obilokrat poznejše kot „kazalec" čebelnega stanja, odlomimo kar so čebele sezidale ter ga obesimo na svoje mesto. Za nekaj časa imajo dovolj prostora. Ko se zopet pod zadnjim okvirjem na zidanje spravijo ponavljano isto delo, kot gori omenjeno. Ako nam pa primanjka dodelanih satov ali sploh nismo prihranili nič takih, ali so ti prestari, pomagamo si pa z umetnimi sati. Okvir z umetnim satom ne smemo pa na isto mesto obesiti, kamor izdelane. V izdelane sate nanesla bo matica vže prvo noč jajčka, zaradi tega postavili smo jih za in pred osrednji sat v tem času, ko izlezavajo iz srede osrednjega sata mlade čebele in prične matica zopet iz srede ven v eliptični obliki v sate jajčka nesti. Ta dva sata bodeta tedaj vže prihodnji večer v sredi z jajčki nanešena. Ako bi pa umetne sate na to mesto v istem času obesili, bi jih matica preskočila, ker niso še dodelani, in jih še le v pri- Podoba 3. hodnjih oblegla; s čemur bi bil pa pokvarjen red vališča. Z umetnimi sati razširjati smemo plodišče le tedaj, ko so čebele vsaj tretjino celic iztegnile. Da to dosežemo, obesimo umetne sate ob periferijo zaleginega gnjezda, to je tje, kjer zalega končuje. Ko jih tukaj dovolj izdelajo, obesimo jih v sredo, kakor smo povedali o izdelanih satih. S tem, da nove sate ob obeh straneh osrednjega sata obešamo, preme-njavamo od leta do leta stare z novimi. Začetnikom svetovati je pa vendar le, da plodišče iz periferije razširjujejo, ker se jim prvo delo še povsem gladko ne posreči. S koristjo uporabljamo umetno satje tudi pri rojih. Tem dajemo prazne okvirje z začetki. Ako pa hočemo tudi tukaj ozir jemati na njihovo naravno - delo, prirežemo začetke v obliki trikota (Podoba 4.), jim damo v sredo okvir z največjim, proti obem stranem pa vedno manjše. Opazil je gotovo vže vsak, da pričnejo čebele zidati sate vedno v obliki srca. Vedno pa je srednji sat večji, a proti obema stranema se satje vedno bolj zmanjšuje. Na omenjeni način dajemo jim začetke, njihovemu naravnemu delu primerne. Da je rojem boljše dati okvirje z začetki, nego z dodelanim satjem, nasvetuje se zaradi tega, ker se je s skušnjami dognalo, da so roji, katerim se je Podoba 4. dalo dodelano ali umetno satje, ravno tako napre- dovali, kot oni na začetkih. Izvzeti moramo pa pozne roje, katerim je kaj tacega potrebno. Zgodnji roji v dobri paši kmalu svoj prostor dozidajo. Dajemo jim potem še toliko časa okvirje z začetki, dokler zidajo de-lavčno satje,kakor hitro pa preidejo k trotovemu, dajemo jim umetno satje. Preteklo leto priporočalo se je: Umetne sate na tanko žico pritrjevati! Tenko žico, kot se jo rabi za Podoba 5 in 6. umetne cvetlice, napne se v sredi sata tako, kot kažeta obrisa. (Podoba 5 in 6). Umetni sat položi se na te tri ali dve vrsti žice ter sat, kamor se tika žice, potegne nad plamenom sveče. Dobro je, da se žica popolnoma v sat vtopi, ker drugače čebele to mesto rade izglodajo. Tacih satov ni treba ne pri vrhu, ne ob straneh lepiti, ker drže v sat vtopljene žice bolj, kot vsa druga pritrjevanja. Mi smo sami to poskušali in reči moramo, da so nam čebele sat ravno tako izdelale, kakor one, brez žice. Tudi zalega je bila povsem redna. Tako pritrjevanje priporočati bi mogli najbolj onim, ki vozijo čebele v pašo. Na ta način je naravnost izključeno, da bi se podrl sat, in najsibo satovna mera še tako velika. Povedali smo tedaj, kako in kje se s koristjo umetno satje uporablja. S tem, da omenimo, da se ga v skrajni sili labko vdela v polokvirje za medišča, končujemo današnji svoj članek. -*- Praktična navodila za maj. (Fr. Rojina.) V tem in v prihodnjem mesecu ima čebelar največ opravila in sicer zelo važnega. Zdaj se bo pričelo rojenje, s katerim je spojenih mnogo različnih in potrebnih del. Pojdimo k Ropovemu čebelnjaku, bomo videli, kaj vse se godi tam. Očeta dobimo ravno pri dober seženj visoki smrekici, katero so vsadili pred nekaj leti, kakih petnajst korakov od čebelnjaka. Škropili so jo z medeno vodo, trdeč, da se roj najraje na tak poškropljen prostor usede za ogrebanje pa je taka-le smrekica zelo priročna. Na dveh jablanah pa so imeli že obešen po jeden vabilnik iz smrekovega luba, kakoršen je bil nekoč, v „Čebelarju" opisan, in v katerega se roji zares radi usedajo. Pri čebelnjaku so bile prislonjene kožice troje velikosti, za podpiranje ujemalnikov za roje. Pa stopimo še v čebelnjak! Kak uzoren red! Ujemalniki stoje v vrsti ter čakajo, kdaj posežejo oče po njih. Panji za roje so že vsi na svojih določenih prostorih v čebelnjaku. In kako so opravljeni! Jeseni ob času trganja so pregnali (ne zažvepljali, prosim!) čebele, in pri izpodrezovanju so pustili v vsakem panju po nekaj satov, deloma nekoliko z medom napolnjenih, deloma praznih, ker dobro vedo, kaj rojem prija. Posnaženi pa so tudi tako, da ne najdeš smetke v njih, kajti izbrisali so jih in odrgnili z dišičevno in meliso, zato tako prijetno diši iz njih, Tu notri bo čebelicam pač všeč in bodo z veseljem delale, pa tudi gorko jim bo, vsaj so deske tako natančno skupaj zbili, da je ni videti špranjice; potem naj pa pridejo vešče in drug nadležen mrčes v panje, če more! To so pač Ropov oče bolj skrben čebelar, kot marsikateri, ki ima panje, kateri na vseh koncih in krajih zijajo. Omenil sem že nekoč, da imam tudi jaz čebele pri Ropovem očetu, zatoraj sem po očetovem izgledu tudi jaz pripravil panje za roje. Za prvce sem dal v okvirje po nekaj izdelanih satov in začetkov umetnega satja, za drujoe pa samo začetke. Za prvce je namreč dobro, da ,dobe nekoliko izdelanega satja, da takoj odlože med ter da more matica takoj leči jajčka, drujci in drugi roji pa imajo največje veselje in potrebo, delati novo satje, in to veselje naj imajo. Kako lepiti začetke in še marsikaj, kar spada k ravnanju z umetnim satjem, je povedano v današnji številki na drugem mestu, in je deloma tudi iz prejšnjih letnikov „Čebelarja" že znano. Gotovo bodo zdaj kmalu roji, kajti Ropov oče so postali posebno živahni, kot vsako leto ob času rojenja, tako, da zdaj še s cokljami nič več ne podrskavajo, ampak stopicajo, kot bi se za ne vem koliko let. pomladili. In če jih vprašamo, na čem poznajo, da bodo kmalu roji, našteli nam bodo vsa daljna, bližna in neposredna znamenja pred rojem, prav tako, kakor jih našteva Janša v svoji knjigi „Podvuzhenje", kajti vedeti morate, da imajo Ropov oče to „Podvuzhenje" v malem prstu, vsaj pa tudi „ta star druk" veliko lažej bero, kot nove „puštobe". Da pa ne bomo očeta nadlegovali, naj nam jih povedo, preberimo jih v današnjem listu na drugem mestu. Očetov „sv. Jurij" je za roj najbolj pripravljen. Tri dni že kapice meče, ima že do robov pokrito zalego in jedna matična celica je že pokrita in kar rujava, in sploh ima vse pogoje za rojenje. Ker so nas zagotovili, da bomo imeli še danes dopoldne roj, smo radovedni, čo bo res; vreme je prav kot nalašč za to blaženo rojenje. Usedimo se toraj na klopico pred čebelnjak, se bomo med tem, ko bomo čakali roja, kaj pomenili. Ropov oče namreč ne obrajtajo narejenih ali umetnih rojev, in ž njimi še marsikdo ne ter pravijo, da je tak roj, če ni v pravem času narejen, podoben prezgodaj rojenemu otroku; slaboten je, ali pa je slaboten tisti, ki ga je rodil. Res je, da so naravni roji najboljši, a včasih je v kakem panju že „poldne", hočem reči, da je popolnoma razvit, zaseden ter poln pokrite zalege, a noče še zastaviti matičnjakov ter se pripraviti za roj, sploh hoče ostati jalovec. Takemu panju je treba roj vzeti. Gotovo je trideset načinov, kako delati umetne roje, kako napraviti iz dveh panjev jeden roj, kako iz treh panjev dva roja itd., vendar sta najvažnejša dva načina, katera naj danes na kratko omenimo: a) Najpripravnejši čas za to opravilo je od 10 ure dopoldne do treh popoldne, a dan mora biti lep. Iz panja, ki je za umeten roj zrel, vzamemo zaporedoma vse satnike s čebelami vred ter jih obesimo v tistem redu v drug prazen panj. Za matico moramo pazno gledati, in sat, na katerem jo najdemo, obesimo na pripravljeno kožico, ali če je v panju že malo okvirčkov, ga pomaknemo kolikor mogoče proč, ostale okvirčke pa hitro obesimo k drugimi v novem panju. Zdaj denemo v stari panj sat, na katerem je matica, nazaj, spredaj in zadej pa po dva satnika s trivoglatkni začetki, ga zapremo ter denemo v čebelnjak na njegovo prejšnje mesto, novi panj [pa na poljubno mesto v čebelnjaku, vendar je bolje v kako drugo vrsto in za nekaj panjev v stran. Vse stare čebele in sploh one, katere so že izletavale, pojdejo iz novega v stari panj, v novem pa ostanejo mladice ter vsa zalega, iz katere bodo zastavile matičnjake. Da se nova matica tem prej izleže, je dobro, iz kakega „kapital"-plemenjaka izrezati že goden matičnjak ter ga obesiti, oziroma vrezati v kak sat v sredini gnezda. Pomniti je, da je treba novi panj napajati, ker nima starih čebel, ki bi nosile toli potrebno vodo za mlado zalego. Nekaj dni se bo sploh bolj klaverno obnašal, a dan za dnem bo za letenje več godnih čebel in v kratkem bo dober, napajati ga zdaj ne bo več neobhodno potrebno, vendar dobro je vedno, čebelam pokladati vode, zlasti če imamo pitalne balone, katerih naj v nobenem čebelnjaku ne manjka. b) Pri drugem načinu pa obdrži stari panj vse sate, izvzemši onega, na katerem je matica. Kadar najdemo torej ta sat, ga obesimo v novi panj, 63 K«-»— spredaj in zadej sata pa po dva satnika z začetki, kot smo storili v prej-šnem slučaju pri starem panjn. Zdaj vzamemo sat za satom starega panja ter otresemo ali omedemo vse čebele iz njih v novi panj. Ker je tu matica, bodo čebele rade šle k nji, in kadar so vse čebele v novem panju, se le-ta zapre, v starega pa se obesijo polni sati z zalego, a sedaj brez čebel, zopet v tistem redu nazaj; potem pa naj se postavi stari panj na svoje prejšnje mesto, novi pa na poljubno v čebelnjaku, vendar bolje, če za nekaj panjev od starega proč. Kaj ima zdaj stari panj ? Kdor je pazno prebral te vrstice, uvidi, da pod milim Bogom ničesa druzega, kot samo zalego, pa nič čebel in tudi matice ne. Toda to obupno stanje se v kratkem zboljša, kajti vrnejo se vanjga vse stare čebele in sploh one, ki so že izletavale. In kako so zdaj pridne! Sicer pa tudi morajo biti, kajti opraviti imajo vso zalego, in tudi matico izgojiti. Ta napor pa traja le nekaj dni, kajti izleže se vedno več mladic, in k večjem v devetih dneh je vsa mlajša zalega pokrita, katere potem ni treba nič več hraniti. Da pa je matica prej izležena, je zelo priporočati, tudi temu panju, kot v prejšnem slučaju novemu, dati že goden matični stolpič. Kot prej, napajati se mora tudi zdaj novi panj, ker ostanejo v njem samo mladice in pa matica, ki takoj zopet začne jajčka leči. Da se hitreje zazvija, ga je treba tudi pitati, vsaj v začetku, dokler ne začno mladise redno izletavati po hrano. Oba tu navedena načina se dobro sponašata in le čebelar, ki natanko pozna razmerje med množico mladih in starih čebel v raznih panjih, bo vedel izbirati med obema metodama. Kako sitno pa je delati roje iz naših starih panjev! No pa že gre, le to je nerodno, ker se morajo roji, če se hoče, da se obnesejo, nositi v oddaljene čebelnjake, kot je vsakemu starejšemu čebelarju znano, mlajši pa ee-belarijo že itak s panji s premakljivim delom in jim tega, česar nikdar potrebovali ne bodo, tudi vedeti ni treba. Kdor pa le hoče vedeti, kako se delajo roji iz navadnih panjev, naj se obrne do Ropovega očeta, ki so ravnokar odšli s klopice, pošlušat „sv. Jurja", če bo kmalu rojil, in če oni do-vole, razkril mu bom tg njih „skrivnost". „Že praska" — oglase se iz čebelnjaka, in na trebuhu ležeč (sv. Jurij je namreč v spodnji vrsti), prerokujejo, da bo v četrt ure roj. In res so se začele tudi pri žrelu čebele nekako mešati. Lovili, pravijo, ga ne bodo, zato ker je najprvi roj, naj se toraj malo poveseli in zvrti po vrtu. Raz polico v čebelnjaku vzamejo skledico z blagoslovljeno vodo in oljčno mladiko, potem se zleknejo še jedenkrat po tleh, in komaj izgovore, da že „cvili", se udere njih prvi letošnji roj iz „sv. Jurja". „Bog in sveti križ božji", — pravijo škropeč ga z blagoslovljeno vodo, — „da bi prišel ti in vsi letošnji roji srečno k rokami!" Iz tega zadnjega početja lahko cenjeni čitatelji sprevidijo, da so Ropov oče zares pobožen mož, in vsakdo jim rad odpusti, če so tam okoli Svečnice, ko so zapazili, da je bila v „Jonasu" miš, skoraj zakleli. No pa oni slučaj in prvi roj, to je zopet — drug par rokovic! Usedel se je, kot so prerokovali, na medeno smrekico; bil je že precej visoko, a kakor magnet, potegovala ga je smrekica nase, dokler se ni okoli 64 i««-«— nje zgostil ter se pričel prijemati. Dober četrt ure, in roj je bil v panju, pa temu se ni čuditi, vsaj oni so pa tudi „šikavni", da bi se mogel od njih marsikdo učiti, kako je pravilno roje ogrebati. Pa poslovimo se za danes od srečnega ROpovega očeta, in prebrskajmo nekoliko po raznih listih in čebelarskih knjigah, kaj vse se priporoča za ta mesec, vsega itak ne moremo priobčiti. V prvi vrsti naj omenim, da se zelo priporoča pitanje rojev, ker to je najboljše špekulativno pitanje. Da, da, roje je treba pitati, zlasti če je slabo vreme; s pitanjem naj se začne tretji dan. Pa tudi na izrojence ne smemo pozabiti, ti so včasih še bolj potrebni, kot roji, kajti včasih jim odneso roji zadnjo kapljico medu. Pitati pa je treba v slabem vremenu tudi one pleme-njake, ki so za roj že popolnoma godni, a jih slabo vreme zadržuje, sicer iz-grizejo matično zalego, ali pa umore staro matico, da potem „s pevko" rojijo. Kdor čebelari s premakljivim delom, naj večkrat pogleda, če delajo čebele pravilno; če ne delajo po njegovi volji, naj jih vrne na pravo pot. Ako roj noče v panju ostati, naj se mu dene v panj nepokrita zalega; to je pravi magnet za vsakega uhajača; treba ga je ob jednem tudi dobro napitati, kajti uhajači so navadno lačni, in takim ne zadostuje za orehovo lupino medu, temveč cel balon, da bo mogel pričeti z delom. Da je treba na izrojence, drujce in trekovce paziti, če so se matice oplemenile, je samo ob sebi umevno. Kako jim v slučaju, če so prišli ob matice, pomagati, je bilo že večkrat v „Čebelarju" povedano. Zlasti priporočamo, naj, kdor v čebelarstvu ni trden, prebera tudi navodila iz leta 1899. V maju bo treba še marsikakemu plemenjaku razširiti vališče in medtem, ko morajo čebelarji z navadnimi panji gledati, kako jim napravljajo njihove čebele trotovsko satje s prav pregrešno strastjo, jih vzdrži napreden čebelar z umetnim satjem v primerni zmernosti. Kar moram posebno na srca naših čebelarjev položiti, je to, naj združujejo slabe roje, in naj ne puste preveč rojiti. Vse to so sicer že znane stvari in smo jih že opetovano priporočali, a zde se mi tako važne, da još jedenkrat opozarjam na nje, ker iz skušnje vem, da se v teh ozirih še mnogo preveč greši. Res je, da čebela je čebela, vsaka nosi med, a tudi to je res, da je med plemenjaki in plemenjaki in njihovimi potomci tak razloček, kot med pridnimi delavci in tlačani. Naj toraj vsak čebelar pazno motri svoje čebele, da bo izbiral prave plemenjake. Kdor ima večji čebelnjak, naj se peča z iz-gojitvijo plemenskih matic, o čemer pa za danes ne pripušča prostor, podrobneje govoriti, zato pa prihodnjič. S čebelami prvih rojev je mogoče na najboljši in najlažji način izboljšati slabiče; pest čebel, katere vzamemo močnemu prvcu, bo ta lahko pogrešil, a revčku bodo pomagale na noge. Še marsikaj bi imel omeniti, a moram za prihodnjič odložiti, kajti Ropov oče so mi ravnokar poslali pošto, da pri mojem „Drajuntfircigarju" ni nekaj v redu, in če oni tako pravijo, mora res nekaj posebnega biti. — Vederemo ! __ -H>H 65 S5»+- Odlomek iz Janše,je ve knjige „Podvuzhenje." (Urednik). Leta 1775. je izšla knjiga „Bienenzucht von Janscha", česar pa Janša ni dočakal, ker je umrl že leta 1773., ravno ko je rokopis za to knjigo iz-gotovil. Izdal jo je potem Miinzberg, c. kr. učitelj čebeloreje na Dunaju, naslednik Janšejev. Pretečeno leto je izšla ta znamenita knjiga v 5. izdaji, in dasi pred skoraj 130 leti pisana, je vendar še danes jedna izmed najboljših čebelarskih knjig. Urednik Weippl pravi: „Izmed čebelarjev 18. stoletja je najznamenitejši Janša, in izmed njegovih naslednikov sta mu le dva jednaka : njegov vrstnik slepi Fr. Huber iz Geneve in Dr. Dzierzon. Njegova knjiga je izšla v prvi izdaji leta 1775. Kako je bila sprejeta, kaže dejstvo, da je bila večkrat ponatisnjena ter v razne jezike prestavljena; in še danes, po 125 letih, stoji skoraj na višku časa, ne samo glede praktičnega dela, ampak — dasi se človeku skoraj neverjetno zdi, — tudi glede teorije. Janša je bil izredno natančen opazovalec, in prost one, že pred 100 leti nahajajoče se razvade, da bi več pisal, kot vedel. Tudi se ni spuščal v razna teoretiška izvajanja, katera še tudi danes niso rešena, zato nam je podal v teoriji tako popolno sliko čebelnega ljudstva ter razmerja in delovanja plemen med sabo, kot nihče do njegovega naslednika Dzierzona. Janšejevo knjigo je dandanes v knjigarnah le zelo redko dobiti, toraj moramo biti hvaležni, da se je knjiga na novo in natančno- po originalu izdala ter s tem tudi potomcem podalo delo tega velikega moža." Leta 1792. je prestavil Jan. Goličnik, župnik v Grižah na Štajarskem, „Janšejevo čebelorejo" v slovenščino pod naslovom: Antona Janshaja popolnoma podvuzhenje za vse čebelarje. Ta knjiga je zdaj že zelo redka in želeti je, da jo izda naše društvo čim preje na novo, kajti knjiga je res imenitna, kar se lahko sklepa iz naslednjih odstavkov, ki so ponatisnjeni iz originala: Od g-miranja, inu rojov t^h zhebell. Saloga. — Koker hitro fpomlat fe Pafha safhne, tok je ta perva fkerb teh zhebell, de fe po gmejn Nagnejnu te Natore pogmirat shelijo. Ta plemenita Matiza bode zazhela Jayze polagat, te mlade zhebellze bodo ena sa drugo iz fvojih zelz ven perlesle, smeram nj^h bode vezh. Satovja, fterdi, zhebell, inu Trodov bode Dan na Dan vezh, tok dougu, de sadnizh zhebelle savol m§jhniga Preftora, inu velike Vrozhine nemorejo vezh vkupej prebivati. Matizna Saloga. — Zhebelle per temo Pogmiranju tud na posabijo is vezh Matizami fe previdit, one naredijo Turnzhe, al Matizne fibelle, inu fzer, savol filne fkerbi, ne eno famo, ampak vezh, pa vender ne ulse na enkrat, ampak toku, de bode sdej ena, sdej ta druga svalena. Roji. — Koker hitro ta ftara domazha Matiza, to sam^rka, de je ena mlada na blisu godna, katira ima sa njo Pohiftvo vishat, tok fi naprej ufame (zhe Vreme perpufti) fhe nektere Dni, pred koker ta mlada ven slese, s' enim velikem Thalam zhebel, katire nji svefte oftanejo, Pajn sapustiti, ven -k>m 66 sleteti inu sa le, inu te fvoje eno drugo Prebivalfhe ifkati, leto ven Letejnje fe imenuje Roj. Kir pa te mlade zhebelze, inu Matiza Letejnja nifso navajene, tok fe v'trudjo, preden ufsa Drufhba ven is Pajnu sleti, tok fe per blifhej na en kraj ufedejo, de fe na nektere Vre fpozhijejo; zhebelle pak, koker Matizne nar svestejfhi Tovarfhize, katire Matizo nikol ne sapufte, fe rauntam, kir ona fedy, na en kup vkupej fpravjo, inu vezhi deli na ene Veje enga Dre-vtjfa en dougu debeu zhepp (koker en Ronz) ufhtautjo, toku, de fe ena te druge dershi, inu del vifhi. En tak Roj, satu, kir je ta pervi od enga Pajnu, fe imenuje preeni Roj, al pervi Roj; inu flie derguzh, kir je taiftiga ta ftara plemenita Matiza ven fpelala, en plemenitni Roj, ta ftari panj pak, is katirga je leta Roj ven potegnov, fe imenuje ftarz. DeviJ'ki -prednji Boj. — Kader pa to slehtno Vreme zhebelle moti, inu toku dougu Roj nasaj dershi, de bode ta mlade Matiza popolnoma svalena, tok bode vezhi Del ta ftara Matiza umorjena, al zhe je taifta ke na eno drugo Visho fhiulenje sgubila, tok more s tem prednim, al pervim Rojam ta mlada, divifka Matiza (al divizhenza) ven potegniti. En tak Roj bode en divifhki predni Roj imenuvan. Pridni Peuz. — Koker hitru bofla dve, al pa vezh Matiz v' enim Pajno fe snefhle, tok bode pella. Zhebelle fzer nimajo obeniga drusiga glasu, koker taiftiga s' fvojmi Faflami, Matiza pa vender, pa le ob temo Pergodilfhu tud en glafs od febe fpufti, taifti ja more biti eno fnaminje al perhodniga Roja, al pa taiftiga Roja, katirga te dve Matize med fabo imata is tega Dell bode tud ta pervi devifki Roj, ta predni Peuz imenuvan. Leta Reslozhik enga plemenitniga Roja od enga drufiga ne frneih posabit, sakaj ta plemenitni Roj ima eno plemenitno Matizo, en drugi pa eno Divizhenzo, tud fe zhafs, pa malo kt;dej permiri, de ta ftara Matiza en Dan pred Rojam poje, leto Petje, katiro je b^l tiho, inu boli redko, fe morebit sato sgodi, kir zhebelle Matizo filijo, de bi s' Rojam ven potegnila. Divifki Boj, al Divizhnik. — Kader je Paflia, Vreme, inu Matiza prou dobra, tok fe v'zashi permiri, de ta novi perzajtni Roj, fhe taifto Lejtu supet en Roj da. En tak Roj od Roja fe imenuje en Divizhnik, njega fterd ena divifhka fterd, njega fatovje eno divifhko fatovje. Nekateri na leto kej pofebniga derfhijo, pa nevem, sakaj? faj per enimo takimo Rojo nezh pofsebniga ne najdemo, koker, deje Matiza pofsebno dobra, katira je v' enim Lejti dva Roja napravila, inu ven fpelala. Nekteri fodjo, inu jeft menem tud, de prov fodjo, de en tak Roj od Roja nikol dergazh fe ne permire, koker: de ta ftara Matiza pogine, inu, po letem zhebelle is te frifhne faloge, katiro fhe v' fvojmo Pajnu imajo, fi vezh Matiz isvalijo, takrat tedej more ena jejnat, inu s' Rojam ven potegnit; je tedej refs en pravi Divizhnik, fatu kir nima plemenito, ampak Divifko Matizo, letu bodefh lohku pomerkov, zhe bode na tretji, al zheterti Dan per lepimo Vremeno na Ob-hojejnje, al h' Plemenenju ven sleteja. Drujzi. —• Kader en Pajn zazlme rojt, tok vezhi Dell vezh Rojov da, koker vezhkrat (pa ne ufelej) 2. 3. tud 4. inu fe tud po Verfti toku ime- nujejo : Druiz, ta tretji, zheterti, inu toku del naprej, taifti fe imenujejo sadni Roji, al Drujzi, en tak Pajn namerzh je vezli Matiznih fibell napravov, ka-tire potler ena sa to drugo ven slesejo, inu fvoj ufelej s'Petjam oznanjo, satu, kir fe vezli Matiz ukup snajde. tud bodefli per enmu Drujzo ufelej vezli Matiz nefhov, inu fzer divifke Matize, pa bode tud ufselej mejn zhebell. Ena ufsakatera Matiza ima fvojo mejimo Drufhbo od zhebell, fatorej fe tud en Drujz vezlii Dell na vezli krajah usede, ufsakatera Drufhba k' fvoji Matizi, ta pervi Drujz pride vezh deli med 6. inu 14. Diievam po tem pervim, to je le na Vremenu leslieozhe. Zajt trji rojov. — Zajt sa Doje ni ufelej glih; koker je ufhaffana Pallia, vreme, okolza, zhebelle, toku fo tud Roji, kir Pasha popred sazline, tok fo tud Roji bol perzajtni. Ena perzajtna Toplota, lepu vreme da perloshnoft, de fo Roji bol perzajtni. Zhe je okolza s' tem bol bogata na Pafhi, s' ttjm pred je Pajn s' falogo, inu s' fterdjo napounen, inu sa Roj perpraulen. En Pajn, katirmo nifsi prevezh odjemov, zhes simo dobro okovarov, inu v' Potrebi flie dobru futrov, bode veliku pred rojov, koker en kuniero, fhvoli, inu islakan. Zhebelle, katire fo lakoto terpele, nektere lejta po tem na Roj ne fpomnjo. Kok nefpametna je tedoj Mifsu taifteh zhebellarjov, katiri menjo, de zhebelle savol lakote rojijo, take zhebelle bodo she rojile, pa toku, de obena ne bode noter obftala, ampak zela dershina pajn sapustila. Na en hladni, defheuni, oblazlini Dan fe Roja nezh na trofhtej, on zhaka na en lepo, toplo, jafsno Vreme; ta navadni zajt sa Roje, fo leti Mefenzi: May (al veliki Travn), Jimy (al Roshenzvet), Juli (al mali ferpau.) Od snaminov perhodnih Rojov. Nuz od letyga. — Od fnaminov teli perhodnih Rojov en dobro fposnanje imeti, je enimo zhebellarjo veliko lesheoslie, fakaj ? al bodefli s' dougim, inu fitnim zhakajnam na Roj veliko zajta sgubiv, inu drugu dellu famudov, al pa, zhe tega ne fturifh, ti sna Roj ujiti. Vfakatere forte Roji imajo fvoje pofsebne fnaminje pred Rojam, inu fzer nektere fnaminje pokashejo, de zhebelle fhe le perpravo delajo sa Roj nektere pa osnanjo, de je Pajn she perpraulen sa Roj, inu bode fkorej ven potegnov. Snamine miga prqdniga Roja. — 1. Kadar bodefli na Robeli per fatovju salogo sagledov, tok fnafh fkleniti, de je na fredi ufse pounu saloge inu tedej zhebelie nimajo nikamer vezh saloge, inu Matiza Jayz polagat. 2. Kader bodefli vidov falogo v' teli sazhetili, pa fhe ne sadelanih Turnzliah. 3. Kader zhebelle jejnajo nofiti, inu dellat, (samerkej) v enimo dobrimo, drushnimo, s' fterdjo, inu s' falogo obloshenimo Pajno, per lepim vremeni, inu dobri Pafhi. 4. Kader kapze ven nofsjo, katire bodefli fpredej na tlah nefhov: sakaj s' taiftimi (ob drugeh zhafsah) zhebelle al drugo falogo pokrivajo, al pa h' fatovjo ponuzajo. 68 «