URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Lelo XIV V LJUBLJANI, dne 5. decembra 1957 Številka 43 VSEBINA: 188. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah In odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS. 189. Zakon o ustanovitvi Sveta za znanost LR Slovenije. 19». Zakon o zasebni zdravstveni praksi v Ljudski republiki Sloveniji. 191. Zakon o komasaciji kmetijskih zemljišč. 192. Zakon o dopolnitvi zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij. 193. Odlok o potrditvi uredbe o dopolnitvi uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. 194. Sklep o izvolitvi predsednika Vrhovnega sodišča LRS. 195. Sklep o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru in sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju. 196. Sklep o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu in sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. 197. Uredba o dopolnitvi uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. 198. Odločba o postavitvi namestnika glavnega sanitarnega inšpektorja za čas odsotnosti glavnega sanitarnega inšpektorja. 188. UKAZ Na ipodlagi 11. točlke 72. člrna utUavueiga zakona o tenteljiiih tliruž.beiie iti politične ureditve in o organih oblasti Ljiudske republike Slovenije razglaša izvršni svet Ljiiidiske skupščine LRS zakon o »ptretnuembah in dopoliuiitvaib /alkana o pravicaib in dolžnostih ter o volitvah im odipoklieu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske; republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zboru proizvajalcev dne 26. novembru 1*)37; 3. člen im ,peti odstavek 22. člena tega zakonu pa sta bila razglašena na skupni seji Republiškega zboru in Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1937. Ta zakon se glasi: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakonu o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS Zakon o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poshuicev Ljudske skupščine LRS in zakon o dopolnitvi 14-9. člena tega zakona (Uradni list LRS. št. 31-98/53 im št. 21-92/56) se spremenita in dopolnita tako, da se prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu republiških ljudskih poslancev v Ljudski republiki Sloveniji Prvo poglavje PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV 1. člen Poslanci Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ljudske skup- ščine) so poklicni predstavniki delovnega ljudstva Ljudske republike Slovenije in delovnega ljudstva okraja in občim, kjer so bili izvoljeni, oziroma predstavniki proizvajalcev Ljudske republike Slovenije in gospodarskih organizacij, v katerih so proizvajalci organizirani. 2. člen ✓ Poslanci imajo v Ljudski skupščini, v ljudskih odborih okrajev in občin, kjer so bili izvoljeni, ter na območjih svojih volilnih okrajev, pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s tem zakonom. Glede imunitetne pravice poslancev im njihove pravice do nagrade v zvezd z opravljanjem poslanskih dolžnosti veljajo določbe ustavnega zakona in poslovnikov Ljudske skupščine. a) V Ljudski skupščini 3. člen Poslanec ima pravico: dajati domu, katerega član je, in Ljudski skupščini predloge zakonov ter drugih aktov in sklepov iz njune pristojnosti, da jih obravnavata in sprejmeta; predlagati domu, katerega član je, in Ljudski skupščini, naj začneta anketo; predlagati, naj organi, ki jih voli Ljudska skupščina, poročajo domu, katerega član je, ali Ljudski skupščini, ter sprožiti vprašanje o razrešitvi organov, posameznih elanov kolegijskih teles in funkcionarjev, ki jih voli Ljudska skupščina ali dom, katerega član je; obrniti se na Izvršni svet Ljudsko skupščine Ljudske republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) z vprašanji tet predlagati domu, katerega član je, in Ljudski skupščini, naj začneta obravnavo o vprašanju, ki ga ji postavil; sprožiti v odborih in komisijah doma, katerega član je, ter v odborih in komisijah Ljudske skupščine vprašanja iz njihove pristojnosti in predlagati, da sprejmejo sklepe in 'resolucije; nima pa pravice odločati, če ni član odbora oziroma komisije; zahtevati po domu, katerega člain je, pojasnila od državnih sekretarjev in dragih voditeljev republiških upravnih organov. Da bi lahko izvrševal svoje pravice v Ljndiski Skupščini, ima poslanec pravico, zahtevati od vseh republiških, okrajnih in občinskih državnih organov pojasnilo o izvrševanja republiških zakonov in drugih sklopov in ukrepov Ljudsike skupščine in njenih organov. Način izvrševanja pravic po prejšnjih odstavkih določijo .poslovniki domov oziroma Ljudske skupščine. 4. ölen Ce opravlja poslanec Republiškega zbora poleg poslanske dolžnosti še kakšno drago stalno javno službo ali ima še kakšno drugačno stalno zaposlitev zunaj Ljudske skupščine, lahko Republiški zbor v skladu z določbami poslovnika sklene, naj opravlja poslanec samo poslansko dolžnost. h) V okrajnih in občinskih ljudskih odborih 5. člen Poslanec Republiškega zbora pridobi pravice odbornika v okrajnem zboru ljudskega odbora tistega okraja, v katerem je bil izvoljen, in pravice odbornika v občinskih zborih ljudskih odborov občin na območju svojega volilnega okraja. Poslanec Zbora proizvajalcev pridobi pravice odbornika v zborih proizvajalcev ljudskih odborov okraja in občin na območju svojega volilnega okraja. 6. člen Poslanec, ki ni bil izvolje® za odbornika okrajnega ali občinskega ljudskega odbora, ne more opravljati nobene stalne funkcije v ljudskem odboru, v njegovih zborih in odboruiških komisijah. 7. ölen Poslanec ima v zboru ljudskega odbora, v katerem ima pravice odbornika, pravico poročati o svojem delu, o delu doma, ki mu pripada, in o delu Ljudske skupščine. To mora storiti, če zbor ljudskega odbora to od njega zahteva. Zbor ljudskega odbora mora na poslančev predlog postaviti njegovo poročilo na dnevni 'red. Poslanec ima pravico predlagati na seji zbora a'li ljudskega odbora, naj sprejme odloke in sklepe, s katerimi bi se uresničile pravice in obveznosti, ki izvirajo za ljudski odbor iz zakonov in drugih sklepov Ljudske skupščine. Poslančev predlog mora priti na dnevni red. 8. člen Poslanec mora zboru, v katerem ima pravice odbornika, na njegovo zahtevo dati pojasnila o vprašanjih, ki jih obravnava oziroma proučuje dom, ki mu poslanec pripada, oziroma Ljudska skupščina. Zbor ljudskega odbora lahko postavi na dnevni red obravnavanje posameznih vprašanj v zvezi z zakoni in drugimi sklepi domu oziroma Ljudske skupščine, ki se pripravljajo ali ki so že sprejeti. Na podlagi tega obravnavanja lahko zbor ljudskega odbora sklene, naj se pošlje predlog ali mnenje ustreznemu domu ozirom n Ljudski skupščini. Poslanec je dolžan talk predlog ali mnenje sporočiti domu oziroma Ljudski skupščini tudi tedaj, če se z njim osebno ne strinja. Predsednik Ljudske skupščine mora predlagati domu oziroma Ljudski skupščini, naj tak predlog postavi ma dnevni red. Poslanec «poroči ljudskemu odboru oziroma njegovemu zboru, kakšen sklep ali mnenje sta sprejela dom oziroma Ljudska skupščina glede vprašanja, ki jima ga je poslanec sporočil. 9. člen Ljudski odbor oziroma njegov zbor lahko zahteva od poslanca, naj se udeleži določene seje ljudskega odbora oziroma zbora. To mora .poslanec storiti, če ni zadržan zaradi dela Ljudske skupščine ali zaradi drugih poslanskih dolžnosti. 10. člen Poslanec Zbora proizvajalcev lahko skliče volilno telo, ki ga je izvolilo, da mu poroča o svojem poslanskem delu, o delu Zibora proizvajalcev in o delu Ljudske skupščine. Četrtina članov volilnega telesa lahko zahteva od poslanca, ki je član Zbora proizvajalcev, naj volilnemu telesu poroča o svojem poslanskem delu, o delu Zbora proizvajalcev in o delu Ljudske skupščine; člani volilnega telesa, ki so to zahtevali, lahko v ta namen skličejo volilno telo. Poslanec, ki je član Zbora proizvajalcev, mora Zboru proizvajalcev oziroma Ljudski .skupščini «poročiti predlog ali mnenje, ki mu ga je volilno telo predložilo v zvezi z zakoni in drugimi sklepi, ki jih Zbor proizvajalcev oziroma Ljudska skupščina pripravlja ali ki so bili že izdani. To mora storiti tudi, če se g takim predlogom ali mnenjem osebno ne strinja. Stroški, ki nastanejo zaradi sestanka volilnega telesa, ki se skliče po prvem in drugem odstavku tega člena, gredo v breme ljudskega odbora, ki mu pripadajo člani volilnega telesa. c) V volilnem okraju lil. člen Poslanec ima pravico in dolžnost, da v svojem volilnem okraju spremlja uresničevanje samouprave delovnega ljudstva ter svoboščin in pravic državljanov, izvrševanje zveznih in republiških zakonov in drugih odlokov in ukrepov zveznih in republiških organov oblasti, spoštovanje zakonov in zakonitosti, splošno politično stanje im tudi druga vprašanja, ki so pomembna za gospodarski, kulturni in socialni razvoj okraja in občin na območju svojega volilnega okraja. Poslanec Zbora proizvajalcev spremlja v svojem volilnem okrajn zlasti uresničevanje samouprave proizvajalcev in njihovih gospodarskih in socialnih pravic, izvrševanje obveznosti gospodarskih organizacij do družbene skupnosti ter delo samoupravnih zavodov na področju gospodarstva iu socialnega zavarovanja. 10. člen Pri izpolnjevanju svojih pravde in dolžnosti v volilnem okraju so poslanci dolžni, da o svojih ugotovitvah obvešpajo dom, katerega člani so, oziroma Ljudsko skupščino, njihove odbore in komisije ter okrajni oziroma občinski ljudski odbor oziroma nje- go v uütreiui ziWr in jim predlagajo, naj izdajo astrezure od kike oziroma ukrepe, za katere eo ta predstavniška telesa pristojna. 13. člen Ljudski iposlanci morajo od časa do časa poročati volivcem v svojem volilnem okraju o svojem posiluu-sikem. delu, o delu doma, katerega člani so, in o delu Ljudske skupščine. Občinski ljudski odbor oziroma organ, ki je upravičen siklucati zbor volivcev v gospodarskih organizacijah, mora na predlog poslanca sklicati zbor volivcev, da poslanec na njem poroča. Tretjina volivcev z območja, za katero se sklicuje zbor volivcev, lahko zahteva od poslanca Republiškega zbora, naj se udeleži zbora voliicev, da poroča o svojem poslanskem delu, o delu Republiškega zbora in o delu Ljudske skupščine in da sliši predloge in mnenja zbora volivcev. Vsakih 1O0 volivcev v gospodarskih organizacijah proizvajalke skupine, v kateri je bil poslanec izvoljen, lahko zahteva od poslanca Zbora proizvajalcev, naj se udeleži zbora volivcev v gospodarski organizaciji, da poroča b svojem poslanskem delu, o delu Zbora proizvajalcev in o delu Ljudske skupščine in da sliši predloge in mnenja zbora volivcev. Poslanec mora ustreči zahtevi volivcev iz tretjega in četrtega odstavka, če ni zadržan zaradi dela Ljud-ske'skupščine ali zaradi drugih .poslanskih dolžnosti. Vsak poslanec je dolžan zagotoviti pogoje, da mu lahko volivci na območju volilnega okraja dajejo svoje predloge in mnenja. 14. člen Poslanci imajo pravico zahtevati od vseh okrajnih in občinskih državnih organov ter zavodov in gospodarskih organizacij na območju svojega volilnega okraja, podatke o njihovem delu, razen tistih podatkov, za katerih čuvanje in sporočanje veljajo posebni predpisi. Poslanci se lahko udeležujejo sej svetov in drugih teles ljudskih odborov iu organov samoupravnih zavodov; na tieh sejah imajo pravico razložiti svoje mnenje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, ne morejo pa sodelovati pri odločanju. Poslanci se lahko udeležujejo sestankov delovnih kolckSvov, sej delavskih svetov gospodarskih organizacij, občnih zborov kmetijskih zadrug in sej upravnih teles zavodov za socialno zavarovanje. Na teh sestankih imajo pravico razložiti svoje mnenje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, ue morejo pa sodelovati pri odločanju. 15. člen Da hi poslanec dobil potrebne podatke im ugotovil stanje v državnih organih, zavodih in gospodarskih organizacijah na območju svojega volilnega okraja, lahko predlaga okrajnemu ali občinskemu zboru ati okrajnemu ali občinskemu ljudskemu odboru, naj napravi anlketo; pri taki anketi lahko tudi sum sodeluje. 16. člen Poslanci izvršujejo pravice in dolžnosti na območju svojega volilnega okraja v skladu z določbama ustave in zakonov. Poslanci ne smejo osebno izvrševati nobenih oblastvenih aktov niti izdajati kakršnihkoli ukrepov. Svoje predloge in pripombe, ki se nanašajo na delo državnih organov, zavodov in gosppdarskh organizacij, dajejo na sejah ustreznih predstavniških teles ter njihovih odborov in komisij. Ce poslanec prekorači s tem zakonom določene pravice, lahko prizadeti organ, zavod oziroma organizacija proti takšnemu ravnanju poslanca poda ugovor domu Ljudske skupščine, ki mu poslanec pripada. Drugo poglavje TEMELJNE DOLOORE O VOLITVAH Ls ODPOKLICU POSLANCEV • 1. Volitve 17. člen Splošne volitve poslancev v Ljudsko skupščino in za posamezni dom razpisuje Izvršni svet. Volitve za Ljudsko skupščino morajo biti razpisane, preden poteče zadnji dan dobe, za katero j« bila skupščina izvoljena. Če si je Ljudska skupščina podaljšala mandat, morajo biti razpisane voli Ive najpozneje sedem dni od dneva, ko je Ljudska skupščina odločila, da so ■prenehale okoliščine, zaradi katerih si je podaljšala mandat. Ce se Ljudska skupščina alti njen dom razpusti, preden poteče doba, za katero je bila skupščina izvoljena, morajo biti razpisaue volitve najpozneje sedem dni potem, ko sta skupščina ali njen dom sklenila svoj razpust. Od dneva, ko se Ljudska skupščina ali njen dom razpusti, pa do dneva volitev ne smejo preteči več kot trije meseci in ne manj kot dva meseca. 18. člen Volitve poslancev za 'Republiški zbor so v vsej Ljudski republiki Sloveniji isti dan, in sicer v nedeljo. * Volitve poslancev za Zbor proizvajalcev so lahko ob različnih dnevih po proizvajalekih skupinah. Volitve za oba doma morajo biti opravljene v osmih dneh. Ce so volitve za Republiški zbor isti dan kot volitve za Zvezni zbor, se lahko opravijo volitve na istih voliščih; volitve pa morata voditi na vsakem volišču poseben volilni odbor za Zvezni zbor in poseben volilni odbor za Republiški zbor in vsa volilna opravila se morajo opraviti za vsak zbor posebej. Isto velja, če so isti dan volitve za Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine in volitve za Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. / 19. člen Republiški zbor in Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine se volita za štiTi leta. Začetek mandatne dobe se šteje od dneva, ko se skupščina zjbere na prvi sestanek. Nova Ljudska skupščina se sestane najpozneje trideset dni po opravljenih volitvah. Prvi sestanek nove skupščine skliče in začne predsednik prejšnje skupščine. Če predsednik v določenem roku ne skliče nove skupščine, jo lahiko skličejo poslanci sami, in sicer najmanj 30 poslancev. 20. člen Poslance za Republiški zbor volijo državljani na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice po pravilu: en poslanec na 12.000 prebivalcev. 21. ölen Pravico voliti poslance v Ropu,blaški zibor ima v.-vti.k jugoslovaiiiöiki državljan, ki ima |>o določbah zakona o voldinih imenilkiib volilno pravico na območju Ljudsike ropubLike Slovenije. Pravico biti voljen za poslanca v Republiški zbor ima vsak j-ugoelovanski državljan, ki ima volilno pravico. 2ß. člen Poslance v Zbor proizvajalcev volijo kot predstavnike proizvajalcev v proizvodnji, prevozaiištviu in trgovini volilna telesa, ki se sestavijo tako, kot določa ta zakon. Poslanci Zbora proizvajalcev se voli jo po proiz-vajalskih skupinah. Proizvajaiski skupini sta: 1. skupina industrije, trgovine in obrti; ta obsega delavce in uslužbence, zaposlene v industriji, rudarstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prevozništvu, poštni, telegrafski in telefonski službi, trgovini, gostinstvu, pri komunalnih delih in v obrtništvu ter obrtnike. 2. skupina kmetijstva; ta obsega kmete, ki so člani kmetijskih zadrug, člane njihovih družin, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, delavce in uslužbence kmetijskih posestev, delavce in uslužbence kmetijskih zadrug in druge kmetijske delavce. Skupno število poslancev, ki se volijo v Zbor proizvajalcev, se določi po pravilu: en poslanec na 16.000 proizvaja,Iškega prebivalstva. Od skupnega števila članov Zbora proizvajalcev se voli v vsaki proizvajaiski skupini toliko poslancev, kot ustreza razmerju, v katerem je posamezna proizvajalka skupina udeležena pri povprečnem skupnem družbenem proizvodu Ljudske republike Slovenije v zadnjih treh letih, izračunanem po statističnih podatkih o izpolnitvi republiškega družbenega plana v teh letih. 'V vsaki proizvajaiski skupini se volijo poslanci po pravilu: en poslanec na enako število proizvajal-skega prebivalstva. Za poslance Zbora proizvajalcev je lahko voljen vsak proizvajalec iz tiste proizvajalske skupine, v kateri se voli poslanec, če ima splošno volilno pravico po določbah zakona o volilnih imenikih. Za poslanca Zbora proizvajalcev je lahko voljen tudi sindikalni in zadružni funkcionar, ki so ga proizvajalci izvolili za funkcionarja. Proizvajalsko prebivalstvo sestavljajo proizvajalci skupno s tistimi člani njihovih gospodinjstev, ki jih vzdržujejo. 23. člen Člapii zborov proizvajalcev ljudskih odborov občin z območja volilnega okraja, ki so bili izvoljeni v tisti proizvajaiski skupini, v kateri se voli poslanec, sestavljajo enotno volilno telo. Vsak član volilnega telesa glasuje s tolikšnim številom glasov, kolikor v občini sorazmerno odpade nanj proizvajalcev tiste proizvajalske skupine, v kateri je bil izvoljen za člana zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. 24. člen Število prebivalstva se ugotovi po podatkih zadnjega popisa prebivalstva; upoštevati pa je treba tudi za koliko se je po uradnih statističnih podatkih število prebivalstva medtem povečalo. Število proizvajalskega prebivalstva se ugotovi po zadnjih uradnih statističnih podatkih. 25. člen Volitve poslancev za Republiški zbor in volitve poslancev za Zbor proizvajalcev se opravijo po volilnih okrajih. V vsakem volilnem okraju se voli en poslanec. Ce se voli v posamezni občini v Zbor proizvajad-oev več kot en poslanec, se sestavi za vse volilne okraje na območju take občine eno samo volilno telo; to volilno telo voli vse poslance, ki se volijo v ustrezni proizvajaiski skupini v tej občini. 26. člen Pravico predlagati kandidata za poslanca Republiškega zbora imajo volivci na ziborih volivcev in tudi s tem zakonom določeno število volivcev. Pravico predlagati kandidata za poslanca Zbora proizvajalcev imajo proizvajalci na zborih volivcev v gospodarskih organizacijah in tudi s tem zakonom določeno število proizvajalcev. 27. člen Nihče ne more biti pri istih valitvah predlagan kot kandidat za poslanca Republiškega zbora in poslanca Zbora proizvajalcev. Ista oseba je lahko kandidat samo v enem volilnem okraju. 28. člen Za določitev kandidatov, ki naj se predlagajo zborom volivcev, se skliče kandidacijska konferenca za vsak volilni okraj. Kandidacijsko konferenco sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori volivcev z območja volilnega okraja. 29. člen Za poslanca je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov, predpisano v 128. oziroma 170. členu tega zakona. 30. člen Ce je za poslanca izvoljen uslužbenec v državni upravi ali sodnik, preneha biti državni uslužbenec oziroma sodnik, ko je njegov mandat verificiran. 2. Odpoklic 31. člen Volivci imajo pravico odpoklicati poslanca, če nama več njihovega zaupanja. 32. člen Poslanca Republiškega zbora lahko odpokličejo volivci volilnega okraja, v katerem je bil izvoljen. Poslanca Zbora proizvajalcev lahko odpokliče volilno telo, ki ga je izvolilo. 33. člen Pravico sprožiti postopek za odpoklic poslanca Republiškega abora imajo zbori volivcev in skupina vodivcev. Pravico sprožili postopek za odpoklic poslanca Zbora proizvajalcev imajo zbori volivcev v gospodarskih organizacijah in skupina proizvajalcev. Pravico iniciative za sklicanje zborov volivcev zato, da bi se sprožil postopek za odpoklic poslanca Republiškega abora, ima tudi okrajni oziroma občinski zbor ljudskega odbora okraja oziroma občine, kjer je bil poslanec izvoljen. Ce je sestavljalo volilni okraj več občim, je potred»en sklep najmanj polovice občinskih zborov. Pravico iniciative za sklicanje zborov volivcev zato, da bi se sprožil postopek za odpoklic poslanca Zbora proizvajalcev, ima tndii 'tretjima članov volilnega telesa. 34. člen Poslanec Republiškega zbora je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh volivcev volilnega okraja. Poslanec Zbora proizvajalcev je odipoklican, če so člani volilnega telesa glasovali za njegov odpoklic z večino glasov po drugem odstavku 23. člena' tega zakona. 35. člen Poslanec preneha biti član Ljudske skupščine z dnem, ko je bil izglasovan njegov odpoklic. Ce je poslanec odpoklican, se razpišejo v volilnem okraju, kjer je bil izvoljen, nadomestne volitve. Odpoklicani poslanec pri teh volitvah ne more kandidirati. 3. Skupne določbe o volitvah in odpoklicu 36. člen Volivci glasujejo osebno. Nihče me more glasovati ipo pooblaščenem. 37. člen Nobenemu državljanu, ki ima po zakonu volilno pravico, se ne sme vzeti glasovalna pravica na volitvah oziroma pri glasovanju o odpoklicu in tudi ne preprečiti glasovanje. Pet dni pred volitvami oziroma pred glasovanjem o odpoklicu in tri dni po volitvah oziroma po glasovanju o odpoklicu državni organi in uradne osebe ne smejo klicati volivcev, razen če je očitno, da to volivca ne bo oviralo pri izvrševanjm volilne pravice. 36. člen Glasovanje je tajno. Glasuje se z glasovnicami. 39. člen Svoboda pri odločanju volivcev in tajnost glasovanja se ne smeta omejevati. Noben državni organ in nobena uradna oseba ne sme v nobenem primeru poklicati volivca na odgovor zaradi glasovanja im tudi ne od njega zahtevati, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval oziroma ali je glasoval za odpoklic ah proti odpoklicu. 40. člen Volitve in postopek za odpoklic vodijo volilni organi. Volilni organi so volilne komisije in volilni odbori. Volilni organi so pri svojem delu neodvisni od vseh drugih državnih organov ter delajo po zakonu im drugih na podlagi zakonov izdanih predpisih. Tretje poglavje VOLILNI ORGANI 41. člen Volilne komisije so: 1. Republiška volilna komisija s sedežem v Ljubljani; 2. okrajne volilne komisije. Okrajne volilne komisije se postavijo za en volilni okraj ali skupaj za več volilnih okrajev na območju enega administrativnega okraja. Območje in sedež okrajnih volilnih komisij določi Republiška volilna komisija. 42. člen Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in pet člamov. Okrajno volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in en član. Predsednik, tajnik in člani volilne komisije imajo namestnike. 43. člen Republiško volilno komisijo imenuje Izvršni svet, okrajne volilne komisije pa Republiška volilna komisija. Za predseduika Republiške volilme komisije in njegovega namestnika se imenuje sodnik Vrhovnega sodišča LRS, za predsednika okrajne volilne komisije in njegovega namestnika pa sodnik okrajnega ali okrožnega sodišča. Republiška volilna komisija mora biti imenovana v treh dneh po objavi odloka o razpisu volitev za Ljudsko skupščino. Imenovanja in spremembe volilnih komisij se objavijo v »Uradnem listu LRS«. 44. člen Republiška volilna komisija ima tele naloge; 1. skrbi za tehnične priprave volitev, zlasti za volilni material (glasovalpe skrinjice, glasovnice in drugo); 2. daje navodila okrajnim volilnim komisijam v zvezi z izvajanjem volitev; 3. nadzoruje delo okrajnih volilnih komisij; 4. objavlja izid volitev poslancev za Ljudsko sikupščino in izid glasovanja o odpoklicu; 5. opravlja druge naloge po določbah tega zakona. 45. člen Okrajna volilna komisija ima tele naloge: 1. tehnično pripravlja volitve; 2. imenuje volilne odbore za vodstvo glasovanja pri volitvah oziroma odpoklicu poslancev; 3. skrbi za pravilnost dela volilnih odborov in nadzoruje njihovo delo; 4. potrjuje kandidature za volitve poslancev Republiškega zbora in poslancev Zbora proizvajalcev; 5. ugotavlja volilne izide in razglaša, kateri kandidati so bili na njihovem območju izvoljeni za poslance; ugotavlja izide glasovanja o odpoklicu poslancev; 6. daje poročila o izidu volitev in glasovanja o odpoklicu na svojem Območju; 7. opravlja druge naloge po določbah tega zakona. Ce obsega volilni okraj za volitve poslancev v Zbor proizvajalcev širše območje kot je območje ad- mindstrativnega akraja, določi Republiška volilna komisija, katera okrajna volilna komisija bo izvajala volitve poslancev v Zbor proizvajalcev v tem volilnem okraju. 46. člen Volilne komisije so «talne. 47. čle® Glasovanje pni volitvah oziroma odpoklicu poslancev vodijo volilni odbori. Volilni odbor se postavi za vsaik kraj, kjer se glasuje (volišče), im v vsakem volilnem telesu za volitve poslancev v Zbor proizvajalcev. Volilni odbor skrbi za pravilnost in tajnost glasovanja. Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana; vsak od njih ima namestnika. Pri volitvah poslancev za Republiški zbor po-rata biti dva člana volilnega odbora in njuna namestnika z območja občine, kjer je volišče. Predsedmik in člana volilnega odbora v volilnem telesu in njihovi namestniki se imenujejo izmed članov volilnega telesa. Volilna komisija izda predsedniku volilnega odbora odločbo o imenovanju volilnega odbora. 48. člen Člani volilnih komisij in volilnih odborov in njihovi namestniki so lahko samo državljani, ki imajo volilno pravico. Clam volilne komisije oziroma volilnega odbora ne more biti, kdor je predlagan kot kandidat za poslanca. Če je predlagan kot kandidat, preneha biti član ali namestnik člana volilne komisije oziroma volilnega odbora. Poslanec, o čigar odpoklicu se glasuje,, ne more biti član ali namestnik člana volilne komisije ali volilnega odbora, ki vodi glasovanje o odpoklicu. 49. člen Okrajne voli Im e komisije in volilni odbori so sklepčni samo v polni sestavi. Volilni organi sklepajo veljavno z večino glasov vseh svojih članov. 50. člen Ljudski odbori in drugi državni organi morajo pomagati volilnim komisijam in volilnim odborom pri opravljanju njihovih nalog. Državni organi ter gospodarske in družbene organizacije morajo dati volilni komisiji na mjeno zahtevo vse podatke, ki jih potrebuje pri svojem delu. Četrto pogtlavje VOLITVE POSLANCEV ZA REPUBLIŠKI ZBOR 1. Volilni okraji 51. člen Izvršni svet določi, koliko se voli vseh poslancev in koliko poslancev se voli v posameznih administrativnih okrajih glede na pravilo, da se voli en poslanec na 12.000 prebivalcev. Ce na ta način ne bi bilo porazdeljeno na administrativne okraje celotno število poslancev, ki jih je treba izvoliti v Republiški zbor, se preostalo število poslancev porazdeli na tiste administrativne okraje, ki imajo največji ostanek. Nato razdeli Izvršni svet v sporazumu z okrajnimi ljudskimi odbori ozemlje Ljudske republike Slovenije na volilne okraje tako, da obsega volilni okraj približno 12.000 prebivalcev. Volilni okraj obsega območje ene občine ali več Občin ali njihovih delov na območju istega administrativnega okraja. Občina ali del občine enega administrativnega okraja se ne sme združiti z občino ali delom občine iz drugega administrativnega okraja v en volilni okraj. Odlok o določitvi števila poslancev in o razdelitvi ozemlja Ljudske republike Slovenije na volilne okraje izda Izvršni svet pajpozneje pet dni po razpisu volitev. 2. Predlaganje kandidatov a) Po zborih volivcev 52. člen Zbori volivcev se skličejo zato, da izvolijo delegate z« kandidacijsko konfeirenco in da določijo kandidate po določbah tega zakona. Zbori volivcev v smislu tega zakona se sklicujejo za območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev, kadar gre za volitve odbornikov v občinski zbor. Najpozneje deset dni po objavi odloka o razdelitvi ozemlja Ljudske republike Slovenije na volilne okraje objavi okrajna volilna komisija za vsak volilni okraj vsa območja za zbore volivcev po prejšnjih odstavkih. Objavo razglasi na sedežih vseh občin na območju posameznega volilnega okraja. 55. člen Zbor volivcev skliče predsednik Občinskega ljudskega odbora, na katerega območju se vrši zbor. Sklicanje zbora volivcev se razglasi na običajni način najpozneje tri dni pred pričetkom zbora z navedbo dnevnega reda zbora. Cas in kraj zbora se določi tako, da se omogoči udeležba kar največjemu številu volivcev. 54. člen Pravico odločati na zboru volivcev imajo samo tisti, ki imajo volilno pravico in prebivajo na območju, za katero je zi>or sklican. 55. člen Predsednik občinskega ljudsikega odbora ali odbornik, ki ga on določi, začne zbor volivcev in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Delo zbora volivcev vodi predsedstvo zbora, ki ga volivci izvolijo na zboru izmed sebe. Predsedstvo zbora sestavljajo predsedujoči in dva člana. Zbor volivcev izvoli izmed sebe tudi dva overite-Ija zapisnika. O zboru volivcev se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika. Predsednik občinskega ljudskega odbora je dolžan preskrbeti zboru volivcev zapisnikarja, vendar pa lahko izvoli zbor za zapisnikarja tudi koga drugega. 56. člen Predsednik občinskega ljudskega odbora mora najpozneje za petindvajseti dan od 'razpisa volitev sklicati abor volivcev, ki naj izvoli delegate za kandidacijsko konferenco. Cc predsednik občinskega ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev v določenem roku, ga skliče v nadaljnjih petih dneh pristojna okrajna volilna komisija. 'V tem primeru začue zbor in ga do izvolitve predsedstva vodi odbornik občinskega ljudskega odbora, ki ga določi okrajna volilna komisija. 37. člen Na zboru volivcev, sklicanem za izvolitev delegatov za kandidacijsko konferenco, pove predsedujoči po izvolitvi predsedstva, čemu je bil sklican zbor in kakšno je njegovo delo, ter prebere v ta namen določbe 58. in 59. člena tega zakona. Nato se na predlog predsedujočega določi dnevni 'red, ki obsega izvolitev delegatov za kandidacijsko konferenco za volilni okraj. 58. člen Vsak zbor volivcev voli izmed volivcev s svojega območja najmanj enega delegata za kandidacijsko konferenco. Ce je na območju, za katero je sklican zbor volivcev, vpisanih v volilnem imeniku več kot dvesto volivcev, voli zbor volivcev na vsakih nadaljnjih polnih dvesto volivcev še po enega delegata več. Okrajna volilna komisija določi, koliko delegatov valijo posamezni zbori volivcev in to objavi hkrati z objavo po trčit jem odstavku 52. člena tega zakona. 59. člen Delegate za kandidacijsko konferenco predlaga najmanj pet volivcev. Ti volivci lahiko predlagajo za delegate toliko kandidatov, kolikor delegatov voli zbor. Ko je predlaganje kandidatov končano, preide zbor h glasovanju, t. j. k volitvam delegatov za kandidacijsko konferenco. Zbor glasuje za vsakega kan-didata posebej, po vrsti, kakor so bili predlagani. Glasuje se javno, in sicer z dviganjem rok. Ce je treba, se glasovi preš te j e jo. Vsakih pet volivcev ima pravico zahtevati, naj se glasovi preste je jo. Za delegate za kandidacijsko konferenco so izvoljeni tisti volivci, ki so dobili največ glasov navzočih volivcev. Pri volitvah delegatov za kandidacijsko konferenco lahko povedo volivci tudi mnenje o kandidatih za ljudske poslance, o katerih naj razpravlja kandidacijska konferenca. Vsak izvoljeni delegat dobi pooblastilo o izvolitvi za delegata. Pooblastilo podpiše tisti, ki je predsedoval na zboru volivcev; overi ga s pečatom občinskega ljudskega odbora. 60. člen Zapisnik o zboru volivcev za izvolitev delegatov za kandidacijsko konferenco obsega zlasti: dan in uto začetka zbora in kraj, kjer je bil zbor; za katero območje je bil sklican zbor: kdo je sklical zbor in kdo ga je začel; priimek, očetovo in rojstno ime članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; skupno število volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku za območje zbora; število navzočih volivcev; dnevni red zbora; kateri kandidati so bili na zbotu predlagani za delegate; kateri kandidati za delegate so bili sprejeti in s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so ipoinembnt; za delo zbora, ter uro, ko je bil zbor končan. \ 61. člen Okrajna volilna komisija skliče sestanek kandidacijske konference takoj, ko preteče rok, v katerem morajo hiti opravljeni zbori volivcev, najpozneje pa do konca petega tedna od dneva razpisa volitev. Predsednik okrajne volilne komisije začne kandidacijsko konferenco, pojasni njeno nalogo in način dela ter prebere v ta namen določbe 62. in 63. člena tega zakona. Okrajna volilna komisija preskrbi kandidacijski konferenci zapisnikarja. 62. člen Kandidacijska konferenca izvoli petčlanski verifikacijski odbor, ki pregleda pooblastila delegatov. Po verifikaciji izvolijo tisti delegati zborov volivcev, katerih .pooblastila so verificirana, izmed sebe predsedstvo kandidacijske konference, ki ga sestavljajo predsedujoči in dva člana. Kandidacijska konferenca izvoli izmed sebe tudi dva overitelja zapisnika. ' Nadaljnjega dela kandidacijske konference se udeležujejo samo delegati, katerih pooblastila so bila verificirana. 63. člen Predsedujoči naznani, da je na dnevnem redu obravnava in določitev predloga kandidatov za volitve ljudskega poslanca v volilnem okraju. Vsakih pet delegatov lahko predlaga enega kandidata. Drugi delegati lahiko povedo svoje mnenje o predlogih. Po obravnavi preide konferenca k določitvi predloga kandidatov. Kandidacijska konferenca glasuje o vsakem predlaganem kandidatu posebej, in sicer ipo vrsti, kakor so bili kandidati predlagani. Oti kandidatov, ki so bili predlagani, je sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovalo najmanj 40 % vseh članov kandidacijske konference. Glasuje se javno z dviganjem rok. Za vsakega kandidata se s štetjem ugotovi, koliko glasov je dobil. Po ugotovitvi iaida glasovanja objavi predsedujoči konferenci imeita vseh kandidatov, ki jih kandidacijska konferenca predlaga zborom volivcev, in koliko glasov je dobil vsak izmed njih. 64. člen O kandidacijski konferenci se piše zapisnik; podpišejo ga predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika. Zapisnik kandidacijske konference obsega zlasti: dan in uro njenega začetka in kraj, kjer je bila; za kateri volilni okraj je bila sklicana; kdo jo je sklical in začel; priimek, očetovo in rojstno ime članov predsedstva, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; skupno število navzočih delegatov zborov volivcev; podatke o tem, ali so bila vsepi delegatom verificirana pooblastila oziroma, katerim delegatom niso bila verificirana pooblastila in zakaj ne; dnevni" red se- staiiiku; koga so delegati predlagali za kandidate za ljudskega poslanca; kateri kandidati so bili sprejeti im koliko glasov je dobil vsak izmed njih; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo konference, ter uro, ko je bila konferenca končana. 63. člen Na ,podlagi sklepa kandidacijske konference se sestavi predlog kandidatov, ki obsega priimek, očetovo in rojstno ime vseh kandidatov, ki jih kandidacijska konferenca predlaga zborom volivcev, im obrazložitev za vsakega posameznega kandidata. Poleg vsakega kandidata sc navede, koliko članov kandidacijske konference je glasovalo zanj. Kandidati se napišejo po vrsti glede na to, koliko glasov so dobili. Ta predlog podpiše predsedstvo kandidacijske konference. Ko kandidacijska konferenca konča delo, pošlje svoj predlog kandidatov za ljudskega poslanca okrajni volil mi komisiji. Okrajna volilna komisija mora poslati takoj predsednikom ljudskih odborov občin z območja volilnega okraja, in sicer vsakemu toliko overjenih izvodov predloga kandidatov, kolikor jie v njegovi občini zborov volivcev. 66. člen Predsednik občinskega ljudskega odbora mora najpozneje v sedmih dneh potem, ko je kandidacijska konferenca končala svoje delo, sklicati zbore volivcev, ki naj določijo kandidate. Ce predsednik občinskega ljudskega odbora ne skliče zborov volivcev v določenem roku, jili skliče v nadaljnjih petih dneh pristojna okrajna volilna komisija. Zbor volivcev, ki je sklican za določitev kandidatov za ljudskega poslanca, se lahiko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh volivcev z območja, za katero je sklican; vendar pa jih ne sme biti manj kot petdeset. Ce je na območjn, za katero je sklican »bor, vsega skupaj manj kot sto dvajset volivcev, se zbor lahko opravi samo, če je navzočih najmanj tretjina vseh volivcev s tega območja. Ce se zbor volivcev ne more opraviti zato, ker se ga ni udeležilo toliko volivcev, kot je potrebno, skliče za to pnistojni organ nov zbor volivcev. 67. člen Ko je na zboru volivcev izvoljeno predsedstvo, naznani predsedujoči, čemu je bil sklican zbor in kakšno je njegovo delo; v ta namen prebere določbe 26. in 27. ter 68. do 72. člena tega zakona. Predsednik občinskega ljudskega odbora ali odbornik, ki ga on določi, oziroma odbornik, ki ga določi okrajna volilna komisija (drugi stavek prvega odstavka 66. člena), mora nato izročiti predsedstvu zbora volivcev overjen izvod predloga'kandidatov, ki ga je sprejela kandidacijska konferenca. Nato se na predlog predsedujočega določi dnevni Ted, ki obsega: 1. naznanitev in obravnavanje predloga kandidatov, ki ga je sprejela kandidacijska konferenca, in 2. določitev kandidatov. 68. člen Predsedujoči naznani zboru volivcev predlog kandidatov, ki ga je sprejela kandidacijska konferenca, in obrazložitev za vsakega predlaganega kandidata. Zbor volivcev nato obravnava predlog kandidatov, ki ga je sprejela kandidacijska konferenca. Najprej obravnava predlog za kandidata, kd je dobil na kandidacijski konferenci največ glasov an tako po vrsti. Zbor volivcev glasuje za vsakega od teh kandidatov posebej. Glasuje se po vrsti, kakor so kandidati predlagani. Od predlaganih kandidatov je sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev. Glasuje se javno z dviganjem rok. Ce je treba, se glasovi preštejejo. Stelje glasov je obvezno, če to zahteva pet volivcev. 69. člen Ce zbor volivcev ne sprejme nobenega od kandidatov, ki jih je predlagala kandidacijska konferenca, določi sam kandidate. Zbor volivcev izvoli izmed sebe kandidacijsko komisijo; njena naloga je} da na podlagi predlogov volivcev poda zboru predloge za kandidate. Kandidacijsko komisijo ima pravico predlagati najmanj deset volivcev. Kandidacijska komisija ima sedem do petnajst članov. Ko je končano predlaganje, preide zbor volivcev h glasovanju, t. j. k volitvam kandidacijske komisije. Glasuje se za predlagano listo v celoti, in sicer javno z dviganjem rok. Izvoljena je tista kandidacijska komisija, ki je dobila največ glasov. Kandidacijska komisija si izvoli izmed svojih članov predsednika. 70. člen Vsak volivec ima pravico predlagati kandidacijski komisiji po enega kandidata za ljudskega poslanca. Predlaga ga ustno. Ko jc predlaganje kandidatov končano, se kandidacijska komisija umakne, pretrese predloge volivcev in sestavi predlog kandidatov; predlog sme obsegati samo kandidate, ki so jili predlagali volivci. Ce predlagajo volivci članu kandidacijske komisije za kandidata in ta sprejme kandidaturo, neha biti član komisije. Ce se zaradi tega število članov komisije zmanjša pod sedem, se izvolijo namesto tistih, ki ,so nehati biti člani, novi člani kandidacijske komisije. 71. člen Ko kandidacijska komisija konča svoje delo, sporoči predsednik ali eden izmed njenih članov zboru volivcev predlog kandidatov, ki ga je sprejela komisija, z obrazložitvi jo za vsakega predlaganega kandidata. Zbor volivcev nato obravnava predlog kandidacijske komisije. Ce navede kdo pri tem razloge, ki govorijo zoper kandidate, ki jih je predlagala kandidacijska komisija, ali predlaga kakšnega drugega kandidata, mora kandidacijska komisija take razloge in predloge presoditi in podati zboru volivcev svoj končni predlog. Tak predlog sme obsegati le kandidate, ki so jih predlagali volivci. Glede načina glasovanja o kandidatih, ki jih je predlagala kandidacijska komisija, in glede ugotovitve izida glasovanja veljajo določbo tretjega do šestega odstavka 68. člena tega zakona. 72. čAe.ii Ce se ziior volivcev ne s trii, n ja v celoti s predlogom kandidacijske (komisije, izvoli tia istem /jt>oru novo kandidacijsko komisijo. Glede delu nove kandidaoijske komisije in jvo-stopka za določitev (kandidatov na zlx>ru volivcev veljajo prejšnje določbe. 73. člen Zapisnik zbora volivcev obsega zlasti: dan in uro začetka zbora in kraj, kjer je bil zbor; za katero območje je bil sklican zbor; kdo je sklical zbor in kdo ga je začel; priimek, očetovo in rojstno ime članov predsedstva /-bora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; skupno število volivcev, ki so vpisani v volil- ’ nem imeniku za Območje zbora; število navzočih volivcev; dnevni 'red zbora; katere kandidate je predlagala kandidacijska konferenca; kateri kandidati so bili sprejeti in s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so (pomembne za delo zbora ter uro, ko je bij zbor končan. Co je /i>or sklenil, da bo sam določil kandidate (M. člen), se zapiše v zapisnik: sestava izvoljene kandidacijske komisije; katere kandidate so predlagali volivci; predlog kandidacijske (komisije za kandidate; katere kandidate je sprejel zbor volivcev in s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora. 74. člen Na podlagi sklepa zboru volivcev se sestavi predlog kandidature. Predlog kandidature obsega tele podatke: 1. da se vlaga predlog kandidature za volitve poslancev v Republiški zbor, za kateri volilni okraj se vlaga in dan volitev; 2. da je bil predlog sprejet na zboru volivcev, kje in kdaj je bil zbor volivcev in za katero območje; 3. priimek, očetovo in rojstno ime ter prebivališče vseli na zboru volivcev določenih kandidatov. Predlog kandidature zbora volivcev podpiše tisti, ki je predsedoval zboru volivcev. Poleg podpisa mora navesti svoj primek, očetovo ime in rojstno ime ter poklic in prebivališče. Njegov podpis mora biti overjen od državnega organa, pristojnega za overitve. Predlogu kandidature je treba priložiti zapisnik o zboru volivcev. 75. člen Kandidat zborov volivcev postane vsak kandidat, kii ga je predlagala najmanj tretjina skupnega števila zborov volivcev volilnega okraja ali so ga predlagali zbori volivcev, ki obsegajo najmanj tretjino vseh volivcev, vpisanih v volilnih imenikih na območju volilnega okraja. b) Po -skupini državljanov 76. člen Predlog kandidature, ki ga vloži skupina držav- ' ijanov, mora podpisati najmanj 100 volivcev, vpisanih v volilnem imeniku za območje volilnega okraja. Podpisniki predloga kandidature morajo biti iz najmanj polovice občin z območja volilnega okraja, in sicer najmanj pet (podpisnikov iz vsake teh občin. 77. čicu Predlog kandidature mora obsegati: 1. navedbo, da se vlaga predlog 'kandidature za volitve poslancev v Republiški zbor, za kateri volilni okra j se vlaga in dlan volitev; 2. priimek, očetovo ime, rojstno ime in prebivališče kandidatov. Predlog kandidature morajo (podpisati vsi predlagatelji. Poleg podpisa vsakega predlagatelja je treba navesti njihov priimek, očetovo in rojstno ime, poklic in prebivališče. Podpisi predlagateljev morajo biti overjeni od pristojnega državnega organa za overitve. Predlogu mora biti priloženo potrdilo, da imajo podpisniki predloga volilno pravico. 7«. člen Predlogu kandidature je treba priložiti: 1. pismeno privolitev kandidata v kandidaturo; izjava mora biti overjena od pristojnega organa za overitve; 2. potrdilo pristojnega občinskega ljudskega odbora, da je kandidat vpisan v volilnem imeniku; to potrdilo se lahko da na samem predlogu kandidature. 3. Potrjevanje kandidatur 79. člen Predlog kandidature zbora volivcev (74. člen) in predlog kandidature skupine državljanov (76. člen; se predloži okrajni volilni komisiji najpozneje 21 dni pred dnevom volitev. Podpisnik predloga kandidature zboru volivcev oziroma prvi trije podpisniki predloga kandidature skupine državljanov se štejejo za vlagatelje predloga. 80. člen Ce je bila za isto osebo potrjena kandidatura za dvoje ali več volilnih okrajev, ali pa za poslanca Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev, zahteva Republiška volilna komisija od takega (kandidatu, da se v 24 urah izjavi, katero od teh kandidatur želi olxIržati, drugo oziroma vse druge kandidature pa razveljavi; to sporoči po pristojni okrajni volilni komisiji vlagateljem razveljavljenih kandidatur najpozneje v 24 urah po razveljavitvi kandidatur. Ce se kandidat v določenem roku ne izjavi o tem, katero kandidaturo obdrži, razveljavi Republiška volilna komisija drugo in vsako poznejšo kandidaturo in to sporoči vlagateljem kandidatur na enak način in v istem roku. Predlagatelji razveljavljene kandidature lahko najpozneje deset dni pred dnevom volitev predlagajo okrajni volilni komisiji drugega kandidata. 81. člen Isti volivec je lahko predlagatelj samo za eno kandidaturo, ki jo vloži skupina državljanov. Ce podpiše kdo kot predlagatelj dvoje ali več predlogov kandidatur, se šteje za predlagatelja samo tiste kandidature, ki je bila najprej predložena v potrditev. • 82. člen Okrajna volilna komisija ugotovi takoj po prejemu predloga kandidature zbora volivcev oziroma predloga kandidature skupine državljanov, ali je predlog vložen v predpisanem roku in ali je sestavljen po določbah tega zakona. Ce najde okrajna volilna komisija samo formalne pomanjkljivosti, zahteva v 24 urah od vlagateljev, naj v treh dneh odpravijo pomanjkljivosti. Ce okrajna volilna komisija ugotovd, da je predlog kandidature posameznega zbora volivcev ali predlog kandidature skupine državljanov vložen po preteku roka, ki je določen za vlaganje predlogov kandidatur v potrditev ali ’ če vlagatelji predloga ne ustrežejo zahtevi komisije po prejšnjem odstavku, zavrne predlog kandidature. Odločbo o tem dostavi okrajna volilna komisija vlagateljem najpozneje v 46 urah po prejemu predloga kandidature oziroma .po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti. 83. člen Ko okrajna volilna komisija na podlagi sprejetih predlogov kandidatur zborov volivcev ugotovi, da v predlogih ni .pomanjkljivosti ali da so bile ugotovljene .pomanjkljivosti v določenem roku odpravljene, preizkusi ali je glede predlaganih kandidatov izpolnjen pogoj iz 75. člena tega zakona. Ko okrajna volilna komisija ugotovi, da 'kandidat, ki so ga predlagali zbori volivcev, izpolnjuje pogoje iz 75. člena tega zakona, zahteva od kandidata, da v 48 urah predloži pismeno izjavo o svoji privolitvi v kandidaturo, overjeno od organa, pristojnega za overitve in potrdilo občinskega ljudskega odbora, da je vpisan v volilnem imeniku, če ta izjava in potrdilo nista bila že prej predložena komisiji. Ko je ustrežemo zahtevi iz prejšnjega odstavka, potrdi okrajna volilna komisija kandidature tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoj iz 75. člena tega zakona. 84. člen Ce najde okrajna volilna komisija, da glede posameznik ali vseh kandidatov ni izpolnjen pogoj iz 75. čl en p tega zakona, ugotovi z odločbo, da niso izpolnjeni zakoniti pogoji za potrditev ustrezne kandidature in navede ugotovljene pomanjkljivosti; odločbo o tem pošlje vlagateljem vseh prizadetih predlogov kandidatur zborov volivcev. Ce okrajna volilna komisija ugotovi, da kakšen kandidat, ki izpolnjuje pogoj iz 75. člena tega zakona, po zakonu ne more biti voljen za poslanca ali če kandidat ne ustreže njeni zahievi iz drugega odstavka 83. člena tega zakona, zavrne z odločbo predlog kandidature glede takšnega kandidata in pošlje odločbo vlagateljem vseh prizadetih predlogov kandidatur zborov volivcev. • 85. člen Odločbo o potrditvi oziroma o zavrnitvi kandidature, ki so jo predložili zbori volivcev, oziroma odločbo, s katero se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za potrditev kandidature zborov volivcev, izda okrajna volilna komisija najpozneje v 48 urah po preteku roka. določenega za vlaganje predlogov kandidatur, oziroma po preteku roka, k; je bil določen vlagateljem, da odpravijo pomanjkljivosti. V odločbi o potrditvi kandidature je treba navesti dan in uro, ko je bil za ustreznega kandidata vložen zadnji predlog kandidature, ki je po 75. členu tega zakona potreben za potrditav kandidature zborov volivcev, ter katera je ta kandidatova zborov voliloev po vrstnem redu. Vrstni red kandidatur zborov volivcev se določi po času, ko je za posameznega kandidata vložen zadnji predlog kandidature, ki je po 75. členu tega za- kona potreben za potrditev kandidature zborov volivcev. Ce zadnja predlog posameznega zbora volivcev, ki je potreben za potrditev kandidature, obsega ista dva ali več kandidatov, ki so obseženi tudi v prejšnjih predlogih, se vrstni red njihovih kandidatur določi po vrstnem redu, v katerem so imena teh kandidatov navedena v predlogu. 86. člen Ce predlog kandidature skupine državljanov nima pomanjkljivosti ali če se te pomanjkljivosti odpravijo, potrdi volilna komisija kandidaturo v 48 urah po prejemu; v odločbi o potrditvi kandidature navede dan in uro, ko je bila kandidatura vložena in katera je ,po vrstnem redu. Ce ugotovi okrajna volilna komisija, da predlagani kandidat po zakonu ne more biti voljen za poslanca, zavrne predlog kandidature v 48 urah po prejemu predloga kandidature. Odločbo o tem pošlje vlagateljem. 87. člen Ce je bil predlog kandidature zbora volivcev oziroma predlog .kandidature skupine državljanov vrnjen vlagateljem, da odpravijo formalne pomanjkljivosti, pa v določenem roku to storijo, se šteje, da je bil predlog kandidature vložen takrat, ko je bil prvič predložen volilni komisiji. s 88. člen Okrajna volilna komisija mora razglasiti v svojih uradnih prostorih vsako potrjeno kandidaturo takoj, ko jo potrdi. Ta objava nadomešča dostavitev odločbe o potrditvi kandidature vlagateljem. Odločbo o potrditvi kandidature pošlje okrajna volilna komisija Republiški volilni komisiji. 89. člen Ce do preteka roka, določenega za vlaganje predlogov kandidatur v potrditev (prvi odstavek 79. člena), noben kandidat po 75. členu tega zakona ni postal kandidat, lahko najmanj dvajset volivcev z območja, za katero se sklicuje zbor volivcev, zahteva od predsednika občinskega ljudskega odbora, naj skliče nov zbor volivcev zaradi predlaganja novih kandidatov. Predsednik ljudskega odbora mora na tako zahtevo sklicati zbor volivcev najpozneje v 24 urah po prejemu predloga. Od dneva, ko je dobil predlog, pa do dneva, določenega za zbor volivcev, ne sme preteči več kot tri dni. Ce predsednik ljudskega odbora v določenem roku ne skliče zbora volivcev, ga lahko skličejo predlagatelji sami; to morajo pismeno spev ročiti pristojni okrajni volilni komisiji. V tem primeru začne dn votli zbor volivcev do izvolitve predsedstva eden od predlagateljev. Predlog kandidature zbora volivcev za nove kandidate se vloži najpozneje deset dni pred dnevom volitev. ' Za delo zbora volivcev, sklicanega po prvem odstavku tega člena, se uporabljajo primerno določbe 54., 55., 66., 67. du 69. do 74. člena tega zakona. 90. člen Ce kandidat s potrjene kandidature zborov volivcev umre, lahko volivci na zborih volivcev v območju volilnega okraja namesto umrlega kandidata predlagajo okrajni voliilmi komisiji drugega kandidata v po- trditev. Za predlaganje in potrditev novega ikandiidata na zboru volivcev veljajo določibe prvega in tretjega odstavka Ö9. člena tega zakona. Ce kandidat s potrjene kandidature skupine državljanov umre, lahko predlagatelji kandidature predlagajo okrajni volilni komisiji drugega kandidata v potrditev. Predlog kandidature mora podpisati določeno število volivcev (7'6. člen), od katerih mora biti najmanj petdeset predlagateljev, ki so podpisali predlog kandidature za umrlega kandidata. Kandidatura novega kandidata obdrži vrstni red, ki ga je imela kandidatura umrlega kandidatu. Predlog kandidature po prejšnjih odstavkih je treba predložiti okrajni volilni komisiji najpozneje deset dni pred dnevom volitev. 91. člen Zbori volivcev oziroma skupina državljanov lahko umaknejo potrjeno kandidaturo, ki so jo predložili v potrditev. Umik kandidature velja, če j» umaknilo kandidaturo najmanj dve tretjini tistih zborov volivcev, ki so jo predlagali, oziroma najmanj dve tretjini podpisnikov kandidature, predlagane po skupini državljanov. i Zbori volivcev oziroma skupina državljanov lahko najpozneje deset dni pred dnevom volitev namesto kandidata, katerega kandidatura je bila umaknjena, predlagajo v potrditev okrajni volilni komisiji kandidaturo drugega kandidata. Glede sklicanja zborov volivcev, ki naj odločijo o umiku potrjene kandidature oziroma predlagajo novega kandidata, in glede dela teh zborov volivcev veljajo določbe prvega in tretjega odstavka 89. člena tega zakona. 92. člen *V sak kandidat lahko odstopi od potrjene kandidatu re. Odstop od kandidature se poda pismeno pri pristojni okrajni volilni komisiji. Ce kandidat odstopi od kandidature, lahko predlagajo zbori volivcev oziroma skupina državljanov, ki so predlagali njegovo kandidaturo, naj.pozneje deset dni pred dnevom volitev pristojni okrajni volilni komisiji v potrditev kandidaturo drugega kandidata. Glede sklicanja zborov volivcev, ki naj predlagajo novega kandidata, in glede dela teh zborov veljajo določbe prvega in tretjega odstavka 89. člena tega zakona. 93. člen Ce je kandidatura razveljavljena ali umaknjena ali če kandidat odstopi od potrjene kandidature ali umre, nova kandidatura pa ni vložena najpozneje deset dni pred volitvami, se opravijo določenega dne volitve na podlagi, preostalih potrjenih kandidatur. Ce kakšen kandidat s potrjene kandidature umre v času deset dni pred dnevom volitev, ali če v primerih iz prejšnjega odstavka ni nobene druge potrjene kandidature, se volitve ne opravijo določenega dne, temveč četrto naslednjo nedeljo. V primerih iz prejšnjega odstavka je treba vložiti predloge novih kandidatur najpozneje deset dni pred dnem, ki je določen za poznejše volitve v tistem voililinieim okraju. Ce so v primerih iz drugega odstavka tega, člena kandidata predlagali zbori volivcev, sikliče pristojna okrajna volilna komisija prej izvoljeno kandidacijsko konferenco najpozneje peti dan, zbore volivcev, ki naj določijo novega kandidatu, pa najpozneje deseti dan od dneva, ki je bil prvotno določen za volitve. 94. člen V primerih iz 90. do 93. člena veljajo glede določitve novih kandidatov na zborih volivcev in glede kandidature teh kandidatov določbe 6'6. do 72. člena tega zakona. Pristojua volilna komisija obravnava ta,kšne predloge kandidatur kot zelo uujtue po določbah tega zakona o potrjevanju kandidatur. 4. Objavljanje iu razglašanje kandidatur 95. čl etn Republiška volilna komisija mora najpozneje deset dni pred duevoui volitev objaviti v »Uradnem listu LRSc seznam vseh potrjenih kandidatur. V primerih iz 80. in 89. do 93. člena tega zakona objavi Republiška volilna komisija uu enak način pozmeje potrjene kandidature najpozneje pet dni pred dnevom volitev. 96. člen Okrajna volilna komisija mora razglasiti vsako potrjeno kandidaturo takoj, ko jo potrdi, najpozneje pa 15 dud pred dnevom volitev na deski v svojih uradnih prostorih. V primerih iz 80. in 89. do 95. člena tega zakona razglasi volilna komisija potrjene kandidature najpozneje pet dni pred dnevom volitev. Razglas mora obsegati navedbo volilnega okraja, za katerega je kandidatura potrjena, ter priimek, očetovo ime, rojstno ime in prebivališče kandidata. Razglas vsake kandidature se mora po barvi razlikovati od razglasa drugih kandidatur. Barvo razglasa določi okrajna volilna komisija. 97. člen Okrajna volilna komisija poskrbi za to, da se razglasi kandidatur objavijo v vseh krajih volilnega okraja najpozneje pet dni pred dnevom volitev. Občinskemu ljudskemu odboru se pošlje za vsako volišče najmanj po en izvod razglasa vsake potrjene kandidature najpozneje pet dni pred dnevom volitev. 5. Volišče in volilni material 98. člen Pri volitvah za poslance Republiškega zbora se glasuje na voliščih, ki jih določi okrajna volilna komisija po predlogu občinskega ljudskega odbora najpozneje 15 dni pred dnevom' volitev. Za vsako volišče na območju ene občine se določi zaporedna številka. Najpozneje pet dni pred dnevom volitev razglasi volilna komisija v vseh krajih na območju volilnega okraja, kje bodo volišča iu kateri volivci bodo glasovali na posameznih voliščih. 99. člen Volišča se določijo tako, da glasuje na posameznem volišču približno petsto volivcev. V bolnišnicah, sanatorijih, porodnišnicah, invalidskih domovih in podobnih zavodih, v katerih je več kot petindvajset volivcev, se določijo posebna volišča. Za vsako volišče se določi poseben prostor. V solu, ikjer se g-lusuje, se uredit vsaj eden, po možinosti |)u več prostorov, k'i so talko oddaljeni, da ne more nihče iz ostuleiga delia prostora videti, kako volivec izpolnjuje glasovnico. 100. člen Najpozneje tri dni pred volütvami lahko kandidat priglasi okrajni volilni komisiji po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče ter svojega predstavnika in njegovega namestnika za okrajno volilno komisijo. Predstavnik oziroma njegov namestnik je lahko samo oseba, ki ima splošno volilno pravico. Predsednik okrajne volilne komisije izda najpozneje v 48 urah vsakemu priglašenemu predstav-uiku kaudidature in njegovemu namestniku posebno potrdilo, da sme biti navzoč pri delu volilnega odbora oziroma volilne komisije. Predstavniki kandidatur imajo pravico sodelovati pri delu volilnega odbora oziroma volilne komisije, nimajo pa pravice odločati. 101. člen Občinski ljudski odbor mora skupno s posameznimi volilnimi odbori določiti v bližini volišč primerna mesta, na katerih se lahko objavijo izpiski iz razglasa o potrditvi kandidatur za dotični volilni okraj in volilna gesla. To mesto se da predstavnikom kandidatur na razpolago najpozneje 48 ur pred dnevom volitev. 102. člen Okrajna volilna komisija pripravi ob sodelovanju okrajnega ljudskega odbora pravočasno za vsak volilni okraj potrebno število glasovalnih skrinjic, tiskanih glasovnic 'in drug volilni material. 103. člen Glasovnica obsega: 1. navedbo volilnega okraja, za katerega se voli poslanec Republiškega zbora; 2. priimek, očetovo ime in rojstno ime vseh potrjenih kandidatov. Na glasovnici se navedejo najprej imena kandidatov s potrjenih kandidatur, ki so jih predložili v potrditev zbori volivcev, nato pa imena kandidatov s potrjenih kandidatur, ki so jih predložile v .potrditev skupine državljanov. Če je potrjenih dvoje ali več kandidatur, ki so jih predlagali zbori volivcev, se imena kandidatov s teli kandidatur navedejo po vrstnem redu posameznih kandidatur ziborov volivcev. Če je potrjenih dvoje ali več kandidatov s kandidatur. ki so jih predlagale skupine državljanov, se navedejo na glasovnici imena kandidatov v tistem vrstnem redu, kot so bile njihove kandidature potrjene. Fred imenom vsakega kandidata za poslanca mora biti zaporedna številka. Okrajna volilna komisija overi vsako glasovnico s svojini pečatom, če ga nima, pa s pečatom okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju je sedež komisije. 104. člen Na dan pred volitvami se zberejo ob petnajsti uri predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki v prostoru, v katerem se bo glasovalo, in prevzamejo proti potrdila od občinskega ljudskega odbora: glasovalno skrinjico, primerno število glasovnic, potrjeni izpisek iz splošnega stalnega volilnega imenika, v katerem morajo biti vpisani vsi volivci z območja tega volišča, overjene razglase o potrditvi vseh kandidatur in d'rugo, kar jc potrebno. 'Volilni odbor mora pregledati glasovalno skrinjico in prešteti glasovnice. Nato postavi volilni odbor glasovalno skrinjico na primerno mesto, pred glasovalno skrinjico pa obesi razglase volilne komisije o potrditvi kandidatur. 105. člen Ko volilni odbor pripravi vse, kar je potrebno za glasovanje, napravi o tem zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in tudi navzoči predstavniki kandidatov. Zapisnik velja tudi, če ga predstavniki kandidatov ne podpišejo. Nato zapre volilni odbor okna, zaklene prostor in zapečati vrata. Ključ shrani predsednik volilnega odbora. Nato določi volilni odbor stražo, ki mora neprenehoma stražiti prostore, kjer bo glasovanje. Postavljena straža ne sme do 7. u;re zjutraj na dan volitev nikogar in z nobenim izgovorom pustiti v pro-tor, v katerem bo glasovanje. 6. Gla-vovanje 106. člen Na dan .volitev se zbere volilni odbor ob 7. uri pred prostorom, določenim za glasovanje, se prepriča, ali so pečati na vratih v redu, in odklene vrata. Ko se prepriča, da je glasovalna skrinjica prazna in da je vse drugo v redu, napravi zapisnik, v katerem popiše stanje, ki ga je našel. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči predstavni ki kandidatov. Predsednik volilnega odbora takoj nato razglasi, da sie začne glasovanje. 107. člen Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki. Ce kakšen predstavnik kandidata zapusti volišče, je treba to vpisati v zapisnik, glasovanje pa se nadaljuje brez njega. 108. člen Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja. Ce je potrebno zahteva predsednik pomoč ljudske milice; ta je pod njegovim vodstvom, dokler je na volišču. 109. člen Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim o roti jem, razen ljudske milice v primeru iz prejšnjega člena. 110. člen i , . V sobo, v kateri sie glasuje, vstopajo volivci po vrsti drug za drugim. V sobi ne sme biti hkrati več kot deset volivcev. 111. čle n Ko vstopi volivec v sobo, v kateri se glasuje, gre k mizi volilnega odlx>ra. Na predsednikovo zahtevo mora tako glasno, da ga' slišijo vsi člani volilnega odbora, povedati svoj priimek, očetovo ime, rojstno ime in poklic, v krnjili, kjer je več volišč, pa tudi ulico in hišno številko. Ce je potrebno, predsednik voLivoa legli tlim i ra ali na drug način dožene njegovo istovetnost. Nato ivredisednik ugotovi, uli je došli vpisan v volilni imenik. Ce je vpisan, obkroži predseduiik zaporedno številko tega volivca v izpisku iz volilnega imenika v znamenje, da je prišel glasovat. Nato pojasni predsednik volivcu, kako se glasuje in mu da glasovnico. 112. člen Člani volilnega odbora morajo volivcu, ki to zahteva, znova pojasniti, kako se glasuje. Paziti morajo zlasti na to, da volivca nihče ne moti pri izpolnjevanju glasovnice in da je popolnoma zavarovana tajnost glasovanja. Na volišču je prepovedana vsaka agitacija za posameznega kandidata. 113. člen Ko dobi volivec glasovnico, gre v prostor, ki je določen za izpolnjevanje glasovnic. Volivci lahko glasujejo samo za tiste kandidate, ki so vpisani na glasovnici. Glasovnica se izpolni tako, da volivec obkroži zaporedno številko pred imenom tistega kandidata, za katerega želi glasovati. 'Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata. Ko volivec izpolni glasovnico, jo prepogne po 'polovici tako, da so imena kandidatov na notranji strani prepognjene glasovnice; nato gre k mizi volilnega odbora, pokaže, da ima v roki samo eno glasovnico, in nato glasovnico spusti v glasovalno skrinjico. 114. člen Volivec, ki zaradi telesne hübe ali zato, ker je nepismen, ne 4>i mogel glasovati tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ima pravico, da pripelje s seboj pred volilni odbor osebo, ki namesto njega izpolni glasovnico oziroma spusti glasovnico v glasovalno skrinjico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik. 113. člen Ko je volivec glasoval, mora oditi z volišča. Za volišče se štejeta poslopje in njegovo dvorišče. 116. člen VoLiiLni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v stalni volilni imenik, in tudi nikomur, ki je po zaikonu upravičen glasovati na podlagi potrdila, da je vpisan v volilni imenik. Ce ima kakšen član volilnega odbora ali predstavnik kandidata glede kakšnega volivca pripombo, se to vpiše v zapisnik. Ce pride kakšen volivec glasovat, pa je pod njegovim imenom že kdo glasoval, naroči predsednik volilnega odbora, naj se vpiše v zapisnik njegov priimek, očetovo ime, rojstno ime, poklic in prebivališče, ne dovoli pa mu glasovati. ( 117. člen Člani volilnega odbora in njihovi namestniki imajo pravico glasovati na volišču, kjer opravljajo na dan volitev to dolžnost, četudi niso vpisani v izpisku iz volilnega imenika za to volišče. Volivci, ki po razpisu volitev spremenijo prebivališče, in volivci, ki iz. upravičenih razlogov zaradi zaposlitve (železniško vozno osebje, osebje, zaposleno na morskih in rečnih ladjah, uslužbenci na uradnem potovatijn itd.), šolanja aili zainadi opravljanja dolžnosti v zvezi z volitvami, (člani volilnih komisij, predstavniki kandidatov itd.) na dan volitev niso v kraju, kjer so vpisani v volilnem imeniku, lahko glasujejo v kraju, kjer so na ta dan, na podlagi potrdila pristojnega občinskega ljudskega odbora, da so vpisani v volilnem imeniku na ozemlju Ljudske republike Slovenije. Tudi kandidat, ki na dan volitev n,i v kraju, kjer je vpisan v volilni imenik, lahko voli na |>odlagi potrdila na vsakem volišču na območju volilnega okraja, v katerem kandidira. Tako potrdilo se lahko izda od razpisa volitev pa do treh dni pred volitvami. Ce se tako potrdilo izda, je treba to v volilnem imeniku pripomniti. Ce glasuje po določbah prvih dveh odstavkov kakšen volivec, ki ni vpisan v izpisku iz splošnega stalnega volilnega imenika, se mora to vpisati v zapisnik z navedbo volivčevega priimka, očetovega imena, rojstnega imena in prebivališča in z navedbo odločbe o imenovanju za člana volilnega odbora ali njegovega namestnika oziroma z navedbo potrdila, da je vpisan v stalni volilni imenik. Potrdilo je treba priložiti, zapisniku. 118. člen Volivec, ki glasuje s potrdilom, da je vpisan v volilnem imeniku, glasuje za tiste kandidate, ki se volijo na volišču, na katerem glasuje. 119. člen Glasovanje traja nepretrgoma do 19. ure. Samo zaradi nereda sme volilni odbor prekiniti glasovanje, dokler se ne napravi red. Zakaj jie bilo glasovanje prekinjeno in za koliko časa, se vpiše v zapisnik. Ob 19. uri se volišče zapre in se ne sme nihče več pustiti na volišče. Volivci, ki so že v poslopju oziroma na dvorišču, pa imajo pravico glasovati. Ce je bilo glasovanje zaradi nereda prekinjeno za več kot eno uro, se podaljša za toliko časa, kolikor je bilo glasovanje prekinjeno nad eno uro. 120. člen O glasovanju se piše zapisnik. Vanj se vpišejo vsi dogodki, ki so pomembni za glasovanje. Vsak član volilnega odbora in predstavniki kandidatov lahko zahtevajo, da se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. Podpišejo ga tudi navzoči predstavniki kandi-datov; če ga ne podpišejo, velja zapisnik tudi brez njihovega podpisa. Vsak član volilnega odbora in predstavniki kandidatov lahko zahtevajo, naj se vpišejo v zapisnik njihovo posebno mnenje in njihove pripombe k zapisniku. 7. Ugotavljanje izida glasovanja na volišču 121. člen Ko se glasovanje konča, volilni odbor najprej prešteje neuporabljene glasovnice, jih da v poseben omot in omot zapečati. Nato ugotovi volilni odbor po izpisku iz volilnega imenika in po potrdilih, na podlagi katerih so glasovali volivci, ki niso vpisani v izpisku iz volilnega imenika, skupno število volivcev, ki so glasovali na volišču. Potem odpre glasovalno skrinjico in prešteje oddane glasove tako: predsednik ali član volilnega odbora jemlje glasovnice poeamiič iz glasovalne skrinjice in z vsalke glasovnice glasno prebere ime kandidata, za katerega je volivec glasoval, in izloča neveljavne glasovnice. Drugi član volilnega odbora zapisuje za vsakega kandidata posebej, koliko je dobil glasov in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. Vsako prebrano glasovnico da predsednik tretjemu člatnn volilnega odbora. Predsednik pokaže vsako glasovnico predstavniku kandidata, če to zahteva. Tja. neveljavne se štejejo glasovnice, na katerih je obkrožena zaporedna številka pred imenom več kot enega kandidata, ter neizpolnjene dn zamazane ali tako izpolnjene glasovnice, da se iz njih ne da zanesljivo dognati, za katerega kandidata je volivec glasoval. Če se pokaže razlika med številom glasovalcev po Izpisku iz volilnega imenika oziroma mied seštevkom tega števila in števila volivcev, ki ^o glasovali s potrdilom, in številom glasov po glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah. 122. člen Ko volilni odbor doženfe izid glasovanja, sestavi o tem poseben zapisnik. Vanj vpiše, koliko je po izpisku iz volilnega imenika volivcev za to volišče, koliko volivcev je glasovalo po izpisku iz volilnega imenika, koliko volivcev je glasovalo s potrdilom in koliko skupno, koliko glasov je dobil vsak posamezni kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. V zapisnik se vpišejo tudi posebna mnenja članov volilnega odbora. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči predstavniki kandidatov. Vsaik član volilnega odbora in predstavnik kandidata lahko da pripombe k zapisniku. Predstavnikom kandidatov se izda na njihovo zahtevo potrdilo o izidu glasovanja. Predsednik volilnega odbora javno razglasi izid glasovanja pred poslopjem, v katerem je bilo glasovanje. 123. člen Ko je štetje glasov končano, da volilni odbor zapisnike, izpisek iz volilnega imenika, potrdila, na podlagi katerih so glasovali volivci, ki niso vpisani v izpisku iz volilnega imenika za to volišče, in vse uporabljene glasovnice v -poseben omot, ga zapečati in naslovi na okrajno volilno komisijo. V ta omot se v posebnem omotu vložijo tudi neuporabljene glasovnice. Nato volilni odbor kar najhitreje in po najkrajši poti pošlje omot z volilnimi spisi okrajni volilni komisiji, in sicer na način, ki ga določi Republiška volilna komisija. 124. člen ' Ko je ugotovil izid glasovanja, najkasneje pa drugi dan, mo’ra volilni odbor vrniti drug volilni material ljudskemu odboru, od katerega ga je dobil, ljudski odbor pa mu da o tem potrdilo. 8. Glasovanje vojaških oseb 125. člen Osebe, ki služijo vojaški rok ali so na orožnih vajah, glasujejo pri volitvah poslancev v Republiški zbor po pošli za kandidate s kandidatur, potrjenih za tisti volilni okraj, v katerem je kraj, kjer so vpisane v volilni imenik. Druge vojaške osebe glasujejo na voliščih. 126. člen Ljudski odbori občin z območja vsakega posameznega volilnega okraja morajo najpozneje mesec dni pred dnevom volitev poslati pristojni okrajni volilni komisiji seznam oseb, ki so vpisane v volilnem imeniku na območju te občine, pa služijo vojaški rok ali so na orožnih vajah, in v njem navesti vojaško .pošto in kraj, kjer so. Okrajna volilna komisija mora poslati tem osebam na podlagi podlatkdv, ki jih je dobila od ljudskih odborov občin z območja volilnega okraja, najpozneje petnajst dni pred dnevom volitev v zaprtem ovitku, naslovljenem osebno na volivca: glasovnico, navodilo o glasovanju in ravnanju z glasovnico in ovitek, naslovljen na okrajno volilno komisijo. V navodilu iz prejšnjega odstavka se navede: da more volivec glasovati samo za kandidate, katerih imena so napisana na glasovnici; da se glasovnica izpolni tako, da volivec obkroži zaporedno številko pred imenom tistega kandidata, za katerega želi glasovati; da sme volivec glasovati le za enega kandidata; da naj dene volivec izpolnjeno glasovnico v ovitek, naslovljen na pristojno okrajno volilno komisijo, ovitek osebno zalepi in ga po pošti pošlje pristojni okrajni volilni komisiji. V navodilu je treba volivca posebej opozoriti na to, da mora oddati ovitek z glasovnico na pošto najpozneje pet dni pred dnem volitev, da bo glasovnica pravočasno prispela k okrajni volilni komisiji. Pošiljke, ki jih v smislu tega člena okrajne volilne komisije pošiljajo volivcem, in pošiljke, ki jih volivci pošiljajo okrajnim volilnim komisijam, je treba poslati priporočeno in so proste poštnine. Glede načina vročanja pošiljk z glasov niča mi osebam, ki slmžijo vojaški rok ali so na orožnih vajah, in o dostavljanju ovitkov z glasovnicami okrajni volilni komisiji se primerno uporabljajo navod,iila, ki jih izda Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za zakonodajo in organizacijo s soglasjem Državnega sekretariata za narodno obrambo glede volitev zveznih ljudskih poslancev. 9. Ugotavljanje izida volitev 127. člen Izid volitev republiških poslancev ugotovi okrajna volilna komisija za vsak volilni okraj na podlagi volilnih spisov, ki jih prejme od volilnih odborov, iu na podlagi glasovnic, ki jih prejme po 126. členu tega zakona. 128. člen če je na volitvah kandidiral en sam kandidat, je izvoljen za poslanca, če je zanj glasovala večina vseh volivcev, ki so vpisani v volilnih imenikih na območju tistega volilnega okraja: Če ne doseže take večine, se razpišejo ponovne volitve. Če kandidira na volitvah dvoje ali več kandidatov, je za poslanca izvoljen tisti kandidat, ki jte dobil največ glasov. 129. člen Okrajna volilna komisija najprej ugotovi, koliko je glasovalo v vsakem volilnem okraju vseh volivcev skupaj, koliko glasov je v vsakem volilnem okraju dicvinU vsaik kah oddanih glasov za vsakega kandidata in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; 3. priimek, očetovo ime in rojstno ime kandidata, ki je bil izvoljen za poslanca. Vsak član volilne komisije in predstavnik kandidata lahko zahteva, naj se vpišejo v zapisnik njegovo posebno mnenje in pripombe. Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije in navzoči predstavniki kandidatov. Zapisnik velja tudi, če ga predstavniki kandidatov ne podpišejo. 132. člen Ko konča okrajna volilna komisija svoje delo, razglasi na razglasni deski okrajnega ljudskega odbora, koliko glasov je dobil v vsakem volilnem okraju vsak kandidat za poslanca in koliko jih je dobil na vsakem volišču, ime kandidata, ki je bil izvoljen za poslanca, i,n koliko glasovnic je bilo neveljavnih. Okrajna volilna komisija pošlje poročilo o tem vsem občinskim ljudskim odborom v volilnem okraju, da ga razglasijo, kot je kje v navadi. Okrajna volilna komisija izda vsakemu izvoljenemu kandidatu potrdilo, da je izvoljen za poslanca in v katerem volilnem okraju je izvoljen. 133. člen Predsednik okrajne volilne komisije dostavi zapisnik z vsemi volilnimi spisi najhitreje in po najkrajši poti Republiški volilni komisiji, in sicer tako, kot določi Republiška volilna komisija. 134. člen Republiška volilna komisija se sestane, brž ko dofoi volilne spise. Republiška volilna komisija da Republiškemu zboru na podlagi volilnih spisov poročilo o izidu volitev za Republiški zbor po volilnih okrajih. Poročilu mora priložiti vse volilne; spise. Poročilo Republiške volilne komisije se objavi v »Uradnem listu LRS e. Peto poglavje VOLITVE POSLANCEV ZA ZBOR PROIZVAJALCEV 1. Porazdelitev števila poslancev na proizvajalske skupine in volilne okraje 135. člen % Skupno število poslancev, ki se volijo v Zbor proizvajalcev, določi Izvršni svet po pravilu, določenem v četrtem odstavku 22. člena tega zakona. Nato določi Izvršni svet, v skladu s petim odstavkom 22. člena, koliko .poslancev se voli v vsaki pro-izvajalski skupini. Nato določi Izvršni svet, na koliko proizvajal-skega prebivalstva se v vsaki skupini voli po en poslanec (količnik). To število se dobi tako, da se .skupino število ptroizvajakikega prebivalstva vsake proizviajalske skupine deli s številom poslancev, ki jih voli ta skupina. Število poslancev, ki se volijo v skupini industrije, trgovine in obrti oziroma v skupini kmetijstva, se porazdeli na posamezne administrativne okraje tako, da se skupno število p roizva ja Is kega prebivalstva vsake teh skupin v okraju deli s številom 'pro-izvajalskega prebivalstva, na katero se voli v ustrezni skupini en poslanec. 156. člen Ce sie tako, kot je določeno v drugem in četrtem odstavku prejšnjega člena, ne porazdeli na proizva-jalske skupine oziroma na posamezne administrativne okraje celotno število poslancev, se preostalo število poslancev porazdeli tako, da se po pn poslanec dodeli po vrsti tisti proizvaja Iški skupini oziroma tistim okrajem, ki imajo naj večji ostanek. 137. člen Izvršni svet določi v sporazumu z okrajnimi ljudskimi odbori volilne okraje za volitve poslancev v Zbor proizvajalcev tako, da obsegajo gospodarske organizacije v ustrezni proizvajalski skupini na območju enega ali več administrativnih okrajev. Volilni okraji se določijo tako, da se na približno enako, število proizvajalskega prebivalstva v posamezni proizvajalski skupini voli po en poslanec. Ce pripada (posamiezni proizvajalski skupini na območju administrativnega okraja več poslanskih mest, se določi za to proizvajalsko skupino v takem administrativnem okraju toliko volilnih okrajev, kolikor se voli poslancev. Volilni okraj obsega gospodarske organizacije iste proizvajalske skupimo na območju ene ali več občin ali delov občin na območju istega administrativnega okraja. Gospodarske organizacije z območja dveh administrativnih okrajev se v primeru iz tega odstavka ne morejo združiti v en volilni okraj. Ce posamezni proizvajalski sikupini na območju kakšnega administrativnega okraja ne pripada nobeno poslansko mesto, se vse gospodarske organizacije te proizvajalske skupino združijo v en volilni okraj z gospodarskimi organizacijami iste proizvajalske skupine na območju sosednega administrativnega okraja ali dela tega administrativnega okraja. Ce bi proizvajalski skupini na območju ene občine pripadalo dvoje ali več poslanskih mest in bi ne bilo mogoče oblikovati toliko volilnih okrajev za približno enako število proizvajalskega prebivalstva, kot j c troba iz voli ti poslaoiciCT, lahko gospodanskie organizacije te p'roizvajaJske sikuipine sestavljajo en volila! okraj, v katerem se volita dva alti več poslancev. Odlok o določitvi števila poslancev in določitvi volilnih okrajev izda Izvršni svet najpozneje pet dni po razpisu volitev. 136. člen Za gostijodarskc organizacije, katerih delavci in oslnžbenoi imajo pravico voliti poslance za Zbor proizvajalcev, se štejejo tudi gospodarski zavodi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prevozništvom ali trgovino ali opravlja jo poštno, telegrafsko in telefonsko .službo. 139. člen Poslovne enote gospodarskih organizacij (obrati, delavnice, podružnice itd.), ki so izven območja volilnega okraja, kjer je sedež gospodarske organizacije, ki ji te poslovne enote pripadajo, spadajo v tisti volilni okraj, kjer so te poslovne enote. 2. Predlaganje kandidatov z) Po zborih volivcev v gospodarskih organizacijah 140. člen Zbori volivcev se skličejo zato, da izvolijo delegate za kandidacijsko konferenco in da določijo kandidate po določbah tega zakon«. Zbori volivcev po tem zakonu se opravijo po gospodarsikiih organdzaoijah ustrezne proizvajalske skupine. Zbor volivcev «v gospodarski organizaciji sestavljajo vsi delavci in uslužbenci v lej organizaciji oziroma vsi člani kmetijske zadruge in člani njihovih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ter delavci in uslužbenci zadruge. V gospodarskih organizacijah, v katerih je zaposlenih oziroma včlanjenih več kot 300 proizvajalcev, so lahko zbori volivcev v posameznih obratih, oddelkih in drugih poslovnih enotah. Ce je v gospodarski organizaciji zaposlenih oziroma včlanjenih manj kot 50 proizvajalcev, imajo skupen zbor s proizvajalci iz drugih gospodarskih organizacij v istem kraju, čc takšnih ni, pa skupno s proizvajalci drugih gospodarskih organizacij v drugem kraju na območju volilnega okraja, in sicer tako, kot to določi pristojna okrajna volilna komisija. Najpozneje deset dni po objavi odloka o razdelitvi ozemlja Ljudske republike Slovenije na volilne okraje določi okrajna volilna komisija na predlog občinskega ljudskega odbora, v katerih gospodarskih organizacijah bodo zbori volivcev; v katerih gospodarskih organizacijah bodo zbori volivcev po obratih ali drugih poslovnih enotah in v katerih od teh poslovnih enot se opravi zbor; končno, za katere gospodarske organizacije imajo v njih zaposleni in včlanjeni proizvajalci skupen zbor in v kateri od teh organizacij se opravi ta zbor. To objavi okrajna volilna komisija z razglasom. 141. člen Zbor volivcev v gospodarski organizaciji skliče predsednik delavskega sveta gospodarske organizacije, predsednik upravnega odbora kmetijske zadruge, v gospodarskih organizacijah, ki nimajo delavskega sveta, pa predsednik upravnega odbora oziroma vodja gospodarskega zavoda ali poslovne enote, v kateri je poseben zbor volivcev. Ce je zbor volivcev skupen za več gospodarskih organizacij, ga sklice predstavnik tiste gospodarske organizacije, v kateri je zbor. Sklicanje zbora volivcev v gospodarski organizaciji se objavi najpozneje tri dni pred zborom v vseh obratih in delavnicah gospodarske organizacije oziroma v poslovnih enotah zadruge z navedbo dnevnega reda. 142. člen Pravico odločati na zboru volivcev v gospodarski organizaciji imajo samo delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v gospodarski organizaciji, za katero je sklican zbor, oziroma člani kmetijske zadruge, za katero je sklican zbor, člani njihovih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ter delavci in uslužbenci zadruge. To pravico iw imajo samo tisti proizvajalci, ki imajo splošno volilno pravico. 143. član Zbor volivcev v gospodarski organizaciji začne in ga vodi do izvolitve predsedstva predstavnik gospodarske organizacije, ki gu je sklical. Zbor volivcev vodi predsedstvo zbora, ki gu izvolijo volivci n« zboru izmed- sebe. Predsedstvo zbora sestavljajo predsedujoči in dva člana. Zbor volivcev izvoli izmed sebe tudi dva overite! ja zapisnika. O zboru volivcev se piše zapisnik; podpišejo ga predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika. Vodja gospodarske organizacije, v kateri je zbor volivcev, oziroma predsednik upravnega odbora kmetijske zadruge, mora preskrbeti zapisnikarja; zbor pa lahko izvoli za zapisnikarja tudi koga drugega. 144. člen Predstavnik gospodarsko organizacije mora najpozneje do petindvajsetega dne od dneva razpisa volitev sklicati zbor volivcev, ki naj izvoli dčlegate za kandidaci jsko kon fe re n co. Ce upravičeni predstavnik gospodarske organizacije ne skliče zbora volivcev v določenem roku, ga skliče v nadaljnjih petih dneh pristojna okrajna volilna komisija. V tem primeru začne zbor in ga do izvolitve predsedstva vodi proizvajalec, ki ga določi okrajna volilna komisija. 145. člen Na zboru volivcev, sklicanem za izvolitev delegatov za kandidacijsko konferenco, pove predsedujoči po izvolitvi predsedstva, čemu je bil sklican zbor in kakšno je njegovo delo; v ta namen prebere določbe 146. In 59. člena, tega zakona. Nato se določi na predlog predsedujočega dnevni red, ki obsega volitve delegatov za 'kandidacijsko konferenco z* volilni okra j. 146. člen Vsak zbor volivcev voli izmed volivcev najmanj enega delegata z« kandidacijsko konferenco. Ce je v gospodarskih organizacijah iz proizvajalke skupine industrije, trgovine in obrti, za katere je sklican zbor volivcev, zaposlenih več kot sto proizvajalcev, voli zbor volivcev na vsakih nadaljnjih polnih sto proizvajalcev še po enega delegata več. Ce je v gospodarskih organizacijah iz proizvaja Inke skupine kmetijstva, za katero je sklican zbor volivcev, zuijxxsliMiili oziiixMiia vtSIanjeniih već Lot äeet sto (proizvajalcev, voli /;bor volivcev tia vsakih nadaljnjih potnih šest sto proizvajalcev še po enega delegata več. Okrajna volilna komisija določi, koliko delegatov volijo posamezni zbori volivcev, in objavi to hkrati z objavo po tretjem odstavku 140. člena tega zakona. ' 147. člen Zapisnik o zboru volivcev za volitve delegatov za kandidacijsko konferenco obsega zlasti: dan in uro začetka /bora in kraj, kjer je bil zbor; za katere gospodarske organizacije je bil sklican zbor; kdo je sklical zbor in kdo ga je začel; priimek, očetovo in rojstno ime članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overi tel jev zapisnika; skupno število proizvajalcev, ki so vpisani v volilni imenik v gospodarskih organizacijah, za katere je bil sklican zbor; število navzočih volivcev; dnevni red zbora; kateri kandidati so bili na zboru predlagani za delegate; kate ni od kandidatov so bili sprejeti za delegate in s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora, ter uro, ko je bil zbor končan. 146. člen Na podlagi sklopu kandidacijske konference se sestavi predlog kandidatov, ki obsega priimek, očetovo in rojstno ime vsakega kandidata, ki ga kandidacijska konferenca predlaga zborom volivcev, z obrazložitvijo za vsakega posameznega kandidata. Poleg vsakega kandidata se navede, koliko članov kandidacijske konference je glasovalo zanj. Kandidati se napišejo po vrsti glede na to, koliko glasov so dobili. Tak predlog podpiše predsedstvo kandidacijske konference. Ko kandidacijska konferenca konča delo, mora poslati svoj predlog kandidatov za ljudskega poslanca okrajni volilni komisiji. Okrajna volilni a komisija mora poslati takoj predsednikom ljudskih odborov občin z območja volilnega okraja, in sicer vsakemu toliko overjenih izvodov predloga kandidatov, kolikor zborov volivcev je v njegovi občini. Predsednik občinskega ljudskega odbora mora takoj poslati po en overjen izvod predloga kandidafov vsakemu predstavniku gospodarske organizacije na območju občine, ki je upravičen sklicevati zbor volivcev (l'4t. člen). 149. člen Predstavnik gospodarske organizacije mora najpozneje v sedmih dneh potem, ko je kandidacijska konferenca končala svoje delo, sklicati zbor volivcev, ki naj določi kandidate. Ce predstavnik gospodarske organizacije ne skliče zbora volivcev v določenem roku, ga skliče v nadaljnjih petih dneh pristojna okrajna volilna komisija. /i>or volivcev, ki je sklican za določitev kandidatov za poslanca Zbora proizvajalcev, se lahko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh proizvajalcev, ki (imajo pravico udeležiti se zbora volivcev v gospo-dafnski organizaciji, v kateri je zbor sklican; vendar pa jih ne sme biti manj kot petdeset. Ce je vseh proizvajalcev manj kot sto dvajset, se lahko opravi zbor le tedaj, če je navzočih najmanj tretjina vseh volivcev, ki imajo pravico udeležiti se tega zbora. Ce sc zbor volivcev ne more opraviti zato, ker ec ga ni udeležilo toliko volivcev, kot je potrebno, skliče za to upravičeni organ nov zbor volivcev. Ko si zbor volivcev izvoli predsedstvo, pove predsedujoči, črnin je bil sklican zbor in kakšno je njegovo delo in prebere v la namen določbe 2'6., 37., 68. do 72. in 146. členu tega zakonu. Predetavniik gospodarske organizacije mora nato izročiti predsedstvu zbora volivcev overjen izvod predloga kandidatov, ki ga jie sprejela kandidacijska konferenca. Nato se na predlog predsedujočega določi dnevni resi, ki obsega: 1. naznanitev in obravnavanje predloga kandidatov, ki ga je sprejela kandidacijska konferenca, in 2. določitev kandidatov. 150. člen Zapisnik zbora volivcev obsega zlasti: dam in uro začetka zbora in kraj, kjer je bil zbor; za katere gospodarske organizacije je bil zbor sklican; kdo je sklical zbor in kdo ga je začel; priimek, očetovo ju rojstno ime članov' predsedstva zibom, zapisnikarja m overiteljiev zapisnika; skupno število proizvajalcev, ki so vpisani v volilni imenik v gospodarskih organizacijah, za katere je bil sklican zbor; število navzočih volivcev; dnevni red zibora; katere kandi-date jc predlagala kandidacijska konferenca; kateri kandidati so bili sprejeti in s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora, ter uro, ko j,e bil zbor končan. Ce je zbor sklenil, da bo sani določil kandidate (69. člen), se vpiše v zapisnik: sestava izvoljene kandidacijske komisije; katere kandidate so ,predlagali volivci; predlog kandidacijske komisije za kandidate; katere kandidate je sprejel zbor volivcev in s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid, glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora. 151. člen Ce mi v 140. do 150. členu določeno kaj drugega, veljajo za delo zborov volivcev v gospodarskih organizacijah določbe 59. in 68. do 72. člena, za delo kau-didacijslke konference pa določbe 61. do 64. člena tega zakona. 152. člen Na podlagi sklepa zbora volivcev v gospodarski organizaeijii se sestavi predlog (kandidature, ki obse ga : 1. navedbo, da se vlaga predlog kandidature za volitve poslancev v Zbor proizvajalcev ter navedbo proizvaja Iške skupine, volilnega okraja in dneva vol itev; 2. n a, ved bo, da je predlog postavljen na zboru volivcev v gospodarski organizaciji in podatke o tem, v katerem kraju, v kateri gospodarski organizaciji in za katere gospodarske organizacije je bil zbor opravljen in kdaj; 3. priimek, očetovo in rojstno ime in stanovanje vsakega na zboru volivcev določenega kandidata z. navedbo gospodarske organizacije, v kateri je zaposlen ali včlanjen. Predlog kandidatuire zbora volivcev podpiše tisii, ki je zboru predsedoval. Poleg njegovega podpisa mora biti naveden njegov priimek, očetovo in rojstno ime, poklic in bivališče. Podpis predsedujočega mora biti overjen od državnega organa, ki je pristojen za overitev. Predlogu je treba priložili zapisnik o zboru volivcev. 155. člen Kandidat zborov volivcev v gospodarskih organizacijah postane tisti, ki so ga predlagali zbori volivcev v gospodarskih organizacijah, ki obsegajo najmanj tretjino vseh proizvajalcev v ustrezni proizva-jalski skupini na območju volilnega okraja. b) Po skupini proizvajalcev 154. člen Predlog kandidature za izvolitev poslanca, ki ga vloži skupina proizvajalcev, mera biti podpisan od najmanj sto proizvajalcev, ki imajo volilno pravico v proizvajalslki skupini, v kateri se voli poslanec, in so zaposleni oziroma včlanjeni v gospodarski organizaciji na območju volilnega okraja. 155. člen Predlog kandidature skupine proizvajalcev mora obsegati: 1. naVedbo, da se vlaga predlog za volitve poslancev za Zbor proizvajalcev in navedbo proizvajal-.«ke skupine, volilnega okraja in rineva volitev; 2. priimek, očetovo in rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata z. navedbo gospodarske organizacije, v kateri je zaposlen ali včlanjen; 3. podpise predlagateljev z navedbo priimka, očetovega in rojstnega imena, poklica in prebivališča ter gospodarske organizacije, v kateri je vsak od njih zaposlen oziroma včlanjen; 4. overitev podpisov predlagata]jev od organa, pristojnega za overitve. 156. člen Predlogu kand id a ture je treba priložiti: t. pismeno izjavo vsakega kandidata o privolitvi f kandidaturo; izjava mora biti overjena od pristojnega organa zg overitve; 2. potrdilo gospoddrske organizacije oziroma občinskega ljudskega odbora, da so kandidat im vsak podpisnik vpisani v volilnem imeniku za volitve odbora ikov v zbor proizvajalcev v ustrezni proizvajalki skupini; če je kandidat funkcionar sindikalne ali zadružne organizacije, se priloži potrdilo občinskega ljudskega odbora, da jc vpisan v volilnem imeniku, in tudi potrdilo ustrezne organizacije, da so ga za funkcionar ja izvolili proizvajalci. To potrdilo se lahko da tudi na samem predlogu kandldatuTe. 3. Potrjevanje kandidatur 157. člen Predlogi kandidatur zborov volivcev im predlogi kandidatur skupin proizvajalcev sc predlože pristojni okrajni volilni komisiji najpozneje enaindvajset dni pred dnevom, določenim za volitve v ustrezni proiz-vajalski skupini. Podpisnik predloga zbora volivcev oziroma prvi trije podpisniki predloga skupine proizvajalcev se štejejo za vlagatelje predloga kandidature. 156. člen Ko ugotovi okrajna volilna komisija na podlagi sprejetih ''predlogov kandidatur zborov volivcev v gospodarskih organizacijah, da v predlogih ni pomanjkljivosti oziroma da so bile ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku odpravljene, preizkusi, ali jc glede predlaganih kandidatov izpolnjen pogoj iz 153. člena tega zakona. 159. člen Ko ugotovi okrajna volilna komisija, da kandidat izpolnjuje pogoj iz 153. člena tega zakona, zahteva od kandidata, da v 46 urah predloži pismeno izjavo o svoji privolitvi v kandidaturo, overjeno od organa, pristojnega za overitve, in potrdilo gospodarske organizacije oziroma občinskega ljudskega odbora, da je vpisan v volilnem imeniku za tolitve odbornikov v zbor proizvajalcev v ustrezni proizvajalski skupini, oziroma potrdilo ustrezne organizacije, da je bil izvoljen za sindikalnega oziroma zadružnega funkcionarja od proizvajalcev, če taka izjava in potrdilo nista bila že prej predložena komisiji. Nato okrajna volilna komisija potrdi kandidature tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje iz 153. člena tega zakona. 160. člen Če najde okrajna volilna komisija, da glede posameznih ali vseli kandidatov ni izpolnjen pogoj iz 153.. člena tega zakona, ugotovi z odločbo, da niso izpolnjeni zakoniti pogoji za potrditev ustrezne kandidature in navede ugotovljene pomanjkljivosti; odločbo o tem pošlje vlagateljem vseh prizadetih predlogov kandidatur zborov volivcev. Če okrajna volilna komisija ugotovi, da kakšen kandidat, ki izpolnjuje pogoj iz 153. člena tegu zakona, po zakonu ne more biti voljen za poslanca ali če kandidat ne ustreže njeni zahtevi iz prvega odstavka 159. člena tega zakona, zavrne z odločbo predloge kandidatur zborov volivcev in pošlje odločbo vlagateljem vseh prizadetih predlogov kandidatur zborov volivcev. 4. Volilna telesa za volitve poslancev v Zbor proizvajalcev in glasovanje Kit. člen Poslance za Zbor proizvajalcev volijo volilna telesa. Volilno telo sestavljajo v vsaki proizvajalski skupini vsi člani zborov proizvajalcev ljudskih od-Iwrov občin z območja volilnega okraja, ki so bili izvoljeni v proizvajalski skupini, v kateri se voli poslanec. 16G. člen Pristojna okrajna volilna komisija mora najpozneje 15 dni pred dnevom volitev sestaviti za ustrezno proizvaja Iško skupino seznam članov volilnega telesa. V seznamu je treba za vsakega člana volilnega telesa navesti njegov priimek, očetovo in rojstno ime, proizvajalsko skupino, ki ji pripada, prebivališče in natančen naslov kakor tudi število proizvajalcev, ki sorazmerno odpade na vsakogar od njih v občini, v kateri so bili izvoljeni za člane zbora proizvajalcev. Okrajna volilna komisija izroči neposredno ali po občinskem ljudskem odboru ta seznam- obenem s potrjenimi kandidaturami, z ustreznim številom glasovnic in z drugim volilnim materialom najpozneje dan pred volitvami volilnemu odboru, ki vodi glasovanje v volilnem telesu. 163. člen Sestanek, volilnega telesa se opravi na sedežu pristojne okrajne volilne komisije, če ta ne določi drugega kraja. Sestanek volilnega telesa skliče pristojna okrajna volilna komisija za dan, ki ga določi Republička wliil-na komisa ja v skladu z odlokom o razipisu vol'itev. 1W. člen Delo voliilnega telesa vodi volilni odbor. Volilno telo lahko opravi volitve, če je navzoča večina vseh njegovih članov. Na sestanku volilnega telesa sporoči volilni odbor imena vseh kandidatov, katerih kandidature so bile potrjene. Člani volilnega telesa glasujejo na podlagi seznama članov tega telesa. 165. člen Člani volilnega telesa glasujejo za kandidate s potrjenih kandidatur v ustrezni proizvajalski skupini za volilni okraj, za katerega se opravijo volitve. Na vsaka glasovnici je treba navesti imena kandidatov z vseh potrjenih kandidatur. Najprej se navedejo imena kandidatov s potrjenih kandidatur, ki so jih predlagali zbori volivcev v gospodarskih organizacijah, nato pa imena kandidatov s potrjenih kandidatur, ki so jih predlagale skupine proizvajalcev. Imena kandidatov s potrjenih kandidatur, ki so jih predlagali zbori volivcev, se navedejo po vrstnem redu ustreznih kandidatur zborov volivcev, imena kandidatov s potrjenih kandidatur, ki so jih predlagale skupine proizvajalcev, pa po vrstnem redu teh kandidatur. Okrajua volilna komisija overi vsako glasovnico s svojini pečatom, če ga nima, pa s pečatom ljudskega odiliora okraja, v katerem ima komisija svoj sedež. Če voli volilno telo dvoje ali več poslancev, glasuje vsak član volilnega telesa za toliko kandidatov, kolikor jih voli to volilno telo, in sicer za vsak volilni okraj posebej. V tem primeru sc na glasovnici za vsak volilni okraj posebej navedejo imena kandidatov z vseh potrjenih kandidatu,r v ustreznem volilnem okraju. Vsak član volilnega telesa glasuje samo za enega kandidata s potrjenih kandidatur za vsak volilni okraj. Pred imenom vsakega kandidata, za vsak volilni okraj se zapiše zaporedna številka. Na glasovnici vpiše volilni odbor za vsakega člana volilnega telesa s številko in z besedo število proizvajalcev proizvajalske skupine, v kateri je bil izvoljen za člana zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora, ki sorazmerno odpade nanj v občini (23. člen). IM. člen Predsednik volilnega odbora izroči vsakemu članu volilnega telesa po eno glasovnico z omotom. Ko izpolni član volilnega telesa glasovnico, jo da v omot, omot zalepi in spusti v glasovalno skrinjico. 167. člen O delu volilnega odbora se piše zapisnik, v ka-tetrem se navede dan in ura pričetka ter kraj sestanka volilnega telesa; volilni okraj, za katerega se opravijo volitve; imena članov volilnega odbora; število navzočih članov volilnega telesa; koliko članov volilnega telesa je glasovalo skupno in koliko iz vsake občine z območja volilnega okraja; potrjene kandidature; morebitni ugovori članov volilnega telesa glede pravilnosti volitev oziroma morebitna posebna mnenja članov volilnega telesa; druge, za volitve pomembne okoliščine ter ura zaključka sestanka. 168. člen Volilni odbor da nato vse omote z glasovnicami, seznam članov volilnega telesa in vse druge volilne spise v poseben omot. Omot naslovi na pristojno okrajno volilno komisijo in ga kar najhitreje pošlje tej komisiji. 5. Ugotavljanje izida volitev 169. člen Izid volitev ugotovi okrajna volilna komisija na podlagi prejetih volilnih spisov. 170. člen Ce je na volitvah kandidiral en sam kandidat, jie la kandidat izvoljen za poslanca, če je dobil več glasov, kot znaša polovica skupnega števila proizvajalcev ustrezne proizvajalske skupine na območju volilnega okraja; pri lem se glasovi računajo po drugem odstavku 23. člena tega zakona. Ce sla na volitvah kandidirala najmanj dva kandidata, je izvoljen za poslanca tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Ce voli posamezno volilno telo dva ali več poslancev (drugi odstavek 23. člena), je za poslanca v posameznem volilnem okraju izvoljen kandidat, ki je dobil več glasov, kot je polovi,ca skupnega števila proizvajalcev ustrezne proizvajalske skupine na območju tega volilnega okraja; če je kandidiralo na volitvah dvoje ali več kandidatov, pa tisti izmed kandidatov istega volilnega okraja, ki je dobil največ glasov. 171. člen Ce ugotovi okrajna volilna komisija, da kandidat, ki je sam kandidiral na volitvah, ni dobil potrebne večine (prvi odstavek 170. člena) ali da je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število glasov, skliče nov sestanek volilnega telesa, na katerem se opravijo ponovne volitve. Ko okrajna volilna komisija konča svoje delo, objavi na razglasnih deskah ljudskih odborov okrajev z območja volilnega okraja, koliko glasov je dobil v volilnem telesu vsak kandidat, ime kandidata, ki je bil izvoljen za poslanca, ,in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. Okrajna volilna komisija izda izvoljenemu kandidatu potrdilo, da je izvoljen za poslanca. 6. Uporaba določb četrtega poglavja 172. člen Ce v določbah tega poglavja ni drugače določeno, se za volitve poslancev za Zbor proizvajalcev primerno uporabljajo določbe četrtega poglavja tega zakona. Šesto poglavje PRENEHANJE MANDATA 173. člen Poslancu preneha mandat: t. če iz„gubi volilno pravico; 2- če je s pravnomočno sodbo nepogojno obsojen na kazen zapora daljšo kot šest mesecev, ali na kakšno d.rugo hujšo kazen; 3. če jr odpoklican' 4. če se odpove mandatu in pristojni dom njegovo odpoved sprejme; 5. če sprejme službo v državni upravi ali če sprejme izvolitev za sodiniika. Poslancu, Iti je bil izvoljen v Zbor proizvajalcev, preneha mandat tudi, če trajno preneha biti proizvajalec ali če preneha biti proizvajalec v proizvajalski skupini, v kateri je izvoljen. Poslancu, ki je bil izvoljen kot sindikalni oziroma zadružni funkcionar, preneha mandat, če preneha hiti sindikalni oziroma zadružni funkcionar dn nc postane zopet proizvajalec v proizvajalsiki skupini, v kateri je bil izvoljen za poslanca. 1(74. člen Poslancu Zbora proizvajalcev se ne sme odpovedati delovno razmerje, razen če preneha podjetje, samostojni obrat ali delavnost, v kateri je delal, oziroma če se hudo pregreši zoper svoje dolžnosti v gospodarski organizaciji. Ce poslanec Zbora proizvajalcev vloži ugovor proti odločbi o prenehanju delovnega razmerja, preneha njegovo delovno razmerje samo, če se s tem strinja Zbor proizvajalcev. Poslanec Zbora proizvajalcev ne more biti brez svoje privolitve premeščen na delovno mesto, ki je zunaj volilnega okraja, kjer je izvoljen. Sedmo poglavje PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE 1. Ponovne volitve 175. člen Ponovne volitve se opravijo: 1. če pristojna volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti pri volitvah; 2. če je v kakšnem volilnem okraju kandidiral en sam kandidat, pa ni dobil večine glasov vseh volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku v volilnem okraju (prvi odstavek 128. čleua) oziroma ni dobil več glasov, kot je polovica skupnega števila proizvajalcev ustrezne proizva ja,Iške skupine na območju volilnega okraja (prvi odstavek 1(70. člena); 5. če je v eni volilni enoti dvoje ali več kandidatov z največjim številom glasov dobilo enako število glasov; 4. če ob verifikaciji mandatov dom Ljudske skupščine razveljavi izvolitev poslanca zaradi nepravilnosti pri volitvah. ITt). člen Ce se volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri volitvah, se opravijo ponovne volitve samo na tistih voliščih, kjer so bile nepravilnosti. VN. ölen Pri ponovnih volitvah poslancev, ki se opravijo iz razlogov, omenjenih v 2. in 4. točki 175. člena tega zakona, se glasuje na podlagi obstoječih kandidatur in na podlagi .pozneje potrjenih kandidatur. Predlogi kandidatur za nove kandidate morajo biti vloženi najpozneje deset dni pred dnevom, ki je določen za volitve. V primerih iz 5. točke 175. člena tega zakona se opravijo ponovne volitve samo med kandidati, ki so dobili največje enako število glasov. V vseh primerih ponovnih volitev veljajo za izvedbo volitev določbe četrtega in petega poglavja tega zakona. 178. člen Ponovne volitve razpiše pristojna okrajna volilna komisija. Ce se opravijo ponovne volitve na podlagi sklepa doma Ljudske skupščine, razpiše volitve Republiška volilna komisija. 1719. člen Ponovne volitve za poslanca Republiškega zbora so drugo naslednjo nedeljo, za poslanca Zbora proizvajalcev pa v 'roku od sedem do štirinajst dni potem, ko so bile volitve opravljene. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so ponovne volitve poslanca, ki se opravijo iz razloga, navedenega v 2. točki 175. člena tega zakona, četrto nedeljo po prvih volitvah. V tem primeru skliče okrajna volilna komisija najpozneje peti dan po volitvah delegate zborov volivcev, ki so bili izvoljeni za kandidacijsko konferenco. Kandidacijska konferenca lahko sklene, da Im predlagala zborom volivcev nove kandidate in jim dala drug ustrezen predlog glede že potrjene kandidature zborov volivcev. Ce predlaga kandidacijska konferenca zborom volivcem novega kandidata ali jim da kakšen d'nig ustrezen predlog, skliče okrajna volilna konus,ja zbore volivcev najpozneje peti dan po kandidacijski konferenci. Volivci lahko dajo tudi sami pobudo za sklicanje zborov volivcev, ki naj predlagajo novega kandidata. Glede siklicanja zborov volivcev, ki naj predlagajo novega kandidata, na zahtevo volivcev in glede določitve novih kandidatov in predlogov za njihovo kandidaturo veljajo določbe 74. do 76. člena ter prvega in tretjega odstavka 89. člena tega zakona. Ce je ponovne volitve odredil dom Ljudske skupščine, določi dan volitev Republiška volilna komisija. 180. člei Dan ponovnih volitev razglasi pristojna volilna komisija najpozneje pet dni pred dnevom volitev. Obenem razglasi kandidature, ki so bile že prej potrjene; če so bile vložene in potrjene nove kandidature, razglasi tudi te. 2. Nadomestne volitve 191. člen Nadomestne voKtve se opravijo, če poslanec um're ali če mu preneha mandat iz razlogov, določenih s tem zakonom. Na izpraznjeno mesto poslanca se nc izvoli nov postenec, če od časa, za katerega je bila Ljudska skupščina izvoljena, ni ostalo več kot šest mesecev. 182. člen Nadomcstme volitve odredi dom Ljudske skupščine, v katerem se je poslansko mesto izpraznilo. Nadomestne volitve razpiše Republiška volilna komisija. Nadomestne volitve se morajo opraviti najipozme-je v treh mesecih od dneva, ko je bilo poslansko mesto izpraznjeno. Razpis nadomestnih volitev se objavi v »Uradnem listu LRS« najpozneje šest tednov pred dnevom, določenim za volitve. 5. Uporaba določb četrtega iu petega poglavja 183. člen Ce v tem poglavju ni drugače določeno, se za ponovne in .nadomestne volitve primerno uporabljajo določbe četrtega in petega poglavja tega zaikona. Osmo poglavje ODPOKLIC POSLANCEV 1. Vlaganje predloga za odpoklic a) Fo zborih volivcev 184. člen Postopek za odpoklic poslanica Republiškega zbora se sproži na predlog zborov» volivcev samo, če so predlog za sprožitev postopka zn odpoklic sprejeli zbori volivcev, na katerih je bila navzoča najmanj tretjina vseh volivcev z območja volilnega okraja, v katerem je bil izvoljen poslanec, čigar odpoklic se predlaga. Postopek za odpoklic poslanca Zbora proizvajalcev se sproži na predlog zborov volivcev v gospodarskih organizacijah sarpo, če so predlog za sprožitev postopka za odpoklic sprejeli zbori volivcev, na katerih je bila navzoča najmanj tretjina vseh proizvajalcev ustrezne proizvajailsike skupi ne, zaposlenih oziroma včlanjenih v gospodarski h organizacijah, na območju tega volilnega okraja. 185. člen O tem, ali naj se skličejo zbori volivcev zato, da bi sie sprožil postopek za odpoklic poslanca Republiškega zbora (33. člen), odloči okrajni oziiiroma občinski zbor ljudskega odboru z večino glasov. Ce je na območju volilnega okraja več občin, se skličejo zbori volivcev zato, .da se sproži postopek za odpoklic samo, če je sprejela sklep po prejšnjem odstavku večina ljudskih odborov teh občin. Na podlagi sklepa okrajnega oziroma občinskega zbora o sklicanju zborov volivcev mora pristojna okrajna ■volilna komisija najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko je bil sprejet tak sklep, sklicati zbore volilcev, da sklepajo o sprožitvi postopka ža odpoklic. Na podlagi pismenega predloga tretjine članov volilnega telesa, ki je izvolila poslanca, mora pristojna okrajna volilna komisija najpozneje v tridesetih dneh po prejemu predloga sklicati zbore volivcev v gospodarskih organizacijah na območju volilnega okraja zaradi odločanja o tem, ali naj se sproži postopek za odpoklic poslanca Zbora proizvajalcev. ;86. člen Sklicanje posameznega zbora volivcev zato, da se sproži postopek za odpoklic poslanca Republiškega zboru, lahko predlaga najmanj petdeset volivcev z območja zbora volivcev. Predlog za sklicanje zbora se pošlje predsedniku občinskega ljudskega odbora. Sklicanje zbora volivcev v gospodarski organizaciji, da se sproži postopek za odpoklic poslanca Zbora proizvajalcev, lahko predlaga najmanj petdeset volivcev, zaposlenih oziroma včlanjenih v gospodarski organizaciju' ustrezne proizva jalske skupine z območja zbora volivcev. Predlog za sklicanje zbora 'volivcev v gospodarski organizaciji! se pošlje predsedniku delavskega sveta gospodarske organizacije oziroma predsedniku upravnega odbora kmetijske za- druge, če gospodarska organizacija nima delavskega sveta, pa predsedniku upruvaiega odbora oziroma vodji gospodarskega zavoda ali poslovne enote z Območja zborov volivcev. Predlog za sklicanje zbora volivcev se vloži pismeno. 187. člen Na predlog volivcev skliče zbor volivcev predsednik ljudskega odboru oziroma predstavnik gospodarske organizacije, ki mu je bil poslan predlog za sklicanje zbora. Ce predsednik ljudskega odbora oziroma predstavnik gospodarske organizacije ne skliče zboru volivcev najpozneje v petnajstih dneh potem, ko je predlog dobil, ga lahko skličejo volivci sami, ki so predlagali sklicanje zbora. To morajo pismeno sporočiti pristojni okrajni volilni komisiji. 188. člen Zbor volivcev, ki ga je sklicala okrajna voli Ima komisija .po 185. členu tega zakona, začne in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora odbornik občinskega ljudskega odbora, ki ga določi okrajna volilna komisija. Ce je sklical zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve predsedstva on sam ali pa odbornik, ki ga on določi. Ce je sklical zbor volivcev upravičeni predstavnik gospodarske organizacije, ga začne in vodi do izvolitve predsedstva ta predstavnik. Ce je sklicala zbor skupina volivcev, začne zbor im ga vodi do izvolitve predsedstva volivec, ki ga določijo volivci, ki so sklicali zbor. 189. člen Po izvolitvi predsedstva pojasni predsedujoči namen zbora in pozove predstavnike okrajnega oziroma občinskega zbora, predstavnika skupine članov volilnega telesa oziroma enega izmed predlagateljev, ki so predlagali sklicanje zbora, naj stavi in obrazloži predlog za sprožitev postopka za odpoklic poslanca. Zbor nato obravnava predlog. Ko je obravnava končana, se glasuje o tem, ali naj se predlaga sprožitev postopka za odpoklic ali ne. Glasuje se javno z dviganjem rok. Ce je potrebno, se glasovi prošte jejo. Predlog za sprožitev postopka za odpoklic je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih volivcev oziroina proizvajalcev. 190. člen Ce zbor volivcev ne sprejme predloga za sprožitev postopka za odpoklic, ne morejo isti volivci predlagati sklicanje novega zbora volivcev za sprožitev liostopka za odipokliic poslanca, dokler ne preteče eno leto od dneva, ko je bil opravljen zbor. ki ie sklenil, da se ta predlog ne sprejme. 191. člen O delu zbora volivcev se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in ove.nitelji zapisnika. Zapisnik obsega zlasti: kraj zbora ter dan in uro pričetka zbora; navedbo območja oziroma gospodarskih organizacij, za katere je bil sklican zbor votiv- cev; na ,podlagi čigavega siklepa ozaroma na čigav predlog je abor sklican; k(do je sikillical in pričel zijor; priimeik, očetovo in rojstno ime elanov predsedstva zbora, zapisnikarja dn overitelja zapisnika; skupno Število volivcev, vpisanih v volilnem imeni,kiu za območje, za katero je bil sklican zbor volivcev, ozi-yodna skupno število proizvajalcev, ki imajo pravico sodelovati na zboru; število navzočih volivcev; dnevni red zbora; priimek, boetovo in rojstno ime poslanca, čigar odpoklic se predlaga, z navedbo doma, ki mn pripada; izid glasovanja o predlogu za sprožitev postopka za odpoklic in razloge za sprožitev tega postopka, če je bil predlog sprejet; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, pomembne za delo zbora in uro, ko je bil zbor končan. 192. člen Ce je zbor volivcev sprejel predlog za sprožitev postopka za odpoklic poslanca, se sestavi predlog za odpoklic. Predlog za odpoklic sestavi predsedstvo zbora, zbor pa lahko določi za to tri druge, na zboru navzoče volivce. Predlog podpišejo člani predsedstva oziroma trije drugi voMvci, kii jih je zbor za to določil; njihovi podpisi morajo biti overjeni od organa, pristojnega za overitve. b) Po skupini volivcev oziroma po skupini proizvajalcev 193. člen Ce predlaga odpoklic poslanca Republiškega zbora skupina volivcev, mora predlog podpisati najmanj tretjina vseh volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju volilnega okraja, kjer je bil izvoljen poslanec, ki naj se odpokliče. Podpisi predlagateljev morajo biti overjeni od organa, pristojnega za overitev. Predlog za odipoklic mora obsegati poleg drugega, kar je predpisano v 195. členu tega zakona, tudi potrdilo občinskega ljudskega odbora, da so predlagatelji vpisani v volilnem imeniku. Predlogu za odpoklic je treba priložiti potrdilo okrajne volilne komisije o tem, koliko je volivcev v volilnem okraju. 194. člen Predlog za odpoklic poslanca Zbora proizvajalcev, ki ga vloži skupina proizvajalcev, mora podpisati najmanj tretjina vseh proizvajalcev ustrezne proizvajulske skupine, ki imajo volilno pravico na območju volilnega okraja, v katerem je bil izvoljen poslanec, ki naj se odpokliče. Predlog za odpoklic, ki ga vloži skupina proizvajalcev, mora obsegati poleg drugega, kar je predpisano v 19'3. členu tega zakona, tudi potrdilo občinskega ljudskega odbora za vsakega podpisnika, da je vpisan v volilnem imeniku za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev v ustrezni proizvajalski skupini. Podpisi morajo biti o verjemi od organa, ki je pristojen za overitve. Predlogu za odipoklic je treba priložiti potrdilo pristojne okrajne volilne komisije o skupnem številu proizvajalcev ustrezne proizvaja iške »kupine, zaposlenih oziroma včlanjenih v gospodarskih organizacijah na območju volilnega okraja. 2. Vsebina predloga za odpoklic in organ, kateremu se predlog pošlje 195. člen Predlog za odpoklic mora obsegati: 1. priimek, očetovo ime, rojstno ime dn prebivališče poslanca, čigar odpoklic se predlaga, ter naved-bo doma Ljudske skupščine, katerega član je; 2. navedbo volilnega okraja, v katerem jie bili poslanec izvoljen; 3. razloge, zaradi katerih se predlaga odpoklic. Poleg podpisa vsakega podpisnika predloga za odpoklic je treba navesti njegov priimek, očetovo ime, rojstno ime, poklic in prebivališče; če vloži predlog za odpoklic skupina proizvajalcev, je treba za vsakega podpisnika navesti tudi gospodarsko organizacijo, v kateri je zaposlen ali včlanjen. 19<). člen Predlog za odpoklic se vloži pismeno. Predlog za odpoklic poslanca Republiškega zbora in za odpoklic poslanca Zbora proizvajalcev se predloži Republiški volilni komisiji po pristojni okrajni volilni komisiji. • 197. člen Okrajna volilna komisija pošlje takoj Republiški volilni komisiji vse vložene predloge za odpoklic poslanca. 3. Preizkus predloga in razpis glasovanja o odpoklicu 198. člen Republiška volilna komisija preizkusi, ali je vloženi predlog za odpoklic sestavljen v skladu z določbami tega zakona, ne preizkuša pa, ati so razlogi v predlogu za odpoklic opravičeni. Ce so v predlogu samo formalne pomanjkljivosti. Republiška volilna komisija vrne predlog vlagateljem in jim določi rok, v katerem morajo pomanjkljivosti odpraviti. Republiška volilna komisija zavrne predlog, če niso izpolnjeni pogoji 184. '’o 194i. člena tega zakona ali če vlagatelji v določenem roku ne odpravijo formalnih pomanjkljivostd; o tem obvesti z odločbo vlagatelje predloga. Za vlagatelje predloga se štejejo podpisniki predloga. Ce je predlog vložila skupina volivcev ali skupina proizvajalcev, se štejejo za vlagatelje predloga prvi trije podpisniki, 199. člen Ce Republiška volilna komisija ugotovi, da predlog za odpoklic poslano: ustreza določbam tega zakona, potrdi predlog in razpiše glasovanje o odpoklicu v Volilnem okraju, kjer je bil poslanec izvoljen. Republiška volilna komisija razpiše glasovanje o odpoklicu najpozneje v tridesetih dneh po potrditvi predloga za odipoklic. Odločba o razpisu glasovanja obsega: priimek, očetovo ime in rojstno ime poslanca, navedbo volilnega okraja, kjer se bo glasovalo o odpoklicu in dan glasovanja. Glasovanje o odpoklicu poslanca Republiškega zbora je samo v nedeljo. 200. čleiu Republiška volilna komisija obvesti o raepisai glasovanja o odpoklicu dom Ljudske skupščine, katerega član je poslanec, čigar odpoklic je predlagan, tega poslan on in pristojno okrajno volilno'komisijo. Odloč .. Republiške voliltue komisije o razpisu glasovanja o odpoklicu se objavi v »Uradnem Idstn LRS; najpozneje petnajst dni pred dnevom, ki je določen za glasovanje. 4. Glasovanje o odpoklicu in ugotavljanje izidu glasovanja a) Za poslanca Republiškega zbora 201. člen O odpoklicu poslanca Republiškega zbora se &la' soje na voliščih v območju volilnega okraja, kjer je bil poslanec izvoljen. Okrajna volilna komisija mora najpozneje sedem dni pre dnevom, ki je določen za glasovanje o odpoklicu, določiti volišču in imenovati za vsako volišče volilni odbor, ki bo vodil glasovanje o odpoklicu. 202. člen Okrajna volilna komisija mora razglasiti, da je določeno glasovanje o odpoklicu. Razglas mora obsegati priimek, očetovo ime in rojstno ime ter prebivališče poslanca, o čigar odpo-pokliou se bo glasovalo; " .vedbo doma Ljudske skupščine, katerega član je; navedbo volilnega okraja, kjer se bo glasovalo o odpoklicu, in dan glasovanja. Okrajna volilna komisija poskrbi za to, da se objavijo razglasi o določitvi glasovanja o odpoklicu poslanca najpozneje sedim dni pred dnevom glasovanja v vseh krajih volilnega okraja, v katerem se bo glasovalo. 203. člen Najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja o odpoklicu lahko poslanec, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, in vlagatelji predloga za odpoklic, priglasijo okrajni volilni komisiji po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče. Za predstavnika poslanca oziroma za predstavnika vlagateljev predloga za odpoklic in za njegovega namestnika se lahko priglasijo samo osebe, ki imajo volilno pravico. Predsednik okrajne volilne komisije izda najpozneje v 48 urah po jjemiu priglasitve za vsakega priglašenega predstavnika in namestnika posebno potrdilo, da sme biti navzoč pri delu volilnega odbora. Poslanec, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, in vlagatelji predloga za odpoklic lahko priglasijo svojega predstavnika in njegovega namestnika tudi za okrajno volilno komisijo. Predstavniki kandidatur imajo pravico sodelovati pri delu volilnega odbora oziroma volilne komisije, nimajo pa pravice odločati. 204. člen V vsakem volišču se postavi skrinjica za glasovanje o odpoklicu, na katero se obesi razglas o določitvi glasovanja o odpoklicu. 205. člen Predstavnik volilnega odbora da vsakemu glasovalcu glasovnico. Glasovnica obsega navedbo priimku, očetovega imena, rojstnega imena iu prebivališča poslanca, o čigar odpoklicu se glasuje. Pod njegovim imenom so druge -pod drugimi natisnjene besede »za odpoklic« in »proti odpoklicu«. Ce glasuje glasovalec za odpoklic poslanca, obkroži besedi »za odpoklic«, če pa glasuje proti odpoklicu, obkroži besedi »proti odpoklicu«. Glasovnice, na kateri!, nista obkroženi besedi »za odpoklic« niti besedi »proti odpoklicu«, ter glasovnice, ki so tako izpolnjene, da se ne more zanesljivo ugotoviti, ali je volivec glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu, so. neveljavne. 206. člen Ko je glasovanje končano, se preštejejo glasovnice; ugotovi se število glasovnic, oddanih za odpoklic, število glasovnic oddanih proti odpoklicu ter število neveljavnih glasovnic. Ko je štetje končano, vpiše volilni odbor v zapisnik število glasovnic, oddanih za odpoklic, število glasovnic, oddanih proti odpoklicu, število neveljavnih glasovnic ter skupno število volivcev, ki so vpisani v izpisku iz volilnega imenika. Nato volilni odbor razglasi pred poslopjem, v katerem se je glasovalo, izid glasovanja na tem volišču. 'Volilni odbor pošlje najhitreje in po najkrajši poti zapisnik o glasovanju z glasovnicami in z vsem drugim volilnim materialom pristojni okrajni volilni komisiji tako, kot to določi Republiška volilna komisija. 207. člen Na ipodlagi materiala, ki ga je sprejela od volilnih odborov, ugotovi okrajna volilna komisija skupno število volivcev, ki so glasovali za odpoklic, skupno število volivcev, ki so glasovali proti odpoklicu, število neveljavnih glasovnic ter skupno število volivcev po volilnem imeni km v vsem volilnem okraju; na podlagi tega ugotovi, ali je poslanec odipoklican. Vse to vpiše komisija v zapisnik o svojem delu. Okrajna volilna komisija pismeno sporoči izid glasovanja Republiški volilni komisiji in poslancu, o čigar odpoklicu se je glasovalo. 208. člen • Ko ugotovi okrajna volilna komisija izid glasovanja o odpoklicu, ga razglasi na razglasni deski okrajnega ljudskega odbora ter pošlje takoj po Republiški volilni komisiji Republiškemu zboru poročilo o svojem delu z vsemi spisi, ki se nanašajo na glasovanje o odpoklicu. b) Za poslance Zbora proizvajalcev 309. člen O odpoklicu poslanca Zbora proizvajalcev glasuje volilno telo na svojem sestanku. Sestanek volilnega telesa zaradi glasovanja o odpoklicu skliče pristojna okrajna volilna komisija. O glasovanj se piše zapisnik; vanj se vpišejo podatki iz drugega odstavka 206. člena tega zakona. 210. člen Na podlagi materiala, ki ga je sprejela od volilnega odbora, ugotovi okrajna volilna komisija izid glasovanja o odpoklicu v volilnem okraju in na podlagi tega ugotovi, ali jd poslanec odpoklican. Ko je ugotovila izidi glasovanja, pošlje takoj okrajna volilna komisija po Republiški volilni komisija Zboru proizvajalcev poročilo o svojem delu z vsemi spisi, ki se nanašajo na postopek glasovanja o odpoklicu. 211. člen Kolikor v 209. in 210. členu ni drugače določeno, se za glasovanje o odpoklicu in ugotavljanje izida glasovanja pri 'odpoklicu poslanca Zbora proizvajalcev primerno uporabljajo določbe 204. in 205. člena tč ga zakona. 5. UpOraba določb četrtega in petega poglavja 212. člen Kolikor v določbah osmega poglavja ni drugače določeno, se primerno uporabljajo določbe četrtega in petega poglavja tega zakona, razen določb 8. razdelka četrtega poglavja. DeVcto poglavje VARSTVO VOLILNE PRAVICE 1. Ugovori in pritožbe 313. člen Zaradi nepravilnoga pri delu zborov volivcev, na kale rib so bili predlagani kandidati za volitve poslanca v Republiški zbor ali je bil predlagan odi|x>-klic poslanca Republiškega zbora in zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu poslanca Republiškega zbora ima vsak kandidat oziroma poslanec, katerega odpoklic se predlaga, in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri pristojni okrajni volilni komisiji. Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu poslanca Zbora proizvajalcev ima vsak kandidat oziroma poslanec, o čigar odpoklicu se glasuje, ter vsak član volilnega telesa pravico vložiti ugovor pri pristojni okrajni volilni komisiji. Zaradi nepravilnosti pri delu zborov volivcev v gospodarskih organizacijah, na katerih so bili predlagani kandidati za volitve poslanca Zbora proizvajalcev ali je bil predlagan odpoklic posianca Zbora proizvajalcev, ima vsak* kandidat oziroma poslance, katerega odpoklic se predlaga, in vsak proizvajalec, ki ima pravico sodelovati na zboru volivcev, pravico vložiti ugovor pri pristojni okrajni volilni komisiji. Ce dožeme okrajna volilna komisija na podlagi ugovorov, kT so bili podani pred potokom roka, določenega za predložitev predlogov kandidatur v potrditev, takšne nepravilnosti pri delu zbora volivcev, ki so aln ki bi lahko bistveno vplivali na določitev kandidature po zboru volivcev, razveljavi delo zbora volivcev, na katerem so se dogodile takšne nepravilnosti, in odredi, da se v določenem roku skliče nov zbor volivcev. 214. člen Zoper ođločbo okrajne volilne komisije, s katero se zavrne predlog kandidature, in zoper odločbo te komisije, s katero se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za potrditev kandidature zbora volivcev, imajo vlagatelji predloga kandidature pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče LRS (senat »a upravne spore): pritožba mora biti vložena v 48 urah po prejemu odločbe. Vrhovno sodišče LRS mora odločiti o pritožbi najpozjneje v 48 urah po prejemu pritožbe. 215, člen Zoper vsako odločbo okrajne volilne komisije, razen zoper odločbe iz prejšnjega členu, ima vsak kandidat in vsak volivec oziroma vsak član volilmega telesa, ki voli poslance za Zbor proizvajalcev, pravico pritožbe na Republiško volilno komisijo oziroma na ■ pristojna dom Ljudske skupščine. Ti lahko opozorijo dom Ljudske skupščine tudi na nepravilnosti pri delu volilnega odbora ali pri delu zbora volivcev glede p redJugan j a kandad a tov. Poslanec, o čigar odpoklicu se je glasovalo, in vsak volivec oziroma član volilnega telesa ima pravico, da proti odločbi okrajne volilne komisije v zvezi z odpoklicem poslanca vloži pritožim na Republiško volilno ikomisijo oziroma na pristojni dom Ljudske skupščine. Pritožba se vloži do dneva volitev oziroma do dneva glasovanja o odpoklicu pri Republiški volilni komisiji, pozneje pa pri pristojnem domu Ljudske skupščine. Pritožba na dom Ljudske skupščine se mora vložiti najpozneje do sestanku verifikacijskega odbora, pritožba, ki se nanaša na nadomestne volitve ali na odpoklic poslanca, pa v 15 dneh po volitvah oziroma glasovanju o odpoklicu. - 216. člen Zoper odločbo Republiške volilne komisije, s katero je bil zavrnjen predlog za odpoklic poslanca, imajo vlagatelji pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče LRS (senat za upravne spore). Pri tožba mora biti vložena v treh dneh po prejemu odločbe. 2. Kazenske določbe 217. člen Z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta se kaznuje za sodno kaznivo dejanje: 1. kdor s podkupovanjem vpliva na volivca, da bi pri volitvah ali odpoklicu republiških poslancev ■glasoval ali ne glasoval za določenega kandidata, oziroma glasoval za odipoklic ali proti odpoklicu poslanca, ali da bi sploh ne glasoval; ali da bi podpisal predlog kandidature ali predlog za odpoklic, ali da bi odrekel svoj podpis na takem predlogu; 2. - volivec, ki več kot enkrat glasu je ali poizkuša glasovati pri volitvah za isti dom Ljudske skupščine ali pri glasovanju o odpoklicu; 3. kdot pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu glasuje ali poizkuša glasovati namesto drugega pod njegovim imenom; 4. kdor v nasprotju z določbo 109. člena tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, kdor brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se pripelje na volišče oborožena sila ali pa jo prii|velje sam brez predsednikovega naročila; 5. kdor uniči, prikrije, poškoduje ali odnese kakšne listine o volitvah ali o glasovanju o odpoklicu ali kakršenkoli predmet, ki je namenjen za volitve oziroma za glasovanje o odpoklicu; 6. uradna oseba, ki pokliče volivca na odgovor zaradi glasovanja ali zahteva od njega, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval oziroma ali je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu; 7. stražar, ki ravna v nasprotju s 105. členom tega zakona. 218. člen Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za sodno kaznivo dejanje: 1. kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša; 2. kdor potem, ko je glasoval ali ko se dožene, da ni vipisan v volilni imenik, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča; 3. kdor ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije; 4. član volilnega odbora ali volilne komisije in vsaka druga oseba, ki na kakršenkoli način prekrši tajnost glasovanja. 219. člen Za sodmo kaznivo dejanjie ponarejanja, kršitve proste odločitve volivcev, oviranja uradne osebe pri opravljanju uradne dolžnosti, žalitve ali obrekovanja člana predsedstva zbora volivcev ali člana volilnega odbora ali volilne komisije pri izvrševanju njihove uradne dolžnosti in za vsako drugo kaznivo dejanje, - ki je določeno v kazenskem zakoniku in je storjeno v zvezi z volitvami ali odpoklicem .poslancev Ljudske skupščine, se kaznuje storilec po določbah kazenskega zakonika. 220. člen Dejanja ki so kazniva po tein zakonu ali po kazenskem zakoniku in so storjena na volišču, vpiše volilni odbor v svoj zapisnik Z navedbo storilčevega priimika, očetovega imena, rojstnega imena, poklica in prebivališča. Ko okrajna volilna komisija konča svoje delo, naznani na .podlagi zapisnikov vsa kazniva dejanja javnemu tožilstvu, da sproži postopek. Prehodne in končne določbe 221. člen Ljudska skupščina sedanjega sklica dela do sprejetja republiškega družbenega plana in republiškega proračuna za leto 1938. Volitve v novo ljudsko skupščino pa morajo biti opravljene najpozneje do Konca marca 1938. 222. člen Izvršni svet izda navodila za izvrševanje tega zakona. 223. člen. Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. U-169/1 Ljubljana, dne 26. novembra 1937. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko l.r. Boris Kraigher 1. r. 189. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenijo razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o ustanovitvi Sveta za znanost Lil Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1937 in ki se glasi: ZAKON o ustanovitvi Sveta za znanost LR Slovenije L člieu Ustanovi se Svet za znanost Ljudske 'republike Slovenije. 2. člen Svet za znanost LR Slovenije opravlja kot republiški izvršiilno-upravni organ na področju znanosti zadeve družbenega upravljanja, ki imajo splošen pomen, določene izvršilne zadeve, ki so mu dane z zakonom, ter upravne zadeve iz republiške pristojnosti. 3. člen Svet za znanost LR Slovenije ima tele naloge: — obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za znanstvene zavode v LR Sloveniji, ter daje Izvršnemu svetu in Zveznemu znanstvenemu svetu mnenja in predloge; — spremlja razvoj znanstvene dejavnosti v Ljudski republiki Sloveniji, opozarja znanstvene zavode na najbolj aktualne znanstvene probleme, ki bi jih bilo treba proučiti; — vzpodbuja medsebojno sodelovanje znanstvenih zavodov ter njihovo sodelovanje z gospodarskimi organizacijami; — daje mnenja v zvezi z ustanavljanjem, združevanjem in odpravljanem znanstvenih zavodov; predlaga združevanje in odpravljanje posameznih znanstvenih zavodov v skladu s predlpisiil o znanstvenih zavodih; — nadzoruje zakonitost dela znanstvenih zavodov in njihovih organov; — skrbi za to, da so znanstveni kadri pravilno izkoriščeni, in zu vzgojo znanstvenega naraščaja (štipendije, specializacije in podobno); — vodi register znanstvenih zavodov ter splošno evidenco o znanstvenih kadrih; — obravnava tista vprašanja dela organov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze in fakultet ter druga vprašanja glede znanstvenih zavodov, o katerih odloča Izvršni svet, in daje o vseh teh vprašanjih Izvršnemu svetu mnenja in predloge; — daje Izvršnemu svetu oziroma okrajnim ljudskim odborom mnenja o predračunih znanstvenih zavodov, ki se financirajo iz republiškega oziroma okrajnih proračunov; — potrjuje izvolitve sodelavcev v vseh znanstvenih zavodih, razen v zavodih, ki jih ustanovijo Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Univerza in fakultete, kolikor je za to pristojen po posebnih predpisih ; — opravlja druge zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost po posebnih predpisih. 4. člen Svet za znawost LR Slovenije ikot kolegijski organ aet> ta vij a jo precls edina Jt Lu olanš sveta. Stevalo članov sveta določi Izvršni svet. Predeediniika sveta imenuje Izvršni svet Ljud&ke sk'uipšeiine LR Slovenije. V svet izvolijo: — Univerza v Ljiuibljami — tri člane; — Slovenska akademija znanosti in umetnosti — dva člana; — Društvo ’ visokošolskih profesorjev in znanstvenih sodelavcev LRS — dva člana; — Zveza društev inženirjev in tehnikov LRS — diva člana; — 'Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS — enega člana; — Trgovinska zbornica za LR Slovenijo — dva člana s področja indiustrije; — Slovensko zdravniško društvo — enega člana; — Društvo pravnikov LRS — euiega člana; — Zveza ekonomistov Slovenije — enega člana. Druge člane imenuje Izvršni svet izmed znanstvenih in drugih javnih .delavcev. 5. člen Upravne zadeve iz pristojnosti Sveta po 19. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji opravlja Sekretariat Sveta za kulturo in prosveto LRS, ki se preimenuje v Sekretariat LR Slovenije za kulturo, prosveto in znanost. 6. čle n Ko začne veljati ta zakon, se iz delovnega potk ročja Sveta za kulturo in prosveto LR Slovenije izločijo zadeve s področja znanosti. 7. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. U 170/i--37 Ljubljana, dne 26. novembra Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS; Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 190. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o zasebni zdravstveni praksi v Ljudski republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1957 in ki se glasi: ZAKON o zasebni zdravstveni praksi v Ljudski republiki Sloveniji Splošne določbe 1. člen S tem zakonom se ureja opravljanje zasebne zdravstvene prakse v Ljudski republiki Sloveniji. 2. člen Zasebno zdravstveno praikso opravljajo zdravniki, zobozdravniki, zobarji in zobotebniki (v nadaljnjem besedilu: zdravstveno osebje v zasebni praksi), ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo. 3. člen Zdravstveno osebje ne sme za opravljanje zasebne prakse uporabljati prostorov in opreme zdravstvenih zavodov. 4. člen Zasebno zdravstveno praikso je treba opravljati po sodobnih strokovnih metodah in s sodobnimi strokovnimi pripomočki. 3. člen Zasebna zdravstvena praiksa je pod nadzorstvom pristojnih državnih organov. Pogoji z« opravljanjie zasebne zdravstvene prakse 6. člen Zdravniki, zobozdravniki, zobarji in zobotehn i ki Lahko opravljajo zasebno prakso le na podlagi dovoljenja, ki se izda po določbah tega zakona. Dovoljenje se izda na prošnjo. V prošnji je treba navesti, kje želi prosilec opravljati zasebno prakso in kakšno vrsto zasebne prakse želi opravljati. 7. člen Dovoljenje za opravljanje zasebne zdravstvene prakse se prosilcu lahko izda, če izpolnjuje tele pogoje: 1. da je državljan FLRJ; 2. da ima strokovno izobrazbo, strokovni izpit in predpisano dobo zdravstvene prakse po opravljenem izpitu; 3. da je duševno urejena osebnost; 4. da ni obsojen na kazen omejitve državljanskih pravic ali na kazen prepovedi izvrševanja ustreznega poklica; 3. da ni v uslužbenskem- razmerju; 6. da je vreden zaupanja, da bo v redu opravlja 1 zasebno zdravstveno prakso; 7. da ima zagotovljene primerne prostore in sredstva za nabavo predpisane opreme za opravljanje zasebne zdravstvene prakse. Svet za zdravstvo LRS predpiše vrsto in dobo zdravstvene prakse po 2. točki prvega odstavka tega člena. 8. člen Prosilcu, ki ieipokijuje pogoje iz 7. člena tega zakona, se sme izdati dovoljenje za opravljanje zasebne prakse samo, če je v okolišu, za katerega se izda dovoljenje, podana krajevna potreba za ustrezno vrsto zasebne prakse. 9. člen V odločbi, s katero se izda dovoljenje za opravljanje zasebne prakse, je treba navesti, za kateri okoliš in aa katero vrsto zdravstvene prakse (splošno, specialistično, zobozdravstveno) se izda dovoljenje. 10. člen Dovoljenje za opravljanje zasebne prakse se lahko odvzame: 1. če preneha krajevna potreha za opravljanje zasehne zdravstvene prakse, za katero je bilo dovoljenje dano; 2. če imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona; 3. če je bil imetnik dovoljenja dvakrat kaznovan za prekršek po tem zakonu. 11. člen Odločbo po 6. in 10. členu tega zakona izda za zdravstvo pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. O tem, ali je podana krajevna potreba po določeni vrsti zasebne zdravstvene prakse, mora pred izdajo odločbe vprašati za mnenje svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za zdravstvo. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na Sekretariat Sveta za zdravstvo LRS. Posebne določbe o opravljanju zasebne zdravstvene prakse 12. člen Zdravstveno osebje v zasebni praksi mora dati prvo pomoč ob nezgodah in v nujnih primerih ne glede na to, kdo bo plačal storitev in tudi izven svojega okoliša. 13. člen Zdravstveno osebje v zasebni praksi mora imeti primerno u.rejene prostore in zadostno opremo za izvrševanje zasebne prakse. Zdravstveno osebje v zasebni praksi ne sme imeti prostorov za stacionarno zdravljenje ('bolniške sobe). Svet za zdravstvo LRS predpiše minimalno opremo za opravljanje zasebne zdravstvene prakse. 14. člen ' Zdravstveno osebje v zasebni praksi ne sme pridobivati pacientov z nečastnima sredstvi. 15. člen Zdravstveno osebje v zasebni praksi mora na zahtevo pristojnih organov sodelovati pri preprečevanju nalezljivih bolezni. Ib. člen Zdravstveno osebje v zasebni praksi mora prijavljati pristojnemu organu vse primere, ki jih je zdravstveno osebje dolžno prijaviti po posebnih predpisih. 17. člen Zdravstveno osebje v zasebni praksi mora varovati poklicno skrivnost. 18. člen Zdravstveno osebje v zasebni praksi mora po predpisih, ki jih izda Svet za zdravstvo LRS, voditi seznam bolnikov, ki jim daje zdravstveno pomoč. 19. člen Osebe v zasebni zdravstveni praksi smejo dajati zdravstveno pomoč samo v okviru tiste vrste zdravstvene prakse, za katero so usposobljene in za katero imajo dovoljenje. Ta omejitev ne velja v primerih prve pomoči (12. člen). Zdravniki zasebne prakse lahko opravljajo zdravniške obiske na domu le v okolišu, ki jim je določen za opravljanje zasebne zdravstvene prakse, razen v primerih iz 12. člena tega zakona. 20. člen Zdravstveno osebje v zasebni praksi ima pravico do plačila za opravljanje zasebne zdravstvene prakse. Svet za zdravstvo LRS predpiše cene za storitve zdravstvenega osebja v zasebni praksi. Nadzorstvo nad zasebno zdravstveno prakso 21. člen Splošno in strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenega osebja v zasebni praksi opravlja za zdravstvo pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. Svet za zdravstvo LRS opravlja vrhovno nadzor-sIjvo nad opravljanjem zasebne zdravstvene prakse. Zdravstveno osebje v zasebni praksi mora dati državnim organom, ki opravljajo nadzorstvo, za pregled potrebne podatke o svojem delu. Kazenske določbe 22. člen Kolikor ne gre za sodno kaznivo dejanje, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do lO.OOO dinarjev: 1. kdor opravlja proti plačilu zasebno zdravstveno prakso brez dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem; 2. imetnik dovoljenja za otpravljanje zasebne zdravstvene prakse, ki ravna v nasprotjitt z določbami 12. člena, drugega odstavka 13. člena in 14. do 19. člena tega zakona; 3. imetnik dovoljenja za opravljanje zasebne zdravstvene prakse, ki zaračuna višje cene, kot so predpisane; 4. imetnik dovoljenja za opravljanje zasebne zdravstvene prakse, ki zlorablja svoj položaj. Ce je bil storjen prekršek iz prejšnjega odstavka iz koristoljublja, se storilec kaznuje z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev. Poleg denarnih kazni iz prejšnjih odstavkov se lahko izreče tudi odvzem predmetov, 'ki so bili uporabljeni za prekršek, oziroma koristi, ki so bile pridobljene s prekrškom. Prehodne in končne določbe 23. člen Zdravniki, zobozdravniki, zobarji in zobotehniki, ki opravljajo zasebno zdravstveno prakso na dan, ko začne veljati ta zakon, izgubijo pravico opravljati zasebno prakso, če ne dobijo dovoljenja po tem zakonu. Vsa do zdaj izdana dovoljenja za opravljanje zasebne zdravstvene prakse prenehajo veljati, kolikor ni v 26. členu tega zakona drugače določeno. 24. člen Če oseba iz prejšnjega člena prosi za dovoljenje za opravljanje zasebne zdravstvene prakse v enem mesecu potem, ko začne veljati ta zakon, lahko začasno opravlja zasebno zdravstveno prakso v dosedanjem obsegu in okolišu, dokler o njeni prošnji ni p ra v n omoč no od i oceno. Za zdravstvo priatojmi upravni organ okrajnega ljudskega odbora mora odločiti o prošnji za izdajo dovoljenja najpozneje v dveh mesecih po prejemu prošnje. 25. člen Oseba, ki me prosi za dovoljenje po prejšnjem členu, sme zaradi dokončanja začetega zdravljenja ati dokončanja začetih del opravljati zasebno zdravstveno prakso še največ tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Svet za zdravstvo LRS lahko izjemoma na prošnjo ta rok podaljša do največ enega leta po uveljavitvi tega zakona. Določba prejšnjega odstavka se uporablja ledi za osebo, ki je prosila za dovoljenje, pa ji je bilo dovoljenje odklonjeno. V tem primeru se računa rok iz prejšnjega odstavka od dneva pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi prošnje. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebe, zaposlene v javni zdravstveni službi, ki opravljajo zasebno zdravstveno prakso. 26. člen Osebe, ki so stare nad 50iet im opravljajo na dam, ko začne veljati ta zakon, samo zasebno zdravstveno prakso, lahko opravljajo zasebno zdravstveno prakso še naprej, me glede na določbe 7. im 8. člena ter 23. im 24. člema tega zakona na temelju dovoljenja, ki je bilo izdano do uveljavitve tega zakona. Takim osebam se lahko odvzame zasebna praksa le iz razlogov po 3. točki 10. člena tega zakona. 27. öle« Od zdravstvenega osebja. Iti preneha opravljati zasebno prakso, lahko zdravstveni zavod v sporazumu z ustanoviteljem zavoda na podlagi pogodbe vzame v najem ali odkupi zdravstveno opremo ter vzame v najem prostore, v katerih se je doslej opravljala zasebna praiksa. Ustanovitelj mora zdravstvenemu zavodu zagotoviti za odkup opreme potrebna sredstva. Organ, ki je pristojen za potrditev predračuna investicijskega sklada, lahko določi, da se sme del sredstev tega sklada uporabiti za odkup opreme. 28. člen Svet za zdravstvo LRS izda po potrebi navodila za izvrševanje tega zakona. 29. čleffl Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. U 166/1-57 Ljubljana, dne 26. novembra 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Pred&eidmiük Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS. Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 191. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske 'republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o komasaciji kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1957 im ki se glasi: ZAKON o komasaciji kmetijskih zemljišč 1. Splošne določbe * , 1. člen Ta zakon določa, ob kakšnih pogojih in na kakšen način se združijo kmetijska zemljišča na določenem območju im itvršu njih nova razdelitev med dosedanje lastnike, upravitelje oziroma uporabnike (komasacija). 2. člen Komasacija kmetijskih zemljišč se lahko izvrši zato: 1. da se omogoči ureditev in zaokrožitev zemljišč kmetijskih gospodarskih organizacij in zavodov, če tega ne bi bilo mogoče izvršiti po predpisih o arondaciji ali če bi bila izvedba arondacije po teh predpisih nesmotrna; 2. da se izločijo tuja sredinska zemljišča (enklave) iz zemljiških kompleksov skupnosti zasebnih lastnikov po 8. členu zakona o racionalnem obdelovanju kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, št. 40-171/57), če tega ne bi bilo mogoče izvršiti po predpisih o arondaciji ali če bi bila izvedba arondacije po teh predpisih nesmotrna; 3. da se omogoči racionalno kmetijsko izkoriščanje zemljiških parcel, ki so bile razdrobljene ali presekane zaradi zgraditve prometnih naprav (cest, železnic, prekopov) ter regulacijskih, melioracijskih im drugih objektov ali zaradi izvršene arondacije kmetijskih posestev. 3. člen Komasacija kmetijskih zemljišč se lahlko izvrši tudi na območjih, ki se meliorirajo z družbenimi sredstvi, če zaradi obstoječih lastninskih razmerij ali zaradi velike razdrobljenosti zemljiških parcel na drug način nd mogoče urediti racionalnega izikori-ščamja kmetijskih zemljišč na teh območjih tako, da je zagotovljena družbena rentabilnost vloženih sredstev. 4. člen Komasacija se izvaja na določenem komasacijskem območju. V komasacijsko območje se ne sme zajeti več zemljišč, kot je neogibno potrebno, da se doseže namen komasacije. 5. člen Zemljišča znotraj komasacijskega območja sestavljajo komasacijski sklad. V komasacijski sklad se vključijo: 1. zemljišča, ki so po odlokih ljudskih odborov določena za zazidalna zemljišča, 2. hiše, dvorišča in vrtovi okrog hiš, 3. gozdovi. Izjemoma se ialuko vikljiueijo v koimasucijtski sklati ijoztl'ue parcele ali njihovi tleli, ki «o enklave znotraj komasacijskega območju ali ki segajo vanj kot pol-eaiikilave. S |xntrditvijo Sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo im gozdarstvo se lalrko vključijo v komasacijski sklad tudi druga gozdna zemljišča, če je to ;potrebno zaradi pravilne razmejitve med gozdnim im kmetijskim gospodarstvom alt zaradi drugih važnih narodno gospodarskih razlogov. V odločbi, s katero se dovoli uvedba komasacijskega postopka, se lahko določi, da se v komasacijski sklad ne vključijo posamezni vinogradi, sadovnjaki in hmeljišča ali skupine takih zemljišč, iti bi vključitev teh zemljišč lahko ovirala ali zadržala smotrno im hitro izvedbo komasacije. 6. člen Pri vključitvi zemljišč v komasacijski sklad se glede lastnine im drugih pravic upošteva obstoječe zemJjiško-kinjižmo stanje, glede drugih okoliščin (velikosti površine, kulture, meja im podobnega) pa dejansko stanje. 7. člen Vsak zasebni lastnik zemljišča in upravitelj oziroma uporabnik zemljišča splošnega Ijmdskega premoženja (udeleženci komasacije) mora dobiti za svoje zemljišče oziroma za zemljišče, ki ga je imel v upravi oziroma v uporabi, iz komasacijskega sklada novo zemljišče enake vrednosti im |x> možnosti v enaki legi tw enake zemljiške kulture. Pri raizdelitvi 'komasacijskega sklada je treba gledati na to, da se dodelijo vsakemu udeležencu komasacije čimbolj zaokrožena zemljišča. ' Ce dobi udeleženec komasacije iz komasacijskega sklada zemljišča večje vrednosti, plača v komasacijski sklad razliko vrednosti v denarju, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mm mora razlika v vrednosti izplačati v denarju. v 8. člen Ce se zaradi naprave novih javnih poti, jarkov im podobnih naprav, ki jih je treba urediti zato, da se omogoči oblikovanje novih zemljišč, zmanjša skupna površina zemljišč, ki se porazdelijo med udeležence, se vsakemu udeležencu dodeli sorazmerno manj zemlje. Zaradi tega zmanjšanja površine sc ustrezalo zmanjša tudi skupna vrednost zemljišč, ki sestavljajo komasacijski sklad. Ce se zaradi zmanjšanja površine javnih poti, jia’rlkov in podobnih naprav poveča skupna površina zemljišč, ki se porazdelijo med udeležence, postane presežek zemlje splošno ljudsko premoženje. Določba prejšnjega odstavka se primerno uporablja tudi v primerih, če se je med komasacijskim postopanjem zaradi višje sile (spremembe vodnega toka, z'ruškov, usadov in podobnega) zmanjšala ali povečala skupna površina komasacijskega sklada. 9. člen Pri ugotavljanju vrednosti zemljišč po določbah 7. člena tega zakona se upošteva samo vrednost zemljišč glede na njih vrsto in kvaliteto. Vrednost stavb, naprav in dolgoletnih nasadov se ugotavlja posebej. Pri ugotavljanju vrednosti zemljišč, dolgoletnih nasadov, stavb in naprav se primerno upoštevajo predpisi o določanju odškodnine za razlaščena zemljišča. Ce se ob razdelitvi komasacijskega sklada dodeli udeležencu komasacije zemljišče, na katerem je dol- goletni nasad, stavba ali naprava, jc treba v odločbi o razdelitvi komasacijskega sklada določiti, ali pripadajo dolgoletni nasad, stavba ali naprava tomu udeležencu tako, da plača dosedanjemu lastniku odškodnino, ali pa j.ili jc dolžan dosedanji lastnik odstraniti in v kakšnem roku. 10. člen Razdelitev zemljišč komasacijskega sklada se mora izvesti tako, da se ustvarijo čim ugodnejši pogoji za racionalno izkoriščanje zemljišč. Pri tem je treba upoštevati tudi smernice načrtu o perspektivnem razvoju kmetijstva v Ljudski republiki Sloveniji, predpise o racijonalizacijd kmetijske proizvodnje in o ureditvi izkoriščanja kmetijskih zemljišč na melioriranih obuiočjih ter morebitne ureditvene načrte kmetijskih posestev in zemljišč obdelovalnih in melioracijskih skupnosti. 11. člen Služnosti, druga bremena in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencem niso več potrebne, se odpravijo; lahko pa se ustanovijo nove služnosti, druga bremena in lastninske omejitve, če je to potrebno, da se omogoči pristop in obdelovanje novih zemljišč. Služnosti, bremena im lastninske omejitve, ki se po prejšnjem odstavku odpravijo, ter vknjižene zastavne pravice se prenesejo na nova zemljišča. II. Komasacijski postopek 12. člen Komasacijski postopek se uvede: — v primerih iz 1. in 2. točko 2. člena tega zakona na predlog gospodarske organizacije oziroma kmetijske zadruge; — v primerih iz 3. točke 2. člena tega zakona na predlog investitorja, ki gradi prometno ah drugo napravo, ali pa na predlog za kmetijstvo pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, na predlog krajevnega odbora ali na predlog kmetijske zadruge; — v primerih iz 3. člena tega zakona na predlog zavoda oziroma strokovne komisije za ureditev me-lioriiranega območja iz 2. člena zakona o ureditvi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč na melioriranih območjih (Uradni list LRS. št. 25-103757). 13. člen O predlogu za uvedbo komasacijskega postopka odloča občinski ljudski odbor na 'ločenih sejah obeh zborov. Ce naj obsega predvideno komasacijsko območje zemljišča v dveh ali več občinah, odloča o predlogu za uvedbo komasacijskega postopka okrajni ljudski odbor na ločenih sejali obeh zborov. 'V odločbi, s katero se dovoli uvedba komasacijskega postopka, sc določijo tudi Obseg in meje komasacijskega območja in odloči o tem ali izvolijo udeleženci komasacije svoj odbor. Zoper odločbo, se katero se dovoli uvedba komasacijskega postopka ni pritožbe in ni mogoč upravni spor. 14. člen Komasacijski postopek izvede komasacijska komisija kot poseben upravni organ ljudskega odbora. Komisijo imenuje za kmetijstvo pristojni svet ljudskega odbora. Koim&ijia izdela ali naroči izdelavo seznama vseh zemljiSč, ki ec vključijo v komasacijaki sklad, oce-nitveiiega in razdelilvenega elaborata, razgrne te elaborate na vipogled udeležencem im drugim strankam v komasacijskem ipostoptku, olbravmava njih ugovore, izda odločbo o razdelitvi komasacijskega sklada im odloča o vseh drugih vprafianjih, ki jih je traba re-arti v komasacijskem postopku. 15. člesi V komasacijiskem postopku se od;k>ča o vseh vprašanjih, ki so v zvezd z združitvijo im novo razdelitvijo zemljišč, ki se komasirajo. V komasaci jste-m (postopku se ne rešujejo spori o lastnini zemljišč, ki se komasirajo, in spori o obstoju ali neobstoju služnosti, drugih bremen in lastninskih omejitev. Glede teh vprašanj napoti komasacijska komisija prizadete ma redno sodno pot. 16. člen Stranke v komasacijskem postopku so udeiiežemiui komasacije ter vse druge osebe, ki imajo na koauasd-ramih zemljiščih st vame pravice ali na zakonu osnovano pravno korist. 117. čksn Kolikor ni v tem zakonu drugače določeno, se v komasacijskem postopku uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. V komasacijskem postopku ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje in obnove postopka. Zaradi odločb, izdanih v komasacijskem postopku ni mogoče začeti upravnega spora. 18. člen Udeleženci komasacije prevzamejo zemljišča iz komasacijskega sklada v dejansko posest po pravnomočnosti odločbe o razdelitvi tega sklada. Vendar pa se prevzem kmetijskih zemljišč izvrši praviloma šele, ko so poljski pridelki že pospravljeni. Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora lahko na predlog udeleženca, ki mu je bilo dodeljeno zemljišče, odredi dosedanjemu lastniku zemljišča rok, v katerem mora pospraviti pridelke. 19. člen Posamezni udeleženci g« lahko sporazumejo, da prevzamejo zemljišča, ki jim pripadajo po odločbi o razdelitvi komasacijskega sklada, v dejansko posest tudi pred pravnomočnostjo te odločbe. 20. člen Razlike v vrednosti komasiranih zemljišč, kd jih je treba vplačati v komasacijski sklad, se vplačajo na poseben tekoči račun komasacijske komisije najkasneje ob dejanskem prevzemu zemljišč. V odločbi o razdelitvi komasacijskega sklada lahko določi komasacijska komisija tudi obročno odplačevanje in daljši plačilni rok. vendar ne daljši od enega leta po dejanskem prevzemu zemljišč. Izplačila razlik v vrednosti prevzetih zemljišč se opravijo iz tekočega računa iz prejšnjega odstavka tako, kakor dopuščajo razpoložljiva sredstva na tem računu. 21. člen Po pravnomočnosti odločbe o razdelitvi komasacijskega sklada je treba izdelati novo katastrsko iz- mero komasacijskega območja in izvršiti ustrezne popravke in spremembe v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru. V ta namen pošlje komasacijska komisija odločbo o razdelitvi komasacijskega sklada pristojnim okraj--nim sodiščem in katastrskim organom. 22. člen Ce se naknadno ugotovijo v pravnomočni odločbi o razdelitvi komasacijskega sklada računske pomole, se odločba ne 'popravlja. Oškodovana stranka pa lahko zahteva v enem letu potem, ko je prevzela zemljišča v dejansko posest, da naj mu izplača tisti, ki je imel korist od te pomote, razliko v denarju. O tem odloči za kmetijstvo pristojni upravni organ ljudskega odboru, ki je izdal odločbo o uvedbi komasacijskega postopka. 23. člen Stroške komasacijskega postopka trpijo: 1. če se dovoli komasacija po 1. in 2. točki 2. člena tega zakona, predlagatelj komasacije; 2. če se dovoli komasacija po 3. točki 2. člena oziroma po 3. členu tega zakona, udeleženci komasacije, razen če je komasacija sestavni del investicijskega programa za melioracijo po 3. členu in gredo stroški v breme investicijskih sredstev. Za stroške komasacijskega postopka se ne štejejo stroški za izdelavo dokumentacije, ki je potrebna za vložitev predloga za uvedbo komasacijskega postopka, stroški za delo komasacijske komisije kot upravnega organa ljudskega odbora ter stroški za izvedbo odločbe o razdelitvi komasacijskega sklada v zemljiški knjigi da. v zemljiškem katastru. ' Predlagatelj komasacije mora na zahtevo komasacijske komisije založiti potreben predujem za stroške komasacijskega postopka. 24. člen Za vloge, odločbe, pogodbe in druge akte in opravila v zvezi s komasacijo kmetijskih zemljišč po tem zakonu se glede oprostitve taks im prometnega davka uporabljajo predpisi, ki veljajo o oprostitvi taks in prometnega davka pri arondacijah zemljišč kmetijskih posestev im posestev delovnih zadrug. HI. Končne določbe 25. člen Izvršna svet Ljudske skupščine Ljudske 'republike Slovenije izda natančnejše predpise o komasacijskem postopku in po potrebi še druge predpise za izvršitev tega zakona. 26. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. U 167/1-57 Ljubljana, dne 26. novembra 1957 Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 192. UKAZ Na podlagi 11. toäke 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in jiolitične ureditve in o orga-niii oblasti Ljudsike repulbliiie' Slovenije razglaša izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o dopolnitvi zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in ua seji Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 195(7 in ki se glasi; ZAKON o dopolnitvi zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij 1. čleai 5. člen zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij (Uradni list LRS, št. 22-77/53) se dopolni tako, da se dodiasta nov četrti in nov peta odstavek, ki se glasita: - »Ce viničar ali drug kmečki delavec odkloni nakup hiše po prejšnjem odstavku, lahko občinski ljudski odbor tako hišo proda na javni dražbi v skladu s posebnimi predpisi o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja. Za vloge, odločbe, pogodbe in druge akte in opravila v zvezi z nakupom hišic im koč po tretjem in četrtem odstavku tega člena se glede oprostitve taks in prometnega davka uporabljajo določbe 8. čle-ua uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, številka 17/55).« 2. ölen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. U 171/1-57 Ljubljana, due 26. novembra 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 193. Na podlagi drugega odstavka 74. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije j« Ljudska skupščina LRS na skupni seji Republiškega zbora iu Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1957 sprejela ODLOK o potrditvi uredbe o dopolnitvi uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Potrdi se uredba o dopolnitvi uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike .Slovenije z dne 16. novembra 1957, št. U 165/1-57. SL LS 161/11-57, Ljubljana, dne 36. novembra 1957. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 194. SKLEP o izvolitvi predsednika Vrhovnega sodišča LRS Na podlagi 49., 50. In 55. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) je Ljudska skupščina LRS na skupui seja Republiškega z'bora in Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1957 izvolila za predsednika Vrhovnega sodišča LRS Vladimirja Krivica, ljudskega poslanca in člana Izvršnega sveta Ljudsike skupščine LRS. St. LS 162/1-57. Ljubljana, dne 26. novembra 1957. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko k*. 195. SKLEP o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru in sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju Na podlagi 49. in 50. člena zakonu o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) in 50. in 31. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 31/54) so bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS dne 26. novembra 1957 izvoljeni; ' 1. za sodnike Okrožnega sodišča v Maoiboru: 1. Stefan Hlede, sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu; 2. Cvetko Ažman, sodnik Okrajnega sodišča v Mariboru; 3. Anton Klemenčič, sodnik Okrajnega sodišča v Mariboru; II. za sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju: Stanko Selih, sodnik Okrajnega sodišča v Celju. St. LS 159/4-57. Ljubljana, dne 26. novembra 1957. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 196. SKLEP o razrešitvi .sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu in sodnika Okrožnega sodišča -v Lj.abljam Na podlagi 77. dn 78. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) sta Lila na siku.pni seji Repulblišlkega »bora dn Zbora proizvajalcev Ljndske skupščine LRS dne 26. novembra 1957 razrešena: Stefan Hlede, ikot sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu in Andrija Jadek, kot sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani. St. LS 160/1-57 Ljubljana, dne 26. novembra 1957. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko kr. 197. Na podlagi drugega odstavka 74. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljndske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije UREDBO o dopolnitvi uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije l.čalen V uredbi o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljndske skupščine Ljudske republike Slovenije (Uradni 'List LRlS, št. 20-88i/56) se za 21. členom doda nov 21. a člen, ki »e glasi: >21. a člen Državni sekretarji im sekretarji, 'ki so na čelu sekretariatov Izvršnega sveta, imajo pravico in dol/juost, udeležiti se seje Izvršnega sveta, če so na dnevnem redu vprašanja z delovnega .področja državnega sekretariata oziroma sekretariata, ki ga vodijo, ter sodelovati pri obravnavanju in odločanju o teh vprašam juh. Enako pravico im dolžnost imajo tudi drugi republiški funkcionarji, ki imajo položaj državnega sekretarja, ter državni podsekretarji, kadar izvršujejo dolžnost namestnika državnega sekretarja.« 2. č+em Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem Listu LRS«. St. U 163/1-57 Ljubljana, dne 16. novembra 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik : Boris Kraigher 1. r. Na podlagi 39. člena zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št. 13-127/57) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: 'V Sami tortnem inšpektoratu LR Slovenije se za čas odsotnosti glavnega sanitarnega inšpektorja postavi za namestnika glavnega sanitarnega inšpektorja dr. Damjana Bebler, sanitarni inšpektor za higieno prehrane. St. S-1550/4-57 Ljubljana, dne 16. novembra 1957. L.vršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Niko Šilih L r. Boris Kraigher 1. r. izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust l^BSy — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta TomSlCa». val v Ljubljani — Naročnina: letno MO din — Posamezna Številka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje J s*r*nl s din ve« — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva I5a. pofttnl predal 33a — Telefon direktor In knjigovodstvo: 20-701 uredništvo in uprava: 23-579 — Čekovni ra«un: 00-ICB-5-7-399