405
izdaja Nr. XXII pod x: »Griindliche und warhafftige Relaiion VOn einem Juden... Datum Refel den 11. Marlij Anno 1634. oO. n. J. 16 51. 4.« Shranjena je v knjižnici v Rosiocku.
Ta datum se popolnoma ujema z datumom na koncu I. dela, le kraj pri nas ni naveden. Naš prvi- del obsega 20 pisanih strani 4° po 13—15 vrst. Naš prevod pa je imel še poznejši ponatis za predlogo, ker v vseh, vsaj meni znanih, nemških opisanih tiskih, manjkata II. in III. del.
I. del, osnova, je ostal večinoma neizpremenjen tudi v poznejših ponatisih, II. del je plod različnih ljudskih lilerarnih struj, III. del Ahasver, Savlo-Paulus, pa je iz Aniikrisiove ljudske dobe. To nam priča letnica 1774, a tudi naslov celotne knjige: »Prerokouanje«, in ne »prigodba«, »slorija« ali kaj sličnega. Zato sklepam, da je že Drabosnjak imel pred seboj celoten tekst, ko je prevajal ali prirejal slovenskega Ahasvera, ki je postal tudi ljubljenec slovenskega koroškega ljudstva.
Piuj, dne  15. februarja 1922.
/
PRVA BESEDA.
Alfonz Gspan.
Preden sem stopil h kropilniku na steni in se pokrižal sem si ogrnil temno sukno, da sem bil bolj podoben smrti kot samemu sebi. Pokrižal sem se in stopil na cesto, sredi mesta blodečih, iščočih. To je bilo v onem predmestju, kjer je še vel veter, prepojen z vonjem pomladi, kamor še ni zrlo solnce s čistim, zlatim očesom; ah, saj se je tupatam ustavilo nad suho, visoko lipo, ali vselej si je zastrlo oči, z mračno tančico, navadno pa so gorele na oglih luči in iz velikih oken so padale svetle proge na cesto.
Smrti — ne sebi — podoben hodim po žalostnem predmestju mraka, zavit v temno haljo, da še ni videlo oko čistote, življenja, zagrnjenega z zaslorom smrti.  —