I_ Največji .Wenski dnevnik
▼ Združenih državah	I
V«J«x n m* lutn . . . tCAA I
Ve{j& za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za/ New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki
VCLKFON: OORTLAJCDT 3*7*
NO. 286. — ŠTE7. 286.
Inters m Second Oiam Matter, September «, 180& at tho Fort Off** »t it,^ York. It under Ad of Congraaz of Mar .FlSt
IQBW YORK, WEDNESDAY, HECEMBEB 7, 1927. — SREDA, 7. DECEMBRA 1927
f
■■ The largest Slovenian Daily in -the United States.
a Iasoed every day except Sundays I and legal Hobdays. 75,000 Reader«.
TELEFON* OORTLAHDT M7«
VOLUME XXXV - LETNIK XXX*
Nobenega sporazuma med Rusi in Angleži
V ŽENEVI USTVARJAJO MIR, NA BALKANU PA POKAJO PUŠKE
Tekom konference med Litvinovom in Chamber-lainom SC Jl^ razpravljalo o odnosajih med sov-jeti in Anglijo. — Na koncu pogovora je objavil Chamberlain značilno izjavo. — Macedonci vprizorili bombni napad.	_
2ENEVA. Švica, 6. decembra. — Koncem pogovora med Maksimom Litvinovom in angleškim ministrom za zunanje zadeve Chamberlainom je izdala angleška delegacija oficijelno obvestilo, da ie bilo nemogoče najti temelj za dogovor.
Poročilo, kojega besedilo je odobril pred objav-Ijenjem sovjetski podkomisar za zunanje zadeve, se je glasilo:
—	Potem ko je gospod Litvinov naprosil Sir Austen Chamberlaina za pogovor, se je završil med obema sestanek v hotelu Beau Rivage.
—	Sestanek je dal priliko z a prostodušno izmenjavo nazorov glede odnošajev med zvezo sovjetskih republik in angleško vlado.
—	Izkazalo se je kot nemogoče, da se doseže kak temelj za dogovor.
Sestanek je trajal nekako eno uro. Po zaklju-čenje sestanka je zapustil Litvinov hotel ter odklo-
FARMERJI ZAHTEVAJO POMOČ
Dva tisoč farmerjev je zborovalo v Chicagu ter
VDOVA TAJI SVOJO KRIVDO
Mrs. Lillfendahl je, zaslišana kot priča, odločno tajila, da je imela kaj opravka z umorom svojega moža. — Vztrajala je pri trditvi, da sta ga napadla, oropala ter umorila dva črnca.
LOV ZA NADŠKOFOM
Mehiška vlada išče nadškofa Orozca ter ga hoče dobiti živega ali mrtvega. — Baje je voditelj tolpe vstašev v državi Jalisco. — V bojih so imeli vstaši velike izgube.
____________ _ . MAYS LANDNG, N. J., 6. decembra. - V sod-
poslušalo voditelja, ki je ™ dvorani v Mays Landing je bil porabljen včeraj obrazložil program. — snj* <*an za zaslišanje vdove dr. Lilliendahla, ki je Nasprotujejo določenju bil umorien dne 15. septembra. Vdova je bila, cen.	| kQt znano, obdolžena umora svojega moža. Zago-
--j vornik obtožene, ki je spravil njeno verzijo trage-
CHICACO, lil., 6. decembra. - dije potom spretno stavljenih vprašanj v protokol , , ,
Dva tisoč farmerjev je včeraj raz- jn državni pravdnik je podvrgel vdovo ostremu kri' I v T v i" pravljalo tukaj o svojih zadremali v	. 3 F H vuovo ostremu Kri-i v Los Alt ,s okraju
znemu zaslisanju.
NOGALES, Arizona, 6. decembra. — Poročila, ki so došla iz Guadalajare včeraj zvečer, so javlja la, da so vladne čete iskale nadškofa Francisco Orozco y Jimenez, vodilnega katoliškega prelata v Mehiki in domnevanega voditelja majhne tolpe verskih fanatikov". V poročilu se glasi, da so dobile vladne čete povelje, naj dobe nadškofa, mrtve-j ga ali živega.
Aretacije v masah v Italiji.
in težavah ter skušalo najti reši-tov. Očividno so se zavzemali za vladno pomoč, za katero se je za-
vzel tudi S. X. Thompson, pred-l™	0Zrla V
sedik American Farm Bureau F,- f* ^ lllw T5eacha"trg0Vca * kokoš deration, kojega nagovor je bil
sprejet z velikim odobravanjemT™ 7asllsaDja Je lzbru,1:
Zbrani farmerji so Mani te fede- Z' L,hendahl trikrat.v j°k-
racije, ki je imela svojo letno kon-L Prvikrat se je z#»m° t0< venci j o.	jje pripovedovala sodišču, da ji t,e
- Povprečno niso napravili far-l^ m0Ž izroJiI $25 v štirih
merji v preteklem letu več kot po1®™1™ rvit,h %,n enem *<M>aratno
$853. - je rekeLThompson - in ZV,tm bank(>v<?11 P° dolar-
jev.
Obložena se ni tekom obravna-' ve niti enkrat ozrla v ?©obtožen-- h°tel ust'iviti- ^ tretji avto.
jmobil se ustavil na njene klice.
mL	j Tekom zrslišanj.. j? skušal dr
I Tekom zaslišanja je izbruhnila' žavni pravdnik Jlinkle omajati
j njena stališče, a ni dosti opravil k 3i Danes se bo nadaljevalo križno zaslišanje državnega pravdništva.
I <ilasi se. (i;j se j,» umaknil nad jsknf s svojimi pristaši v «ri«".--vjp j v bližini los Altos. Mo«~an odd.«-
je bil koncentriran	--
z naročilom. ^^^AXO. Švica. (I. decembra, naj zasleduje nadškofa Jimenoza. So"!aM,° s |»oročii:. Ki »r, dnsp-ii dokler ne bo ujet.	v to obin-jno mesto, je bil 1».-,
Boreč si- korak za kf rakom. so' P"epret en komplot za strmoglav-
Ij'-nj«' fa£istovsk.» vlade pi»ri'ir. aretacij v masah v ru.-inu. .Milani:. Savoji. Rimu, Xapclju. Pal. • mu in številnih druirih mestih. š:o
to predstavlja velik kontrast, k
povprečnemu čistemu dohodku1 ^^ je 2ajokala- ko Jp P™«4'
i i . i,..'. * n . . -----: -------$2010 kot celoti. Thompson je do- gla' <la J0 >le njen mož P°s™ril.
nil katerokoli izjavo. Pozneje pa je rekel zastop-stavil. da bo padel ameriški far- naj ,le nudi nikake?a odP°ra P"
».I. A____111 — _] * 1*1	1 A	lv • l	•	i	_______...	rnnflrKL'om nanorlu "l.n»
nik Anglije, da je bila od Angležev izdana izjava dogovorjeno sporočilo.
Pred konferenco med obema je obiskal Litvinov nemškega zunanjega ministra Stresemapna i n francoskega zunanjega ministra Brianda.
Tukajšnji opazovalci so mnenja, d a pomenja dejstvo, da je Chamberlain sprejel ponudbo, katero je stavila sovjetska delegacija glede konference, toliko kot poskusni sprejem sovjetske ponudbe giede obnovljenja diplomatičnih odnošajev.
V francoskih krogih so namignili, da bodo člani sveta Lige narodov naprosili Litvinova in Lunačar-skega, naj ostaneta še par dni v Ženevi, da pomagata pri uravnavi poljsko - litvinskega spora. To vprašanje bo eno najbolj težkih, s katerimi se bo moral pečati svet Lige tekom sedanjega zasedanja.
BEOGRAD, J ugoslavija, 6. decembra. — Bom-be in krogle iz revolverjev so pričele deževati na nabito polno kavarno v Strumici, majhnem mestu ob b°lgarski meji, ko so skušali trije macedonski komitaši zavratno ubiti poveljnika jugoslovanske posadke v mestu.
Bombe in krogle so sicer zgrešile poveljnika, a so dobesedno raztrgale na koščke neko žensko in nekega otroka, ter hudo ranile nekega jugoslovan skega poročnika. Nadaljni, ki so se nahajali v lokalu, so bili manj poškodovani.
mer
na stališče evropskih kmetov. roI>anskem ™padu, "ker je njeno če se mu ue bo nudilo pravočasno 21vlJenJe dragocenejše kot katera-pomoči.	ik°l1	stvar na svetu".
— Mi nočemo nikakega vladne-' Xjena' v koT)renn 7avita fr,ava ga "fiksanja" cen. — je trdil Mr. Je omahn,,a n!lPrei m so]z(> ™ ji Thompson. — Mi nočemo nikake troti" ^0pi,e v ^ ko -io vladne podpore, niti direktne, ni^i VaIa ]vrizor• tekom katoro-a Je indirektne. Mi se hočemo izogniti la strel tPr	nezavest-
se stavi vlado v biz na v srmičpvje. nes. Vsled te-a zahtevamo, da se' McCarter> nJeu za-ovornik.
vstaši izoffT'ili zajetju po spojiadu s četami pri LnS Altos tekom pr,-teklepra tedna. Obe str;ini >ta im,-li v tem spopadu močne izgube. Glavni boj je trajal štiri ure. Zvez-	f<*m 73 !>oskus ustano-
vitve aktivne politične opozicij ' proti fašistovski stranki, vendar
200 PRISTAŠEV TR0CKEGAB0 IZKLJUČENIH
ne cetc so se nahajale pod poveljstvom {rcnerala Jesus Ferreira. ki poveljuje Ozemlju v Jalisco.
Xadaljan poroT-ila so javljala •> nadaljnem močnem spopadu pri AtotDnilco. Jalisco. Vstaši so bili v tem spopadu poraženi po dve uri trajajočem spopadu v katerem so izprnbili scdeimle/t mrtvili in veje število lanjenih. Zvezne izsnihe so vključevale 2S mrtvih.
pa se plotu
rovori tmli (> voiaškem kom-
Doty prost službe v Legiji tujcev.
možnasti. d
nes. Vsled .......„„
sprejme postavo, ki bo zahtevala >ie pOStavljal ^ Porotnikil z ma-
Priporcčajo izključenje(lit,li -i«' bil njet 200 pristašev Trocke- delu državo JaIisco ga. — Noben pristaš o-pozicije ni bil izvoljen delegatom na kongres.
! MARSEILLES. Francija. <>. decembra. — Rennet J. Doty i/ lii-• loxi. Miss., ki je bil svoj čas v Si-Carlos Blanco, neki vstaški vo- ri'i 0,)s°itin od vojaških oblasti na
smrt. ker je dezertiral od Legije jtnjeev je bil včeraj na prizad
_________vanje ameriške vlade odpuščen i/
MEXICO CITY, Mehika. «. ,1,- L(.„ij(> ter „ bo aroM j^j
cembra. - Porofila iz VVra Cr„Z:, „,„; koil„,| zopf, pos,a, ,y
javljajo, da je okrajno sodišče __________
.lit/nem
od vsake tržno skupine kakega	-j. klijen- „	6	-p™' ,/r> ,'l>1" okrajnega
blaga da plača svoj dele? ^ ""j"' P<"™ grajanj je spravil Dl',U";l	^nskil, o,IreJb.	^	...........
Skov Wabil^Uet	a... d« je heerka ..nerUko "re- katere naj se ,prej,„e proti ela-i^f^	» B
škov Stabilizacije in varstva.
— Mi utemeljujemo svojo za- vcolucW Slanica Library Board iz
htevo s prieipom. ki obratuje v tej ^out'1 Vineland, neumorna člani-
de|eli v zvezi s kooperativnim ali ca Parent T(ia(,1,(irs Asa. ter odlična v cerkvenih kropili. Nadalje
nom opozicije in glede vprašanja, če naj se jim dovoli nadaljni obstanek v stranki, se je vršil i te-
kaznovalo z grlobo ka])itana R>t |hia. ker ni hotel pokoriti i:i MOSKVA. Rusija, (i. dee. —[junkciji. izrečeni od okrajnega so
I
tania.
Kapitan Rubia je bil začasni poveljnik posadke v Minatitlan, ko
zadntžnim trženjem. Ti principi i,L'na v cerKven,h	^^ kom veerajšrje se ^ '-on^c , ko.	se
so bili priznani od zakonodaj sk!>- *	** *	^ar . 1 ^ ^	^ ^ ^^ 'T ^^
ro sleherne držaje v Uniji potom Za ^jenje neke protestantovske munilllfct.e.ie franke. \lti en elan nerala BeHa.ua. Prečkal je btv.o-
sprejema kooperativnih tržnih po- cerkvo v 3outh Vineland. V od?o- opozicije m bil izvoljen deleča- Javko ter rekel, da ho pazil na to. stav in tudi od zvezne vlade To vor na vprašanja zagovornika je toni na kongres.	(hl 1,0 lzro,'ella P^ralu Amavi,
je po mojem mnenju edini zdrav obtože™ Izpovedovala v ?asov-( Kof	jeznemu poveljmk.u k, se je na-
princip, na katerem je mogoče	f^dke dne 15. septen, bo kklju?^h	' ^
ustanoviti bazično in trajno polj,- bra ter vztrajala Pn .svoj, trditvi stažov Troekof?a na priporočilo- '
delsko politiko. Vsi drugi principi 0 n«P»au {'veh ( rnpev-	posehne komisije fi", članov ki me-	^^ ^ J° "nil T
so involvirali ali podporo, ali di-| Jutranja ure enega dne. ko je ra preiskati zločine opozicije ^	min,lt p0tein- k° b''
rektno "fiksanje" een ali pa stav- postala vdova, je opravljala hišna „ . , . . . . 4 . r ^	' , .
ljenje vlade v blznes. Vse te na- dela. Pripravila je zajtrk, spremi- lulkoy*<l- k"	s Ka- Sestdes,i armadn.h eastnjk9v.
vade pa je treba opustiti.	jla mojega sina v šolo, srečala Bea-	° i"	^^	1V.°J{USk; f
__,	.. . , .	.. daljnimi kongresu kot "gost . j' nosnici v Santiairo m ki so obdol-
ena na poti tjakaj ter se napotila , i • a • a a • • - v . ,	, ,
i	.	,	r)l1 l,n dvajset minut trajajočem zem. da so «e udele/m zadnie vsta-
inato v svojem avtomobdn z ino-	i a	i	/-.	.
! v	, , _	gOAoru. v katerem je dvignil oh- je Gomeza. bo oproščenih pod pa-
,zem v Vineland. Tam sta se usta- .	,	, ...»	...
I	.	.	, dnlzitcv. da se je stalisee opoziei- rolo.	|
,vila najprej pred neko gazolinsko - ____-	, .	. ...	'
!	^	je napaeno predstavilo, prisiljen
Clarence Darrow za Remusa.
StStStSiSiStS
... ,	, _	j1	«u Miusiciun;. iM isiijeii______
j postajo in nato pre<i Tradesmen.s 0pUSt lti na,]»i ni „ovor ,t'r z>| »
- .	CHICAGO, m., 6. decembra. - i National banko, kjer je dvignil s|. „ovornj;k^ Tri^lno ' r	Citajte detektivsko po-
Kavarna, ki je bila cilj naskoka komitašev, se Kot ia ob^*vil zagovornik bntle-dr. Lilliendahl gotovo svoto. ker "	"	vest- "Hudičeva nocra"
nahaja na glavni cesti, in ko so pričele eksplodirati f:skega >palja ?Tlsa- ki je ob* \rael Pmen ob,skati v Xew jTrn'lh] so f	za i Q1' A	, /
i	•	.i vi	m	i t ii. . tozcn umora svoje zene, bo nasto- \orku nekega zdravnika, svojejra kljueenje pristašev Trot kega. V OIOV.-Amer. JVoledarjU
7. Je.nfStala vell^a panika med ljudskimi pil v proc?su tudi Clarence S. Dar- prijatelja. Dal ji je najprej $5 in množicami, ki SO se nahajale na cesti.	[row. slavni kriminalni zagovornik nato nadaljni h $20. Zdravnik je
Mati in dete sta bila na mestu ubita, in nato so 12 Chica^a-	inato baJe reke1' d» Je preveč vro-
začeli napadalci streljati skozi okna kavarne v kot, kjer je sedel poveljnik posadke.
Trojica je pobegnila, ko se je približal močan oddelek policije, a ranila še dva orožnika, predno je izginila v temi.
Mesto je bilo obdano s kordonom vojaštva ter
P070R ČITATP JI!
KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
v UTBWAM
so bile odposlane tistim, ki so jih naročiti. — Sprejeli sledeče knjige:
VODNIKOVA PKATIKA za leto 1928;-
HIŠA V STRUGI, povest;
VLADKA IN MITKA, opisi;
VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava).
CENA VSEM ŠTIRIM
$1.50
Naročila pošljite na: —
"Glas Naroda '
82 Cortlandt Street, New Vork

če, da bi čakal na vlak ter predla-c ^^ ,gal vožnjo v Indian Mills. Ob 12.10 Svet Lige dobil poročilo Sta prišla v Hammont-m in mimo glede trgovine Z de- I nekega smrečjegra gozdička. Av-klicami	jtomobil se ;'.e pomikal v ziuernem __ itempn, nekako deset milj na uro.
ŽENEVA, Švica, 6. decembra. I	pa ^ bU ^^ ^ -------- . -----— Dasedaj zatrti del oročila L* e črncev, ki sta se v teku prise domneva, da bodo Macedonci kmalu ujeti, raz 'narodov glede mldnar^ne8 trgT-|bUžala- Mrs Lmiendahl ie se<lela ven ce se jim je posrečilo pobegniti preko meie. ' l^e r deklicami, je bil včeraj k,°lesu. *eT je ^ z namerjeno
______*	J	I nKA^inin«	T. . . . „ pištolo prisiljena ustaviti avtomo-
--Ipredjožen svetn lige ter je bilo ^ . .
rwrUolan«.	____t«___,bil. Ko sta jo crnea potegnila iz v j
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v .stari domovini izplačilo označenega znoka, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
We dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpostevali našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Požar v hotelu v St. LouUu.
ST. LOUIS, Mo., 6. decvembra. Tekom požara v Buckingham hotelu, ki je izbruhnil včeraj zgodaj zjutraj, so izgubile življenje štiri ženske, eno pogrešajo in osem o-seb je bilo telko ranjenih.
Povzročeno škodo cenijo na približno $170;00Q.	N
Mati. treh otrok bo deportirana.
za, je slišala zavpiti svojega rao-
odrejeno, naj se ga objavi. Poro-' čilo je bilo dosedaj zadržano, da J „ . „. 'se nudi različnim državam prih- ~ ^^ V°lj°' P^^^ita ko, da ga popravijo.	R1«- Tak°3 na!°	\
temelju odločitve okrajnega' Glede Združenih držav pravi,811*1' m 0un se Je onesvest,la- | zveznega pravnega sodišča bo de- poročilo, da so vodile tamošnjel Ko se ji je vrnila zavest, se je portirana v Italijo Angela Paolan- oblasti uspešen boj proti trgovihi nahajala v tišini smrečjega tono, zena nekega dobr;o stoječega z deklicami in otroci. Ob istem ča- dička. Zapazila je, da ji manjka-trgovca s radjem na Myrtle Ave. su .pa se je sporočilo o slučajih, da jo itiri prsiani in majhna nra-za-v BrookljTiu, čeprav je njen mož so zvabUi deklice fz Združenj dr-lpestnica. S težavo se je privlekla ameriški državljan ter je ona ma- 2av v nemoralne »vrhe v Havano/iz gozda na eesfo ter pričeia klicati treh otrok.	Panamo in v mehiška mesta. 'ti mimoidoči avtomobil, ki se pi
	Dinarji			Lire	
Din.	000 .. .	1 9.40			
Din. ....	1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. 111.80
Din. ....	2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. 917.6«
Din. ....	B.000 ____	9 92.00	Lir ...	... 500 ....	.. 928.7»
Din. ...	10.000	1188.00	Lir ...	... 1000 . .	958.50
Za pošiljatve, ki presegaj« Dcsettisoč Dinarjev ali pa Dvatisoi lir dereljujono poseben znesku primeren popust.
Nakazila po brzojavne« piana izvršujemo v najkrajšem času ter rafun—i m stroške $L—
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLAHDT STREET phone: cortlandt 46ST	NEW YORK, N. Y
POSEBNI PODATKI
Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev t Jugoslaviji in Italiji znaša kakor •ledi: s n $25, ali —nji zneaeh 75 center; od 925. naprej do $391 pa S cente od vsakega dolarja. Im vetje zvote po pismenem dogovoru.
GLAS NARODA «gr
(SLOVENE DAILY)
» V	Owned and Publiehed by	, j „, ^
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY t..-» i !; (A Corporation)
Frank Sataer, president.	Louis Benedik, ireaturer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, K. Y.
"GLAS KABODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and HolidayI.
Za celo leto velja liti ta Ameriko
in Kanado .............00
Za pol leta__________....%3.00
Za četrt leta________$1J0
Za New York ta celo leta~~$7.00
Za pol leta----------—......^„..$3>5fl
Za tnotemetno §* celo tet* JffSM
Za vol leta -..............
Subscription Yearly %6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order, Pri ipramembi kraja naročnikov, prosimo, da se ti*™ tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
_najdemo naslovnika.___
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
KAJ JE LAH OBLJUBIL IN KAJ JE LAH DAL
Lah je obljubil:
"Dovoljene so slovanske šole s slovanskim učnim jezik« »m. Vaši otroci ne bodo nikdar pozabili na svoj lepi materinski jezik. Pod Italijo bo v vsakem oziru vladala Slovencem in Hrvatom brezpogojna pravica. To je pot ki ixa Vam kaže Italija do velikega cilja: Do vaše narodne bodočnosti in svobode, narodnega in moralnega očiščenja pod Italijo."
Senator Tittoni, italijanski delegat na mirovni konfe renči, je podal parlamentu poročilo:
"Druga narodnost, ki nam je prideljena, naj ve, da nimamo namena jo tlačiti ali raznarodovati. Njeni predstavniki bodo vživali vse pravice svobodne m demokratske zakonodaje, njihove politične želje bodo našle iskren sprejem v italijanskem parlamentu, ki jih bo z zanimanjem poslušal, ko bodo govorili v imenu naroda, katerega zastopajo."
Prnc Colonna je v senatu, ko je šla debata o avtonomiji anek ti ranih krajev, v imenu senata obljubil:
"Italija bo vodila najmodrejšo politiko, ako se bo ozirala na obstoječe upravne avtonomije in ne bo zahtevala zednačenja, s katerim se bo vse koncentriralo."
Italijanski kralj v prestolnem govoru:
"Nove pokrajine nalagajo rešitev novih vprašanj. Naša tradicija svobode nam mora pokazati pot k tej rešitvi, .najvišje spoštujoč avtonomijo in lokalne tradi-
In mirovna konferenca?
Ves diplomatski svet je apeliral in celotni italijanski narod je sprejel obvezo, da, ker se dodatna pogodba o zaciti narodnih manjšin na Italijo ne nanaša, bo spoštoval pravice Jugoslovanov, ne da bi bilo treba zato posebnih sankcij. Obljubil je, da bo napram Jugoslovanom kulturno postopal.
Lah je dal:
13. julija 3920 so sežgali hotri "Balkan", središče Slovencev v Trstu.
. Razbili so društveni dom v Rojaiiu, pri sv. Ivanu, hrvatsko tiskarno v Pazinu, Narodno tiskarno v Gorici.
| Vrgli so bombo v koncertno dvorano "Central" bas v trenutku, ko je bila polna ljudi.
Napadli so vasi Drežnico in Kobarid, ker je strela poškodovala spomenik na Krnu.
Ubili ob volitvah 1. 1924. v Ajdovščini posetnika Strancarja.
Napadli so 4. novembra 1926. trgovski dom v Gorici, zažgali in razbili prostore in inventar pevskih, glasbenih in drairiaiskih društev, uredniške prostore "Goriške- Btražev; ''Katoliško tiskarno", "Prosvetno zvezo'-.
In v javnem življenja?
V občinah so odstavili od naroda izvoljene župane in odbornike in na njih mesto imenovali povsod vladne komisarje. i . ■ ;
Slovenski napisi so morali izginiti iz vseh javnih zgradb. v . "«.=
Pod kaznijo so prepovedali razglednice s slovenskimi ojsnacbpm.
'Vpeljali so v vseh uradih, pošti m železnici italijanski jezft iot uradni jezik.
Odpustih so is službe slovensko uradnistvo.
Pisma ne' sines pošiljati svojcem v maternem jeziku! ljudski* in 7 srednjih šol
ffudi v posebnih urah se ne sme poučevati slovenski
. WGV '»-->*.H' urii;,. an -.m	* %
t-;
GLAS NAHODA, 7. DEC. 1927
M prišlo troje otrok skupaj, bi to bila privatna šola in karabinjerji že vise nad vratom!
Učitelji se morajo vpisovati v fašiste.
Brez preiskav jih odpuščajo.
Male otročičke silijo s puško v potujčevalnico "bal-lilo"!
Internirali so slovansko duhovščino.
Vsa prosvetna društva, do poslednjega so razpustili.
Slovenski trgovec ali obrtnik ne dobi koncesije, stare mu odvzemajo.
Lastna krstna imena in priimki niso več prirodna pravieS.
Vsa se morajo poitalijaneiti!
Da — slovenski otročieek je že v nevarnosti, da ga potujčijo že pri krstu.
Mesto svobode, kulture, domačnosti, pa pokonča vanje z ognjem in m£eem vsega, kar je slovanskega!
S požiganjem, ropom, razbijanjem so naši Slovenci na Primorskem utrpeli:
Mit*
Udovich ▼ New Yorku.
leta 1919. leta 1920. leta 1921. leta 1922. leta 1925.
286.932.90 lir škode; 34,000.955 lir; 1,767.225.87 lir; 154.404.80 lir; 115,776.05 lir! Itd.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION MR V ICE - JUGOSLAV BUREAU
Ali je re*, da je razmeroma več zločincev med tujerodci?
| Ako vpoitevamo vse pregreške ali ' Dostikrat se sliši ocrtek, da pri-[ zločine (crimes) skupaj, najdemo, seijenci izvršujejo neprunem.i da Finei imajo razmeroma največ mnogo težkih zločinov. kot so vlom zapornih obsodb. Za njimi slelijo rop, posiljenje in umor. f'Lsto pr<tv' po rodu Mehikanci. Irei, Avstrijce, da se omeji razpravljanje na te' ei, Grki, Xorvezani, Švedi. Polja-težke zločine. *Ali tudi to ne izpre- ki. Rnsi in Madjari. Vsi ti stojijo minja splošnega zaključka. Ako 1 nad povprečnim razmerjem krimi-primerjamo število takih težkih nalnosti za vse tujerodee skupaj, zločinov s številom vseh odraslih To seveda nikako ne potrjuje po-Ijudi moškega spola v skupini do- pularnega mnenja o večji krimi-raorodcev oziroma .tujerodcev v (nalosti vzhodnih in jugovzhodnih istem niestu, najdemo da priseljen-1 Evropejcev. Ali ti podatki vključi stojijo pod tukaj rojenimi belo- čujejo vse pregreške, izmed njih tu-kožei glede razmerja toliko hudo-|di obsodbe rati i pijanstva, kršitev flelstev (felonies) kolikor prestojv- prohibieijskega zakona in nered-kov. Na primer, v Ohicagu ji- bilo uega obnašanja (disorderly con-1. 1920. v mestnih sodiščih obsojc- duct). Zato ti podatki delajo murnih radi hf.doddstev (v razmeiju krivico posameznim skupinam k odraslemu moškemu prebivalstvu Finei na pr.f ki izkazujejo razme-ene in druge skupine) le 47 tuje- roma največ obsodb izmed vseli rodcev za vsakih 100 domorodcev.) tujerodnih skupin, so v 85 izmeti d(K'im radi prestopkov je znašalo v>akih sto slučajev ohsojeni radi razmerje tujerodcev 52 tolsto. J pijanstva. kršitve pi-ohibicijritejra Na drugi strani se večkrat trdi, zakona in nerednega obnašanja. Za da, karkoli naj se reče o prisojen- Irce'velja ravno isto. Njim nasproti cih samih, vendarle je res. da dru- stojijo Grki, ki imajo le odsto ga generacija priseljencev izvršuje svojih obsodb radi teh treh preveč zločinov kot Amerikanci starej- greskov, in Italijani le 43 odsi: t. šega plemena. Iz statistik L 1923 ni | Ako pa vjxwtevamo le rezke zlo-dobiti nikakih podatkov o tem vpra- c-ine. dobimo nekoliko drugačno za-šanju. Statistike za 1/1910 pa po-'poredno listo narodnosti. Skupino kazujejo, da razmerje zapornih 2 najvišjim razmerjem obsodb v kazni v starejši ameriški skupim je državne jetnišniee in p^boljševal-manjše kot v drugi generaciji pri njC(N fci odgo\*arjajo precej natan-seljencev, namreč*da je med starej- čno skupinam z najvišjim razmer-šimi Amerikanei le za dve tretini jem 0bscdh radi hudodeLsttev. so toliko kriminalnosti kot med tukaj p0 re(jU: Mehikanci, Jugoslovani, rojenimi otroci priseljencev. Na- Qrfci. Italijani. Romunci, angleški dalje je iz teh podatkov razvidno. Kanadci in Avstrijci Splošno štet-da število obsodb radi mladinskih Mehikancev in Jugoslovanov pa zločinov v primeri s prebivalstvom, _ poudarja Prof. Sutherland —
- •„ ... .- - ' .. ..'...
starim 10 do 17 let, znaša 153 za tukaj rojene otroke tujerodnih ali mešanih staršev (t. j. za drugo generacijo) nasproti vsakim 100 za otroke tukaj rojenih Amerikancev. Podatki od 1. 1910 nadalje pokazu-jejo, da razmerje kriminalnosti v starostni skupini 20-24 let je popolnoma enako za drugo generacijo in -za starejše Amerikance, ali mnogo večje za drugo generacijo v starosti 10-14 let in v skupini čez 45 let .
Zdi se mi — trdi Prof. Sutherland, — da za temi razlikami tičijo bolj gospodarski razlogi kot kriminalnost, ali stvar ni povsem jasna. Statfertike za v splošnem potrjajo vobče razširjeno mnenje, da je druga generacija razmeroma bdlj kriminalna ljot Amerikanci starejšega plemena ali kot prise* Ijenci sami. Ob enem pa iste statistike pokaaujejo, da imajo priseljeni otroei skoraj dvakrat (176 odsto) tako visoko razmerje mladinskega zločinstva kot droga gc-heracija. Podatki k nekaterih za padmit dnav nar dragi strani se ne ojenuga s spMukim ouieojem. T lovi je bil* kriminalnost v drugi generaciji le 81 odsto od one med ■tarejtoi Amerikanei in V Mmne-lloti le 4T odsto.
nr povsem natančno in njihov položaj v tem redu je zato dvomljiv. {Iz te trditve je razvidno, kako skrbno je ta izboroi sociolog proučil to vprašanje, kajti znano je, da so statistike o Jugoslovanih v Ameriki iz raznih razlogov jako nezanesljive. Bodi mu hvala za njegovo tolažilno opomobo.) Tudi v zgornjem seznamu ni razvidno ni -kako znatno prevaganje vzhodnih in jugovzhodnih Evropejcev. Ako ne vpoštevamo Mehikancev Tnajde-mo, da so Italijani stali L 1919 na prvem mestu glede treh izmed četverice najtežjih zločinev. da so pa Grki i. 1923: zavzeli prvo mesto za tri izmed te četvoriee, d očim so Italijani padli na tretje oziroma četrto mesto. Značilno je pa, da stojijo Škoti malone na vrhu, kar se- tiče vloma in ropa.
V Bomnniji
je aopet uvedena preventivna cenzura. V« članki o princu Karohi so prepovedani.
Hi moskontam aerodromu
je hale sovjetski vladi izročeno 30 aerepbrnv kot dar strokovnih or-gaakteij z geska: "Naš odgovor rhim^irkiiin"
Včeraj »«ta se zirlasili v našem uredništvu sloveiciki umetnici iz Cleveland-! .Miss Mary Udovich in Miss Josie Laushe. ileuda ga ni rojaka v Cleveland«! in okolici, ki bi ju osebno ne slišal peti. o*tala slovenska in jugoslovanska javnost po Ameriki ju pa pozna po pesmih. ki sta jih peli za razne gramofonske družbe. Da si ravno bi človek dome val. da sta dosegli v pesmi "Dve ntvi sta prileteli" in j "Večer je /e?\ višek svojega umetniškega uspeha, se zdi. da sta prišli sedaj v New York iskat novih pevskih trofej. Kot smo izvedeli, bo njene pevske točke spremljal na klavirju priznan pianist Mr. Laushe. brat ^podične Jo«ie.
Pozdravljeni v naši sredi! Želimo jim obilo uspeha!
Najdeno truplo letalca.
ST. GEORGES BAY, X. F., 6. decembra. — Na »bal neke ribiške vasi v Novi Fundlandiji. je bilo vrženo baje truplo znanega letalea. grof« Lesscppsa.
Prekinjena Kuomintang konferenca.
Predsednik Coolidjre se je tore.f za trdno odločil, da pri prihodnjih predsedniških volitvah ne bo kandidiral.
Najbrž si misli: T«kom moje administracije se j,- završila
ŠANGH A J, Kitajska. 6. dee. - k*v ^Vmi Missisippi ja;
administracije j.»
Na tretji d;in zborovanja Kuomiu- . ,
. .. . , .. .. .. zastrnjkalo. tanga ali kitajske naeijouahstii-ne .
tekom moje
petstotisoč majnar.
stranke, ki je bilo sklicano v na-
gev;
tekom
menu, da se doseže enotnost medl ",U0JP admi,^traeije je različnimi naeijonalističnimi sku.|narasI° nezadovoljstvo fanuerjev pinami. je prišlo do nenadnega in nepričakovanega prekinjenja po-
^»janj.
Delna.
ianovanjska zaščita
bo nvede*i:i v Nemčiji. Povišanje stanarine bo prepovedano.
! do vlsko.
Te trije problemi, katere je treba rešiti.
2 veselj >m jih prepuščam komu drugemu, da jih reši.
Star in izkušen trgovec je pri. _ j povedoval:
Prijateljico vrgel skozi okno. Žene se fcoji, zveri v pragozdovi*' ~ Danps biI PrI meni stra.s-
jno vsiljiv agent. Trikrat seni g;i
j vrgel iz pisarne, pa je trikrat pri-AfriŠki i aziskovalee Sehom- Sel nazaj. Tedaj je bilo pa konec
Lansko leto je v Parizu padla raz okno gospodična Mareele Ma-j dore ter obležala nezavestna na bur,rk. tlaku. Naslednji dan je v bolnici (Nemčija umrla, ne da bi se bila popreje količkaj zavedla. Njen prijatelj. 20. letni Viktor Angel, je izjavil na policiji, da je izvršila njegova ljubimka samomor. Njegovi tovariši
pa ne.
laziskovalec
ki je imel v Marburg mojega p"t:'pljenja.
nekem kinematogra-! — sl<* ka.i kupili od njega,
predavati o živalih pragozda.'ali ^ P^eali policijo
fu
je te dni nre-l pričetkom predavanja. odpovedal p«*."lavanj»
| — <> ne, ampak vprašal sem ga, .koliko ima plače. Kekel mi je. d.i ! pet d set dolarjev na teden. Vzel
napravijo svojo
Schombu**£'k je icaglj'dal namreč vni ga v slnžbo in n»u jih bo),i
so pred policijskim komisarjem ^	svojo ž(.no, o<l *	poMnsedemdeset na te<len.
Angelovo i/Javo potrdili. Poveda-	„	*
,	,	.	tere živi loeciro. To ^a je napoti- ^ .
h so. da so se v kraticnem trenut-	. pl0]ak j.. tako modroval: — Ze
ku nahajali v sobi v njegovi druž-^. da je odpovedal s^oje pmla- frrt - kvarJ vjna pj>m takostrafi. bi. Te dni pa je neznan moški ja- vanje in jo hitro odkuril. Žena raz- no ,nP razjezila žena. Sedaj pa vil pariški policiji, da je Angel iskovalea ie spoznala situacijo. O- računajmo. En kvart je dolar in vrgel svojo prijateljico skozi ok- pazila je v dvorani prileinico svo- po^ tr|j0 kvarti štirje dolarji petno. Izjavil je, da bi bil to že ta- jega moža ter urnih nog ml hite- (le«et. Saj pravim, to so ženske! krat povedal, pa ni imel poguma, la za bežeč:ma. Dohitela ju je ter Kakšne stroške ker je Angel izredno nasilen člo- svojo konkurentinjo pošteno oklo- je70 "dovekn
'futala. Kaznovana ljubimka se je,	*
. . . . iztrgala iz rok razjarjene ženice Živeli so triie samei nen/dru/ Polici i a je na podlagi te izjave	...	^ ... . » <J"P" ° iriJt -Sdnui- nerazitiu/-
.v ' ,	. , »tcr sk0(-lIa v avtomobil svojega \ylv\ prijatelji. Enemu izmeni njih
pneela zadevo na- novo preisko- liubimea 0(lpeljala sta se na ko_'jp pad]n y ?layo S(. jp
vati. Neka prijateljica Madore jv>j]odvor. ker ju je zopet priča kova-	na poro,-.no potovanje,
potrdila izjavo ovaditelja ter pri-|la užaljena in varana ženica. In^	Strina i stili dneh s** je tretji
stavila, da je njena prijateljica ho-i zopet so pedale batine v velikO prijatelj ž.- vrnil poročnega po-
tela pobegniti od Angela radi nje- nabavo zhrsine množice. Schom^tavanja.
goveda nasilnega in surovega ve-j^nrpk je po daljšem boju svojoj _ Ti. slišal sem. da se je najin denja. Angel je v zadnjem trenut-|ljnbieo osvobodil ter se z največ-|P,.jjatelj že vrnil s poročnega po-ku spoznal njena namero ter jo jejjf brzino odpeljal v avtomobilu, tovanja.
s silno je?o treščil skozi okno na cesto.
Pariška policija je nasilneža nn podlagi teh izjav aretirala.
Naročajte še na "Ohj Naroda"
VELIKA
PRATIKA
t kosci in mlatili
CENA 2Pc 80 pntik . . $10. Z narečitom pošljite znamke ali
■loneyorder na —
"GLAS NARODA"
R Certtaoift St, New ¥ortr
Žena ga je sicer zasledovala
v| — Včeraj popoldne se je vrnil
"Litovska vlada
je odkrila v Tanorggenu. Kvbartu in Olitnno>u zaroto. Izvršene si
lastnem avtomobilu, vendar pa se j„ včeraj zvečer je bil pri meni ter mu je posr vilo pobegniti.	mj j^. .^rlznih oči čestital, ker sem
še sainei«.
Sodnik: — Torej vi ste samomorilca še živega potegnili iz vode? | Rešitelj: — Tla Toda komaj bile Številne aretacije tudi -socijal- wm <P obi-rtil. je že vise! na bli<-
nih demokratov.	injem drevesu.
Sodnik: — Zakaj pa niste takoj
Hitro povrne moč in .vni odrezali?
zdravte	I Rp?®it<',j: — ^ Tuislil.,la s»-
_ ,	.	,	. ..„ 'hoče malo osuSti.
Tekom zadnjih Z* let, se je milijinel
tmeh prfijrii'alo. da je Xuga-Ton*- ču«lo-
vtto zdravilo, kr vrne moč in zdravja in
kot je pomaf.Ji> drueiin možem in žpnam.
tako bo tudi vam.
N'uga-Tone je sredstvo, kateremu nI
para. On.i vam napravi moCno. rudečo lastnost, fl'l IIP pOiUJJO razlike mer)
kri in vam ila novo raw in idravjc. Icr	.. .	..
oživi filabe živce in druge važne organe.;mojim in tvojim.
Ako »te bolehnt. slabi in trpite na one- 1
moglih živcih in pomanjkanju moči. te-}
daj poskusite Xusa-Tone » 20 dni Ak<. jlil MuSSOlilti pogodbo Ž njimi, bi vam va5e?a stanja ne izboijSalo in vsaj deloma poma«aJo. tedaj vrnite ostalo »dravilo in denar se vam vrn» Paxi-te da dobite pristni Xuga-Tone. —Adv't.
Albanci čuden narod. Imajo rse čudne lastnosti, posebno pi
Najbrž je tudi zastrantega skle-
Hudičeva noga.
Ena najboljših povesti Conan Doy!a, v kateri davni detektiv Sherlock Holmes z lahkoto razreši navidez nerazrešljiv slučaj.
To je kizmet
Naš rojak Frank Okkšen, ki se že par let mndi v San Salvador^ je originalno opisal to dežele vulkanov, potresov in vremenskih nezgod.
Nase stare
T tem spini nam je Matija Pogorele predstavil nekaj naših najstarejših prišeljencev v Washingtonu in tfniiesoti.
ri
i, ki «bvaeb<ue:
Slovensko Amerikanski
Kflbdar-192S
Nekoč je vršila v albanskem metttu Tirani slavno^na večerja, prirej »na •« east tujezemskim diplomatom. Na vzor i h je bilo tndi vee albanskih inienit?iikov.
Angleški konzul sež*« v zep. rla bi pogledal na uro — toda groza — njegove zlate ure ni bilo več.
—Kaj ste tako razburjeni.' — ga je vprašal njegov sosed, albanski pravosodni minister. ' — T*ra mi j<» ukradena ...
—	Ali koga sumite?
—	Oni. gospod, ki je bas izginil skozi vrata, je sedel pol^jj mene. Toda obdolžiti ga ne rnoiem. ker nisem ničesar opazil.
—	To ie vendar načelnik albanskega najvišjega sodišča — je rekel pravosodni minister. — Toda za vsak slučaj bom vendarle pogledal.
—	Za božjo voljo, -da ne bo kakega škandala. — je zaae.petal angleški konzul.
—*Nie $e ne bojte. — je odvrnil pravosodni minister in izginil skozi vrata.
Po preteku petih minut se je vrnil ter stisnil konzulu uro v roko.
—	Hvala vam. — se je zahvaljeval konzul. — Ed«-jeibil tat?
—	Kot ste domnevali: načelnik albanskega najvišjega sodišča.
—	Ali se je kaj branil, ko ste za-htevali uro od njega.
—	Ah, kaj še, — tako sem m« jo umaknil, da niti čutil ni, — je odvrnil - pravosodni minister smeje.
,	_j i i	-'■ ■ • ____
■MBMMBKMi

^	•	■ " - w S.	'

oum nahoda/ r. tm. vm
Helchijzddcfcii Scroggs je bil znamenite metodistieni duhovnik v New Yorku. Njegova cerkev je bila vedno natlačeno polna. Ne samo zato, ker j« stala na krišišču najprometnejsih uJic. ne samo zato. ker daleč naokoli ni bilo nobenega cirka ne zverin j aka. marveč zlasti zato, ker je uvedel velečasti ti gospod zelo zveličavno reformo na kulturnem polju s tem, da je razlagala sv. pl«tmo> na priiniei krasna mlada devojka.
To je bila nova privlačna .sila za nova na pota, ki vodijo iz doline solz v nebesa.
^ Drugi metodistični duhovniki (%
niso proglasili te reforme za bo-gokletstvo, marveč so skušali celo posnemati svojega stanovskega tovariša. sanio da jim je manjkalo glavno — Deborah, tista zapeljiva in prekrasna oznanjevalka sv. pisma, ki je bila edina hčerka gospoda Meiehizedcelia, Mi.ss Desde-mona, ki je dobila pri lepotni konkurenci tretjo nagrado.
.Miss Desdemonova je bila stara 19 let: in ni si želela več, dokler se ne poroči.
Ni treba še posebej omenjati, da je bila izborna gospodinja. Vodila* je sama gospodinjstvo in sama je ktiliala. Znala je položiti v ponev roa.sabecf ali jagujetino in poslati peku; a. ko so prinesti nazaj pečenko, jo je razrezala na toliko kosov, kolikor gostov je sedelo za mizo. Hkatljieo sardin je znala odpreti z nožnicami. Iz sira je znala izbrati najboljši del. Pod samo-varjem je znala prižgati petrolejko s sprelitos-tjo, ki je pričela o veliki izurjenosti in razumevanju. Vedela je tudi, da se pri šivanju ne natakne naprstnik na palec, marveč na sredinec.
Pri tolikih domačih skrbeh je bila Miss Desdemona poosebljena morala in nedolžnost. Na ulici je nosila klobuk s širokimi krajevci. izpod katerih ji je segal pajčolan ekrog in okrog do brade in vratu. Bilo je. kakor če s? sladko pecivo brani nadležnih os in muh.
Domače vrline je podedovala po svoj i pokojni materi, način nošnje klobuka s širokimi krajevci pa po '.elečaMtitem očetu. Kadar sta hodila skupaj po mestu, sta morala
' PAST r ■
delajo oblek, marveč kupujejo narejen*. Več bi vedel povedati o tem šivalni stroj.
Toda....
Velečastiti gospod Melchizedech Scrogs je imel zeleno žabico, ki jo je potložil začasno v prazen, kozarec za vkuhano sadje in ki je posvečala večino svojega časa vremenskim opazovanjem. Kakor vedo vsi strokovnjaki, ni dala niti gospodova žabica mnogo na usodo. Ne le pri plavanju v vod i, marveč tudi kadar je splezala na lestvieo, se niti fca najprimitiv-nejšo dostojnost ni zmenila.
Pri tej priliki je Miss Desdemona pokazala svoje razvito krojaško umetnost in tudi temeljni ton svojega moralnega čuta. Naredila je iz koščka zelene svih temu mrzlokrvnemu vremenskemu opazovalcu najpopolnejši kopalni kostum.
— No, zdaj pa že lahko pokličete deco, zelena žabica je ob!»*ee-na.
Toda tu ne, gre za zeleno žnJ>i-co, marveč za bitjo, ki se izb.-r-no spozna na ofcJefco. To bitje se imenuje Mr. Caraealla Snobbings.
Je to mož najnevarnejše vrat? ki mu ni nJe sveto, niti ženska nedolžnost.
Sredstva za tako nevarna početje je imel. Bil je pravi gizdalin, Jase je imel po sredi rnwesane, na snocih zavite v obliki scH ke. To so zakladi bajne vrednosti in se s številkami sploh ne dajo izraziti.	^
Mr. Caraealla Snobbings je že davno izbral krasno oznajevalko sv. pisma za svojo prihodnjo žrtev. Odvesti krasno igralko z odra. je zelo obrabljena zadeva. Odvesti jo s prižnice, to je pa že nekaj. Damo, ki drži v rokah sv. pismo, z oltarjem za hrbtom in krsč.;:m kamnom pred seboj, bogme, to ni kar tako.
Mr. Caraealla je lahko že vnaprej vedel, da iz mamonom te trdnjave ne bo osvojil. Kaj si je torej izmislil v svoji peklenski praksi?
Preoblekel se je v siromašnega bogoslovca, oblekel je lahko letno suknjo. In tako je priSel v niso prečastitega Melchijadecha Se rog-
nr
držati radi širokih klobukov gla- sa in prosil .ponižno podporo. Vlogo
ve po strani kakor dvoglavi orel.
Omenili smo že izurjenost Miss Desdemone pri šivanju. Vrnimo se zdaj k nji znova. — Toda poprej pošljite deco iz sobe, kajti to, kar Edaj sfledi, ni za njena ušesa.
Torej....
Oblek si Miss Dsdemona ni delala sama. V Ameriki si ženske ne
W	Za
^ Revmatične bolečine, ne vr algi jo, navadne preh* lade, boleče mišice, sklepe in izpahke Uporabljajte DR. RICHTER'S Anchor Brand
PAIN-fXPEMS
Tvorniška znamka Reg. U. S. Pat. Off.
Ni pristen brez nase SIDRO tvor-niske znamke. V lekarnah 35c in 70c.
PRAV VSAKDO—
kdor kaj išče; kdor, kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "G f a a Naroda"

bedaka je igral tako mojstrsko, da mu je Mr. Scrogs verjel, da se pripravlja ,:na Vlrchovrtiški stan. Sprejel je mladeniča pod svojo streho ter mu nudil brezplačno pouk in hrano.
hišo prečastitega gospoda Melchi-zedecha Scrogsa krasna moderna kočija, v kateri je bilo vpreženih osemnajst pojbiokrvih, popolnoma enakih konj. Koeiral je sua Mr. Snobbings.
Komaj ga je bilo mogoče spoznati. tako se je iz goseniee spremenil v metulja.
—	Oee moj! — je vzkliknil mladenič žarečega obraza. — Glej, pred teboj stoji novi Craeaealla Sncbbings. Pokojni stric, Mr. Gos-sippy Senaeherrb me je določil v oporoki za univerzalnega dediča. Zapustil mi je vse svoje premoženje, deset milijonov dolarjev!
—	Torej mi lahko vrneš deset dolarjev.
—	Ne, tega ne storim. Nasprotno, obdržim jih na vse večne čase, da ostanem do smrti tvoj dolžnik. Saj moram biti hvaležen za bogato dediščino naključju, ki me je pri-velo do tega, da sem nameraval postati duhovnik. Iz oibresti od tega bom vzdrževal vse večne Čase tebe in tvojo rodbino. Izkazi mi veliko čast. in sedi v mojo kočijo, da si ogledas s svojo velecenje-no hčerko palačo v Brooklynu, ki sem. jo dobil za nameček.
Mr. Scrogs je dejal, da sede v kočijo, če ne bo ugovarjala hčerka, A Miss Desdemona ni imela pomislekov.
Ko je že hotel seefti v kočijo, je vprašal Mr. Scroggs Mr. CaracaT-io:
—	Toda, povej mi, zakag nisi za-pregel dvajset konj T
—	Zato, ker je moj strie, pokojni Gossippy Senacherifb, v o-poraki določil, da ne smem- zapre-či v kočijo več kakor osemnajst konj.
—	Pravi si storil, da si spoštoval stričevo oporoko.
In tako je peljal mož slabih namenov metodMičnega duhovnika in njegovo krasno hčerko po Brooklynu.
Cigareta, katero upošteva vsak izvežban kadilec*
V vedno naraščujoči popularnosti raznih vrst, marsikatere zmagujejo, toda Camels so za bilijone spredaj«
Kakovost jiti je postavila tja. Kakovost jih tam drži.
Če bi bile rte cigar He tako dobre hot to Camel bi ne tliiali ničeutr o posebnih zdravljenjih, dm bi bile cigarete dobre am grlo. JSič ne more nadomestiti izbranega tobaka.
m?, K. j. s*jB«id* I«IMM
t jr. c.
•v :i
a
-
—	Dragi gospod! Vi ste uničili srečo cele rodbine. Ali hočete to napako popraviti?
—	Dragi gospod! Kar je bno,
.se ne vrne vec.
1 -- Dragi gospod! Evo me, kle-Cez mesec dni ju je pa poslal^,
v New York v kolesij u, ki ga je
vlekel en sam konj.
Podlež je res obljubil Miss Desdemona, da jo poroči. Toda prič sirota ni imela. Bolje foi bilo, da bi ji zakona ne obljubil, a da bi imela priče.
Stari gospod je nekaj slutil.
Pripeljati se z osemnajstimi ko-nji in vrniti se z enim, o tem pravi prerok Daniel, da je <spe# na vrtu".
Ko sta se vrnila domov in stopila v Sfljfco; je opazila Desdemona
Blagorodna Miss Desdemona jej v k-oearcii zeleno žabico. Nesram-ravnala s siromašnim, zapuščenim niča se je ta čas že iznebila kopal-raladeničem tako, kakor da je njen ne obleke in je zopet lazila v ko-rodiii 'brat Pri obedu mu je po-jstumu rajskih prednikov. Na to lagala sama jedila na krožnik. En< Miss Desdemona omedlela, dan so imel za obed roastbeef sj Ker se pa po vsaki omedlevici krompirjem in fdanikom, drugi dan človek zave, je val mister Scrogs slanike z roastbeefom in krompir- ^ Desdemono na muho, spra-
jem, tretji dan krompir s slani-1
vi v recj svoje domneve.
kom in rastbeefom. Ko je pa | r^ ^ je A1)ravii v m! in pri. gospod Caraealla Snobbings opa-'&i mesnici ^o dna. zil, da novih varijacij ta jed ne| Tako ^^ ni ^^ ^^ ^ more nudila, je stopil nekega ve- ^ da bi ^ veg ^^ ^^ čera s pismom v roki m s solzami vsa bremena pa drugemu
v očeh v kabinet. Mr. Scrogsa in mu dejal:
^kega jutra je dejal Mr. Mel fchizedeoh svoji hčerki:
— Oče moj! Pravkar sem pre-i — Daj mi haveloli» iel nrelresliivo veKL da leži moi« ^ ^^ ^ ^^ fita
jel pretresljivo vest, da leži moj ljubi j mi stric Mr. Gossippy Sena-eherib na smrtna postelji in da bi me rad pred smrtjo videl.
—	č'e je tako, pa nikar ne od-lašaj, dragi Hinko! Odpotuj ne-mudoma! Kje biva tvoj stne?
—	V ChieagTL
—	Do Chicaga stane vožnja preeej denarja. Dmb ti dovolj, da boa imel za nazaj.
—	Oh, oee mog? Kako naj ti patplačam to plemenitost?
— Spcamriš se bvojega dolga,
kazala ^brlge sumljivih predmetov.
Potem je dejal hčeerki: — Pojdi z menoj J
Sedla sta, v a*t#bas> in iartopite pred hišo Mr. CaraeaQe Snobfcii%* sa. Mister Scrags je odšel \ Cara-calli in pustil hčerko v
Ko sta m t če tupt&me devote nmpnti, je slednji vprtU:
ali hmer cNi-
kadar bo imel mao^o denarja. Jaz gotovo ne poeabim na t^
Miss D«ad«matia mu je stisnila skrivaj T; »p otato* vič.
Še nfcoli mani' go-
—	Jfe +m
—	Ali wjfte v oni avet.
čim pred vaani Duhovnik sem, pa klečim pred grešnikom. Osvobodite mojo hčerko iz pekla, kamor ste jo pahnili in kot duhovnik vam izprosim od Boga odpuščanje.
—	Skočite še vi v pekel, tam je vsaj gorico, J— um je odgovoril zapeljivec smeje.
Tedaj se je sivolasi mož ponovno vzravnal.
—	Nu, ker prošnja duhovnika pri vas nič ne zaleže, stoji pred vami še oee, oče oskrunjene hčerke. Nisem več duhovnik, marveč samo človek, ki zahteva zadoščenje.
Pri tem je potegnil iz žepa dve "pištoli
—	Izberite si. Eden naju mora danes umreti.
—	To je v redu, — je dejal Ca-racaUa. Taki prizori so mu bili dobro znani.
—	Prvi ustreli tisti, ki bo hotel, je zajecljal užaljeni oče.
—	Tudi jaz mislim tako.
Postavil* sta se na primerno razdaljo in al izbrala, pištole. Caraeal-1q je ustrelil 4>rvi in Metehiaedeeh se je zgrudil a smrtnim krikom na tla.
Strel in krik je privabil Miss Phmila je v sobo in se ogradila k očetu, ki se je zrijai v pi inliiifc krčih.
—	O, maj dragi, dobri oee! Kaj «i storil saant Tudi jas hočem u mreti s teboj. — In hotda je sfea-
wtt pitolo B raft. MdekuedM ja pa dvignit glavo in sasMhal:
—	Ne, draga hčerka! Poprej mo-
je v UfidjtfHevo jskn-
fi*:
Ne, ne? prertreb
hčerko in se zjokal nalik Jobu. Izpustil je pištolo, iztegnil noge, odprl usta, n&uljil oči in umrl.
Dekle je pobralo očetovo poštolo in si jo nastavila na prsa.
—	No, no, mucek, ne šali se!— Daj sem to igračko!
—	Ne! Ne! Umreti hočem. Saj me itak nihče ne ljubi.
—	Kako to? Kaj pa jaz. mar te ne ljubim?
—	Ne verjamem ti več.
—	Častna beseda, da te ljubim.
—	Kolikokrat si že prisegel, da se poročiš z menoj.
—	Doslej sem saaoo prisegel, zdaj ti pa dam častno besedo, da boš moja žena. Samo postolo mi daj. \— Častna beseda, da se poročiš z menoj?	(
—	Častna beseda, da te vzamem.
—	Torej vama dam svoj blagoslov. — je zastokal mrlič in se zdramil iz večnega spanja.
—	Glej, glej! Kaj niste umrli, Mr. ScrogsT
—	Ne. Bil sem tako previden, da nisem vtaknil v pištolo krogle. Toda to pot ste obljubili pred pričo, da se poročite. Izvolita torej poklekniti in držita se za roke.
Hitro je potegnil iz žepa knjižico, prečita! iz nje poročno formulo,, blagoslovil novoporočenca in postil svojo hčerko, zdaj že poročeno "Mira. Snobbingsovo" v cbjemn nadebudnega soporoga.
Mr. Caraealia Snobbings se je pa praskal zs ušesi in razmišljal, kako se je ujel v past.
INDUSTRIJALN! BOJ V NEMČIJI
Nemški jeklarski baroni so kancelirali vs adobav-
najo s tem, da bo ojačen na ta način pritisk na vlado, da umakne svojo privolitev v zahteve strokovnih organizacij za nižje plačo ter krajši delovni čas ali jo pa iz-premeni.
Javno mnenje je oeividno proti nastopu industrijalcev. Izjavlja na naročila za rudo po'se* da pomenjalo zatvorjenje
'naprav za Nemčijo naravnost go-
prvem januarju.
spodarski samomor.
Liberalno časopisje označuje postopanje industrijalcev kot "generalno stavko kapitala proti de-
BERLIN. Nemčija. S. dee. — Nemški jeklarski baroni so kancelirali včeraj vsa naročila za rudo in drugi materijal za dobavo po_ lavstvu".
Kljub temu pa so objavile včeraj skupine velikih naprav za pre-
prvem januarju bodočega leta.
Izjavili so, da bodo rajše zaprli vsako livarno in vsako drugo na- obraževanje kovine, da bodo sle-,pravo v deželi kot pa sprejeli dile vzgledu jeklarskih tvomiepr-osemurni delovni dan.
Italije stoni^ja IWgMikt
Pariški dopisnik 'Eurc pa Presse poroča, da je bil francoski zuna nji urad obveščen, da so na bolgar sko-črnomorsko obalo dospele italijanska čete in vojni materija! iz Italije. Ta vest je vzbudila v pariških vladnih bogih silno pozornost, zlasti ie, v ker se že par dni govori, da bo Bolgaraka sklenila z Italijo prijateljski pakt, ki bo v
. S tem. da so odločili zatvorjenje naprav, ne pa izprtje, bodo lahko nezaposleni uslužbenci zahtevali od vlade odškodnino za nezaposlene. Industrijalci raču-jzaeij in jeklarskimi magnati.
jev ter zatvorile svoje naprave a 1. januarjem v protest proti zahtevam delavcev.
V sredo :>e bo vršila konferenca med voditelji strokovnih organi-
ar«! Dragi oče I Njega nikar ^ ^.kratkem podpisan. Francoski mi g»!	ga šc vodno. 1U-' ^^ svet se je baje & par-
je uauiin i«.	[krat o tem posveteval, vendar pa
^	i—jpti oče pre- še jn deficitivnih vesti, da se tak
Oi
DENARNE posUjatve kot Božična darila so v pretežni večini že n^ potu v stari kraj. Vendar pa prihajajo še vedno naročila za izplačanje pred Božičem, kar nam je mogoče
izvršiti potom brzojavnega pisma.
-■ *■«■ * •
Kdor toraj želi, da izplačamo nakazani denar tekom enega tedna, naj nam pošlje še en dolar za stroške takega brzojavnega pisma.
Postrežba kot vedno najtočnejša. '
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Strert : : New York, N.Y.

M
GLAS NARODA, 7. DEC. 1927
Grajska Gospodična'
BOMAN.
Za Glas Naroda priredil O. P.
8
(Nadaljevanje.)
AMERIŠKA BOJNA LADJA SARATOGA

Zatem pa je prišel na vrsto ples. Asesor je bil ve« iz .sebe. Grofica je pleSala i njim valček, a grof se je umaknil v stransko sobo. da s pomeni z možakarji.
Poln očarljive kordijalnosti je poklical na stran zdravnika, kot •la hoče pridobiti zase prav posebno tega »ospoda.
—	Ali občujete dosti in intimno z mojim bratrancem Vilibal-drm na Niedecku? — je vprašal jrrof.
Zdravnik je napravil sladko-kisel obraz.
—	Žalibofr, ne. gospod grof. — je odgovoril. — Moje znanstvo z majoratnim gospodarjem je le zelo površno.
Rid iger je izgledal presenečen.
—	Kako je to le mogoč? Zdravnik je na deželi ponavadi zaupen prijatelj in svetovalec. — Seveda, spominjam se. da je imel Vili-bald vedno mržnjo napram zdravnikom ter vedno vnjše klical pa-carja, mesto da bi se obrnil na kako avtoriteto.
Zdravnik se je ostro nasmehnil.
—	Popolnomo prav! Stari ovčar Enke avtoriteta pri gospod'i profil, ee mu v resnico kdaj kaj manjka, kar pa se presneto redko pripeti.
—	Hm. — pri ljudeh njegovega duše vre ga stanja se pogosto pojavijo take niarote. — je prikimal grof Ridiger žalostno. — vendar r-n upam. da je toliko dostojen, da vam plačuje kot odškodnino za to neupoštevanje lastno plačo, da ne škoduje vašeTllU ugledu?
Stihi obraz vprašanega je zrcalil jezo, ki se je že dolgo vrsto let l.uhala v revnem družinskem očetu z veliko družino.
—	Xe, niti beliča ne dobivam od nje?.« in kako neki! Saj me vendar nikdar ne pokličejo na Xiedeck.
Ridiger je bil ogorčen, ves iz sebe.
—	Ali je prišlo že lako daleč z nesrečnežem, da nima nobeneg-1 smisla za dolžnost in čast ? f'e bi stanovala v Xiedecku dostojno misleča družina, bi morali dobivati knežjo pla'o, dragi d'.ktor, plačo, ki bi bila primerna vašemu znanju.
Mali zdr avnik na deželi je globoko vzl hnil. prikimal brezupno. vprašal nato s pogledom, iz katerega je žarelo sovraštvo:
—	Vi ga v resnici smatrate za blaznega, gospod grof?
—	Gotovo, in vi mogoče ne. dragi doktor, ki morate kot mož Znanosti najbolj še presoditi njegovo stanj.*'
—	.laz... seveda, seveda. — je jecal njegov sosed v zadregi, — ;az sem ga vedno smatral za čudaka... Za bolj natančno opazovanje njegovega duševnega stanja pa nisem imel žalibog nikdar dovolj prilike.
—	Mislil sem, da priča dosti jasno o stanju mojega ubogega b/atranea to, kar se čuje in govori o njem. — Degenerirauee! — Ta beseda razodeva vse. Le oglejte si njegovo velikansko glavo! To pride na površje pri šestnajstih pradedih.
Zupan se je trdno nasmehnil.
—	Da, da, vsaki otrok vidi lahko, da ni pri grofu Vilibaldu vse
ki je bila tako zgrajena, da lahko na nji p-istajajo in se ž nj> spuščajo zrakoplovi.
Kretanje parmko» - Shipping Ne-
a. dKimbra:
President« Wilson. Trst Muenchen, Cherbourg. Bremen Colombo. P&lmero. Napoti, Genoa, t. decembra: Olympic, Cherbourg Republic, Cherbourg. Bremen 10. decembra: Hamburg. Cherbousg, Hamburg Berlin. Cherbourg, Bremen v^endam. Boulgone aur Mer, Rotterdam
Cgnte Rosso, Genoa, Naples
13.	decembra:
Roma Naples, Geona	•
14.	dccembra: Berengaria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg.
Bremen
15.	decembra:
Paril. Havre — BOŽIČNI IZLET. 17. decembra:
Mlon«waska. Cherbourg 20. decembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen 22. dacembra:	*
Albert Ballfn, Cherbourg. Hamburg 24. tf«cembra: Majestic, Cherbourg
Spomini z Vrhnike.
ku
na nova zvonova
pa nas je
spremljalo prav do doma.	Premajhna za tak naval ljudstva.
Xa Martinov večer pa
Piše Jože Zelene.
neveste so kuharice
se j?
.j Xa doma ___BUllBll„
medtem pripravile okusna jedila • 0 kak'h 60 I^vabljencev na p , , •	,-T7~--da so se donašala na n izo kar do P"rane v "°stiIni pri Nacetu' m
i Offieda 1 sva nameravala tudi kvi pri k.-stuem kamnu postavili večerje in še naprej	,0	r>~ijetneje kot včasih na
V Idrijo, finest 0 kjer je Peter Zga- na tla. duhovni pa so zapeli otovuii sh - ' „J" ' , . ... Slovanem Martinovanju v Brook-ga Po šolah hlače trgral), toda vr- "lihero". Odnesli so jih na to uJ^ll^l^ ^
mla sva se rali zakasnelosti nazaj pokopališče in položili v hladni 0(1 poroke moje tete in striea Ker so bili navzoči sodniki, proti št. Petru.	grob. Ob takem spominu postane Franea iu Helene jesenj£ K travniki, orožniki itd. se nam ni
Nato se peljeva en dan v Trst. človeku zonet tesno pri srcu. ;biIa kot sorodnika \ rvenje je kot po navadi. Med Taki in enaki spomini so se vr-1 povabljen
neveste tudi bil° bat' ?olici*ske ure- t«di svata, smo praznovali	nisD1° pUSti,i do'
ljudstvom je videti zelo mnogo stili pred menoj med presledki ob(Mlem tu(]i njihovo ^eset]et[ dokhn nam ni že v ranih u napucanm fasistovskih oficir- cerkvenega koncerta.	rah jutra zagodel za odhodnico š*
jev. Xe sliši se pa likjer kake slo-1
Prišedš: domov, so mi teta
mco
in.
vonske besede. Edino v mali go-stric pripovedovali spomine nji- ibema stilni, kamor sva stopila na stekle- hovih staršev, kako so za novo
Želel sem v kratkem «»ovoru o-
jutra
— povatrtanc.
parama se mnogo let sreče, do bodemr. za mlajši par čez 10
„ | ('isto nam je pokvaril novoza-
padli sneg izlet na Martinovo ne
nico kraškega terana in narezek farno cerkev oni in drugi farani'let prazn(>laH v ^scleT krocii de'j° V Z^no k FV- -Martinu, z.i suhega pršuta, se je lahko naroči- nosili malto, opeko, vozili kame-|njih dnjžin'ce starej5enm „aru f){1 kamor so se z veseljem pripravljalo m govonlo slovensko	,nje in delali vsakovrstno tlako,!da ob istem 6asu Snujemo prav	Martin nam >tn pozganega .Narodne- da .se je postavilo cerkev z manj- s|0VWin0 n:ih , . norolto „„ j« vse pokvaril kakor da smo si z sAoii sedaj moderna stav- . J F '
Xa mestu
ga doma s*oji se<laj moderna stav- šiini stroški, ba hotela Koval.	j Sedaj Pa je seveda notranjost
Po 10-dnevnem bivanju na Iva- cerkve vš-- bolj moderna. Razen Iu sem se vrnil na našo lepo Vrh-'altarnih sveč je vsa druga raz-niko, kjer človek vseenc lahko ma- svetlava
katero sem se že sedaj povabil njim v -kakem ™sprotstvii. ko ga
tudi imam priti prav iz Amerik? vendar izn,etl vseh jetnikov v
Da vas r starejšim parom malo teYl fasih najbolj fastim0-
bolj seznanim, dovolite prijatelj? r (<ez ted?n ^ vr'asih uberem f»-
lo boli m-o lo diha	|	^ektrična. Tudi napre-jnaj omenil, da je teta Lenka se- fli v	^ ™ doli kje "slu-
10 bolj prosto diha.	(lek za \ rhniko.	stra 0-	'	čajno" sestaneva z Mr Rcmsom.
Obhajali smo tukaj 16. oktobra' Za naslednjo nedeljo 23. oktOr p^e	t n^^l"! ^ala ^'že. kje imajo naj-
7a-letnico sedanje farne cerkve sv. bra zopet tiospe p0Vabilc za na oh-!
Pavla. Xotranjost cerkve je bila eet. Kdo bi se hotel takemu sluča
lepo okrašena s cvetjem in zele- ju bl priliki za domar.o zabavo od-
v redu v možganih. Ali ste culi o njegovi najnovejši neumnosti, go->njem' Nad	altarjem pa je tegniti? Jaz že ne.
spoda moja?
Glave vseli so se nagnile bližje.
—	Xe prosimo, pripovedujte.
—	Xo, gospod grof je poskrbel sedaj za družbo pri mizi. Vsa' dan se kuha in pokrije za šest oseb. Xato gre gospod grof v galeri-
noša na Vrhniki, sedaj v pokoju..boljši cvi'"t k in naj^nejšo Portu-| V vseh dolgih letih njunega za- -a]ko- Pri KoSak" sm<> bili koraai kona ni bilo med njima nikdar Parbrat> ™ že Pravii° "Portugal-
j prepira. Vsaj v mnogih letih, ka- kp ni vec ctnvl- nfl v. .„	.	»amr^ ta dan:tere sem	L njih preživd ^ I Seveda, kadar je v mestu pre-
stavljena stewlka /o.	|gdč. Ivanka Jcsenko. hčerka na- sem slišal nafmanjšega Pač vzor'^ "^"nge" me Jože pova-
Za to sliMiost ;e o l popoldan šega znanega rojaka Johna Je-(zakona	il>i seboj v Moste, ker dva imava
one nedelj-? prirejen nad vse lepo senko, kateri je selaj v Girard. O.. ' Pcšt0 -e raznaSal 8trie po yrh.!vedno ve- tehtnih izgovorov kot
bila velika iz električnih žarnic se-J Poročil
a se je
uspeli cerkveni koncert vrhniške- z Antonom Jeršinovičem, naj-
jo svojih dedov, si izbere pet slik, katere se odnese nato v stanova-1 do 25 oseb mofnc?a cerkvene- mlajšim, sinom tukajšnje ugledno
rje kočijaža. Grof sede poleg njih. jim naliva pijačo ter se pogovarja ž njimi...
—	Sveti Bog, strašno, — je zastokal grof Ridiger. — To je popolno ©mehčanje možganov. Take prikazni nastopajo zelo pogosto, predno se pojavi katastrofa, kaj ne. moj dragi doktor? Vi poznate take stvari.
—	Gotovo. — je pritrdil slednji samozavestno. — To je znana en eefalomalaeija. katero znači počasno pojemauje duševnih sil.
—	Krasno — se jc čudil grof. — Izvrstno poučen, ta doktor. No, gospodje moji, bojim se. da se bomo morali pripraviti na povsem iz-vanredne stvari.
—■ To bi bilo vse. kar še manjka.
—	Xo. vse. kar je v mojih močeh, da pon-avim to, kar je zamudil /noj bratranec na vas in celem mestu, se bo zgodilo. Predvsem pa se bom osebno zglasil pri vojvodi, da dobi A"ger\vies posadko
—	Hnra!
—	Prosim, ne radujte se prehitro, prijatc-lji moji! Seveda; če bi I d jaz majoratni gospodar ali Če bi. mogel govoriti kot varuh svoje-pa mladoletnega sina, potem seveda ...
Globoka tišina jo zavladala v celem kro^i:.
Koneč-no pa je rekel župan :
—	Xo, gospod grof. ali bi ne mogli posti'i to že sedaj? * Grof Ridiger je skomignil z ramama.	^
—	Vilibald živi Še. gospoda moja.	*
—	A on je umobolen!
—	Da. on je blazen.
—	Treba ga je spraviti v norišnico ter proklamirati vašega sina kot dediča, gospod grof.
ga zbora pod vodstvom skladate- Fricove rvlovine lja in org.", nista G ruma
Program v dveh delih je bil po- meravala izvršiti bolj natihoma sebno izbran za to slavlje. Sklad- ob pol 12. dapoldr.e v cerkvi pri be so bil;? ?elo težke. Dasi je bilo sv. Trojici. Toda, kake bi se kaj
niki vestno skozi 27 let, 3 mesece iPn sam- take slučaje pa je
Mrs. Rem s seveda vedno pripravljeno z dobrim kosilom. Uberemo jo potem včasih tudi
in 10 dni vsaki dan dvakrat, ob
nedeljah In praznikih enkrat oo Pa to še ni vse Poroka se je na- vsakpm v .cmenu.
On je *el kot dobra ura, kar je razvidno da je v V3ej tej dolgi
skupaj nazaj v m*sto, ter dobimo kako prijetno družbo, ter nam čas
dobi bil pred leti samo en mesec 5e h»treje mineva
bolan in še takrat ga je v njegovem poslu nadomestovala njegova v življenju zvesta spremljevalka, žena.
Razvidno je, da ni imel v celem četrt stoletja prilike ogledati si enkrat m\sta Ljnbljane, katera je komaj 20 km od. tukaj. On jc pač upošteval geslo ,— najprej vestno opravljena služba.
Led je bil prebit iu v.se je divje kričalo vprek. Na bledih licih grofa Ridigcrja. sta se pojavili dve pegi najvišjega, mrzličnega razburjenja. Povesil je oči, da skrije blisk zmagoslavja. Xato pa je globoko vzdih nil, pomolil županu in doktorju roki ter rekel z Lolestno ekstazo :	j Seveda je materina beseda pri go-
—	Da. gospoda moja. če bi se moglo uanraviti ubogemu blaJSp°du Ve?i za-le-la kot moJe nežu to dobroto, bi bil Angerweis rešen ter bi lahko vzcvetel JaJnje kateklzma- ker rekli *>• da ne mislim na samega sebe, ker bi tega ni treba, temveč le na Anger-|bora Že sk<!ra^ hlapca dober' wies in njegove prebivalce, če izjavljam, da bi bila prava sreča, če'?8 pvrTve?a	ne bom bi se mojega obžalovanja vrednega bratranca izročilo v kako umobolnico.
—	Da, prava sreča za njega in za nas, — je zvenelo v krogu. — Usmilite se, gospod grof in pomagajte nam, da se bo to zgodilo!
\ '
Četrto poglavje. ~	s
v Angerweisu izza ve*c
Čudovita izprememba se je završila lanskega plesa.
Vihar je divjal v eaši vode. Koliko šepetanja na vseh koncih in krajih!
Župan in doktor sta hodila noter in ven pri grofu Ridigerju in slednji se je moral naravnost braniti pred ur.emo obeh.
_____ „ J (Dalje prihodnjič.)
besedilo pi«mi nabožno, so se mi takega dalo na Vrhniki prikriti? zdele melodije kakor od kakih' Xa domu se j opravilo še obi-narodnih j esmi.	-čajno poškoropljenje ženina in ne-
Izmed moških ie bdo najlepše r^ste z žegnano vodo in slovo od slišati mooan bas solo Staneta navzočih.
Isteniča, i o tenor Blaževega AVil- j Komaj »c prikažemo iz nevesti-četa. Med pevkam, pa ima sopra- ne hiše na poti, že fantje v zvo-nistka Miei Japel iz Verda pri je- niku ubrano potrkavajo na zvono-ten, srebrtio-čist, čim višji, tem ve. Res i c ^ a redna čast za mladi Adčnejši glas. Xa razpolago ji par.
je bil menda radi tega že nastop[ Ženin in nevesta sta že raču-v gledališču, pa jej doma stariši na^, da ju loči samo še pol ure ča-ne dovolijo. Smelo lahko trdim, da s0 od tega preljubega "ledik sta-takega poetja v farni cerkvi Še ni nu". ko so nam po stari slovenski j stavbe. No pa kaj te stavbe nje-bilo kot je sedaj.	.šegi zgradili čez cesto z cvetjem j mu. Saj je bil že leta 1892 in 1893,
Med presledki posameznih pev-'in židano ruto okrašeno vrvjo. ; torej v najslabših letih v Ame škili točk so mi uhajale misli na-j Xa mizi je stal "topler" rujne-zaj, v otroška leta. ko so me kot ga vinca, katero je bilo v kozar-malega paglavčka v tej cerkvi pri eih podano svatom za srečno raj-krstnem kamnu polivali z mrzlo žo. Jerebov Rudi pa je imel med žegnano vodo sredi zime, da me tem kratek nagovor mlademu pa-sedaj kar mraz strese.	jru, nakar se je ženin r primerno
Spominjal sem se nadalje, kako svoto odkupil od breških fantov,'dat v sv;oj rojstl)i kraj Marsika me je ranjka mati pritirala v eer- dobil od niih "vizum" ter smo na- terj Vj-imjfan ^daj v Ameriki, kev k gospodu, kjer se je vršilo to odšli mer potrkavanjem v zvo- ko je	^ kot ma]j šolarček
spraševanje za pno obhajilo, ter niku naprti po hribčku v nadi. di ^ &ole spremljal Fronca na nje-sem bil še nesposoben, ker nisem nas ne doVti še kako preseneče- ^^ obho(Jih ter krjj;a]. poštar, znal celega katekizma na pamet. [ nje.	'	j poštar, al je kaj za naa! No in se
Ko pridemo v obzidan prostor daj uživata stric in teta požtenc pri sv. Trojici, že zagledamo tam zasluženi "ckoj. razvrščene godce elitne vrhniške' Na dan vseh letnikov pa se godbe s svetlimi inštrumenti. Na je vsa Vrhnika zbral« na doma-clano znamenje kapelnika Dolinar- čem pokopališču, spommjajoč se pravil. No in zamešali so me. med ja zagodejo živahno koračnico. |v molitvah svojih dragih v grobo-drug bolj knnštne	i Omenim naj, da gre veliko za- vih. Kar se tiče kineanja grobov,
Opazil sem tudi še ravno iste sluge ža ustanovitev te godbe tndi ljudstvo sedaj kar tekmuje med spovednice, kjer smo včasih kot o- Valentinu Jerebica in Cirilu Ma-^boj. Na enem je bilo več cvetja troci odkladali nase smrtne in na- lavasicn.	ikovt drugem
glavne grehe ter potem prav ske- Navzočega je bilo v cerkvi tu-
Za polifiko se tu na Vrhniki ne brigam. Znano mi je je le. da je Simeon Jože oblastni poslanec, dr. Marolt še vedno župan, dr. $a-bec zdravnik. Karlovcov Lovre skrbi pa za občinski red in policijsko uro.
Napisal sem precej. Vsebina širše javnosti ne bo zanimala, prepričan pa sem. da bo. enemu .ali
Lahko si predstavljamo, kako, drugemu Vrhničanu obudilo spo-kako je gl.tlal potem službe opro- »ne na rojstni kraj.
ščen. v Ljubljani visoke nove
riki.
Kdo izmed v Ameriki živečih VrhniČanov ne bi poznal pismono-ša "Pronca"'. Saj je menda redek tam dolgo vrsto let, ne da bi med tem vsaj enkrat ne prišel pogl?-
(Konec.)
, Zelo lep nov qM»metuk je tndi sano odšli k obhajilnem kamnu di precej ljudstva, katero rado vi- v skupnen grobu Cankarjevih pred glavnim altarjem.	di, kako l-rajžno ali t strahu bo'staršev in njegove sestre Francke.
Najmanj pokore se je dobilo pri korakal ženin pred altar, in kako V mraka pa je ugledalo kakor ranjkem g. dekanu, zato se je naglas ali natihem bo rekla ne- jezero lučic. tudi vedno vse trlo pri njihovi vesta "da". No pa sedaj se reče j Novost ie bila tndi petje mo-spovednici.	/'hočem".	>škega zbora rokodelskih pomoč-
^ Spomnil sem se tudi, kako sem Po končanih cerimonijah je god- nikov, kateri so zapeli- več t srce še kot otrok spremil na zadnji po- ba zaigrala novo poročencem še segajočih žalostink, menjajoče se : \ fanik®?fl °četa ter 10 let kas- por komadov, nakar smo se vrnili pa domača godba igrala otožne _ - \ neje ranjko mater, koso jih v eer- proti domu. Patrkavanje v zvoni-.melodije.
Opozicijonalni blok,
ki ga je propagiral v Romuniji Goga, je propadel, ker ni kmečka stranka hr.tela vstopit: v ta blo'j.
Trska vlada
je bila s parlamentom preglasovana. Cosgrave smatra to kot neza-
upnico in bo vsled odstopil.
i€ga najbrž«?
28. decembra:
Ryndam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam
» decembra:
New Tork, Cherbourg. Hamburg
30.	decembra:
Mauretania. Cherbourg
31.	decembra:
rennland. Cherbourg Minnetonka, Cherbourg
I.	SKUPNI IZLET s parnikom "Parle" dne 24. marca, 192S.
II.	SKUPNI IZLET • parnikom -
"Pari«" dne 12. maja, 1928.
III.	SKUPNI IZLET 9 parnikom — "Parit" dne 2. junija. 1928.
VeOlnoma pamikov odplujejo pono» potniki se vkrcajo dan prej.
Predzadnjo nedeljo so fantje i/. Verda vprizorili lepo uspelo Shakespearjevo dramo Othelo. Samo oder in dvorana je še enkrat
Božič
JUGOSLAVIJI
Posebni BOZlrXI IZLET OLYMPIC 9. decembra,
in naših drugili velikih pamildb.
WHITE STAR LINE
RED STAR LINE
INTERNATIONAL MERCANTILE
MARINE CO. No. 1 Broadway New York City
Ali naši lokalni a^ >nt je.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor * aamenjea potorid ■tart kraj, je potrebno, da j« §m o potnih listih, prtljagi in dragih vtvareh. Viled nafte dolgoletne Ukoinje Vam ml lamoremo dati najboljia pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne brsopernlke.
Tndi nedriavljanl eamcnio 9» tovatl t atari kraj, toda preekrtoti ■1 morajo dorollenjt all permit la Washingtona, bodial aa eno leto ali • meeecrr in te mora delati pro-■njo vaa] en mesec pred odpotora-njem In to naravnoet r Wathlng-tn, D. O. na fweralflfa komisarja.
Alaaom edradM. ki je vtopUa t ▼aljaTo IL jmllja, 19M se nlkomr rel ne polije permit po poitl, ampak ga mora ltl Iskati vsak posOet oeebno, bodUd ▼ najtdllnjl nasetnl-Ikl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kede t proiaji saproaL Kdor potuje raa brca dovoljenja, potuje u tvoje lastne odgovecneat
Kako dobiti svoje« h ibngi kraja« :
Kdor Ml dobiti sorodnik« aB svojce la starega kraja, naj nam prej pile sa pojasnlls. Is Jugoslavije bo prlpoSfenlb v tem leta 979 priseljencev, toda polovica t« kve» te je določena aa ameriške drtav-ljane, ki ide dobiti sem parile ta otroke od 18. do ZL leta in j« aa peUedelake delavea.
AieerUkl disvljanl pa samertje dobiti sem lene ln otrok« do 18. leta brce da M bill itetl ▼ kvoto, potrebno pa je delati prodaje v Wash-
FRANK SAKSEK STATE BANK
■ OOHLAJTOI IL 10W Ti
Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angle-firih besed; vaje za učence angleščine; berila in Sanke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed).
NaroČila pošljite na:
"&LA8 NARODA" •2 Oortiandt Stmt „ j ^ Hew York, H. T-
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO
English-Slovene Reader SastaYil dr. F. J. KERN
CENA • poštnino SAMO