Spored športnega tedna.
SOBOTA, dne 25. septembra 1920.
Ob 15. uri.	Dirkališče.
I.	oddelek preizkušnje konj:
ježa v terenu na 25 k m.
Ob 16. uri.	Prostor S. K. Ilirije.
4.	) metanje kroglje in kopja,
5.	) tek z zaprekami,
6.	) štafeta 4krat 100 m.
NEDELJA, dne 26. septembra 1290.
Dopoldan ob 9. uri.	Prostor S. K. 11 i r i j e.
Lalikoatletične tekme:
1.	) tek na 100 m,
2.	) skok v daljavo z in brez zaleta,
Lahkoatlciične tekme:
1.	) tek na 400 m,
2.	) skok na višino z in brez zaleta,
3.	) tek 1500 m,
3.	) tek na 200 m,
4.	) metanje diska,
5.	) finale na 100 m,
6.	) skok ob palici,
7.	) finale na 200 m.
Ob 11. uri. Start in cilj štafete na prostora S. K. T 1. Propagandna štafeta skozi Ljubljano.
Štafete sc menjaj o: -
1.	) Prostor »Ilirija«,
2.	) Gosposvetska cesta, pred pivovarno,
3.	) Blehveisova cesta,
4.	) Narodni dom,
5.	) pošta,
(i.) kavarna »Evropa«,
7.	) Gosposvetska cesta, pred južno železnico,
8.	) Gosposvetska cesta, pred pivovarno,
9.	) prostor »Ilirije«.
Popoldan ob 14. uri.	Dirkališče.
Ob pol 14. uri odhod posebnega vlaka od glavnega kolodvora.
I.	Kolesarske dirke:
a)	za jirvenstvo:
1.	) 1 km brez vodstva,
2.	) 10 km brez vodstva,
3.	) 25 km z motornim vodstvom;
b)	vmesne dirke:
3 in 5 km ter 1 kni preko zaprek.
TI. Dirka z motornim kolosom na 10 km. III. 2. oddelek preizkušnje konj : Šolsko jahanje in jahanje čez zapreke.
Ob 15. uri.	P r o s t o r »I I i r i j e«.
Nogometna tekma.
Sparta proti S. K. Celje.
Ob 17. uri.	Prostor »Ilirije«.
Ilirija proti kombin. moštvu ljublj. nogometnih klubov.
01) PONEDELJKA, dne 27. septembra, do PETKA, dne
2.	oktobra 1920.
1	»opoldan od 9. do 11. ure. P r o s t o r »11 i r i j e«.
Enhkoatletiene predvaje vojakov dravske divizije.
Od 14. do 16. ure vojaške lahkoatletične tekme.
Od 16. do 18. ure vojaške nogometne tekme.
Od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure lahkoatletieni kurz za civilne športnike
TOREK, 28., SREDA, 29. in ČETRTEK, 30. septembra. Dnevno ob 15. uri	Na Kozlerjevem vrtu.
Tenis tekme.
SOBOTA, 2. oktobra.
Ob 16. uri.	Prostor S.K. »T.l i r i j a«.
Nogometna tekma.
Med kombiniranimi moštvi Hermes, Jadran, Primorje, Slova n, Sparta, Svobod a.
NEDELJA, 3. oktobra.
Ob 7. uri 30 min.	Kongresni trg.
Start autom obilne non stop vožnje;
Odbijana, Kamnik, Gornji grad, Mozirje, Vransko, Ljubljana.
Ob 9. uri.	Prostor S.K. »11 i r i j e«.
Distančni marš v vojaški opremi.
(za civilne športnike in vojake.)
Ruta: prostor »Ilirije«, Št. Vid, Podutik, Koseze, Večna pot, Simon Gregorčičeva ulica, Gradišče, Šelenbur-gova ulica, Dunajska cesta, Gosposvetska cesta, prostor »Ilirije«, (skupno približno 17 km.) Skozi mesto pridejo tekmovalci med pol 11. in pol 12. uro. Od 9. do 11. ure.	Prostor S.K. »11 i r i j e«.
Lahkoatletične prireditve.
Popoldan ob 14. uri. Prostor Ljub. sport, kluba.
Regata na Ljubljanici.
1.	Parove dvojke s krmarjem.
2	Štirice s krmarjem event. z izenačenjem.
.3 Handicap za vse kategorije prijavljenih čolnov.
4.	Skiff (enojka)
Ob 16. uri.	Prostor S.P. »11 i r i j e«;
Nogometna tekma.
Atletik S.K. Celje proti »Iliriji«.
Ob 17. uri.	Kongresni t r g.
Cilj automobilne non stoj) vožnje.
Zvečer ob pol 21. uri. Velika dvorana Union.
Razdelitev kolajn, nato zabava s plesom.
CENE VSTOPNICAM:
Skupno za vse tekme............................K	60.—
Posamezne tekme:
Ob nedeljah: sedež........................... . K 20.—
stojišče .......................K.10 —
dijaško stojišče ...............K	6.—
Ob delavnikih: sedež....................._. . K 10.—
stojišče .......................K	6.—
Pri vseh prireditvah godba Dravske divizije.
* *
Dodatki k tekmovalnim razpisom za športni teden.
Splošni:
Zmagovalci dobijo kolajno „Športne zveze" za prvenstvo Slovenije 1920 in sicer pri kategorijah do 5 prijav samo prvi, pri kategorijah s 5 do 10 prijavami prva dva, pri onih z več prijavami prvi trije. Klubi, ki ne postavijo nobenih tekmovalcev se disciplinirajo. Vse prijave se zaključijo s 23. t. m. Prijave po tem dnevu le proti dvojni prijavnini.
Vodstvo tekem ima pravico objavljeni vrstni red z ozirom na došle prijave spremeniti. Določbe razpisov, ki se s temi dodatki ne skladajo so razveljavljeni izvzemši določb za skupino patrulj iz jahalnih jedinic IV. armijske oblasti, ki ostanejo v veljavi (št. 12.,,Športa").
Lahka atletika:
Prijavnina se določi na K 10'— za osebo, ne glede za koliko kategorij se je isti prijavil. Vrstni red za nedeljske dopoldanske tekme se spremeni:
1) tekma 100 m, 2) skok v daljavo z in brez zaleta, 3) tek na 200 m, 4) metanje diska (roka poljubna), 5) finale na 100 m, 6) skok ob palici, 7) finale na 200 m.
Propagandna štafeta skozi Ljubljano.
10 moštev za skupno dolžino približno 2900 m. Tekači posameznih moštev menjajo: 1) prostor Ilirija, 2) Gosposvetska cesta, 3) Bleiweisova cesta, 4) Narodni dom, 5) Pošta, 6) Kavarna Evropa, 7) Gosposvetska cesta, pred križiščem južne železnice, 8) Gosposvetska cesta, 9) prostor Ilirije.
Kolesarstvo in motociklistika.
Prvenstvene tekme se omejijo na: 1) dirke s kolesi na 1 km brez vodstva, 2) dirko s kolesi na 10 km brez vodstva, 3) dirko s kolesi na 25 km z motornim vodstvom, 4) dirko z m tocikli na 10 km.
Izven konkurence za prvenstvo Slovenije 1920 se vršijo še kolesarske tekme: 1) dirka na 3 km odprta za vojake, 2) dirka na 5 km odprta za težka kolesa, 3) dirka na 1 km z zaprekami odprta za civilne športnike, 4) dirka na 1 km z zaprekami odprta za vojaštvo, 5) handicap na 5 km.
Veslanje.
Že objavljene tekme so za prvenstvo. Izven konkurence za prvenstvo Slovenije se vrši tekma z navadnimi čolni.
Dislančni marš v vojaški opremi.
Skozi mesto se spremeni ruta sledeče: Gosposvetska cesta, Dunajska cesta Šelenburgova ulica, Kongresni trg. Gradišče, Simon Gregorčičeva ulica ter nadaljevanje po Večni poti.
Nogomet.
V nedeljo 26. t. m. na prostoru S. K. Ilirija: Ob 15. uri Sparta proti S. K. Celje. Ob 17. uri Ilirija proti kombiniranemu moštvu ljubljanskih nogometnih klubov. V soboto 2. oktobra na prostoru S. K. Ilirija: Ob 15 uri nogometna tekma med kombinirani moštvi Hermes, Jadran, Primorje, Slovan, Sparta, Svoboda.
V nedeljo 3. oktobra na prostoru S. K. Ilirija: Ob 16. uri atletik.
S.	K. Celje proli Iliriji. Klubi kojih moštvo je zmagalo dobijo pri-znalne kolajne Športne zveze za nogomet 1920.
Tenis.
Vse tekme se pričenjajo dnevno ob 15. uri na igrišču na Kozlerjevem vrtu.
PmiMla za automobilno konkurenčno uožnjo Športnega tečna 1920.
»Športni teden, Ljubljana 1920.«
Non stop vožnja za osebne avtomobile na progi približno 150 km.
J ugoslovenski avtomobilski klub v Ljubljani prirodi dne 3. oktobra 1920 v okvirju »Športnega tedna« in na povabilo »Športne Zveze« dvoetaono preskusno
člen drugi.	: ' f;| j'.,
Oprema vozov.
Vsa vozila morajo glede svoje konstrukcijo, kakor tudi glede svoje opreme odgovarjati oblastvenim predpisom.
Minimalna zasedba voz: Pri dvasedežnih auto-mobilih 2, pri štirisedežnih 8, in pri šestsedežnih 4 osebe, vštevši kontrolorja. S to minimalno zasedbo mora biti vozilo skozi celo progo obteženo.
Vsi automobili dobe pred startom na motorjevo streho plombe, ki jih pritrdi na streho vodstvo tekme.
Člen tretji.
Start.
Start se vrši dne 3. oktobra ob 8. uri na Kongresnem trgu pred dvorcem, v Ljubljani. Startni vrstni red v skupinah določi žreb. Vozovi startajo v intervalih 2 minut.
Kolesarska dirka
vožnjo na sledeči progi:	Ljubljana, Črnuče, Trzin,
Mengeš, Kamnik, Stranje, Sedlo v črni (920 m), Gornji grad, Radmirje, Mozirje, Letuš, St. Rupert, Vransko, (Konec prve etape.) Ločice, Trojane, Lukovica, Domžale, Črnuče, Ljubljana.
člen prvi.
Udeležba.
Tekme se smejo udeležiti vozovi, ki so last klu-bovih članov, oziroma od njih upeljanih gostov.
Tekma je neobvezna in se vrši v dveh skupinah: V prvi skupini tekmujejo le šofer - amaterji, v dragi skupini šoferji po poklicu.
Tekma nima značaja dirke.
z motornim vodstvom.
Med zadnjim vozom prve skupine in prvim vozom d')|uge'i jskupine se določat časovna razdalja '5 minul.
Automobili, ki se udeleže tekme, morajo biti na startnem prostoru ob 7. uri, sicer se na njih udeležbo pri tekmi ne ozira.
Minimalni in maksimalni časi:
1.	Ljubljana— Pri Korlnu (odcepek poti v Bistrico): minimalni 40 min., maksimalni 50 min.;
2.	Pri Korlnu — Vrh sedla:
minimalni 30 min., maksimalni 40 min.;
3.	Vrh sedla — Most čez Savinjo onstran Radmirja: minimalni 35 min., maksimalni 45 min.;
4.	Most čez Savinjo pri Radmirju — Vransko: minimalni 50 min., maksimalni 70 min.;
5.	Vransko — Ljubljana:
minimalni 60 min., maksimalni (SO min.
Člen četrti.
Kontrolorji in njih delo.
Vsak automobil, ki se udeleži tekme, dobi kontrolorja, katerega določi žreb.
Kontrolor si mora notirati v predpisano knižico vsa popravila, odmore in sploh vse opazke med vožnjo dotičnega voza.
V glavnem si ima kontrolor zapisovati sledeče točke: 1. voz mora biti tekom 2 min. po znamenju star-terja za navrtenje motorja z lastno motorično silo v teku. Vsaka začeta zakasnela minuta se notira. 2. Prostovoljni in neprostovoljni odmori med vožnjo.
Prostovoljen odmor je oni, katerega določita vozač in kontrolor sporazumno. Motor mora delovati dalje, sicer se tak odmor šteje za neprostovoljnega. V eni etapi se sme izvršiti samo en prostovoljen odmor, ki sme trajati najAree 5 minut. Odmori, katere povzročijo zapreke višje sile, kakor zaprte železniške zatvornice in podobni slučaji, se ne kaznujejo, vendar si mora kontrolor notirati ter odšteti čas, ko je stal voz, od dovoljenega maksimalnega časa.
Med neprostovoljne odmore šteje vsak odmor, med katerim motor no deluje, dalje vsako prekinjcnje vožnje
kontrolor konstatiral, da je pnevmatika popolnoma prazna. Med popravljanjem defekta ne smejo potniki izstopiti. Med gorsko vožnjo morajo potniki sedeti na svojih mestih.	' til
Na gorski vožnji se vozi kolikor mogoče na levo. Na zahtevo sledečega vozača je dati prostora za prehi-tenje. Kontrolorji morajo paziti na te predpise; zahtevam kontrolorjev se morajo vozači brezpogojno udati.
Ako se je automobil ustavil na klancu in ako ne more sledeči automobil dalje, se ta odmor za drugi automobil ne šteje.
člen sedmi.
Klasifikacija.
1. Vsaka odstranitev plombe pred startom ali sploh so kaznuje s 5 točkami, četudi se ni opravilo nobene re-parature. 2. Vsaka začeta minuta neprostovoljnega odmora šteje 1 točko. Pri stoječem motorju 10 točk. Izvzeti so defekti na pnevmatiki, ako motor deluje dalje. Sicer se kaznujejo taki odmori s 5 točkami. Dopolnitev vode med vožnjo se kaznuje s 15 točkami, tudi ako se je izvršilo to v odmoru med obema etapama.
K) Na klancu se tako voz kakor motor ne smeta ustaviti.
Ako se na klancu voz ustavi ali ako prične drčati nazaj se do ene minute penalizira s tremi točkami.
Moment iz vozne dirke v Ljubljani dne 8. septembra 1920. Enovprežni vozovi za dirkače.
v svrho raznega hantiranja pri vozu. Popravila pnevmatik pri delujočem motorju so izvzeta; tudi ne šteje kot neprostovoljen odmor, ako se je motor ustavil na ukaz kontrolorja iz katerihkoli cestno-policijskih ozirov. Dopolnitev pogonskih sredstev med vožnjo je prepovedana.
člen peti.
Automobilski park.
Po končani prvi etapi morajo postaviti konkurenti svoje automobile na njim odkazana mesta, ustaviti motor in opraviti ob kontrolorjevi navzočnosti eventualna popravila na pnevmatiki. Vsako drugo popravilo in delo pri automobilu skloh je nedopustno.
Člen šesti.
Gorska vožnja.
Pri kontrolni točki 5 (pri odcepku poti v Bistrico) začenja gorska vožnja. Klanec je treba prevoziti gladko, ne da bi se voz ali motor ustavila. Ravnotako se penalizira, ako se voz ali motor ustavita v klancu navzdol. Gorska vožnja konča pri kontrolni točki 8 na mostu čez Savinjo.
V slučaju defekta ha pnevmatiki med gorsko vožnjo, se ustavitev voza ne penalizira samo tedaj, ako je
Vsaka nadaljna minuta šteje trikrat toliko točk, kolikor minut jo voz stal ali drčal naza.].
Ako se na klancu motor ustavi, 15 točk do ene minute, vsaka nadaljna začeta minuta šteje 15 točk.
4.	) Vsa popravila na vozu smeta opraviti edinole vozač in še ena v vozu se nahajajoča oseba, ki jo je treba pred startom in pred kontrolorjem določiti. Prekoračitev te določbe šteje deset točk. Izmenjavo vozača izključi dotič?ri voz od tekme.
5.	) Ustaviti motor pri tekočem vozu, n. pr. po klancu navzdol, je prepovedano ter štejejo taki prestopki za vsako začeto minuto 5 točk.
6.	) Prekoračitev maksimalnega ali minimalnega časa šteje za vsako minuto 2 točki. Dalje se penalizirajo še sledeči slučaji:
1.	) stekla ležišča s 100 točkami;
2.	) razni polomljeni deli, ako ovirajo delovanje voza v prejšnji meri, s 25 točkami;
3.	) zlomljeni okvir s 50 točkami;
4.	) zlomljene vzmeti s 5 točkami;
5.	) puščanje hladilca in vodnih cevi s 3 točkami;
6.	) če eden ali več cilindrov radi vžigalnik defektov no deluje, z 10 točkami;
7.	) zlomljene ventilator j eve pero tke z 2 točkama;
8.	) zvite osi z 20 točkami;
9.) zvito krmilo drogov je s 25 točkami;
10.) vsak drugi defekt, če tudi nebistvenega in no-organskega značaja, z eno točko.
Člen osmi.
Kontrolni zaključek.
Vozovi, ki dospejo po končani celodnevni tekmi, dvajset minut po dovoljenem maksimalnem času na cilj, sb izključeni od uvrščenja med tekmovalce.
Gospod ... je dosegel pri kvalifikacijski non-stop tekmi na progi Ljubljana, Kamnik, Gornji grad, Mozirje, Št. Kupert, Vransko, Trojane, Domžale, Ljubljana o priliki športnega tedna, Ljubljana 1920 dne 3. oktobra 1920 ... mesto s ... kazenskimi točkami.
Ljubljana, dne 3. oktobra 1920.
Tajnik:	Predsednik:
.Moment iz vozne dirke v Ljubljani 8. avgusta 1920.
Člen deveti.
Prijave.
Kom novel ja\ne prijave je vložili do dno 30. septembra na naslov »Športna zveza, Ljubljana, Narodni dom«. Prijavnina za vsak voz, Četudi se ne udeleži tekme, marveč samo brez kontrolnega izleta, znaša 80 K.
Člen deseti.
Razvrstitev zmagovalcev in nagrade.
Za razvrstitev vozov po točkah je merodajno najmanjše število dobljenih kazenskih točk. Ako je več
Vrlin tega se objavi vrstni red vseli tekmovalcev z navodim dobljenih točk in daril v klnbovem oficijelncm glasilu »Sport«.
člen enajsti.
Splošne določbe.
Vsak vozač je 'odgovoren za vse poškodbe, ki nastanejo radi njegovega automobila na tretjih stvaren. V obljudenih krajih in po klancih navzdol jo prehitevanje spredaj vozečih automobilov dopustno le z dovoljenjem kontrolorja, ki sedi v spredaj sedečem vozu; tako dovoljenje se da z dvignjeno in naprej mahajočo roko. Pre-
Moment iz vozne dirke v Ljubljani 8. avgusta 1920.
tekmovalcev iste skupine brez točk, žrebajo medsebojno najprvo za prvenstvo, potem za drugo mesto itd.
Za nagrado žrebata potem pri eventuelnem enakem številu kazenskih točk prva, druga, tretja itd. zmagovalca obeh skupin med seboj.
Vrhu tega se izdajo vsem tekmovalcem diplome, noseče klubovo štampiljo in podpise kluhovega predsednika in tajnika. Tekst diplome se glasi:
koračitev te določbe se popolnoma diskvalificira. Even-tuelne proteste je doprinesti takoj po završeni non stop vožnji v Ljubljani. Zakasneli protesti se ne vpoštevajo. Proteste, ki bi eventuelno izvirali iz okoliščin, znanih že pred nastopom vožnje, je treba tudi pred nastopom vožnje doprinesti. O protestih določa edinole vodstvo tekme. Sportnotehnični odsek in vodstvo tekme automo-bilskega kluba si pridržujeta pravico do pol ure pred
startom spremeniti predstojeće določbe ter jih pravočasno naznaniti vsem konkurentom in kontrolorjem. V slabem vremenu se tekma ne vrši.
Načelnistvo Jugoslovenskega automobilskoga kluba v Ljubljani.
J. G.:
Dirkališče.
K predstoječim dirkam s kolesi in motorji v športnem
tednu.
Ceniti šport po njega vrednosti za telesno vzgojo gotovo pri nas Slovencih nismo znali, sicer si ne bi bilo mogoče razlagati, da se je krasno, skoro sredi mesta
Darila zmagovalcem v voznih dirkah 5. in 8. avg. 1920.
ležeče, z asfaltom in dvignjenimi ovinki grajeno dirkališče podrlo. Bržčas so se smatrale vse te tekme na dirkališčih in drugje le kot nekaka kupčijska prireditev, ki se vrši v zabavo gotovim ljudem in vrže v ta ali oni namen dobiček. Vsled tega so tekme polagoma jenjale, in »Kolesarski klub Ljubljana« se je menda brez vsega zadovoljil, da so uničili dirkališče, ki bi
• Z vživitvijo kolesarskega in motociklističnega sporta v Sloveniji je nastala jasna in občutna potreba po dirkališču. Nemogoče je bilo" dirkačem, iztrenirati se samo na cesti, manjkalo' je dirkališče, kjer naj bi se izpopolnjevali v tehniki vožnje in predvsem v hitrosti. G. mjr. Jaklič, čegar delo je ravno današnje stanje kolesarskega in motociklističnega sporta v Sloveniji, se je z vso vnemo lotil tega vprašanja. Posrečilo se mu je doseči sporazum z dirkalnim klubom, da bi se isti prostor vporabljal tudi za kolesarske dirke, in s svojo četo je izboljšal prostor tako daleč, seveda kolikor so dane razmere na eni strani in teren na drugi strani dopuščale. Faktum je, da imamo danes dirkališče, ki vsekakor ni prvovrstno, ki pa naj ravno s tem opozori merodajne faktorje, česa nam je še potreba, da bomo mogli uspešno delovati na vseh poljih.
V Športnem tednu bo nastopila ta panoga sporta na dirkališču. Pri nas so nekdanje dirke na dirkališčih že skoro povsem pozabljene, zato se nam zdi potrebno, dati par podatkov za lažje razumevanje teh tekem.
Kolesarske dirke se delijo v dvoje vrst: v odprte, navadne dirke in dirke z motornim vodstvom. Pri prvih vozijo kolesarji sami in tekmujejo med seboj. Vozijo se na 1 km, na 5, 10, 25 in 100 km. Vendar se slednji dve daljavi danes vozita po večini z motornim vodstvom. Druge dirke, to so z motornim vodstvom, se vozijo v tej obliki, da reže kolesarju spredaj motociklist zrak, vsled česar doseže ta za motociklistom prostor, katerega premaga z manjšim naporom sil in je zato v stanju, doseči večje hitrosti. Vsak kolesar ima svojega motociklista in se kvalificira le kolesar, ne pa tudi motociklist. Običajno vozijo kolesarji s kolesi, v toliko izpremenjenimi, da so vilice obrnjene nazaj in imajo spredaj 26 ali 24 col veliko kolo, da pridejo bližje za motocikel. Motociklist pa ima nasprotno sedež kar mogoče zadaj, pokončno pozicijo na motorju in koncem motocikla pritrjen nekak valjar, ki se zavrti, ako slučajno kolesar zadene vanj. Tako popolne opreme pri nas tehnično še niso mogoče, vendar pa je upati na precej lepe momente tudi v tej tekmi. Stalna dirkališča prirejajo razen tega še daljše dirke, kri trajajo nepretrgoma 24 ur, druge zopet s presledki po 6 ur itd. K
Moment iz vozne dirke v Ljubljani 8. avgusta 1920.
reprezentiralo danes precejšnjo materijalno in še večjo športno vrednost. Ljubljana bi pa imela namesto smrdljivih hlevov in druge nesnage na prostoru nekdanjega dirkališča krasen športni prostor, ki bi bil važen faktor za vzgojo primernih mednarodnih in olimpijskih tekmovalcev.
večjim dirkalnim prireditvam jc običaj, dodeliti Št »handicap« dirko, to je predujmna vožnja, pri kateri dobe slabcjši dirkači predujem ter mora najboljši precej metrov pozneje startati.
Motorne dirke so po večini le ene vrste, to je le z razliko daljave. Vozijo se na 1 km, 5, 10, 25, 50 in
100 km, dele se pa po kategorijah motorjev, to je po jakosti njih vozil. Prvenstvo odnese oni, ki doseže najboljši čas,- ne glede na konjske sile motorja. Ljubljansko dirkališče meri 960 m en krog. Z ozirom na slab in neizdelan ter za motocikle osobito neprimeren teren je sklenila Športna zveza, šteti vsak krog za 1 km.
Naj bi bile nedeljske dirkališčne dirke začetek novega razvoja v kolesarskem in motociklističnem sportu Slovenije.
Nogomet.	{/'
Službene objave Jugoslovanskega nogometnega saveza. Novi člani J. N. S.: A. K. Obilič, Vel. Bečkerek; Topobai Munsak Egysiilet, Topola; Hodjački S. K., Hodžak; Sokolsko društvo, Neniešmiletič; Novosadski A. K., Novi Sad; Subo-tički telovežbački klub, Subotica; S. K Jugoslavija, Sombor; Subotičko atletsko nogometno društvo, Subotica; Moslavina, Kutina; Jadran, Osijek; Pitomački S. K.; Zlatarski S. K.; H.*
S. K. Penkala, Zagreb; Češka 11., Zagreb; T. S. K. Zagreb, Zagreb; Nogometna organizacija, Bihač
J. N. S. opozarja svoje člane, da je njegov službeni jezik hrvatski, srbski ali slovenski. Klubi tujih narodnosti se poživljajo pošiljati dopise, v službenem jeziku saveza, ker se dopisi v drugih jezikih ne bodo uvaževali.
Upr. odbor bo v kratkem razposlal na podsaveze pravila. Vse podsaveze bo na lastne stroške aboniral na »Novosti«, svoje službeno glasilo, da bodo tako podsavezi o sklepih J. N. S. točno informirani.
Prošnja za popust davka se je v ministrstvu financ odbija.
Službene objave Ljubljanskega nogometnega podsa-
veza. L. N. P. ponovno objavlja, da je njegovo službeno glasilo »Šport« in da morajo vsi včlanjeni klubi biti na ta list abonirani. V interesu širjenja športne propagande je tudi, da klubi med svojim članstvom kar najintenzivneje agitirajo) za »Sport«.
L. N. P. sodeluje pri Športnem tednu s tem, da priredi tekme:
26. septembra ob pol 16. uri Sparta, Ljubljana : Celic,
Celje;
26. septembra ob 17. uri Ilirija : Komb. m. drugorazr. ljubljanskih klubov;
2 oktobra ob 16. uri Komb. m. Primorje, Slovan, Svoboda : Komb. m. Hermes, Sparta, Jadran;
3.	oktobra ob 16. uri Ilirija : Atletiki, Celje.
Komb. moštvo drugorazrednih klubov ima nastopiti v sledeči sestavi:	Primožič (Svoboda) — Mozetič (Primorje),
Juvan (Svoboda) Pečnik (Svoboda), Birsa (P.), Dolinar (Hermes) — Bano (P.), Primožič (Sv.), Zargaj (Sparta), Pleš (H.), Jamnik (Jadran). Rezerve: Skrbinšek (Sp.), Žagar (H), Steiner (J.), Robeška (Sp.). - Kapitan moštva g. Birsa se ima pravočasno pobrigati za opremo svojega moštva.
Sestava komb. moštev za 2. oktobra se bo pravočasno objavila.
Mariborskih klubov se k tekmi zaradi visokih voznih stroškov ni moglo pritegniti.
V podsavezu včlanjeni klubi se poživljajo, ga pošljejo o vsaki tekmi tekom 24 ur ekspresno kratko poročilo.
Razpored prvenstvenih tekem L. N. P.
Ljubljana: 10. oktobra dopoldne Jadran : Akademiki; popoldne Hermes : Sparta;
v Kranju: Sava : Primorje.
17 oktobra dopoldne Jadran : Primorje; popoldne Hermes : Akademiki; Kranj: Sava : Svoboda.
24. oktobra dopoldne Svoboda : Primorje; popoldne Jadran : Hermes; Ilirija : Slovan; Kranj ; Sava: Akademiki.
31. oktobra dopoldne Akademiki : Sparta; popoldne Hermes : Svoboda; Kranj: Sava : Jadran.
1. novembra dopoldne Hermes ; Primorje; popoldne Jadran : Svoboda; Kranj: Sava : Sparta.
7 novembra dopoldne Svoboda : Akademiki; popoldne Primorje : Sparta; Kranj: Sava : Hermes.
14. novembra dopoldne Jadran ; Sparta; popoldne Akademiki ; Primorje.
21. novembra dopoldne Svoboda : Sparta
Maribor: 19. oktobra Rapid : Herta, Vesna : Ptuj.
26. oktobra Maribor : Rote Eli.
3.	oktobra Rapid : Maribor.
10.	oktobra Herta : Rote EM.
17. oktobra Rapid : Rote Eli.
24. oktobra Maribor ; Herta.
Celje: 19. septembra Svoboda : Siavija.
26. septembra Siavija : Vojnik.
3. oktobra Celje : Siavija, Svoboda : Vojnik.
10. oktobra Celje : Svoboda.
17. oktobra Celje : Vojnik.
24. oktobra Atletiki : prvak 2. razr
Za okrožje Ljubljana je v financijeinem oziru storjen sledeč sklep: Čisti dobiček prvenstvenih tekem se razdeli šela koncem sezone v enakem sorazmerju med klube. Blagajniške posle opravljajo klubi, ki igrajo tekmo, pod nadzorstvom podsaveznega blagajnika. Poleg tega določijo klubi k svojim tekmam vselej po 3 reditelje. Za blagajniško službo so določeni sledeči gg.: Svoboda: Pečnik, Mlinar; Sparta: Jerala, Matulj; Hermes: Levičnik, Kepec; Jadran: Bučar, Kan-dare; Akademiki: Gregorič, Sadar; Primorje: Bašin, Mozetič; Sav#: Česen.
Iz kazenskega odbora. Zadeva Hobacher se je odstopila v rešitev J N. S. — Ukor Rapidu, objavljen v 9. št. Športa se anulira. — Zadeva dne 19. t. m. neodigrane prv. tekme Herta: Rapid se reši na prihodnji seji. — Igralca iz Maribora R. Ferka se vsled nešportnega vedenja pri tekmi Maribor : Celje kaznuje z zabrano, igrati tekme do 15. oktobra.
Iz sekcije sodnikov. Določili so se sodniki za tekme: 24 septembra. Primorje : Hermes: Betetto; 26. septembra. Sparta : Celje v Ljubljani: Fink; Ilirija - Komb. moštvo: Cernovic; Vojnik : Siavija. v Celju: Hrast; Maribor ; Rote Elf v Mariboru: Friedau; 2. oktobra. Komb. m. A : Komb. m. B v Ljubljani:	Hrast; 3. oktobra. Ilirija : Atletiki v
Ljubljani: Fink; Svoboda : Vojnik v Celju: černovic; Rapid : Maribor v Mariboru: Betetto.
Vsi drugorazredni klubi (glej št 13 »Sporta«) se z 22. t. m. oproste plačevanja sodniške takse.
Dopisi na sekcijo sodnikov naj se naslove vselej na g. L. Fink, Gosposvetska c. 1, III.	Tajnik.
Maribor: Prijateljske tekme Rapid : Rote Elf 2 : 2, Maribor : Hertha 0 : 4. Prvenstvena tekma Rapid : Hertlia se ni vršila
Celje: Prvenstvena tekma Svoboda : Siavija 6 : 0 (l : 0). Popolna premoč Svobode; v Slaviji skoro sami začetniki. V drugi polovici žoga niti enkrat ni prišla na polovico Svobode. Koti 9:2. — Publike malo. Sodnik g. Fink.
ZUNANJI REZULTATI.
Split: Sturm, Graz : Hajduk 3 : 2 in 3 : 0. Sturm : Uskok 2 : 0.
Sarajevo: Hajduk : Jug, Split 0 : (I in 2 : I Sturm, Graz : Hajduk 4 : 5.
Krapina: Krapinski Š. K. : Celje 2 : 0.
Varaždin: V. Š. K. : Drava 4 : 3.
Dunaj: Sportklub : WAC 2 : 2, Wacker : WAF 0 : I), Rudolf.shiigel : Rapid 4 : 3, Amateure : Vienna 4 : 0, FAC : Simmering 7 : 1, Hakoah : Admira 4 : 1.
Belgija : čehoslovaška 2 : 0.
Em. Rath, poznat kot objektiven sportsman, piše v Prager Tagblattu o tej tekmi: 35.000 gledalcev sprejme z urnebesnim aplavzom belgijsko moštvo, tudi Čehi so bili živahno pozdravljeni. Belgija dobi žreb in igra za vetrom. Krasen Sedlaekov center v 1. min. gre tesno mimo goala. V 5. min. uide desno krilo Belgijcev; strel v prečko in out. Čehi napadajo, belgijski goalman večkrat bravurozno brani. Precizna kombinacija zmaguje, splošno se sodi, da mora Belgija podleči. V 7. min. lovi Klapka lahek šut, belgijski napadalec se v istem hipu zaleti vanj s kolenom; Klapka se zgrudi, šut na goni obrani Steiner z roko. Namesto foula proti Belgiji diktira sodnik John Leviš, BGletni starec, ki igre nikakor ni imel točno v rokah, »enajstmetrovko« proti Cehom. Protesti ne zaležejo; med velikanskim navdušenjem publike napravi Belgija 1. goal. Ta odločitev je ocividno neugodno vplivala na nadaljno igro. V 14. in 19. min. corner proti Čehom, ki vselej gladko branijo. V 20. min.
krasen predor po Mazalu sodnik žvižga offside. V 25. min. kot za Belgijo. V 29. min. težka blesura Steinerja, kazenski strel proti Belgiji; Steiner igra s trudom dalje. V 30. min. zadobi zopet Kolenaty nevaren udarec; Cehi obstoje pričakovaje sodnikovega žvižga, ki pa se za foni ne zmeni. Levo krilo Belgije strelja neovirano v goal. Razvijejo se kontroverze s sodnikom. Cehi hočejo igro prekiniti in zapustiti prostor. Nekateri igralci vendarle vstrajajo in ubranijo komaj še nevarno pozicijo pred goalom. V 36. min. strelja Sedlaček tik čez goal. Cehi začenjajo igrati počasneje, polastila se jih je očividna nevolja. Prosti strel v 38. min. za Belgijo ubranijo. V 39. min. udari Steiner skupaj z belgijskim napadalcem. Belgijec se zgrudi ter ga morajo odnesti s prostora. Sodnik hoče Steinerja izključiti; Cehi se odločitvi ne pokore in zapuste ob neznanskem vpitju množice in v varstvu močne varnostne straže prostore. — Rath pi’avi dalje, da odstopa kakega moštva v splošnem sicer na odobravati, misli pa, da so storili Cehi v tem slučaju edino pravo, ker bi bili sicer kasneje od publike, ki je na vsak način hotela zmago Belgije, sigurno dejansko napadeni. — Odstop Cehov z igrišča je bil povod, da je bila žaljena češka zastava. Divjajočemu mobu so jo morali iztrgati jugoslovanski nogometaši. Nadaljna posledica je, kakor se čuje, da se predlaga Cehe v iž-ključitev iz internacionalne nogometne federacije. Belgijski olimpijski odbor je češki zastavi dal sicer popolno zadoščenje, vendar pa je ta incident zaključek olimpijade zelo pokvaril.
Profesijonalno nogometno društvo se snuje v Pragi. To bo prvi poklicni nogometni klub na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. Na Češkem, v Avstriji in v južni Nemčiji se v športnih krogih zelo živahno razpravlja o razmerju s športnimi profesijonisti in amaterji. Bije se hud boj za vprašanje, ali naj se sprejemajo poklicni športniki v že obstoječe organizacije ali ne in ali naj se profesijonisti sploh priznajoi kot pravi športniki. 26. t. m. se vrši na Dunaju posvetovanje zastopnikov avstrijskih in nemških nogometnih organizacij, da se reši vsaj začasno vprašanje profesijonalizma za nogometni šport.
Kolesarstvo.
Dirkališčno prvenstvo Italije se je vozilo na Bo-lognskem velodromu (490 m) na dolžino 1200 m za športnike in profesioniste. Prvenstvo športnikov je dosegel Rizzeto, drugi Cavalotti, prvenstvo profesionistov Verri, drugi Moretti.
Dirkališčno prvenstvo Nemčije se je vozilo v Leipzigu. Prvenstvo na 1 km izmed športnikov je dobil sloviti nemški dirkač Schrefeld 31 : 22, prvenstvo profesionistov pa. Kirsten. Prvenstvo Nemčije na 25 km je dobil Berger v 41 : USVs. Schrefeld, ki je imel največ šanc, je padel in je moral izstopiti.
KM) km dirka na velodromu v Parizu (666 m) se je vršila ob jako živahni udeležbi. Zmagal je Lorain Rousseau v 2 : 14 : 32.2 s 27 točkami, drugi je prišel Veillet-l.emav z 18 točkami. Prvak je vozil prvo uro 36.650 km, dve uri 73.150 km.
Pri dirki z motornim vodstvom na 100 km je zmagal Belgijec Linart, ki je vozil 1 : 28 : 04 proti Francozu Seres. Prvo uro je prevozil 70.120 km.
Okrog Dunaja (Rund um Wieu.), 180 km, se je vozilo zopet letos. Zmagal je znani Tbpfer v 8 : 40 : 24, drugi Zenkay, tretji Kottel.
Kolesarska dirka z motornim vodstvom na Revere Beach velodromu pri Bostonu. Vozilo se je 1 uro in je zmagal Wiley z 68.92 km, drugi Didier, tretji Chapman.
Prvenstvo Amerike na dirkališču za leto 1920. je dobil Arthur Spencer s 43 točkami, drugi Ray Eaton s 17 točkami, tretji Frank Kramer s 16 točkami.
Za plebiscit na Koroškem potrebuje tamošnji Narodni svet na dan plebiscita več kolesarjev in motociklistov za kurirsko službo. Športna zveza, Kolesarski odsek, poživlja vse kolesarje in motocikliste, da se stavijo Narodnemu svetu na razpolago za tisti dan in naznanijo svoje naslove takoj Športni Zvezi, Narodni dom. Vse stroške nosi Narodni svet v Velikovcu.
Lahka atletika.
Meeting S. K. Viktorije v Vel. Bečkereku.
Meeting donaša nekaj dobrih rezultatov, med njimi po Buljiku nov jugoslov. rekord v skoku v daljavo.
Rezultati: 100 m: Seneši 11.4. — Diskus: Ambroži 41.4.3
—	Skok v višino z zal.: Mojič 165. — 400 m: Makaji 58.8. -Kroglja: Ambroži. 12.17. — Skok v daljavo z zal: Buljik 662
—	Štafeta 4	100 m: Viktorija 55 sek. — 1500 m: Makaji
5 : 17. — Makaji 5 : 17. — 200 m: Celesko 24.2.
Internacionalni meeting WienBerlin
na Dunaju je donesel sigurno zmago Berlinu; končna klasifikacija: Berlin 83 točk, Wien 42 točk.
Poglavitni rezultati: 100 m: Rau (B) 10.8 — Diskus Willfiihr (B) 36.39. — 400 m: Massow (B) 52 sek. — Kopje: Liidecke (B) 53.87. — 5000 m: Krupsky (B) 16:8. — Skok: Bormann (B) 692. — 110 m zapreke: Weilheim (W) 16.7. 1500 m: Kopcke (B) 4 : 18 6. — Skok: Vettermann (W) 173.
Športna zveza.
Automobilizem.
Na mesto hitrostne dirke se vrši v nedeljo 3. oktobra non-stop vožnja Ljubljana, Kamnik, Gornji Grad, Mozirje, Vransko, Ljubljana. Start ob 7'30 Kongresni trg, cilj približno ob 17. uri Kongresni trg. (Glej poseben razpis).
Zmagovalci vseh kategorij športnega tedna se poživljajo, da se oglasijo dan po tekmi, v kateri so zmagali med 16. in 18. uro v pisarni „Športne zveze" Narodni dom, kjer sprejmejo začasne priznainice. Zmagovalci pri plavalni tekmi 12. t. m. dobe priznal-nice potom svojih klubov. Razdelitev kolajn za prvenstvo Slovenije 1920 oziroma priznalne za nogomet se razdelijo pri zaključnem zabavnem večeru v nedeljo 3. oktobra ob pol 21 v veliki dvorani hotela Union. Vsi zmagovalci se vabijo, da se udeleže tega večera, kjer jim bodo rezervirani sedeži na odru. Začasna priznalnica velja kot legitimacija za vstop.
Olimpijski pododbor.
Propagandna akcija. Ob priliki športnega tedna se razvije tudi propaganda za Jugoslovanski olimpijski odbcr ter se bo ob tej priliki začelo z nabiranjem članov. Živimo še pod vplivom olimpijskih iger v Anverzu, katere so pokazale, da moramo na športnem polju agilno delovati, ako hočemo doseči na prihodnji olimpijadi kake uspehe. Trening in vaje so v polnem razvoju, rezultati kažejo, da se jugoslovanski sport dviga. Za pošiljanje naših reprezentativnih športnikov na svetovne olimpijade pa je potrebno ogromnih denarnih sredstev. Državne podpore same ne zadostujejo. Treba je tudi razumevanje in požrtvovalnosti posameznikov, kateri vedo, da se giblje javno življenje modernih držav popolnoma v športni orijentaciji. Na te pijonirje naše športne bodočnosti se obrača Jugo slovanski olimpijski pododbor Ljubljana, da pristopajo bodisi kot člani bodisi kot podporniki odbora, bodisi da okrepijo naše delo s priložnostnimi prispevki. Med športnim tednom se bode po Ljub Ijani nabiralo članstvo po posebnih nabiralnih odsekih, ki se razdelijo na posamezne dele mesta; v zunanja mesta pa so se nabiralne pole že razposlale.
„Šport"
izhaja vsako nedeljo Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K, posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo; Ljubljana, Narodni dom, Športna zveza.
Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, Tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
coo cc c o cc o c c-oooo-oooo
Rgltirajte pousoč za nas ilustrouani „5P0RT“, ki izhaja usako nedeljo, o o o oo o c o o coo o occ o o o o