St, 216 Mirim platoa t mM (hrti nngffi ih li uđi)
t
V Trstu, v sredo 13. septembra 1922
Posamezna številka 20 cent. Leiftik XLVII
lahaja, lzvzemši pondeljck,	Uredništvo: ulica sv. Frančiška
Asiškega št. 20, I. nadstroM^^M^^^^SVpo^iljajo uredništvu. Ne rankirana ftsma se ne sprejemajo, fc^p^SgSp^^vAp. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Oerbec. — Lfc m,;>^-^t&V'jjfTIsk tiskarne Edinost. Naročnin* vaša za mese: L 7.—,	HF7 jJ|)^djfieta L 32 — in ««»-
Za inozemstvo mesečno	— teie/on urednik	-57-
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
NOV POHOD
Vsa naša Istra se še z grozo spominja liudih časov, ko skoraj ni bUo kmeta, od najsevernejše do najjužnejše vasi, ki bi ne jbii do grla v dolgovih. Bili so dolgovi, ki fili jc sam naredil, bili so dolgovi, ki so jih morali plačevati vnuki za dede. Na eni atrani so bili kmetje zadolženi' v Poreču, na drugi pri vaških in mestnih odiralcih, na splošno pa je bil slovanski kmet v Istri zadolžen pri italijanski gospcdi.
Nerrečnik, ki je bil zadolžen v Poreču — in bil je še srečen kdor je mogel dobiti denar tam, ker deželna hipotekama bla-garnc. ga je dajala se razmeroma poceni — fe bil obsojen na trideset dolgih let. Vnuki 8o plačevali1 dolgove svojih dedov. Ime Poreč je bilo stokrat prokleto od istrskega kmeta. Kinetis pa, ki so se morali zateći po pomoč k oderuhom, so bili še na hujšem. Ti so jih spravili v par letih ob premoženj?.
Tretja nesreča za istrskega kmeta so oili veleposestniki. Pol dežele je bilo pod njihovim gospodstvom, polovica istrskega ljudstva jim je bila usužnjena. Suženjstvo pa ni bilo le gospodarsko, telesno, temveč tudi diiševno. Slovanske žrtve niso bile več gospodar svoje volje. Pri volitvah se ni vprašajo, koliko je volilcev, temveč le koliko je gospode za tega aH onega kandidata. Volilci so bili raja, ki jo je gospodar vodil na. volišče. Gorje onemu, ki bi se upal aoprstaviti svojemu gospodarju! — Vsa dežela je ječala pod jarmom italijanskega kapitala.
Po naravi zdravo istrsko ljudstvo je tudi v teh razmerah večinoma ohranilo svoj prirojeni ponos, ponekod pa se je gospodi; posrečilo, da ga je tudi moralno pokvarila i In zasejala razdor tudi v slovanske množice. To jim je bilo tem lažje, ker so imeli v svojih rokah vso upravo dežele. Ker niso mogli dežele kar črez noč poitalijančiti, so to skušali postopno, ustvarivši pojem j vmesne narodnosti med slovanstvom in italijanstvom: istrsko narodnost. S «izstr-atvom* so odtujili Slovanstvu cele istrske okraje, s krajevnim patriotizmom obso-vražili cele vasr. Iz ponosnih «dvorov», imena v katerem je zapopadena cela zgodovina južne Istre, so naredili «stanzie»,! ime, ki kaže na kruto sedanjost. Poreč in gospoda, ki so gospodarski usužnjili Istro, so že biK na pohodu, da jo tudi kulturno vsužnjijo.
T oda počasi se je pojavil v do koristi izrnozganem ljudstvu odpor. V rastočem, slovanskem gibanju so zagledale istrske ljudske množice svojo rešitev iz gospodarske sužnosti, v slovanskih voditeljih so videle ne samo svoje rešitelje iz kulturne 6UŽnosti, temveč v prvi vrsti svoje rešiteJje ' fe gosposke, gospodarske sužnosti. Ko bi bili pred vojno «v modi» povojni izrazi, bi se bilo predvojno slovansko gibanje j povsem upravičeno imenovalo proletarsko gibanje. Slovanstvo in proletariat sta bila v sedanji slovanski Julijski Krajini istoveten pojem.
Po vojni je postalo stanje v Istri še hujše. Nove razmere so gospodo kar črez noč osvobodite silnega pritiska vstajajočih slovanskih ljudskih množic in potisnile deželo šiloma v davno predvojno dobo. Ponosni »dvori* so ostali pusti, ljudstvo se je raztcplo kakor čreda ovac, kateri si ubil pastirja. Naval gospode na svojo nekdanjo kmetsko rajo je postal besi j srdit kot kedaj prej. Po tužni Istri je zarajalo j krvavo kolo, ki je poteptalo in .pomendralo j v kratki dobi treh let s solzami zidane: dvore slovanskega proletaiiata. V imenu fcalrjanstva se je začela proti našemu' Irudstvu krvava bitka njegove gespode. Ta bitka je dosegla svoj višek lani, ob volitvah. Razvaline slovanskih dvorov še zijajo, jok sirot še ni utihnil...
• Toda gospoda bitke m dobila, popol-! noma. Raja se še ni vdala in se ne bo, ! dokler bo imela košček kruha. Toda položaj istrskega ljudstva je obupen. Gospodi gre na roko ves novi položaj. Istrski vinogradnik ne more prodati svojega vina, ker ga je drugod po Italiji preveč in bolj po ceni, istrski delavec nima zaslužka, ker v deželi dela ni, istrski mornar mora menjati poklic, ker prihajajo drugi na njegovo mesto . ..
In nad deželo se že zopet širijo dobro znani kremplji, ki jih Istran z grozo gleda: italijanski kapital je zopet na pohodu nad tužno Istro!
Letos mu bo delo lažje nego prejšnja leta. Zemlja vsied silne suše ni rodila, mesta, kamor se je podeželski delavec prej zatekel po delu, so prepolna — poselnih. V pulski ladjelenici se — čistijo stare ladje in še to delo opravljajo ne domačini, v Trstu — demonstrirajo tisoči i brezposelnih. Vina bo letos morda precej,; | toda kam ž njim? — Kmetu ne ostaja' drugega, nego da proda živino, za katero j nima niti dovolj krme. Istra, ki se je med vojno komaj nekoliko izkopala iz dolgov, se potaplja že zopet v dolgovih ...
In to obupno stanje izkorišča istrska gospoda, ki ima za seboj, seveda, tudi ! vlado. Kaj njej mar, če propade slovansko ljudstvo v Istri! Slovansko ljudstvo njene ! nove kolonije je za njo — veleizdajnik, katerega treba zatreti, kulturno in gospodarski poteptati. Kaj vladi mar za suženj-sko pokornost istrskega «veleizdajnika», kaj njej mar, da istrski « veleizdajnik » ponižno, s čepico v roki odšteva svoje žulje v davkarijo, kaj njej mar, da istrski »veleizdajnik« pošilja svoje sinove pokorno pod orožje?! — Poplačala je pokornost I miroljubnega istrskega ljudstva s tem, da 1 je poslala nadenj najbolj nesposobne suroveže, v obliki civilnih komisarjev, da mu je zaprla šole, mu izgnala jezik iz javnega življenja, mu zadržala njegov i denar, mu zaprla vrata deželnega zbora, j mu hotela zapreti vrata rimskega parla-! menta, mu poslala namesto kruha — fašiste, ki so s požiganjem povzdigovali istrsko gospodarstvo in učili z bombami istrsko rajo ljubiti svojo novo državo .. .
Istrani zastonj čakajo, da bi se kaj naredilo za povzdigo- njihovega gospodarstva. V Rimu nočejo razumeti, da je položaj naše dežele povsem drugačen od položaja drugih italijanskih pokrajin, d:a se njihovi 1 interesi večkrat naravnost križajo. Kot : Šolski zgled zanemarjanja naše dežele imamo usodo naše trgovine z vinom, in kmalu bomo imeli, kakor vse kaže, podoben zgled v akciji za povzdigo poljedelstva j v Istri. V Poreču je bila nedavno ustanovljena sekcija benečanskega Zadružnega kreditnega zavoda za obnovo Benečije. Ta sekcija bo izdajala kmetskemu ljudstvu posojila za povzdigo poljedelstva. Torej povsem hvalevredna akcija, ko bi ne b?li v Kimu ali Benetkah pozabili, da Julijska Krajina ni Benečija niti v gospodarskem oziru. Do čim so namreč kratkoročna menična posojila zelo ugodna za bogatega benečanskega kmeta, so zelo neugodna za bednega istrskega kmeta, kateremu ne zadestuje žetev niti za lastno prehrano. Razen tega se je v odboru te sekcije velikodušno dovolilo slovanski večini v Istri — J eno mesto!
Po vsemu, kar se v Istri godi od konca vojne sem, se vidi, da se hoče to ljudstvo gospodarski in kulturno uničiti. Slovansko gibanje v Istri je kakor pred vojno gibanje slovanskih ljudskih mas proH gospodi. In predpogoj za vsak uspeh je organizacija teh Ijudsldh množic.
Italija
Mučen vtisek angleškega odgovora na italijansko vlado
RIM, 12. Angleški odgovor, s katerim se odklanja italijanski predlog za sklicanje konference v Genovi je naredil v tukajšnjih političnih krogih zelo mučen vtisek. Splošno se smatra, da Anglija noče, da bi Italija, ki se je doslej držala precej nevtralna v grško - turškem sporu, že po vesteh iz bojišča, sedaj tako poceni postala za ščitnica obeh nasprotnikov.
Delegacija turške vlade je potom agencije »Štefani* zanikala vest, da so turške č poklale 10 družin v Dikiliju.
Ponovni izgredi v Civitavecchiji.
CIVITAVECCHIA, 12. V Chritavecchiji flada že več dni razburjenje. Generalni tajnik kašia Gino Calza Bini je včeraj govoril skupini d lavcev, .ki se je zbrala na trgu Vittorio Erna-nuele. V svojem govoru je povdarjal, da je nujna potreba, da se nehajo prepiri, in da zavlada vendar enkrat mir v mestu. Med njegovim govorom se je zaslišalo v smeri trga Del Plebi-scito streljanje. Nastala je grozna panika in prelpašena množica se je razkropila na vse strani. Zaman s je trudil govornik, da bi pomiril množico. Prišlo je do izgredov tekom katerih je bilo več ljudi ranjenih in eden ubit. Neki Abrara Ripa je zalučal petardo proti skupini fašistov, nakar so ga fašisti smrtno zabodli. Pri mrtvecu so našli baje izkaznico ljudskih arditov. Še tisto noč so zaplenili kraljevi 'stražniki precej orožja in govori se, da ga 'mora biti skritega Še dosti. Popoldne so izdali fašisti proglas na ljudstv o, ki vsebuje program j fašistov, katerega so pripravljeni ud jstvitj z! ysemi sredstvi.	.1
Neki fašist, ki se je z vlakom vračal v Rim, ja bil baje pretepen od treh delavcev iz Civita-vecchije. Tudi stražar, ki je posredoval je bil pretepen. Vsled teh dogodkov je mestni pod-pref kt naprosil vojaško oblast za posredovanje. Po posameznih hišah so bile postavljene strojnice.
Jugoslavija
Kongres javnih delavcev t Zagrebu
ZAGREB, "12. To dni se je vršil kongres javnih delavcev, ki je sijajno uspel ne le po številu ampak tudi po kvaliteti udelež-nikov. Udeležili so se ga najodličnejši mažje iz vseh krajev kraljevine. Predsedoval je dr. Smodlaka. Na slovesen način so bile sprejete resolucije, v katerih se naglasa, da je samo v nerazdvojnem narodnem edinstvu zasi^orana bodočnost Srbov i Hrvatov i Slovencev, ter se poziv-jla vse domoljube, da složno vstanejo v obrambo države proti vsakemu gibanju, katero posredno ali neposredno ogroža državno edin-stvo, kakor tudi proti vsakemu kvarenju narodne sloge posebno proti motenju sporazuma med Srbi in Hrvati v katerem sporazumu bo država imela vedno najbolj čvrsto zaslombo. Kongres smatra v prvi vrsti potrebnim, da se zboljsa državna uprava ter se sedianja slaba administracija, ki je vzrok splošnega nezadovoljstva zamenja s primerno napredno upravo, prosto partizanstva in samovolje, katere bi pod preposrednim narodnim nadzorstvom, v duhu zakonitosti in socialne pravičnosti, imela priboriti spoštovanje zakonov, čuvati mir in red v
državi, ščititi državljansko svobodo, pospeševati prosvetne in gospodarske interese vsega naroda ter delati na to, da se ublaži povojno bedo in draginjo.
Za to zboljšanje javne uprave je najprej treba, da se -uredijo državne finance z uravnoteženjem državnega proračuna, s Štedenjem z demokratsko preosnovo davčnega sistema, posebno z progresivnim obdavčenjem osebnega dohodka ter z 1 umnim trošenjem v prvi vrsti za produktivne, gospodarske kulturne svrhe. Samo na tak način bo država zamogla doseči popolno zaupanje naroda ter inozemstva.
Za popolno ureditev države je po uvi-> denju kongresa še potrebno, da se osrednji organi državne oblasti razbremene od poslov, ki se tičejo posebnih interesov poedi-nih mest ali. pokrajin, Itako, da bi bilo izvrševanje teh poslov narodu bližje in bolj pristopno in da bi se osrednje oblasti mogle posvetiti popolnoma večjim vprašanjem, ki so v interesu vse države. Za to je potrebno ne samo, da se izvede upravna dekoncentracija, katero danes zahteva že vse javno mišlenje, ampak da se tudi s stvarno vsebino narodna samouprava »razširi tako, da v resnici omogoči narodu (sodelovanje v upravljanju zadev svojega ! kraja. V to svrho je neobhodno potrebna nova razdelitev zemlje v oblasti, ki naj bodo večje m sposobnejše za življenje in sestavljene v skladu s potrebami in voljo naroda. V interesu države je zato potrebno, da se pride v tem pogledu nasproti željam velikega dela naroda, posebno Hrvatov, v kolikor to dopušča interes državne celote.
Vrhu vsega mora biti osnovna politična misel ene narodne državo izražena v državnem imenu; zato je treba, da se država imenuje z enim imenom: Jugoslo-venskim. To skupno ime, s katerim se izraža narodno edinstvo in enotnost države ter ob enem izključuje vsako plemensko nadvladovanje, nima naloge, da iztisne zgodovinsko posvečena narodna imena Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak da s spoštovanjem napram tem imenom kakor tudi napram vsem drugim svetinjam narodne preteklosti — zbudi in razvije v narodu, ki je bil od vekov razdvojen, svest državnega edinstva in nacionalne solidarnosti, katera nas bo stopnjevaje do vedla do popolne nacionalne in kulturne spojitve.
Smatrajoč za dolžnost vseh pravih jttgo-slovenskih državljanov, da se zavzamejo za udejstvovasiTe teh "misli, ter obsojajoč z ene strani metode političnega abstinira-nja v državi in obračanja na inozemstvo, a z druge strani metode terorizma in nasilja kakor tudi širenje korupcije, kar je največ krfvo padanju javne morale, izraža kongres željo, da se ustanovi in izdela Zveza narodnih strank in skupin, katere so voljne sodelovati v tem duhu za osnovo enega, skupnega delavnega programa, ki bi se imel dogovorno izdelati. Taka Ju gosi o venska Zajednica mora združiti v eno samo kolo vse čestite elemente v zemlji, da z njihovim složnim naporom povrne mir v narodu in zavede bolji red v državi ter da ćako povrne državno poditiko na poti bratskega sporazuma in prave demokracije, na katerih se j« nahajala v svetlih dnevih ujedinjenja.
Tedaj bodo nepotrebne tudi vse izjemne mere, katere omejujejo svobodo državljanov, posebno delavnega naroda, ker ne bo treba izjemnih mer v državi, kakor jo želijo vsi dobri Srbi, Hrvati in S to venci, in to je: Ena T,n iser&z>ciel£va Kraljevina Jugoslavenska, osnovana na pravici, bratski enakosti in svobodi.
fahoslovaika
Pomen Male entente Izjave ministrskega pradsedaika Pašiča
MARIJANSKE LAŽNI, 10. Poročevalec lista «Lkfove Novmy» je imel pogovor z ! jugoslovenskim ministrskim predsednikom . Pašićem. dede Ma-le entente je izjavil ministrski predsednik, da ni nastala slučajno, temveč da je bila njena ustanovitev nujno narekovana. Mirovne pogodbe so ustvarile nov položaj v Evropi, v kljub temu pa so ostala odprta mnoga vprašanja, posebno v srednji Evropi, ki se morajo urediti. V srednji Evropi so nastale nove razmere, toda tudi težkoče v izobliče vanju in utrjevanju teh razmer. Časi so taki, da moramo skrfceti tudi za svojo varnost. V starem krvnem prijatelju Cehoslovaški smo našli tudi prijateljsko državo; Sklenili smo 1. 1920. pogodbo, kateri je bil namen braniti one dele mirovnih pogodb podpisanih v Sami Germanu in Trtanonu, na katerih podlagi sta bile ustanovljeni naši državi. Tej zvezi se je priključila tudi Romunska, ker nas je srečala na poti skupnih interesov. Toda danes se je polje udejstvo-vanja naše zveze razširilo, nastale so nove potrebe, nove nevarnosti in z njim nofve dolžnosti, ki niso samo gospodarskoga temveč tudi političnega značaja. V današnji Evropi ne smemo pričakovati, da se brigajo velevlasti tudi za nas, ko vidimo, kako tnžki so boji, katere vodijo z Nemčijo, ki odlaša izvršitev mirovnih pogodb in povzroča nove težke položaje, kateri se lahko rešijo le s skupnim defeom v selu Dolžnost Male entente je torej, da prevzame del evropskih skrbi na se m da sodeluje na tem, da vse njene sosedne države izpolnijo vse obvere, katere jim nalagajo mirovne pogodbe. Naša beseda se mora slišati po vsej Evropi in zato amo smatrali
za potrebno, da ustvarimo iz Male entente mogočen in močan organizem. In to s^ nam je posrečita Tudi Poljska se nam je priključila, v kolikor se njeni interesi strinjajo z našimi; Cehoslovaška in naša država tvorita jedro Male entente. Tekom naših zadnjih pogajanj smo dosegli popolen sporazum in smo se vzajemno obvezali za vse shičaje. Ugotoviti morem le, da ni bilo in ni med nami nobene razlike v naziranju, ker mi imamo iste interese.
Naši stiki so postati še bolj tesni, ker smo raztegnili naše skupno delovanje tudi na gospodarsko polje. To načelo prihaja posebno do izraza v naši novi trgovski pogodbi in v raznih finančnih in transportnih vprašanjih. Podati hočemo dokaz o naši trdni volji po skupnem konstruktivnem delu, hočemo, da se izpolni naša želja po vzpostavitvi miru in rednih delovnih razmer. V skupnih vprašanjih nam bosta pomagala Romunska in Poljska, ki imata sicer interese, pri katerih nismo direktno prizadeti. V teh vprašanjih jima bomo prijateljski pomagali potom diplomatskega delovanja.
Rusija tvori poglavje za se — je nadaljeval Pašič. Nase stališče nasproti Rusiji je že. dovolj znano. Današnja Rusija je že pedala dovolj dokazov, da želi prilagoditi svoje življenje življenju ostale Evropa, toda to ne zadostuje. Res je, da je v mnogočem popustila, toda postaviti mora na stališče, da bo spoštovala suverenost drugih držav, da more tako priti med nami do rednih odnošajev. Mi nimamo nobenega vzroka za vmešavanje v notranje zadeve Rusije, in kar se tiče tega, smo že povsem jasno proglasili svojo nev-alnost. Srečni pa bomo, če bodo P si sami čim prej ustvarili položaj, ki nam bo omogočil, da stopimo z njimi v stike, kakršni so že obstojali med nami in njimi. Zaieljivo bi bilo, da se notranje razmere prilagode načelu suverenosti držav; če se to zgodi, ne bo več nič oviralo vzpostavitve rednih odnošajev.
Glede jugoslovenske notranje politike se je izjavil ministrski predsednik Pašič tako-le: Jaz smatram transportno v;praša-nje za eno najvažnejših vprašanj naše države- Temu vprašanju ne pripisujem samo gospodarske važnosti, temveč v prvi vrsti politično važnost. Projektiranj železniške proge imajo pri nas posebno nalogo, da povežejo oddaljene pokrajine in razsejana plemena. Pričakujem, da bodo železnice ravno v tej točki izvršile svojo veliko nalogo, ker železnice gredo čez in skozi gore .in približujejo zemlje in ljudi. Kar se tiče Jadranske železnice, povem lahko samo, da se ne moremo zadovoljiti z eno samo progo. Oblika naše države je toka, da morajo voditi k morju najmanj štiri različne železniške proge. Proga Belgrad-Kotor je poglavitna proga, kateri pripadate dve nalogi: da deluje na gospodarskem polju in da služi varnosti naše države. Upam pa, da se bedo* zgradile istočasno, če že še ne prej, tudi druge proge, v vsakem slučaju pa gotovo proga iz Sara-jevega v Split. Potreben je za to le čas.
Jaz verujem v bodočnost naše države — je zaključil Pašič — ki je zrastla iz ničesar vsled ljubezni in rodoljubja našega naroda do današnje veličine. Nobeno drugo vprašanje ni tako težko, da bi se ne moglo rešiti. Mi hitro napredujemo in to hitro napredovanje nas prepričuje in nam dokazuje, da so vsi stresljaji le prehodne naravi in da ne morejo preprečiti naravnega razvoja naše novoustanovljene države.
Pogajanja za sklenitev trgovskih pogodb med Če h os lo vaško in Madžarsko.
PRAGA, 11. Kakor javljajo listi, se prične 10. oktobra pogajanja nv d zastopniki Ceho-lovaSko republike in Madžarske za sklenitev trgovinske pogodbe. Načrt je skoro že dogotovljen in je upati, da pride do definitivne pogodbe.
Češki komunisti za premestitev praške nemške univerze.
PRAGA, 11. Kakor javlja <-Rude Pravo* je vodstvo komunistične strank^ v Cehoslovaški republiki sklenilo podpirati akcijo Nemcev za premestitev nemške univerze iz Prage v kako severno mesto z nemško večino.
Bela knjiga Čchoslovaške republike.
PRAGA, 11. cLidove Novmy» javljajo, da se bo razdelila tekom naslednjih dni delegatom Druitva narodov bela knjiga, diplomatskih listin, ki se tičejo poizkusov vrnitve Habsburža-nov na ogrski prestol v Času od avgusta 1919. do novembra 1921.
Poljska
Mednarodni velesemenj v Lvovem.
VARŠAVA, 12. Listi pišejo o sijajnem uspehu mednarodnega semnja v Lvovem, katerega je dnevno obiskalo okoli stotisoČ oseb. Obiskovalci semnja cenijo, da presegajo sklenjene kupčije 20 miljard mark. Posebno velika povpraševanje je bilo po tkaninah, kemičnih^ pridelkih, pohištvu, usnju in pozlačenih srebrnih ^predmetih.
Rusko-ukrajinska misija ie nakupila veliko množino kemičnih pridelkov, kovinastih izdelkov in pisarniškega orodja. Boljševiška misija je ponudila v zameno volno, železo in staro železo.
Japonske čete zapuščajo Sibirijo.
LONDON, 12. Agencija Reuter je po jela iz Tokija brzojavko v kateri javlja japonski poveljnik iz Vladivostoka, da se vrši izpraznje-vanje japonskih čet iz Sibirije brez vsakih incidentov. Predpostavlja se, da bo izdala vlada v Vtedivoetoku po odhodu japonskih čet, potrebne ukrepe, da se prepreči ćventuelni ruski naskok.
Griko-turika volna
Zavezniki bodo branili Carigrad pred tur-žkim vpadom — Anglija zavrača italijanski predlog za kongres v Benetkah — Sultan se odreče prestolu?
LONDON. 12. Agencija «Havas» javlja: Angleška vlada je sporočila francoski vladi, da smatra sklicanje konference v Benetkah v predvidni obliki, to je v svrho sklenitve premirja med Grki in Turki, vsaj za sedaj za nepotrebno. Ta konferenca ni potrebna, ker so dogodki, s padcem Smir-ne, prehiteli njen cilj. Vprašanje, s katerim se morajo sedaj baviti velevlasti je mnogo resnejše, ker gre sedaf za splošno ureditev miru na vzhodu. Potrebno je torej, da se začnejo pred kako konfrenco diplomatska posvetovanja med londonsko, pariško, rimsko in angorsko vlado, ki naj pripravijo pogajanja za splošno ureditev razmer med Turčijo in Evropo in za revizijo se-vreske pogodbe.
Nekateri krogi smatrajo medtem, da ni mogoče, da se predlagana konferenca vrši v Benetkah. Lahko da se bo vršila pred to konferenco kakor po navadi preliminarna konferenca.
Pripominja se, da skrbi angleško vlado sedaj najbolj vprašanje dardanelskih ožin. Angleška vlada je baje že dala razumeti, da vztraja absolutno pri zahtevi, da mora biti Galipolj zaseden po . mednarodnih četah.
Spričo sedanjega položaja je mogoče, da se bo Lloyd George vrnrl v London tekom tega tedna, da prevzame osebno vodstvo vnanje politike. V tem slučaju se lahko predvideva nov sestanek ministrskega sveta, ki bi se moral bolj potanko baviti z vzhodnim vprašanjem in ki bo bržkono tudi proučeval odgovor, ki naj se da Poin-carejir. Ministri niso še proučili celotnega odgovora.
Medtem se javlja iz Carigrada, da so zavezniški poverjeniki obvestili včeraj angorsko vlado, da bi zavezniki nikakor ne -trpeli nikake kršitve nevtralne zone, vsebujoče Bospor in Dardanele, s strani Ke-mailove vojske. Zavezniki so torej prisiljen«, da se postavijo nasproti Turčiji na isto stališče, na katero so se postavili nasproti Grkom, ko so pred nekoliko tedni grozili s pohodom na Carigrad.
Sultan, ki je postal po vojni lo senca nekdanjih sultanov in je vsled zadnjih dogodkov stopil Keinail paša popolnoma v ospredje se namerava, kakor poročajo ca-rigrajski listi, odreči prestola v prid Abdu-la Medjida. V tem slučaju bi prišlo do združitve Carigrada z Angoro.
Z bojišča ni posebnih vesti. Z Carigrada javljajo, da je Muslafa Kemal paša prišel snoči v Sinirno, kjer ga je prebivalstvo burno pozdravilo. Angleški oddelki so bili umaknjeni že tekom včerajšnjega dneva. Angleški konzulat je bil zaprt, zaščito angleških podanikov pa je prevzel ameriški konzul.
Po mestu stražijo francoski, italijanski, ameriški in Keniailovi oddelki. Francija je na prošnjo odnosnih vlad prevzela zaščito belgijskih, poljskih, čelioslovaških in jugo-siovenskih podanikov. Konzulati teh držav so zastraženi po francoskih mornarjih.
Ker je v Carigradu prišlo do izgredov proti Grkom tekom turških manifestacij, je Mustafa Kemail izdal proglas, v katerem prosi prebivalstvo, naj ne prireja nikakih manifestacij. Obenem jc tudi zaukazal, da se zvečer ne sme nihče prikazati na ulico.
Najhujše jo še vedno vprašanje beguncev, katerih je oforano število.
Uradno poročifft Kemailovega glavnega stana javlja, da so Grki zažgali ob omiku mesto Ušjak in vse bližnje vasi.
Ogrska
Madžarska zanika iredentistzčno gibanje
BUDAPEST, 12. Ogrska brzojavna agencija piše v neki uradni noti, da krožijo po sestanku v Marijanskih Lažnih neresnične vesti, ki so bile razglašene v državah Male entente in ki se tičejo Ogrske. Danes se piše, da je cesarica Žita na Ogrskem, dočim je še vedno na španskem, drugič pišejo v bukareških listih, o gibanju ire dentističnih društev na Ogrskem, ki pa io bila razpuščena že pred dobrim letom. Ni treba povdarjati, da se Ogrska v splošnem zelo trudi, da bi popolnoma izpolnil'! iria-nonsko pogodbo.
Avstrija
Kancler Stipei bo poročal o svojerc p i v.. ,a.
DUNAJ, 12. Pojutrišnjem bo sklicana parlamentarna komisija za notranje stvari, kateri bo kancler Seipel poročal o svojem potovanju v Ženevo. Koncem tega tedna se bo Še enkrat razpravljalo o tem vpražanju v izvenredni teji. Dne 24. t. m. se vrne Seipel v ženevo. V slučaju negativnega izida pogajanj pred društvom narodov se smatra da bodo dale Avstriji posojilo Italijo, Cehoslovaška in Švica.
Kakor že večkrat, tako tudi danes krožijo vesti o predstojeći zasedbi nekaterih delov Avstrije s strani zuvezniške vojske. Seveda so to le časnikarske vesti, ki niso uradno nikakor potrjen'*.	_
Nemško-belgijska pogajanja prekinjena.
PARIZ 12. Belgijska delegata, ki sta se pogajala v 6erolinu z nemško vlado, sla se že vrnila v Bruselles in poročala predsedniku ministrskega sveta in ministru Japariju o poteku pogajanj. Zdi se, da je ministrski sv* t definitivno odločil prekinfenje pogajanj. Pravijo da ni bilo temu vzrok jamstveno vprašanje, kakor se je prve?no mislilo. V Bruseflesu pretresu-* ' položaj in ukrepe ki bi se povzeli.
Dnevne vesti
Otvoritev italijansko-orientalgkega kongresa. Včeraj opoldne se je vršila svečana otvoritev italijansko - orientalskega kongresa v tukajšnji trgovski zbornici. Otvoritve se je udeležil med drugim tudi minister za kolonije Amendola, libijski gubernator Vclpi, razni poslanci, komendatorji, zastopniki italijanskih kolonij, večjih tr-ža-ških podjetij, italijanskih trgovskih zbornic doma in v inozemstvu in zastopniki tujih konzulatov v Trstu. Kongres je otvo-ril s slavnostnim govorom tržaški župan Pitacco, ki je po pozdravu udeležnikov, očrtal namen tega kongresa, ki je razpravljanje o ukrepih za vzpostavitev starih tržaških trgovskih stikov s Turčijo, Grčijo, Anatolijo, Albanijo, Rusijo, Ealkanom, Indijo itd.
Za njim je govoril minister za kolonije Amendola, ki se je posebej ustavil pri sedanjih dogodkih v drugi Aziji, poudarjajoč, da ima Italija pravico do besede pri reševanju vzhodnega vprašanja. Benetke, Trst in Reka so izhodišča centralne Evrope na morje, in Italija vidi v teh mestih sredstvo za svojo bodočo moč in prospeh. Kar se tiče Trsta posebej, je minister zagotovil, da ga Italija ne pozablja, ker ve, da pomagajoč njemu pomaga tudi sebi.
Tudi gubernator Volpi, kateremu je bilo poverjeno predsedništvo, je hotel žeti odobravanje prisotnih s tem, da je proslavljal italijanstvo Reke. Kot Benečan je zagotavljal, da so tržaški interesi tudi bene-čanski in da laže in izdaja, kdor govori drugače. Benetke, Trst in Reka so trije pomoli iste luke. Med njimi ne more biti antagonizma. Govoril je še prof. Mondaini v imenu.' Orientalskega zavoda v Rimu, nakar je bila otvoritev zaključena. Sklenjeno je bilo, da se pošljete pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku Facti in D'Annunziju.
Ob 15 se je vršila plenarna seja v veliki borzni dvorani, jutri pa se bo začelo delo posameznih sekcij. Tekom jutrišnjega dneva bodo kongresisti obiskali javna skladišča. Zvečer se bo vršila njim v čast svečana predstava v Politeama Rossetti.
Pred rešitvijo jezikovnega vprašanja v novih pokrajinah. Agencija Štefani je objavila izjavo senatorja Salate, nač'lnika osrednjega urada za nove pokrajine, o politiki vlade z ozirom na jezikovno vprašanje v novih pokrajinah. Svoje izjave je dal sen. Salata listu «La Liberta», ki i izhaja v Tridentu na Tirolskem. Senator Salata se je doteknil v začetku znane odredbe generalnega civilnega .komisarja Credara, s katero se nalaga nemškim občinam ob gornji Adiži, da morajo napraviti dvojezične ulične napise z italijanskim fezikem na prvem meslu. Gospod Salata je rekel, da gre tu le za posamezen nujen ukrep, ki ga je narekovala skrb za |avni red. V kratkem pa bo sledil — je rekel dalje senator Salata — kr. odlok, s katerim se bo končno uredilo vse jezikovno vprašanje na t sem ozemlju novib pokrajin. Nadalje je senator Salata omenil tudi vprašanje rabe jezika pri sedhijah v neitalijanskih in mešanih krajih. Rekel je, da se je to vprašanje že pro-; učevalo v Rimu, Trstu in Tridentu. Vlada pričakuje, da se bodo o nj m izjavile še v teku tega meseca deželne svetovalne komisije in deželni odbori. Glede krajevnih imen je povedal, da bo odlok določal, da mora imeti italijanski jez;k prvenstvo na javnih listinah in pečatih. V tf*m da ni meči videti nobene krivic3 za dru- 1 gorodce, kajti isti dvojezični pečat, . ki bo stal na neitalijanskih listinah, se bo rabil tudi za italijanske akte po čisto ital. krajih v novih po»krajinah. — Tako je torej stališče g. Salate glede jezikovnega vprašanja. Kar se tiče našega ljudstva, je znano, da je označilo svoje stališče z resolucijami, ki jih je sklerilo na n-štetih shodih. Julijski Slovani so povedali na ta na- l Čin, da so zato, da se to vprašanje pravično uredi potom zakona, ki naj se pripravi s sodelovanjem poklicanih zastopnikov prizadetega drugarodnega prebivalstva. Kakor vidimo pa se bo tudi ta morda najvažnejši med vsemi odloki, ki se tičejo novih pokrajin, skoval brez nas in torej tudi proti nam.
Pozor, lastniki žrebcev! Mestni municipij nam pešilja sledeči razglas: Vsled naznanila od; generalnega civilnega komisariata za Julijsko! B nečijo naznanjamo, da morajo vsi lastniki žrebcev, ki bi jih hoteli spuščati v plemenitev tudi drugira bodisi proti plačilu, bodisi brezplačno, predložiti tozadevno prošnjo do 31. oktobra nri Generalni civilni komisariat v Trstu. Prošnr je treba dodati kolek za dve liri. Navesti sc mora sledeče: 1. ime, priimek in bivališče prcsiica; 2. ime, plemenski izvor in starost ] žribca; 3. prostore, v kat'rih se bode spuščalo; ž'ebca; 4. kakšno plačilo se zahteva za vsako r plemenitev.
Obletnica smrti Felice Veneziana. Dne 11. t. m. je poteklo 14 let, odkar je umrl dolgoletni voditelj tržaških Italijanov, Felice Venezian. Starejša generacija tržaških Slovencev ga ima gotovo še v živem spominu. Vse politično, go-
spodarsko in kulturno snovanje Italijanov v naši pokrajini, pred vsem v Trstu, od leta 1890 naprej je bilo tesno združeno z imenom Felice - Venezian. Nam Slovencem je bil pokojnik ne-. izprosen nasprotnik, ki je bil na vrhuncu tega , nasprotstva, ko nam je po znanih državnozbor« skih volitvah, ko smo zgubili okoliški mandat, zaklical znane besede: Amen per sempre. Žilavost in vztrajnost našega naroda sta te besede ovrgli.
Tržačani pripravljajo Venezianu za letos posebno proslavo, ki se bo vršila 30. oktobra ali 4. novembra. Predvčerajšnjim se ga je v mestnem svetu spominjal tudi župan s primernim govorom.
Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl dne 11. t. m. dr. 2iga Vodušek, katerega so poznali gobovo mnogi naši čitatelji. Pokojnik je skupno s svojim bratom drom Konradom Vodušek izvrševal odvetniški pciklic v Trstu. Lahko mu bila zemljica. Družini naše sožalje.
Knjižica za invalide. Izšla je knjižica za invalide. Knjižica vsebuje vsa navodila in določbe za primanje invalidske pokojnine, kakor tudi vzdrževalnih prispevkov vdovam, sirotam in starišem po v vojna padlih ali izgino-lih vojakov. Kot 5. del so knjižici priloženi vzorci za različne prošnje. Prosimo vsa županstva, da bi prevzela v svrho lažje raz-pošiljatve naročila knjižic in bi nam poslala naročilo in naročnino skupno za vse invalide, ki bivajo v njih področju in žele knjižico naročiti. Knjižica stane s poštnino vred L 2'80. Denar naj se pošlje vnaprej.
Politično društvo Edinost v Trstu (via S. Francesco 20/1.).
«Mati» pri Sv. Jakoba. V nedeljo 17. t. m. uprizori MDP Magdalena v dvorani «Del. kon-sumnega društva» Meškovo dramo v 3 dejanjih «Mati», katera je vzbujala že po cela Goriihki največje zanimanje. Upamo, da nas bo tudi naše občinstvo poselilo v čim najv čem številu.
Odbor.
Iz triaSkegs iivlienia
Tat, ki je imel več pameti kot sreče. Na
Goldonijevem trgu se nahaja skladišče raznovrstnega blaga, last zadružne zvrze v Julijski Krajini. To skladišče je redno vsak dan zaprto od 1. do 3. ure popoldne.
Včeraj popoldne okoli 2 je šel upravni svetnik zadružne zveze Anton Bonifacio mimo tega skladišča. Ni se malo začudil, ko je našel skladišče ob tej uri odprto. Stopil je noter, misleč, da bo našel ravnatelja. Tedaj je pa stopil prfd njega sumljiv možakar in ga vprašal, koga išče v skladišču.
—	Iščem ravnatelja — je odgovoril upravni svetnik.
—	Malo preje, da bi bili prišli, pa bi ga naSli. | Odšel je ravnokar h kosilu. Med potjo ga še
lahko dohitiste.
—	Kdo pa ste Vi, če Vas smem vprašati?
Sumljiv možakar se je popraskal za ušesi,
nato pa je dejal, da je teža
Upravni svetnik je odš-i; kmalu za njim je odšel tudi možakar. Skladišče je pustil kar odprto. Ob 3. uri je prišel ravnatelj in ugotovil, da je bilo ukradeno iz skladišča 60 lir in nekaj drugih stvari. Kdo je ukradel te stvari? Nihče drugi nego oni možakar, ki je vodil upravnega svetnika za nos.
Ponarejen stolirski bankovec. Šofer Alojzij Granzro je vozil pred snočnjim s svojim avtomobilom prav počasi po cesti pred magdalen-sko bolnišnico. T^daj so ga ustavili štirje mladeniči; nato so skočili v avtomobil in naročili šoferju, naj jih pelje r.a Godoiiijev trg. Tu so potniki izstopila in plačali voanino s stolirskim bankovcem. Dobili so nazaj nad 90 lir. — Pozneje je hotel Šofer izmenjati dotični bankovec, a so mu ga zaplenili, zakaj bil je ponarejen.
Splašco konj. Mesar Alojzij Zupančič, star 25 let, stanujoč v ulici Giosuž Carducci št. 32, se je peljal pred snočnjim s svojim konjem in ko-lesi jem po ulici Domenico Rogsetti. Nenadoma se je pa kenj spla&l in začel dirjati. Mesar ga je držal z vso močjo nazaj, toda brez uspeha. Končno je pa skočil s koleslja. Pri tem se je k sreči le lahko poškodoval. Splašenega konja so poznejo ustavili neki stražniki.
Odmevi ljubezenske žaloigre v ulici Se*t« fontane. Ljubezenska žaloigra, ki se je odigrala v stanovanju družine Piček v ulici Sette fontane, je napravila globok vtis med tamošnjim mirnim prebivalstvom.
Carmela Lavadoni je umrla. Njen morilec,! kočiiaž Fran Piček je bdel v zaporu vso noč. Sedel je na nazki klopi, s sklanino glavo in jo.kal kot otrok. Tu pa tam je vstal, preplašeno pogledal na okoli in vzdihnil: Mati, mati, kaj sem storil!... Carmela ...
Včeraj zjutraj so ga vnovič zaslišali. Izpove-j dal je, da je^v zmedenosti ranil Carmelo. Na noben način mu ne gre v glavo, da je Carmela mrtva. — Pogreb nesrečne mladenke se bo vršil danes.
Žalostni pojavi: mladenič onemogel od lakote. P< tindvajselletni Srečko Jelčič je živel v Reki, v svojem rojstnem kraju v črni betfi: bil je par mesecev brez dela, brez najmanjših dohodkov; jedel je malo in slabo; včasih je bil tudi po dva dni brez hrane; bil je brez stano-\anja; mnogokrat je spal lačen na golih tleh, pod milim nebom v viharni noči...
Pred snočnim je šel po sprehajališču Svetrga iskat dela. Toda ni ga našel: hodil je od delavnice do delavnice, od enega človeka do druge-
ga, a vsakdo ga je odslovil; ta prijazno, drugi ošabno in surovo. Tako je taval po mestu lačen, izmučen in onesnogeL
Pr d snočnjim e šel po sprehajališču Svetega Andreja, pa so mu med potjo opešale zadnje moči. Zgrudil se je na tla. Mimo njega je šlo , mnogo ljudi, toda nihče se ni zmenil zanj.
Končno je šla vendar mimo njega neka blaga duša, in ko je spoznala njegovo nesrečo, je šla v bližno Lloydovo ladjedelnico in telefonirala na rešilno postajo. Kmalu je prišel na lice mesta zdravnik in odpeljal nesrečneža v mestno bolnišnico.
Loterija ga jm zmešala. Hlapec Andrej S., star 54 let, stanujoč v ulici del Ponte, je imel ž<* od nekdaj to slabo navado, dai je nesel skoraj vsak prisluženi krajcar v loterijo. Dobil ni nikoli nič. Od samega premršl^evanja, kako bo obogatel, se mu je pred snočnjim zmešala na ulici pamet. Tedaj ie začel kričati, da ima doma par tisoč lir. Dobil fih je na loterijo. Od-,peljali so ga v opazovalnico mestne bolnišnice.
Nesreča pri delu. Elektricist Ivan Burlo, star 19 let, stanujoč v ulici S. Maurizio št. 3, je padel včeraj popoldne pri d*lu — v skladišču tvrdke Micheli v ulici Felice Venezian št. 13 z lestve. Pri tem si je močno pretresel možgane. Z avtomobilom rešilne postaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico.
Poskušen samomor. Finančni stražnik Aid o Tonelli, star 20 let, je radi nesrečne ljubezni izpil nekoliko lizola. Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico.
Aretirana pijanca. Pred snočnjim ob pozni uri sta bila aretirana na trgu delVUnita dva vinska brata: Josip BatHc, stanujoč v ulici delia Torretta št. 9, in Caligari Fran, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares. Oba j sta v pijanosti razgrajala po mestu in zmerjala kraljeve stražnike.
Med fašisti in komunisti. Včeraj zjutraj je prišlo na lesnem skladišču pod Skednjem do hudega sporekanja racfi dela med tamešnjimi delavci fašistovske in komunistične stranke. .Duhove so ob pravem času pomirili kraljevi ,stražniki. Aretiran je bil en fašist. Pri njem so našla namreč en samokres in dva bodala.
Kriminalna pogodba med drema jetnikoma v zaporu v ulici Coroneo. V neki celici v zaporu v ulici Coroneo sta se nahajala med drugimi jetniki tudi dva tatova: Josip Tarabocchia ! in Hennengild Gustin. Prvi je končal včeraj preslano kazen radi tatvine; drugi bi pa moral ostati v zaporu še nekoliko mesecev radd po-skušenega vloma v železno blagajno. Gustin bi se bil rad i znebil zapora. Zato je naprosil svo-I jega tovariša Tarabocchia, naj ga pusti, — se-! veda proti veliki odkupnini, — .da bo on, ,mesto njega izpuščen v svobodo. Tarabocchia je bil seveda zadovoljen s to pogodbo.
Bilo je včeraj. V rečeno celico ji stopil paznik zapora in zaJcričal:
—	Josip Tarabocchia.
—	Sem jaz — se je oglasil Gustin.
—	Danes ste končali prestano kazen, lahko odidete.
Par minut pozneje je Gustin zapustil zapor. Kmalu po njegovem odhodu so pa prišli v zaporu na zadevo. Policija zasleduje Gustina, toda dosedaj brez uspeha. Tarabocchia je bil naznanjem državnemu pravništvu.
Vesti z Goriškega
Iz Vrtojbe. V nedeljo so igrali pri nas Go-golievega «Revizorja». Misel je približno tale:
Poglavar v gubemiji X v družbi raznih svojih činovnikov, t j. ravnatelja šol, ravnatelja dobrodelnih zavodov, poštarja itd., vsi ti obloženi z grehi nemarnosti, podkupavanja in zlorabe uradne oblasti, z fno besedo s kosmato vestjo, so se sešli. Govorilo se je o prihodu revizorja. Ve je vznemirjala ta vest, posebno poglavarja, ki je od velikih skrbi kar divjal. Naključje je hotelo, da je zašel tiste dni v dotični kraj pustolovec, gizdalin iz Petrograda. Ker deia strah velike oči so ti ljudje koj zagledali v novodoihco revizorja. Nič jih ni motila ne njegova mladost, ne izgovarjanje da ni on revizor. Končno sta on in njegov stari spremljevalec spoznala položaj in ga nečedno izkoriščala. Mladič si je dal od vseh posoditi denar.
Moške vloge so bile vse prav dobro zadete. Poglavar je igral s tako preciznostjo od prvega začetka do konca, aa je zaslužil občudovanje. Revizor je igral s posebno simpatično eleganco in jako naravno. Dve ženski vlogi, žena. in hči poglavarja, ki sta vedno hlepeli po velikomestnem sijaju, sta ob prihodu revizorja kar norele okoli njega. Razkril je ljubezen hčeri, vstopivša mati je bila ljubosumna; drugo priliko je porabil, da je razkril ljubezen materi, ob čemur je bil zasačen od hčere. To zanimivo meddejanje, ki je privedlo do zaroke med pustolovcem in hčerjo, je prispevalo do tega, da je bila sramota tem večja za vse, ko so končno izvedeli, kdo je bil do-šlec, ki pa je med tem srečno izginil. Izvedeli pa so to tako, ker je poštar odprl mladeničevo pismo, ki ga je pisal v Petrograd in se hvalil s posrečeno sleparijo.
Ruski kostumi in krinke so bile izvrstno posrečene. Ker ima naše ljudstvo toliko dobrih moči v svoji sredi, ki ostajajo pozabljene, bi bilo priporočljivo, da bi tudi kak meščan pogledaj, kaj zmore danes naš talentirani vaščan.
Gospodom igralcem prisrčna hvala za prijetne ure velike duševne zabave.
PODLISTEK _
Hsinikova oporoka
Kriminalna novela.
Nemški spisal Fridrich Thieme. Poslovenil Slavomir Josipovič.	(6)
Gnezda je pristopil h gredici, najbližji pri hiši in skoraj navpično pod oknom mrtvaške sobe, in je pogledal na previdno zrahljano zemljo ter pri tem na mah potegnil poševno stoječi kolec iz tal.
To ga je stalo le malo truda.
«Sem dejal jaz», je vzkliknil, kazoč na umazano krpo, privezano z nitjo na dolnjem koncu droga. «Zdaj pa imamo, kar rabimo.»
Odkrito povedano: njegovo dosedanje postopanje mi je bilo mtačno. Še le zdaj sem razumel njegovo namero. S svojimi, dozdevno brezbrižnimi, da neumestnimi vprašanji* se ni nikakor hotel oddaljiti od preiskavne zadeve — nasprotno, še! je naravnost za svojim namenom in njegovemu bistremu pogledu se je bilo posrečilo od-
kriti nekaj važnega, med tem, ko sva se gospica in jaz jezila skrivaj sama pri sebi, meneč, da smatra zadevo za tako lahko.
«Glejte to krpo, gospica, to je pisan žepni robec», je dejal smehljaje.
«Tega — tega ne razumem«, je odgovorila Lojzka Rjavčeva začudeno.
«Kako je prišla ta krpa na drog?»
« Včeraj ste mi pravili, da vas je močno bolela glava, ko ste se zbudiii zjutraj onega dne, ko je poprej ponoči bila izginila oporoka?»
«Vsekako je bilo tudi resnično«.
«Oni glavobol je povzročil ta robec tu. Tat oporoke vas je omotil s klorofomom».
«Kako vendar —?»
«0 tem ni dvomiti (Slutil sem) nekaj takega. Vlomilec po poklicu, ki se v slučaju sile ne straši niti pred zločinom on ni. Moral se je pred odkritjem in presenečenjem zavarovati na drug način. Zato si je preskrbel kloroforma. Izdrl je to palico in privezal robec na njo; potem je splezal po držaju navzgor, vdrl skozi mrtvaško sobo v drugo sobo, se vam tiho približal in vam pomolil, že poprej v mrtvaški sobi s kloroformom napojeni robec k obrazu. Zdaj je bil varen in šel je na delo*.
«Pa saj je bila vendar omara zaklenjena.'«
«Odprl jo je s ponarejenim ključem. Ničesar ni lažjega kot odkleniti tako priprost zaklep«,
«Potem je pa vendar moral vedeti, kje mu je bilo iskati oporoke in da se ista sploh kje1 nahaja», sem čudeč se, pripomnil jaz.
«Saj je tudi vedel. Meniš K, moj, dobri Oton, da je tatvina oporoke le gol slučaj? To je bila dobro pripravljena zadeva. Malopridnež je zahajal v hišo in je natančno poznal njeno notranjost. Vedel je, da dobi v mrtvaški sobi okno odprto in kako bo mogel priti gori Ko je potporna odprl vrata v sobo, Kjer je omara, te zagledal gospico. Skoraj gotovo je računal, da dobi damo že v postelji, in za ta sktčajse je bil previdel s kloroformom. Seveda ne vem gotovo, ali je bilo res vse tako; toda jaz sem trdno prepričan in v svojih domnevah se motim rekdo kdaj.«
Mlada dama je s svojnu* lepimi očmi gledala in občudovala bistroumnega moža.
' Prečudlno, kako ste mogli to malenkostno i>ko. lost takoj opaziti?«
(Dalje).
Mali oglasi
PRIPOROČAM Primorcem prihajajočim v Maribor, da obiščejo mojo gostilno, ki je preskrbljena s prvovrstnim dalmatinskim in ljutomerskim vinom in primorsko kuhinjo. Cvetlična ulica 11, M;klavčič Anton. 1689
BARVANJE moških in ženskih oblek (ne da bi se razšile) pranje, likanje oblek, čiščenje v suho, pranje in likanje zaves. Via Udine 49 (prej Belvedere), Via Salice 2, P- llizzaro.
__ _1668
ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redihr prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v IL Bistrici.	28/4
BAKER, med se plačuje do L 4.60. Scalinata 3, Fonda.	1676
PiANINO, izvrsten prodam radi odhoda. Opčine 359, Štrukelj.	1680
OVČARSKI PES, 58 cm visok, 1 leto star, se proda. Naslov pri upravništvu.	1681
NA PRODAJ je veliko posestvo obstoječe iz velike enonadstropne hiše, hleva, lope, vozov, živine itd. Poleg hiše se nahaja zemljišče tik ob cesti. K posestvu pripada trudi velik gozd pod bistriškim gozdnim odsekom. Posestvo se nahaja 2 km oddaljeno od Ilirske Bistrice ob reški državni cesti in je pripravno za vsako podjetje. Cena po dogovoru. Potrebna pojasnila dajo županstvo v II. Bistrici.
_1662
POZOR! Krone, perle, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-lcli Vita, via Madonnina 10. I.	16
POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo.	1594
Naznanja se slavnim odjemalcem, da se je na novo odprla
zaloga drobnarije
volnenega in piatnanega blaga
v ulici S. LAZZARO 10 Prodaja na debelo. 594
zobozdravnik VIA XXX OTTOBRE 13
Tržaška zadruga delavcev
za milo in ittraie pdsv
reg. zadruga z o. z.
trn Ola fleir Olfflo šteu. 6.
j	PODRUŽNICI:
{jorica	Monfalcor.e
Oaribaldi St. 20 Via Friuli S t. 611
Zaloga In tfslaunica majoličnih pse! in štediSnikov. 03
Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prešerna se đe!o u okolici
Potiti je treba
razne vrste testenin „PEKATETE". Temu dišijo ene, drugemu druge* akoravno so vse izdelane iz enakega testa.	6J/S
Velika zaloga vina, žgar.ja In likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1873 Trst, via S. T. Xydias št. 6, tafefoa 2-66«
VadftO v zalogi in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivorcc. Lastn3 IzctaSkI : šumeča vina kakor šampanjec,
šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in dru^a. Spcciafifieta : Jajčji kot.jak in Crema maršala tet raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni mallno-vec in drugi.	(50)
Liserirajte v „Edinosti"
JL
T
Globoko užaloščeni in potrti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je n ša, nad vse ljubljena soproga in mati
gVANMH GODINA (Bast)
danes, po kratki in mučni bolezni previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepoza ne pokojnice se bo vršil v selo 13. t. m. ub 16 30 iz hiše žalosti v Škednju št. 392 na domače pokopališče.
SKEDENJ - TRST, dne 11, septembra 1922.
Ivan Godina (Ban), soprog; sinova Benedikt, Alojz; snahe, vnuki
in ostali sorodniki.
Novo potrebno podjetje Trst. Corso V. C. lil. 47.
Vsi vojni oškodovanci
kateri so zamudili prijaviti škodo v določenem roku (31. XII. 1921), se lahko zglasijo pri gg. Kerševani Dragotinu in zapriseženem izvedencu Inženerju A. Gaspari ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 10. ure predpoldne v GORIC!, ulica S. Chiara št. 4, I. nadstr., katera bosta pripomogla, da se ta poznejša prijava pricozna,	44/20
Ceinftka $Mca L 15,000.000 Re^e L 5130.000
Dunaj« Opatija*. TRST, Zadar. u>
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in cjene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
IzvrSuie vse banine posle.
PT PREJEMA VLOGE
no hnmilHS knjižice In na tekočI r čan ter Jih obrestuj? po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po naiugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
=== Daje v najem varnostne predale (safes) ■
Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di RIsparmKo ttev. S — Via S. Nlcold ilev.
Telefon it. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.