Domoznanski oddelek 35 HAJDINčAN 2009 352(061 ) 6006051,1 COBISS o Leto XI, št. I, april 2009 GLASILO OBČINE HAJDINA Umrl je Pavel Pucko Lani, na praznični dan 15. avgusta, smo v cerkvi v Slovenji vasi praznovali zlati mašniški jubilej našega duhovnika Pavla Pucka. Takrat so se mu poklonili mnogi, tudi naddekan Marijan Fesel ter se mu zahvalili za njegovo dobroto, odprtost, humanitarnost, za vsa njegova dobra dela in predvsem za čudovita leta sodelovanja z njim. Pavel Pucko je bil človek odprtih rok, imel je veliko srce in znal je prisluhniti vsakemu. Spominjali se ga bodo ljudje od rodne Bogojine, Slovenskih Konjic, Kungote, do Hajdine in Slovenje vasi, kjer je z bratom Ivanom živel zadnja leta, maševal in skrbel za podružnično cerkev. Umrl je v 84. letu življenja in 51. letu mašništva. Odšel je tiho ... Nekdanjega župnika zlatomašnika Pavla Pucka se bomo radi spominjali. Od Pavla Pucka so se poslovili tudi župan Radoslav Simonič, Člani Občinskega sveta občine Hajdina, občinske uprave, VO in še mnogi drugi. Foto: TM Barvanje pisank Tako so barvale naše babice Ponavadi se barvanja pisank lotimo nekako takole. Odločimo se za eno izmed številnih trgovin in tam izberemo vse, kar potrebujemo. Barve, nalepke, zajčke, košarice itd. Tudi jaz načeloma naredim tako. Vendar sem se zadnja leta odločila, da bom malo eksperimentirala. Seveda pa vsak poskus vedno ne uspe. Potrebno je vztrajati in se prepustiti domišljiji. Barvanje pirhov s čebulnimi olupki Za barvanje pirhov najprej potrebujete jajca in čebulne olupke. Najbolje je, če ste jih zbirali že čez leto. Cim več, tem bolje. Na travniku nabe-rite različne rastline, na primer deteljo, regratov list, vijolice, peteršilj, trave in ostale zanimive rastline. Zdaj sledi priprava jajca na barvanje. Na jajce namestite eno izmed izbranih rastlin in preko celotnega jajca zavežete naj-lonko. Pri tem pazite, da rastline ne zgrbančite. Lahko na eno stran jajca namestite list detelje, na drugo stran pa list peteršilja. Čebulne olupke lahko pred tem že kuhate v velikem loncu. Odvisno od količine olupkov in pirhov. Med olupke ste seveda nalili vodo. Mednje položite pripravljena jajca jih kuhate okrog 10 minut. Taka jajca so kuhana. Ogenj ugasnite in pustite jajca skupaj z olupki vso noč. Naslednji dan pa boste lahko občudovali svoje mojstrovine. Pirhe pa lahko barvate tudi v drugih naravnih barvilih. Že skuhana jajca pred barvanjem vsaj pol ure prej namakajte v kisu, saj bodo bolj vsrkala barvo. Barvilo pridobimo tako, da rastline dobro prekuhamo, da iz sebe spustijo vso barvo. Priporočeno kuhanje je vsaj pol ure. Nato tekočino precedimo in vanjo položimo jajca. Najbolje je, da jajca pustite v barvilu čez noč. Izbirate lahko med različnimi barvami. Rumeno barvo pridobite iz cvetov kamilic, regrata, bezga, lista breze, hrena. Oranžne pirhe boste pridobili s pomočjo prahu rdeče paprike. Rdeča barva je v soku rdeče pese, maline, borovnic, robide, rdečem radiču. Če boste želeli zelene pirhe, jajca pomočite v barvilo lista koprive, špinače ali zelene solate. Modra barva pa je v soku bezgovih jagod, rdečega in črnega grozdja ter rdečega zelja. Če vam letos ne uspe, poskusite znova drugo leto. Saj veste, kako pravijo: Vaja dela mojstra. Estera Korošec HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 78830 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko to: ČG Županov uvodnik Tegobe pomladi 2009 Velike naložbe - veliki problemi, finančno-gospodarska kriza, večna in neusahljiva želja po novem, boljšem ... Pričelo se je v letu 2008, nadaljuje se v 2009, kdaj in kako se bo končalo, ne vedo napovedati niti največji umi svetovnega gospodarstva in politike. In kako se vse to odraža na občanih Občine Hajdina? Povečuje se število brezposelnih, sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz decembra 2008 zmanjšuje socialni čut države do teh ljudi. Realni sektor gospodarstva se krči od zmanjšanja proizvodnje, prodaje ... Proračun za leto 2009, sprejet na 17. redni seji OS, v mesecu marcu načrtuje 3.855.418,00 EUR prihodkov in 4.311.484,00 EUR odhodkov, torej skoraj 500.000,00 EUR zadolžitve. Odločitev - strategija načrtovanja za leto 2009 (verjetno tudi za 2010) je prioritetno spremljanje tistih javnih razpisov in investicij, ki v občino prinašajo velike vsote nepovratnih sredstev (kohezija, strukturni skladi - EU-sredstva, sredstva države Slovenije in sofinanciranje DRSC in drugo) s tem, da družbenim dejavnostim ohranimo nivo preteklih let. Šolska in predšolska vzgoja, zdravstvo in podobne dejavnosti ne smejo trpeti zaradi padca DBF. Razna športna društva imajo vse manj sponzorjev in donatorjev in tisti, ki so še ostali, vse manj prispevajo. Navedene dejavnosti in društva brez občinskih sredstev ne morejo preživeti - vsaj koliko toliko normalno ne. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ima predpisane zahteve opremljanja. Skratka težave so tukaj - ne več na obzorju. Pa vendarle ni in ne sme biti panike. V preteklosti so bili težki časi (veliko težji) in tudi v bodočnosti jih ne bo primanjkovalo. Veliko tega se da prebroditi z dobrimi medsebojnimi odnosi, medsebojnim spoštovanjem, predvsem pa je potrebno zmanjšati osebne ambicije in pohlep posameznikov. Prilagoditi se je potrebno realnim razmeram - resnici pogledati^v oči. Sicer pa je vse minljivo, tudi gospodarsko - finančna kriza ne bo večna! V občini imamo zelo ambiciozno zastavljene cilje. Nadaljujemo s projekti izgradnje primarnih vodov kanalizacije in delno zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi v sklopu Konzorcija za zaščito podtalnice in nadaljujemo z izgradnjo nekaterih odsekov sekundarne kanalizacije s sofinanciranjem iz naslova Regionalnih razvojnih projektov. Pri vseh teh investicijah se srečujemo velikokrat (da ne rečem skoraj povsod) z deli in naložbami dodatnih del, katerih res vseh ni možno predvideti (NN, razsvetljava, odseki pretankih vodovodnih cevi, ker Komunala nima urejenih katastrov in drugo), je jih pa modro in ekonomsko istočasno izvajati. In spet smo pri problemu financ. Občinska uprava pripravlja preglednico najrazličnejših investicij in virov sredstev po naseljih za ta 4-letni mandat oziroma za obdobje 2007-2010. Tudi v tej preglednici so možne kakšne spremembe v 2009 in 2010. Včasih je treba kje odvzeti, da lahko kam drugam dodaš. Preglednica bo objavljena v naslednji številki Hajdinčana. Trenutno pripravljamo javni razpis za izgradnjo vrtca pri OŠ Hajdina. Želeli bi, da bi ga objavili najkasneje v mesecu maju. Nato pa sledijo najrazličnejši postopki. Upamo lahko, da bo uspešen v 1. krogu. Namreč, do pričetka šolskega leta 2010/2011 bi želeli vrtec dokončati in ga predati v uporabo. Pred pričetkom prvih del pa še moramo na trasi mimo OŠ Hajdina zgraditi primarni odsek kanalizacije v smeri proti Staršem - zahodno in proti Sp. Hajdini vzhodno, urediti centralno prečrpovalno napravo in ... Skratka, delati operativno je nekaj povsem drugega, kot delati z očmi in željami. Veseli pa me, da številna društva v občini uspešno delujejo, kar so povedali vodilni na občnih zborih. Razumejo tudi, da projekti, ki jih izvajamo, niso samo začasni ali letni - temveč dolgoročni - medgeneracijski. Ravno zato je potrebno del financiranja teh investicij (virov sredstev) prerazporediti na več let oziroma dolgoročno. Saj jih današnja generacija še prav ne bo pričela uporabljati - morajo pa imeti finančno pokritje!! Pomlad je pokazala tudi naše okolje v vsej svoji luči. Akcija Očistimo občino je lepo uspela. Nepravilno odloženih smeti in odpadkov je v resnici veliko manj kot pred leti, pa vendar še vedno ne moremo biti zadovoljni. Akcije se največji onesnaževalci nikoli ne udeležijo - vedo pa reči - bo že občina poskrbela za to. Halo? V občino v tem letu prihajajo občinski redarji, druga komunalna inšpektorica in redoljubni občani smo jih lahko samo veseli. Vsak posebej in vsi skupaj smo odgovorni, v kakšnem okolju živimo. V občini imamo nekaj izrazitih primerov - zasebnih nesnag. V vsakem naselju se kdo najde. Mogoče lahko z medsosedsko, vaško ali občinsko pomočjo, z lepo besedo ali prostovoljnim delom kaj pomagamo oziroma kaj spremenimo!? Vsak se v čistejšem okolju prijetneje počuti. Veliko tega, kar v svojem uvodniku le površno omenjam, boste našli med ostalim branjem. Hajdinčan je pač ali poiskuša biti kronološki zbir dogajanj od prejšnje številke do naslednje. Štirje Hajdinčani - pa je leto naokrog. Vzemite v roke en letnik pa bodo vsa (večina) dogajanja, investicije in druge spremembe zadnjega dela leta pred vami. Šele takrat dobimo občutek, kaj vse se zgodi v 1 letu, ki pa hitro mine. Sam vsak teden, da ne rečem vsak dan, zrem v proračunske postavke. Kako hitro se te potrošijo in minevajo ter povzročajo skrbi in probleme. Sicer so tudi skrbi in problemi večni, sami pa si jih lahko marsikdaj povečamo ali zmanjšamo. Spoštovane občanke in občani, ni razloga, da si jih povečujemo. Včasih je suhi zemlji potrebno veliko dežja (beri -finance), mokri zemlji je potrebno malo dežja (beri - finance) in naša zemlja bo še kakšno desetletje suha, pa vendarle dovolj plodna za občanov spodobno življenje. Takšne spodobnosti in veselja pa vam želim med velikonočnimi prazniki. Za praznik dela 1. maj pa počitka po kakšnem rajanju ob postavitvi majskega drevesa v naših naseljih. Zupan Radoslav Simonič april 2009 HAJDINČAN Z zasedanja Občinskega sveta občine Hajdina 16. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V mesecu februarju se je občinski svet sestal na 16. redni seji, ki je bila 4. februarja 2009, ob 17. uri, v prostorih Občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: 1. Zapisnik in sklepi 15. redne seje 2. Sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2009, s katerim je Občinski svet Občine Hajdina dal predlog proračuna Občine Hajdina za leto 2009 v javno razpravo. Javna razprava o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2009 je trajala 15 dni od dneva objave proračuna na spletni strani Občine Hajdina www.hajdina.si. Predlog proračuna z vsemi dokumenti je bil dostopen vsem zainteresiranim v času uradnih ur na sedežu Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Javna razprava je trajala od 5. do 19. februarja 2009. 3. Sklep o potrditvi Investicijskega programa št. 18/2008 za izgradnjo sekundarne kanalizacije v Občini Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrdi Investicijski program št. 18/2008 za izgradnjo sekundarne kanalizacije v Občini Hajdina. 4. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra, s katerim se ukine status grajenega javnega dobra na nepremičnini pare. št. 476/4 poslovna stavba v izmeri 158 m2, vi. št. 1373 k.o. Gerečja vas in postane last Občine Hajdina, matična številka: 1357441, Zg. Hajdina 44 a, 2288 Hajdina. Po ukinitvi statusa javnega dobra, se nepremičnina pare. št. 476/4 k.o. Gerečja vas vključi v letni program razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Hajdina za leto 2009 ter na podlagi 48. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05-UPB1) in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05UPB2, 21/06-odl.US in 14/07 ZSPDPO) z neposredno pogodbo neodplačno prenese na Prostovoljno gasilsko društvo Gerečja vas. Ocenjena izhodiščna vrednost zemljišča znaša 3.002,00 EUR. 5. Sklep o odpovedovanju imenovanja predstavnikov v svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, s katerim se Občina Hajdina odpoveduje imenovanju predstavnika v svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Imenovanje teh dveh predstavnikov se prepusti občinam, ki do sedaj še niso predlagale kandidatov, in sicer občini Kidričevo, občini Videm in občini Žetale. 6. Sklep o spremembi sklepa o višini najemnine in kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina, in sicer se glasi: »V Sklepu o višini najemnine in kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin 31/2008) se spremeni: -vi. točki - čiščenje mrliške veže znaša 20,00 EUR - v 2. točki - čiščenje mrliške veže: 21,60 EUR.« 7. Sklep o potrditvi plana dela SPVCP Občine Hajdina za leto 2009, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrjuje plan dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hajdina za leto 2009. Na seji sta bila obravnavana: 1. Predlog Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2009, ki je s Sklepom o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2009 bil dan v javno razpravo in 2. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin. 17. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V mesecu marcu se je Občinski svet sestal na 17. redni seji, ki je bila 12. marca 2009, ob 17. uri, v prostorih Občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: 1. Zapisnik in sklepi 16. redne seje 2. Odlok o proračunu Občine Hajdina za leto 2009, 3. Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, 4. Odlok spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina - spremembe in dopolnitve 2007, kateri določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina. 5. Sklep o pristopu v Združenje občin Slovenije, s katerim Občina Hajdina pristopa v Združenje občin Slovenije. Ob tem izjavlja, da bo spoštovala Statut Združenja občin Slovenije in druge njegove akte. Občino Hajdina bo v skupščini združenja zastopal župan Radoslav Simonič. Statut Združenja občin Slovenije je sestavni del tega sklepa. 6. Sklep o višini najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina. Višina najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina v letu 2009 znaša 81,07 EUR na mesec. Podana je bila Informacija o porabljenih in predvidenih sredstvih za odpravo posledic neurja s točo. Člani Občinskega sveta pa so se seznanili tudi s Trendi varnostnih pojavov na območju Občine Hajdina v letu 2008. Občinska uprava HAJDINČAN april 2009 Odgovori na pobude in vprašanja člana občinskega sveta, podana na 16. redni seji dne 4. 2. 2009 1/16 Franc MLAKAR sprašuje za: - Nadaljevanje del na položitvi NN omrežja v zemljo v naselju Skorba Glede na pogovore župana s predstavniki Elektra Ptuj o predvidenih investicijah v energetsko infrastrukturo so bila podana zagotovila, da se bo v Skorbi nadaljevalo z položitvijo NN omrežja v zemljo. Najverjetneje se bodo dela izvajala od doma proti »Koš-tomaju«. Dela bo Elektro Ptuj izvajal v lastni režiji. Na tej trasi je že položena PVC kanalizacija za položitev kablov. - Izvedba javne razsvetljave ob glavni cesti Gl-1 Maribor-Hajdina Za izvedbo javne razsvetljave ob glavni cesti Gl-1 Maribor-Hajdina so že izdelani projekti, in sicer je obdelan odcep od Sp. Hajdine do kapele v Hajdošah. Zaradi izvedbe projekta »Konzorcij za zaščito podtalnice Ptujskega pola I. faza« se bodo na odcepu »Krulčeva kapela« - kapela Hajdoše v pločniku menjavale salonitne vodovodne cevi. Smiselno bi bilo pred izvedbo asfaltne prevleke pločnika položiti v zemljo PVC cevi, temelje in ozemljitev. Na odcepu »Krulčeva kapela« - OS Hajdina pa se še dela ne bodo izvajala. - Sanacija temeljev Vaškega doma v Skorbi Za pričetek sanacije temeljev Vaškega doma v Skorbi bi bilo potrebno predhodno opravit geološki pregled in izdelati elaborat sanacije. V prvi fazi so se zbrale meteorne vode in speljale v ponikalnico, tako da več ne zatekajo pod temelje. - Menjava oken na stanovanjskih objektih ob glavni cesti Gl-1 Maribor- Hajdina V skladu z zadnjim odgovorom, ki smo ga prejeli po poslani urgenci Civilne iniciative od Direkcije RS za ceste, je zamenjava oken v naselju Skorba odvisna od višine sredstev, ki bodo namenjena po sprejetju rebalansa proračuna za leto 2009 RS. Odgovor glede pasivne protihrupne zaščite na območju Občine Hajdina je bil v celoti podan na prejšnji 16. redni seji. Pripravil: Franc Jelen - Plačilo odvoza gospodinjskih odpadkov po posameznih gospodinjstvih Na podlagi 7. člena Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina in na podlagi zahtevka Čistega mesta Ptuj, d.o.o. je bil na 22. redni seji dne 30. 3. 2006 sprejet Sklep o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina družbi Čisto mesto Ptuj d.o.o. S prejetim sklepom se je spremenil način obračuna cen storitev. Cene so se začele z aprilom 2006 obračunavati po številu članov gospodinjstva. Pripravila: Marija Rozman - Preusmeritev sredstev za sanacijo strehe na vaškem domu, ki so bila planirana pred točo. Razmere so zahtevale takojšen ukrep in župan lahko prerazporedi sredstva v skladu z zakonodajo. Pripravila: Valerija Samprl Porabljena in predvidena sredstva za odpravo posledic neurja s točo 1. UVOD V Občini Hajdina je bila imenovana Komisija za oceno škode na tekoči kmetijski proizvodnji in elementarnih nesrečah, ki jo sestavljajo predstavniki posamezne vasi (Ivan Brodnjak - Hajdoše, predsednik in člani Damijan Pleteršek - Slovenja vas, Jože Meglič - Skorba, Franc Kancler - Sp. Hajdina, Jože Kmetec -Zg. Hajdina, Franc Peršoh - Draženci, Martin Drevenšek - Gere-čja vas, Anica Drevenšek - gradbenik in Marija Rozman - občinska uprava). Dodatno pa je bila ustanovljena posebna Komisije za oceno škode javnih objektov, ki jo sestavljajo Janko Merc -predsednik in člana Anica Drevenšek in Milan Pavlica. Komisija je opravila popis in oceno škode vseh poškodovanih domov in objektov. Na objektih so bile poškodovane v glavnem strehe (kritine, toplotna izolacija, žlebovi, obrobe), s trapovi, fasade, notranji oplesk in tla. Takoj po neurju se je pristopilo k zaščiti, saj so bili vsi objekti začasno prekriti s folijo. Sama sanacija objektov pa se je pričela šele po zagotovitvi finančnih sredstev in pridobitvi ustreznih ponudb s strani izvajalcev del. Za objekte so bile pridobljene ponudbe, na osnovi katerih je bil izbran najugodnejši izvajalec. Finančna sredstva so se zagotovila iz sredstev vlade RS, iz naslova zavarovalnin in iz občinskih sredstev. 2. SANACIJA OBJEKTOV DOM KRAJANOV SKORBA Dom krajanov Skorba je v lasti Občine Hajdina, zato je občina financirala sanacijo. Poškodovana je bila celotna kritina. V notranjosti objekta je zaradi zamakanja prišlo do poškodb na toplotni izolaciji, ki je bila zaradi napitosti uničena in s tem posledično tudi na ladijskem opažu, ki je popustil zaradi teže izolacije. Zaradi tega je bilo potrebno zamenjati tudi vso stropno električno razsvetljavo. Omočene so bile tudi stene in poškodovan oplesk le-teh. Po neurju je bilo potrebno sanirati streho in notranjost doma. Streha se je v letu 2008 financirala iz sredstev vlade RS. Ker je objekt zavarovan, je občina prejela tudi sredstva zavarovalnice, ki so se v celoti namenila za sanacijo. Za toplotno izolacijo in elektro material je sredstva občina financirala iz občinskih sredstev. Ostala pleskarska dela na objektu si je KD Skorba financiralo iz svojih lastnih sredstev. DOM VAŠČANOV DRAŽENCI Dom vaščanov Draženci je v lasti Občine Hajdina, zato je občina financirala sanacijo. Poškodovana je bila celotna kritina. Občina je prejela tudi sredstva zavarovanja. V letu 2008 so se financirala sredstva za sanacijo strehe iz sredstev vlade RS in dobljena sredstva zavarovalnice. ŠD SLOVENJA VAS ŠD Slovenja vas je v lasti Občine Hajdina. Na objektu ŠD Slovenja vas je bila poškodovana kritina, zato se v letošnjem letu za sanacijo planirajo sredstva iz sredstev vlade RS in iz sredstev zavarovalnine, ki jih je prejela občina. SP. HAJDINA 29 Sp. Hajdina 29 je v lasti Občine Hajdina. Objekt je bil zavaro- april 2009 HAJDINČAN van, zato je občina prejela sredstva zavarovalnice. Na objektu so bili poškodovani opečni strešniki. V letošnjem letu se planirajo sredstva za zamenjavo strešnikov iz sredstev zavarovanja. PGD GEREČJA VAS Na objektu PGD Gerečja vas, ki ima tudi več prizidkov (prostori PGD, dvorana, garaže, sanitarij!, trgovina in bife) je bila: - uničena celotna kritina nad garažami, dvorano, trgovino ter bifejem - poškodovani so bili leseni s trapovi vmesnega dela nad dvorano, zaradi teže napitega materiala so odstopile deske s trstičnim ometom, - namočene so bile stene, - uničena je bila vsa strešna električna instalacija ter zalite luči v dvorani, - poškodovani so bili vsi opleski sten, - poškodovan in dvignjen je bil parket v dvorani, - uničeni so bili stropovi dampa zaradi teže napite toplotne izolacije nad stropom v trgovini in bifejem, - uničena je bila vsa električna instalacija z lučmi na stropu dampa, - poškodovana je bila fasada, okna, balkonske ograje, napušči. Za streho so v letu 2008 bila financirana sredstva vlade RS. Od vrednosti računa se je odštel znesek zavarovanja, ki ga je dobilo društvo. Člani PGD Gerečja vas so odstranitev salonitne kritine in nekatera druga dela opravili s prostovoljnim delom. V letošnjem letu se iz občinskih sredstev planirajo sredstva za dodatna dela sanacije. PGD HAJDOŠE Na objektu PGD Hajdoše je bila poškodovana celotna kritina. V notranjosti je zaradi zamakanja bil poškodovan leseni strop, električna napeljava in stene. Izvedli so se novi žlebovi, odtoki, kotlički, kakor tudi žlote in razne obrobe. Za sanacijo strehe je občina v letu 2008 financirala sredstva iz ukrepov vlade RS. Sredstva zavarovalnice je prejelo društvo, zato se je pri financiranju odštel znesek zavarovalnine. Za pleskarska dela je bil nabavljen material, katerega je občina financirala iz lastnih sredstev. Pleskarska dela, pa je društvo izvajalo v lastni režiji, kakor tudi dela elektroinstalacije. PGD HAJDINA Na objektu PGD Hajdina je bila poškodovana celotna kritina. V letošnjem letu se bo dokončala sanacija strehe. Sredstva za sanacijo se planirajo iz sredstev vlade RS, del sredstev pa se planira iz občinskih sredstev. Objekt je bil zavarovan, zato se od vrednosti računa odšteje strošek zavarovanja, ki ga je prejelo društvo. PGD SLOVENJA VAS V letošnjem letu se planirajo sredstva za krovsko - kleparska dela na objektu PGD Slovenja vas. 3. TABELA PORABE SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC NEURJA S TOČO V LETU 2008 EUR Zap. št. Znesek Namen SREDSTVA VLADE RS SREDSTVA ZAVARO- VALNICE OBČINSKA SREDSTVA 1. 47.573,20 DOM KRAJANOV SKORBA 44.467,30 3.105,90 2. 18.105,89 DOM KRAJANOV SKORBA -dodatna dela (strop) 3.905,10 14.200,79 3. 56.397,09 DOM VAŠČANOV DRAŽENCI 53.602,64 2.794,45 6. 964,40 SP. HAJDINA 29 964,40 6. 53.520,94 PGD GEREČJA VAS 53.520,94 4. 44.861,08 PGD HAJDOŠE 44.861,08 5. 16.127,29 PGD HAJDOŠE - dodatna dela 16.127,29 7. 10.458,30 LOVSKI DOM HAJDINA 10.458,30 8. 1.665,51 ČISTO MESTO - odvoz salonitk 1.665,51 9. 48.020,88 FOLIJA 48.020,88 10. 12.560,69 Avtoprevozništvo CARTL- odvoz salonitk 12.560,69 11. 9.128,53 SOCIALA 9.128,53 12. 6.496,13 GASILCI - oprema 6.496,13 13. 1.634,22 GASILCI - hrana 1.634,22 14. 1.395,76 ŠTUDENTSKI SERVIS (pomoč pri vnašanju v AJDO) 1.395,76 15. 74.538,20 FIZIČNE OSEBE 74.538,20 SKUPAJ 403.448,11 319.011,04 10.769,85 73.667,22 HAJDINČAN april 2009 4. TABELA PREDVIDENE PORABE SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC NEURJA S TOČO VLETU2009 EUR Zap. št. Znesek Namen SREDSTVA VLADE RS (rezervni sklad) SREDSTVA ZAVARO- VALNICE postavka 2302202 -TOČA postavka 0703212 PGD GEREČJA VAS 1. 1.450,52 PGD HAJDOŠE - dodatna dela 1.450,52 2. 1.171,85 PGD SLOVENJA VAS - dodatna krovsko kleparska dela 1.171,85 3. 123,542,31 PGD GERECJA VAS- dodatna dela 123.542,31 4. 56.701,84 PGD HAJDINA 33.058,24 23.643,60 5. 30.744,72 ŠD SLOVENJA VAS 28.744,72 2.000,00 7. 2.600,00 ELABORAT 2.600,00 8. 43.674,03 ČISTO MESTO - odvoz salonitk in ostali odpadki 43.674,03 SKUPAJ 259.885,27 61.802,96 2.000,00 72.540,00 123.542,31 5. SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA EUR SREDSTVA OBČINSKA SREDSTVA VLADE RS SREDSTVA ZAVAROVALNICE VIRI FINANCIRANJA 2008 319.011,04 73.667,22 9.805,45 VIRI FINANCIRANJA 2009 61.802,96 196.082,31 2.000,00 SKUPAJ 380.814,00 269.749,53 11.805,45 LOVSKI DOM HAJDINA Za sanacijo Lovskega doma Hajdina so v letu 2008 bila planirala sredstva iz občinskih sredstev. Od vrednosti računa se je odštel znesek zavarovanja, ki ga je prejelo Lovsko društvo. 6. POVZETEK Sanacija po neurju s točo je na nekaterih objektih še vedno v teku, zato se bodo sredstva financirala tudi v letošnjem letu. Tudi odvoz salonitnih plošč še ni zaključen. Skupaj s Čistim mestom Ptuj se usklajujejo seznami in zbirajo podpisi izjav oškodovancev. Na podlagi zbranih podatkov se pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor zahtevek, na podlagi katerega bo ministrstvo povrnilo stroške odlaganja odpadne azbestcementne kritine. Nekaj azbestcementne kritine je še vedno na strehah, zato se pričakuje, da bo odvoz še vedno potekal. Na Ministrstvo za okolje in prostor pa je bil poslan Elaborat o sanaciji objektov, na podlagi katerega se pričakujejo dodatna sredstva. Hajdina, 05. marec 2009 Pripravila: Marija Rozman Predsednik komisije za oceno škode Ivo Brodnjak, l.r. april 2009 HAJDINČAN POSLANSKI KOTIČEK Drage občanke in občani! V veliko veselje mi je, da vas lahko obvestim o delu znotraj državnega zbora, posebej zato, ker so odločitve, ki se sprejemajo v Ljubljani, zelo pomembne tudi za življenje v lokalnem okolju. Poslanski večeri, kijih organiziramo predvsem z ministri nove vlade, so namenjeni temu, da vsi odločevale! slišijo tudi naše mnenje, predloge in ideje. To namreč ni nepomembno, saj kot že rečeno, odločitve, ki se sprejemajo, največkrat v praksi uveljavljamo prav v lokalnem okolju. In vsak, ki spremlja razvoj naših krajev v preteklih letih mu je lahko jasno, da smo zamudili veliko priložnosti in da so mnogi na nas celo pozabili. Pri tem je treba povedati tudi to, da si ne želimo posebne obravnave ali kakšnih priviliegijev, želimo si le enakomeren razvoj glede na ostale dele Slovenije in to kar nam pripada. Kar nekaj ključnih projektov mora biti realiziranih v tem mandatu, eden izmed teh je zagotovo izgradnja avtocestnega odseka Slivnica-Draženci in začetek gradnje odseka Draženci-Gruškovje. To cesto že zaradi gospodarskih povezav in odmika transporta iz lokalnih cest nujno potrebujemo. Drug tak projekt je hitra cesta Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož, ki bo žal le nadomestek za izgubljeno avtocesto skozi naše kraje, ampak ravno zato je tak projekt nujen in minimalna oddolžitev za to, kar smo izgubili v preteklosti. Zelo pereč problem še vedno ostaja kmetovanje na vodovarstvenih območjih, kjer je že začela veljati uredba o prepovedi uporabe določenih pesticidov, kar mnogim onemogoča kmetovanje in ogroža vir preživljanja. Rešitev mora biti torej v kratkem, začasna odložitev uredbe je zgolj preložitev problema in ne reševanje. Na tej točki tudi zelo pozdravljam pripravljenost ministrstva za kmetijstvo da to problematiko za vselej uredi in popravi krivice, ki so se dogajale v preteklosti. Kljub težkim časom in krizi, ki vpliva na vsakdanje žroljenje ljudi, je sprejet rebalans proračuna dokaz, da projekti v naših krajih ne bodo prizadeti. Postavke za ključne razvojne rešitve so ostale in se tudi nadgradile. Pomemben razvojni element proračuna so investicije. Te bodo skupaj z investicijskimi transferi znašale skoraj 1,4 mlrd EUR, kar je 3,4% BDP V primerjavi z realizacijo proračuna v lanskem letu bo za investicijska vlaganja namenjeno 41% več sredstev. Največja investicijska vlaganja se predvidevajo na področju prometa in prometne infrastrukture. Velik delež imajo tudi investicijska vlaganja v gospodarstvo, varovanje okolja, naravno dediščino in v javne zdravstvene zavode. Najbolj se bodo povečale investicije namenjene interventnim programom po naravnih nesrečah iz lanskega leta, kar je zelo pomembno tudi za ptujsko področje, ko je avgustovska toča uničila skoraj vse. Prav tako gre povečanje sredstev za izobraževanje v pravo smer, saj se sredstva povečujejo za 9,4%. In v tem trenutku tak rebalans potrebujemo, saj je razvojno naravnan in je delan na podlagi podatkov gospodarskega gibanja treh mesece nazaj. Danes so napovedi sicer drugačne in temu se bomo sproti prilagajali. Zato bo potrebno sprejeti tudi popravek rebalansa. Ideje za izhod krize torej obstajajo in počasi tudi kažejo prve rezultate. Dejstvo je, da sprememb ne moremo pričakovati čez noč in da bomo vsi skupaj morali premisliti o tem, kakšne spremembe moramo uvesti v naši družbeni ureditvi. Predvsem pa je pomembno, da kritiki vlade, katerekoli, predlagajo rešitve in odgovore, ne pa da nagajajo in za vsako ceno nabirajo politične točke. Navsezadnje smo v skupnem čolnu in naloga vseh je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da ta čoln ne potone. Dejan Levanič, poslanec DZ RS AC Slivnica - Draženci Spoštovani, dela na podravskem avtocestnem odseku Slivnica -Draženci potekajo skladno z načrti in brez posebnih težav, tako da bi lahko celoten odsek v dolžini 19,8 kilometra predali prometu predvidoma v juliju 2009. Investicijska vrednost odseka znaša 276,6 milijona evrov (skupaj s stroški financiranja). Za ta odsek je predvideno tudi sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada EU v višini približno 88 milijonov evrov. Kot je znano, je Evropska komisija zaradi sprožitve postopka v zvezi z vinjetami zamrznila ta kohezijska sredstva, vendar bodo v vsakem primeru potrebna finančna sredstva za dokončanje in predajo prometu tega odseka zagotovljena, če ne bo kohezijskih sredstev pa skladno s finančno konstrukcijo tega avtocestnega projekta iz naslova zadolževanja. Več o odseku Slivnica - Draženci si lahko preberete tudi na naših spletnih straneh, prek te povezave: http://www.avtoceste.si/?id=70034, podrobnejša ureditev pa je razvidna iz uredbe o državnem lokacijskem načrtu za ta odsek, ki jo je na predlog ministrstva za okolje in prostor sprejela vlada; izvedene bodo vse deviacije/prestavitve kategoriziranih in neka-tegoriziranih cest, med njimi tudi poljskih poti, kakor jih opredeljuje 8. člen te uredbe (tudi ta uredba je na naših spletnih straneh, prek te povezave; ta med drugim določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe. Skladno z uredbo bo zgrajena tudi čelna cestninska postaja Prepolje, ki bo namenjena cestninjenju nevinjetnih vozil na območju ob glavnih/sredinskih stezah (podobno kot nova čelna cestninska postaja Dragotine! na pomurski avtocesti, na odseku med Cogetinci in Vučjo vasjo, ki smo ga predali prometu konec lanskega oktobra), sicer pa ob glavnih/sredinskih prometnih pasovih ne bo cestninskih otokov in kabin. Za odsek med Draženci in Gruškovjem uredba o prostorskem lokacijskem načrtu še ni sprejeta (postopek vodi ministrstvo za okolje in prostor); šele po njenem sprejemu lahko namreč investitor začne z odkupi zemljišč in organizira gradnjo. Dejstvo pa je, da bo nova avtocestna povezava med Mariborom in Draženci (Ptujem) močno razbremenila sedanjo glavno cesto Gl (in prebivalce ob njej), obremenjeno predvsem s tovornim prometom. Manjkajoči odsek vzhodne mariborske obvoznice med Pesnico in Slivnico (več: http://www.avtoceste.si/doc/PESNlCA-SLIVNICA.pdf), ki se bo navezal tudi na avtocesto Slivnica - Draženci, bo zgrajen in predan prometu predvidoma junija 2009; investicijska vrednost nekaj več kot 10-kilometrskega odseka (poleg njega še približno 3 kilometre navezovalne Nove Zrkovske ceste) znaša približno 70 milijonov evrov. Gre za enega - z gradbenega vidika - težjih odsekov (nekateri so ga poimenovali kar “male Trojane”; sicer pa tudi gradnja tega odseka poteka v skladu s terminskim planom in brez večjih težav, tako da bi ga lahko že pred začetkom turistične sezone 2009 tudi predali prometu. Marjan Koler Služba za komuniciranje DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloueniji, d.d. sedež: Celje, Ulica XIV. divizije 4 izpostava: Ljubljana, Dunajska 7 tel.: 01/300-99-20, 031/300-600,faks: 01/300-99-33 web: http://www.dars.si HAJDINČAN april 2009 Na Hajdini predstavljena trasa AC Draženci-MMP Gruškovje Na Hajdini so pripravili javno obravnavo dopolnjenega državnega prostorskega načrta za odsek AC od Dražencev do MMP Gruškovje. TWTa Hajdini, v občinskih prosto- 1. Tirih, pa tudi na sedežih občin Videm, Podlehnik in Žetale, je bil od 5. januarja do 5. februarja javno razgrnjen dopolnjen državni prostorski načrt za odsek 13 kilometrov dolge ga avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje. Načrt je zdelal ZUM d.o.o. iz Maribora, različice prostorske ureditve z obrazložitvijo posameznih predlogov in predstavitev strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta. Javna razgrnitev je v nekaterih občina naletela na dober odziv, v drugi polovici januarja pa so odgovorni na sedežih vseh štirih občin, skozi katere bo potekala avtocesta, pripravili še javne obravnave dopolnjenega državnega prostorskega načrta. Prva od javnih obravnav je bila na Hajdini, tam pa smo slišali, da je ta odsek AC že uvrščen v nacionalni program izgradnje avtocest v Sloveniji, vendar pa mora program postati bolj konkretne in država bo morala tudi za ta odsek zagotoviti potrebna sredstva. Razprava na Hajdini je bila kratka, občani niso imeli večjih pripomb, tudi občina ne, drugače pa je bilo v Vidmu, Podlehnik! in Žetalah, kjer so izpostavili predvsem ureditev vzporedne ceste, kar so jim že obljubili, vendar tokrat odgovorni o tem niso želeli kaj veliko govoriti, v Vidmu pa so o vzporedni cesti povedali le nekaj skromnih podatkov. Vendar velikih obljub ni bilo slišati. Mateja Kukovec iz podjetja ZUM je traso avtoceste do MMP Gruškovje predstavila na zanimiv način, tudi skozi kratek predstavitveni film, ob tem pa poudarila: »Avtocesta se bo začela tam, kjer so konča odsek Slivnica-Draženci, poteka pa skozi Lancovo vas in Tržeč, kjer je načrtovan avtocestni priključek Lancova vas. V nada- ljevanju trasa avtoceste poteka mimo Podlehnika, nekoliko severno od Podlehnika je načrtovan še en avtocestni priključek, načrtovana je tudi oskrbna postaja Podlehnik na območju današnjega motela, torej nekoliko južneje od Podlehnika. Nato cesta poteka mimo Stanošine, na območju Zakla pa je načrtovan še en avtocestni priključek. Avtocesta ima skupaj tri priključke. V nadaljevanju avtocesta poteka po ozki dolini in se 200 metrov pred mejnim prehodom vključi v potniški plato. Okrog 300 metrov pred zaključkom je načrtovan tudi predor skozi strmo pobočje v zadnjem delu trase, predor pa bo dolg okrog 100 metrov. Avtocesta bo deloma potekala tudi višje kot je današnja, to pa zato, ker je današnja glavna cesta ob visokih vodah poplavljena, zato smo v načrt vključili tudi posebne študije. NAČRTOVANIH VEČ NADVOZOV, NAMEŠČENIH BO OKROG 6 KILOMETROV PROTIHRUPNIH OGRAJ, AVTOCESTA PA ŠELE ČEZ NEKAJ LET Načrtovano je več nadvozov, načrtovane so predvsem prečne povezave s poselitvenim območjem na vzhodni in zahodni strani avtoceste, ter njihovo navezovanje Š8 Si ■ DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT Za ODSEK AVTOCESTE DRAŽENCI - MEDNARODNI MEJNI PREHOD GRUŠKO' DOPOLNJEN OSNUTEK UREDITVENA SITUACIJA avtocesta, deviacije, objekti 'egulac** oziroma prestavitev vodotoka fisMni objekt (lovilec olj) prepust °Pomt oziroma podporni zkj varovalna ograja varovalna ograja za dvoživke odstranitev objekta deponija Protihrupna ograja g*™ Zaenkrat je vse le še na papirju april 2009 HAJDINČAN na vzporedno cesto. Načrtovan jih je tudi več kot 6 kilometrov protihrupnih ograj, torej tam, kjer gre za poselitev ob avtocesti. Po fazi javne razgrnitve bomo zbrali vse pripombe, zavzeli bomo stališča do teh, pripravil se bo predlog, nato pa lahko vlada sprejme prostorski akt. Ta pa poleg pogojev za izgradnjo avtoceste vsebuje tudi vse pogoje za varstvo okolja, za arhitekturno oblikovanje, za zasaditev, za kmetijska zemljišča, podani so tudi pogoji za požarno varnost, skratka vse kar je potrebno, da avtocesta normalno funkcionira brez prekomernih vplivov na okolje. Pričakujemo, da bo uredba o lokacijskem načrtu sprejeta še konec leta, nato sledi postopek parcelacije, odkupa zemljišč, izdelave dokumentacije za izdelavo gradbenega dovoljenja, nato je na vrsti izbira izvajalcev, izdelava dokumentacije za izvedbo in potem že sama izgradnja. In načrtovano je, da bi se lahko promet po novi trasi avtoceste do MMP Gruškovje spustil v prihodnjih štirih, petih letih. Težko pa je reči, koliko pripomb bodo dale občine in občani, pričakujemo jih med 10 in 50, tak vtis smo pobili po vnaprejšnjih pogovorih z župani občin, po katerih bo ta odsek avtoceste potekal. « POHITETI S PROJEKTIRANJEM IN IZGRADNJO AVTOCESTE DO GRU-ŠKOVJA, PRAVI ŽUPAN SIMONIČ Zupan Radoslav Simonič:« »Občina Hajdina je pri delu povezovalne ceste med Draženci in farmo v Dražencih sodelovala pri samem nastajanju smernic. Že v samem osnutku so našim željam ugodili. Na tak način prihajamo do zelo dobre povezovalne ceste med Selško cesto v Dražencih do krožišča v Lancovi vasi z navezo proti vzhodu in prozi zahodu. Glede na izkušnje izpred preteklih let pa lahko napovem naslednje. Vlada RS je uredbo za izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica - Draženci sprejela decembra 2004. V 2009, ob začetku nove turistične sezone, naj bi promet že potekal po novi trasi, tako da do pričetka izgradnje avtoceste do Gruškovja prav gotovo minilo štiri do pet let. Vendar pa bo v tem času na odseku Slivnica - Draženci, na zaključku avtoceste prav gotovo prihajalo od ozkega grla, zgostitve prometa; tako proti Ptuju, kot tudi navzgor proti Slivnici. Zato želimo in apeliramo na vse odgovorne, da s projektiranjem pohitijo in čim prej začnejo z izgradnjo avtoceste do MMP Gruškovje.« TM Odsek avtoceste do MMP Gruškovje se bo pričel graditi v Dražencih Pogled na gradbišče pri Gerečji vasi. Foto: TM Tudi prometni minister dr. Patrick Vlačič je ob nedavnem obisku na Ptuju obljubil, da bo avtocesta Slivnica - Draženci odprta do začetka poletne turistične sezone. Foto: Črtomir Goznik HAJDINČAN april 2009 I. faza varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja zaključena jeseni 2010 TXela na projektu »Celovito varo-vanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja I. faza« se nadaljujejo, pospešeno tudi na območju občine Hajdina. Pet občin je podpisalo pogodbo o skupnem reševanju problema varovanja in smotrne rabe vodnih virov podtalnice Dravsko - Ptujskega polja ter s tem postavilo temelje zdravju sedanjih in bodočih generacij. Projekt delno financira Evropska unija, nadzor pa ima v rokah podjetje DDC svetovanje inženiring, d.o.o. iz Ljubljane. V februarju smo se pogovarjali s Heleno Garzarolli, pred kratkim imenovano odgovorno nadzornico na ptujskem projektu. Helena Garzarolli, univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, je odgovorna nadzornica na projektu Ptuj. Prihaja iz podjetja DDC svetovanje inženiring, d.o.o., iz Ljubljane, ki ima z MO Ptuj sklenjeno pogodbo za strokovni nadzor in svetovanje. »Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja, prva faza, ki je v teku, zajema dogradnjo sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda (kanalizacijo, čistilne naprave in sanacijo izgub vode v vodovodnem sistemu). V celotni prvi fazi je predvidena izgradnja 52 kilometrov kanalizacijskega omrežja v štirih občinah Starše, Hajdina, Kidričevo in Gorišnica, poleg tega pa 32 kilometrov cevovodov, vodni zbiralnik, globinski vodnjak, in prečrpališče v Zupečji vasi. Predvidena je tudi izgradnja treh čistilnih naprav, pravzaprav gre pri centralni čistilni napravi Ptuj za rekonstrukcijo obstoječe čistilne naprave, medtem ko se čistilni napravi Gorišnica in Kidričevo zgradita. Investicija v celoti je vredna 35 milijonov evrov in je sofinancirana tako iz Kohezijskega sklada, torej sredstev EU v dobri polovici investicije, pri financiranju pa sodelujejo tudi država iz državnega proračuna, preko ministrstva za okolje in prostor, in udeležene občine Starše, Hajdina, Kidričevo, Gorišnica ter MO Ptuj. Naročnik projekta je pet občin skupaj, izvajalci so že izbrani, dela na terenu so v teku. Vodilni partnerje Cestno podjetje Maribor. Za strokovni nadzor in svetovanje pa je naročnik izbral podjetje DDC svetovanje inženiring, d.o.o., v partnerstvu z Inštitutom za ekološki inženiring, d.o.o., iz Maribora. » Kdaj je rok za dokončanje del prve faze projekta? Helena Garzarolli: »Rok izvedbe prve faze je določen, to je 30. september 2010. To je tudi datum, ki je zelo pomemben za koriščenje sredstev iz EU. Vsi sodelujoči se trudimo se, da bi v tem roku izgradili vse navedeno, torej kanalizacijski in vodovodni sistem ter vse tri čistilne naprave, vključno s poskusnim obratovanjem.« Kako pa sploh izvajate nadzor pri tem projektu? Kako vaše nadzorno delo dejansko izgleda na terenu? Helena Garzarolli: »Nadzor določa zakon o graditvi objektov. Ta predpisuje pogoje za podjetja in posameznike, ki lahko nadzor izvajajo, poleg tega pa določa katere so naloge strokovnega nadzora. Te opredeljuje v štirih točkah: Prva je ta, da mora nadzor bdeti nad tem, da se vse spremembe glede na projektirano rešitev, ki se zgodijo na gradišču, sproti vnaša v projekt izvedenih del. To so tiste spremembe, ki jih potrdijo tako projektant kot naročniki. Druga pomembna naloga nadzora je skrb nad tem, da so izvedena dela skladna s projektno dokumentacijo in seveda gradbenimi predpisi. V tej nalogi je zajeta tudi najpomembnejša naloga nadzora, to pa je nadzor nad zagotavljanjem in kontrolo kvalitete izvedenih del. Nadzor je zadolžen tudi za kontrolo nad spoštovanjem pogodbenih rokov izvajalca, torej za realizacijo terminskih planov izvedbe del. Svoje ugotovitve na terenu je nadzor po zakonu dolžan vpisovati v gradbeni dnevnik in predlagati oziroma zahtevati od izvajalca, kako naj morebitne težave odpravi, kako naj ukrepa v primeru, da so ugotovljena odstopanja. Moram poudariti, da sem na tem projektu ena od številnih sodelavcev nadzora, daje v nadzor vključena cela ekipa. Imenovanih je več posameznikov, ki imajo svojo odločbo o imenovanju za odgovorne nadzornike posameznih del, in so zadolženi za nadzor. Poleg tega je v ozadju prisotnih še veliko ljudi, tako iz DDC svetovanje inženiring kot tudi z Inštituta za ekološki inženiring, ki s svojim strokovnim delom podpirajo teh nekaj izpostavljenih posameznikov in jim pomagajo, da so vsa dela strokovnega nadzora izvršena. Na terenu se to izvaja z obiski gradbišč, s prevzemanjem izvršenih del, meritvami in ugotovitvami ali so vsa dela opravljena kvalitetno, z napotki izvajalcem, pa tudi s celo vrsto dokumentacije, ki sledi prisotnosti na terenu. Poleg samega strokovnega nadzora nad izvedbo del na gradbiščih so v našo pogodbo vključene tudi svetovalne storitve in nadzor v fazi izdelave projektne dokumentacije. To pomeni, da pregledamo s strani izvajalca izdelano dokumentacijo, podamo nanjo pripombe, če so seveda potrebne, vključimo recenzente, ki podajo svoje pripombe, in potem se postopek usklajevanja projektne dokumentacije nadaljuje dokler projekt ni ustrezen in usklajen in ga predložimo naročniku v potrditev. Poleg teh nalog je naša pomembna naloga izvajanje koordinacije vseh v projektu sodelujočih strani. V ta projekt je namreč vključenih zelo veliko ljudi, veliko različnih izvajalcev, podizvajalcev, naročnikov, nadzornikov, zato je le z ustrezno koordinacijo projekta mogoče zagotoviti, da stvari tečejo. V ta namen se poleg stalne komunikacije predstavniki naročnikov, izvajalcev in nadzora tudi redno tedensko sestajamo. Vse naloge, ki jih izvajamo so natančno navedene v že omenjeni pogodbi z MO Ptuj.« april 2009 HAJDINČAN PROJEKT TEHNIČNO IN TUDI KOORDINACIJSKO ZAHTEVEN Velikokrat slišimo, da je sam projekt s področja vodovarstva na širšem Ptujskem zelo obsežen in hkrati zahteven. Kakšne so morda tukaj vaše ugotovitve? Helena Garzarolli: »Tudi sama ocenjujem, da je ta projekt zelo zahteven, saj gre za obsežna in tudi zahtevna dela, ki jih je treba izvesti: tri čistilne naprave, kilometri kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Zahteven je tudi zato, ker se odvija na fizično razmeroma velikem območju, hkrati je odprto večje število gradbišč na različnih lokacijah. Dodaten element, ki prispeva k zahtevnosti projekta je financiranje projekta iz evropskih sredstev. V zvezi s tem je potrebno poznati in spoštovati posebna pravila, kako je potrebno izvajanje dokumentirati, kako se pripravljajo situacije izvajalca in poročila za to, da se ta sredstva lahko tudi dejansko počrpajo. Zagotoviti in dokumentirati je potrebno vsa dokazila, da so bila načrtovana dela izvedena v ustrezni kvaliteti, v načrtovanih rokih, ... Ocenjujem, da je projekt ne samo tehnično zahteven, ampak zaradi številnih sodelujočih tudi koordinacijsko. Pohvalno je, da so se občine združile pri tako velikem projektu, hkrati pa to postavlja dodatne zahteve v smislu medsebojne koordinacije. Potrebnih je veliko pogovorov med vsemi udeleženimi, usklajevanj in pogosto se je potrebno srečevati. Velja poudariti, da občine dobro sodelujejo, spremljajo delo na terenu, zelo so zavzete za realizacijo projekta. Za dobro izvajanje nadzora je zelo pomembna odzivnost naročnikov, ki je na tem projektu zagotovljena.« Morda predstavite še doslej izvedena dela in dejansko situacijo na terenu na pragu pomladnih mesecev? Helena Garzarolli: »Verjamem, da je za občane najbolj zanimiv podatek, kaj je doslej izvedeno. Naj uvodoma povem, da je potrebno za take projekte pripraviti veliko dokumentacije in izvršiti veliko aktivnosti že v zgodnjih fazah projekta, ko se na terenu še nič ne vidi. Lokalno prebivalstvo tega še ne opazi. To je za nas nekoliko »mučna« faza, v katero je vloženega veliko truda in dela vseh sodelujočih, pokazati pa še nimamo veliko. Do konca januarja je bilo tako na področju projektne dokumentacije za kanalizacijo in vodovod veliko narejenega, tako v občinah Hajdina, Gorišnica, Kidričevo, kot tudi na območju občine Starše. Pridobljena so gradbena dovoljenja za celoten kanalizacijski in vodovodni sistem, v zaključni fazi pa je tudi izdelava projektov za izvedbo. Prav tako sta pridobljeni gradbeni dovoljenji za čistilno napravo Gorišnica in čistilno napravo Kidričevo, projekti za izvedbo pa so v zaključni fazi. Izdelan je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječe čistilne naprave Ptuj in gradbeno dovoljenje je zaprošeno. Pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno do konca marca, začetka aprila. To bo tudi potreben pogoj, da se dela intenzivneje izvajajo. Fazi izdelave projektne dokumentacije in pridobivanja gradbenih dovoljenj sledi faza gradnje na terenu. Na gradbiščih je bilo do konca januarja izvedeno 16 odstotkov načrtovanega kanalizacijskega omrežja, skoraj četrtina načrtovanega vodovoda, prav tako je na čistilni napravi Kidričevo izvedena skoraj četrtina potrebnih del, medtem ko se na čistilni napravi Gorišnica in Ptuj zaenkrat izvajajo pripravljalna dela. Pri projektiranju beležimo nekaj zamud, predvsem zamudo za pridobitev gradbenega dovoljenja za centralno čistilno napravo Ptuj. Ta zamuda ta hip še ne ogroža končnih rokov izvedbe, zamika pa začetek 7M npSfiSBMl intenzivnejše gradnje. Tmdimo se, da bi vse aktivnosti pospešili, da bi najkasneje v aprilu pridobili gradbeno dovoljenje. Prav tako so nekatere zamude evidentirane pri izdelavi posameznih projektov za izvedbo del. Če govorim o sami izvedbi del, v začetku marca generalno sledimo posamičnim terminskim planom. Nekaj manjših zamud na posameznih podsistemih je v Staršah in Gorišnici, na drugi strani imamo tudi primer prehitevanja terminskega plana,, vendar vsa ta manjša odstopanja še ne ogrožajo končnih rokov projekta in so za zdaj v nekih za gradbeništvo sprejemljivih okvirih. Ključni objekt je centralna čistilna naprava Ptuj, pa tudi čistilna naprava Gorišnica, kjer se z zamudami pri projektiranju neizogibno pojavljajo tudi zamude začetka intenzivnejše gradnje. Letošnja zima nam jo je malo zagodla, še posebej gradbenikom. Težko pa bi rekla, da je letošnja zima povzročila kak hud zastoj ali nenadomestljive zamude pri gradnji.« »PITNA VODA JE VSE VEČJE BOGASTVO« Kakšne pa so napovedi in nenazadnje tudi plani do letošnjega poletja? Helena Garzarolli: »Vsa dela se bodo nadaljevala. Na kanalizacijskem in vodovodnem sistemu se bodo dela postopoma izvajala vse do dokončanja projekta, torej do ciljnega roka konec septembra 2010. Za centralno čistilno napravo Ptuj spomladi načrtujemo večji zagon gradbenih del, v nadaljevanju pa seveda vgradnjo potrebne opreme ter izvedbo vseh drugih del, da se bo pravočasno začelo poskusno obratovanje, katerega zaključek je načrtovan septembra 2010. Na čistilnih napravah Kidričevo in Gorišnica pa je po terminskih planih tehnični pregled in začetek poskusnega obratovanja predviden že avgusta letos. Pitna voda je zelo dragocena, to slišimo mnogokrat. Zato je še toliko bolj pomembno, da jo ohranjamo. Gospa Garzarolli, kako morda sami razmišljate o tem? Helena Garzarolli: »Pitna voda je vse večje bogastvo. Prav je, da se taki projekti izvajajo in prav je, da je trud za ohranjanje čiste vode visoko na prioritetnih listah, ne le v EU temveč tudi v Sloveniji. Dobro je, da se takim projektom namenja tudi sredstva za realizacijo. Prepričana sem, da bomo ob taki zavzetosti in prizadevanjih, ki so bila projektu namenjena doslej, projekt uspešno zaključili v zadovoljstvo vseh nas.« Tatjana Mohorko HAJDINČAN april 2009 S kmetijskim ministrom Pogačnikom o težavah kmetovalcev i it Poslancu Levaniču so se na poslanskem večeru pridružili kmetijski minister Pogačnik, hajdinski župan Simonič, predsednik KGZS Smrkolj in ministrov sodelavec Ravnik. 1 TMestni občini Ptuj in Občini V Hajdina je bil 20. marca na obisku dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s sodelavci, med njimi sta bila tudi Sonja Bukovec, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, Branko Ravnik, direktor direktorata na kmetijskem ministrstvu, ministru pa se je na poslanskem večeru v prostorih gasilskega doma v Hajdo-šah pridružil še Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Poslanski večer je pripravil poslanec DZ RS Dejan Levanič, v razpravi o kmetijski politiki in predvsem z njo povezane problematike kmetovanja na vodovarstvenih območjih pa je sodeloval tudi hajdinski župan Radoslav Simonič. Minister Pogačnik je zbranim najprej predstavil delo na kmetijskem ministrstvu, omenil strategijo razvoja kmetijstva, ki jo pripravljajo na ministrstvu, z nekaj spremembami pa se želijo bolj približati pridelovalcem, želijo biti čim bolj seznanjeni s problemi in na terenu, zato bo v prihodnje tudi več komunikacije. Dotaknil se je tudi gospodarske in finančne krize, ki se bo po besedah kmetijskega ministra zaenkrat še ne kaže prav posebej, kar je vsekakor dober podatek. Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalce iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj, tudi predsednik odbora za okolje in prostor v občini Hajdina : »Tema je izredno aktu- alna. V začetku leta je začela veljati uredba o vodovarstvenih območjih, ki jo je sprejelo Ministrstvo za okolje in prostor, in ki izredno, ekstremno prestroga, saj onemogoča kmetovanje na vseh prvih vodovarstvenih območjih. Na območju UE Ptuj je okrog 300 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so dejansko razlastninjena kmetom. Kmetje so s tem izgubili pravico do kmetovanja, saj vemo, da kmetovanje brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in brez uporabe mineralnih gnojil, kar bo sicer začelo veljati v letu 2012, ni ekonomsko opravičljivo. Zaenkrat tudi ni predvidenih nobenih odškodnin za ta zemljišča. Težko pa kmetom karkoli svetujemo, uredba namreč velja in ob nespoštovanju so seveda predvidene tudi sankcije. V tem trenutku si želimo, da bi se zadeve uredile podobno kot v sosednjih državah, lep primer je sosednja Avstrija. Ekološko kmetovati na prvem vodovarstvenem območju pa je ta trenutek nemogoče. Površno pa je tudi to, da kmetje niso dobili nobenih odločb, z uredbo so se lahko seznanili preko subven-cijske vloge.« »PRIDELOVALCEM OMOGOČIT NORMALNO KMETOVANJE« Aktualna kmetijska tema je v Hajdošah potrdila dobro udeležbo. Prišli so številni kmetje, ki jih je uredba močno prizadela, rešitev pa zaenkrat nihče ne ponudi. Foto: TM december 2008 HAJDINČAN Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik je po poslanskem večeru in okrogli mizi v Haj-došah na kratko povedal: »Obravnavali smo izredno pomembno in aktualno temo - vprašanje kmetovanja na vodovarstvenih območjih, kako v teh primerih ukrepati, da se bo pridelovalcem omogočilo normalno kmetovanje. Poudaril bi, da je tukaj velika odgovornost ministrstva za okolje in prostor, kot kmetijski minister pa lahko obljubim, da bom opravil potrebne aktivnosti v razgovoru z ministrom Karlom Erjavcem, enako pa pričakuje tudi s strani pobudnikov, da bodo pripravili natančen opis situacije, ki bo služil za nadaljnje razgovore in za pripravo ustreznih ukrepov na tem področju. Situacija pa je srečno zelo resna po 1. januarju, ko je začela veljati uredba, ki močno omejuje in celo onemogoča možnosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Najprej pričakujem ta dokument s strani imenovanega odbora, komisije, ki smo jo imenovali v Hajdošah, na osnovi tega se bom pogovoril z ministrom Erjavcem, kot tretje pa lahko navedem, da bomo na kmetijskem ministrstvu tudi preučili možnosti ali je mogoče izvajanje teh ukrepov odložiti, tako kot sem tudi zagotovil prisotnim.« »PRIZADETIH« OKROG 230 HEKTARJEV Peter Pribožič, vodja Kmetijske svetovalne službe Ptuj: »Na Dravskem Uredba okoljskega ministrstva je močno prizadela tudi kmetovalce, ki imajo njivske površine na vodovarstvenem območju v Skorbi in okolici. polju imamo tri vodonosnike: Lancova vas, ki spada pod Občino Videm, črpališče Skorba v Občini Hajdina in črpališče Sikole v Občini Kidričevo. Na tem območju je 142 kmetij, ki imajo kmetijske površine na prvem vodovarstvenem območju, kjer so začele veljati zahteve uredbe in na teh območjih je po 1. januarju letos torej pre- povedano škropiti. 230 ha njivskih površin in vrtov je v tem primeru najbolj prizadetih, povprečno pa je 1,49 ha na kmetijo zemljišč, 5 kmetij pa je takih, ki ima več kot 5 ha na prvih vodovarstvenih območjih in te so najbolj na udaru.« Tatjana Mohorko STALIŠČA -POSLANSKI VEČER 1. Prisotni na Poslanskem večeru in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se seznanijo s problemi kmetovanja na vodovarstvenih območjih in pozivajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da na osnovi spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih pripravi zakonsko podlago, ki bo omogočila kmetom, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih, da pridobilo nadomestna zemljišča. 2. Prisotni na Poslanskem večeru in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pozivajo Vlado RS, da zagotovi finančna sredstva za odkup kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih, če jih lastniki želijo prodati. 3. Prisotni na Poslanskem večeru in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pozivajo Vlado RS, da v skladu s 35. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (UL RS št. 57/2008) takoj pripravi seznam ukrepov, za katere se izplačajo nadomestila, način izplačevanja in merila za izračun višine nadomes- til za zmanjšanje dohodka iz kmetijske delavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. 4. Prisotni na Poslanskem večeru in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pozivajo Ministrstvo za okolje in prostor, da zadrži izvajanje zakonskih določil na terenu do 31. 12. 2009. dokler niso pripravljene vse podzakonske podlage za izplačilo nadomestil dohodka, pridobitev nadomestnih zemljišč in zagotovi sredstva za odkup zemljišč ter da omogoči aktivno sodelovanje KGZS in »Odboru za spremljanje aktivnosti na zakonodajnem in izvedbenem področju sprejetih stališč oziroma zahtev« v vseh delovnih telesih v zvezi z reševanjem problematike kmetovanja na vodovarstvenih območjih. 5. Oblikuje delovno koordinacijsko telo: ODBOR, v katerem naj sodelujeta po 2 predstavnika občin Dravskega polja, na področju katerih se nahajajo kmetijske površine iz 1. vodovarstvenega pasu. V ODBOR svojega predstavnika imenujejo tudi MOR MKGR KGZS, KGZ -MB IN KGZ - Ptuj. Konstitutivna seja ODBORA bo najkasneje (vključno) 2. aprila 2009. Odbor sprejme Pravila delovanja in bdi nad pripravo in izvedbo zakonskih osnov za rešitev problematike. HAJDINČAN april 2009 Obnovljivi viri energije v Perutnini Ptuj —©3 >. fMSmmm u Fermentacija j ! Separacija J -ločevanje Sušenje g Kogeneracijsko | postrojanje Toplotna energija Predjama tomM Gnojila Trdna snov Tekoča snov Toplotna energija Električna energija Tekoče gnojilo Trdo gnojilo Tipičen tehnološki proces predelave biomase ■ ,-neroiia je danes 1-ubrez dvoma primarna strateška surovina, saj je izhodišče za kakršnokoli gospodarsko dejavnost. Po informacijah evropskega statističnega urada Eurostat se raven odvisnosti EU od uvoza energentov nenehno viša; v letu 2005 je znašala 56%, najbolj od tekočih goriv (97%) in plina (74%), podobni kazalci veljajo tudi za Slovenijo in bi se naj po napovedih povzpela celo na več kot 65%. Kašne so alternative pri zagotavljanju energetskih virov? Jedrska energija je ena od možnosti vendar so mnenja o tem deljena, vodni viri pa so že bolj ali manj izkoriščeni. Tako so danes najbolj v ospredju predvsem ostale oblike obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaika, kije sicer še vedno najdražja, pa vetrna energija, ki je v Sloveniji dobila »rdečo luč« ter energetske rastline za pridobivanje bioplina. Obnovljivi viri energije so gotovo ena od priložnosti, kako lahko Evropa oz. EU, s tem pa tudi Slovenija, zmanjša svojo energetsko odvisnost, predvsem od nafte z bližnjega vzhoda in ruskega plina. Izraba obnovljivih virov energije je ob tem tudi pomemben okoljevarstveni ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pa seveda tudi skrbi za kakovost zemlje in pitne vode zaradi zmanjšanih emisij v zemljo in podtalnico. Eden najbolj dostopnih in „vročih“ virov je trenutno biomasa, ki jo lahko na različne načine pretvarjamo v različne oblike energije. Glede na izvor biomase in na nadaljnjo uporabo, delimo tehnološke postopke v tri skupine: 1. sežiganje - sem sodijo gorljive snovi, ki oksidirajo v C02, vodno paro ter anorganski pepel in pri tem oddajajo toploto; 2. biološka pretvorba - pri tem izkoriščamo naravne postopke, npr. anaerobno in aerobno fermentacijo in kompostiranje ter 3. toplotna obdelava - kemična pretvorba (piroliza, utekočinjanje in uplinjanje). Tudi pridobljena (bio)goriva lahko razvrstimo v tri skupine: - trdna biomasa (predvsem les, pa tudi biomasa iz kmetijskih energetskih rastlin), - tekoča goriva iz biomase (npr. bioeta-nol, biodizel) in - plin iz biomase (bioplin, sintezni plin). Proizvodnja bioplina aktivno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, zmanjševanju onesnaževanja vode in degradacije tal. Bioplin nastaja v večstopenjskem procesu fermentacije (anaerobne fermentacije - razkroju ali gnitja v okolju brez oz. zmanjšanim deležem kisika) zaradi delovanja anaerobnih mikroorganizmov. Pri tem pride do razkroja ali razpada molekul z dolgimi verigami na vse krajše, nazadnje do metana, glavne sestavine bioplina. Razkroj je možno izvajati v različnih temperaturnih režimih med 10 in 70°C. Pri višji temperaturi je višja hitrost reakcije in intenzivnejša rast mikroorganizmov, s tem pa tudi manjša velikost naprave. V praksi sta pretežno uporabljana dva temperaturna intervala, mezofilni (okoli 35°C) in termofilni (okoli 55°C). Bioplin nastaja z vrenjem ali gnitjem organskih snovi oz. odpadkov brez prisotnosti kisika. Vsebuje metan - CH4 (50 -70%), ogljikov dioksid - C02 (30 - 40%) ter žveplovodik - H2S, amonijak - NH3 in dušik - N2. Glej sliko zgoraj! Pridobljeni plin ima podobne lastnosti kot zemeljski plin. Kurilna vrednost plina je odvisna od deleža metana, ki ima energetsko vrednost okoli 10 kWh/m3. Danes se pretežno uporablja za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) v t.i. kogeneracijski enoti, lahko pa se uporabi tudi kot pogonsko sredstvo (npr. za javni, tovorni pa tudi zasebni prevoz) ali celo za dovajanje bioplina v plinsko omrežje, seveda ob izpolnjevanju določenih dodatnih tehničnih pogojev. Proces nastanka bioplina lahko opišemo v štirih stopnjah: Hidroliza - razgradnja kompleksnih vezi v organski snovi (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, sladkor, aminokisline) v manjše enote s pomočjo vode; Acidifikacija - nastanek kislin in razgradnja manjših molekul v organske kisline (enostavne organske kisline); Acetogena faza - transformacija v razvejane molekule z različnimi metilnimi skupinami (ocetna kislina, mravljična kislina, bikarbonat, vodik, ogljikov dioksid); Metanogeneza - nastanek oz. sinteza bioplina z določenim deležem metana; Med najprimernejše substrate za pridobivanje bioplina sodijo gnoj in gnojevka, april 2009 HAJDINČAN Plinohram v Nemščaku, kjer za substrat uporabljajo gnojevko in koruzno silažo. poljedelski pridelki (koruzna silaža, sirkova silaža, druge zelene rastline) in njihovi ostanki, odpadki živilske industrije (npr. klavni odpadki, kri), pa tudi gospodinjski odpadki (porabljeno gospodinjsko olje, organski odpadki iz restavracij in trgovin, tržnic, kot je npr. solata ipd.). Toliko o teoretičnih osnovah proizvodnje bioplina. Kakšni pa so nameni Perutnine Ptuj d.d. (PP) v praksi oz. v prihodnosti? Že pred leti smo se v PP zaradi vedno večje skrbi za okolje, odločili za pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001, hkrati pa smo se zavezali tudi, da bomo izpolnili vse normative, ki jih določa v EU nedavno sprejeta IPPC direktiva. S prvim certifikatom smo se zavezali, da bomo stalno zmanjševali obremenitve v okolju, z direktivo pa, da bomo v naše obrate izključno vgrajevali tehnologije, ki so v svetu prepoznane kot najboljše razpoložljive tehnologije (NRT ali angleško BAT - best available technology op.p.). Javnosti je bil v preteklosti že predstavljen projekt, pri katerem zaključujemo več kot 6 milijonsko ekološko investicijo v rekonstrukcijo obrata za predelavo klavnih odpadkov. V obratu predelujemo vse uporabne odpadke iz živilske industrije v mesno in perno moko za proizvodnjo hrane za domače živali; obrat izpolnjuje vse veljavne stroge okoljevarstvene standarde in ne povzroča nikakršnih škodljivih emisij v okolje. V lokalnem okolju, konkretno v Dra-žencih, smo nedavno tudi praktično prenehali s programom prašičereje, ki ga bomo v prihodnosti postopoma zamenjali z za okolje bistveno manj obremenjujočo perutninarsko dejavnostjo. Piščančji gnoj je danes še vedno enostavno možno brez težav raztrositi na polja in ga uporabljati za gnojenje. Res pa je, da del, ki je pomemben za proizvodnjo bioplina v naravi ostane neizkoriščen; za rastline sta iz gnoja namreč pomembna predvsem dušik in fosfor. V aktualnem času, ko je energija ključna strateška surovina, je zato še toliko bolj pomembno, da prepoznamo priložnosti in izkoristimo možnosti za njeno pridobivanje. Projekt izgradnje bioplinske naprave Perutnini Ptuj je še vedno v začetni fazi; torej v fazi vrednotenja in optimizacije idejne rešitve. Zaradi bistvenega posega v načrtovano sestavo vhodnega substrata je bilo potrebno prejšnjo idejno rešitev pripraviti na novo. Ocenjujemo, da bi investicijska vrednost znašala okoli 7 mio in da bi bila doba vračanja investicije okoli 8 let. Kogeneracija bi imela instalirano električno moč 1,5 MW. Ob proizvedeni električni energiji bi naprava proizvedla še dvakrat toliko toplotne energije. Idejna rešitev predvideva izkoriščanje tudi dveh stranskih produktov, trdnega in tekočega organskega gnojila, medtem ko bi voda, ki je potrebna za razredčevanje, krožila v zaprtem sistemu. Zaradi zagotavljanja varnosti, kot tudi zato, da bi bila proizvodnja bioplina kar največja, je v procesu predvidena sterilizacija vhodnega substrata - delno razredčenega piščančjega gnoja. Glej sliko zgoraj! Kakšni so vplivi projekta na okolje? Postavitev naprave je predvidena v našem industrijskem kompleksu sedanje Farme Draženci. Ker bodo v bližnji prihodnosti tam farme piščancev, bo glavnina substrata na voljo kar v neposredni bližini. Razen štirih, pettih večjih reaktorjev, ki bi delali družbo sedanjim silosom v bližnji tovarni krmil in bi imeli vpliv na vizualno podobo neposredne okolice, lahko zatrdimo, da bo vpliv na okolje pozitiven, saj tovrstni projekti v svoji osnovi neposredno znižujejo obremenitve v okolju, ob tem pa proizvajajo dragoceno energijo ter nazaj v naravo vračajo dragoceno organsko gnojilo. Osnovni namen tovrstnih naprav je proizvodnja bioplina, zaradi tega mora biti praktično celotna naprava zgrajeno plinotesno, kar pa pomeni, da ob pravilnem projektiranju emisije neprijetne vonjave enostavno niso možne. Organsko gnojilo, ki je stranski produkt takšnega procesa, drugod hitro in dokončno zamenjuje uporabo dosedanjih mineralnih gnojil in je zaradi snovne spremembe popolnoma stabilizirano in brez vonja. Znanstveno dokazano je tudi, da deluje na rastlino bistveno bolj učinkovito, torej ga rastlina za svojo rast potrebuje manj in za razliko od mineralnih gnojil ščiti in celo debeli humusno plast, kar je za kmetijstvo gledano dolgoročno bistvenega pomena. Kot je javnosti najverjetneje poznano, že od zadnje razgrnitve državnega lokacijskega načrta izgradnje AC Draženci -Gruškovje, je PP poskrbela tudi za transportni vidik, torej za t.i. industrijski priključek na predvideno AC v Lancovi vasi. To pomeni, da ko bo zadnji krak AC dokončan, v naselju Draženci ne bo več nobenega tovornega prometa, ki bi ga povzročal promet tovornih vozil PR Dinamika izgradnje omenjenega kraka je sicer v veliki meri odvisna (žal) tudi od slovenske politike in njenega upoštevanja pravil, ki smo jih z vstopom v EU privzeli tudi sami. In nenazadnje, z nenehnim zaostrovanjem evropske okoljevarstvene zakonodaje ni več daleč trenutek, ko bo onemogočeno neposredno odlaganje gnoja in gnojevke na njivske in druge površine, brez da bi jih predhodno predelali v neškodljivo obliko. Takrat bi tovrstna naprava v bližini lahko koristila tudi širšemu namenu, saj bi omogočala elegantno okoljevarstveno rešitev za bližnje manjše kmetije, s tem pa tudi njihov nadaljnji obstoj. Dr. Bojan Pahor svetovalec predsednika uprave PP HAJDINČAN april 2009 Ob mednarodnem dnevu CZ podeljena posebna priznanja Dobitniki bronastih, srebrnega in zlatega znaka CZ s Ptujskega in Ormoškega Foto: Martin Ozmec, Štajerski tednik ¥ Tobčini sv. Andraž v Slovenskih V goricah je bila letošnja osrednja proslava ob 1. marcu, mednarodnem dnevu Civilne zaščite na območju Izpostave Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj. Gostitelje je bil župan občine Sv. Andraž Franca Krepša, ki je zbrane tudi nagovoril, županom in predstavnikom občin s Ptujskega in Ormoškega, poveljnikom civilne zaščite iz podravskih občin, gasilskih zvez, strokovnim sodelavcem s področja zaščite in reševanja ter še mnogim drugim, v osrednjem nagovoru pridružil namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Branko Dervodel. Na osrednji državni podelitvi nagrad in priznanj ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite, ki je bila 27. februarja v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, sta posebni priznanji iz ptujske izpostave že prejela Dragomir Murko, strokovni sodelavec v Izpostavi Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj, prejel je bronasti znak CZ, in Janez Liponik, regijski poveljnik, ki je prejel zlati znak CZ. Posebno priznanje CZ sta prejela posebej zato, ker sta vodila večdnevno intervencijo odstranjevanja posledic neurja, ki je 15. avgusta prizadelo ptujsko področje. S koordinacijo dela med člani štaba intervencije sta dokazala svojo strokovnost in požrtvovalnost. V sedmih dneh intervencije je sodelovalo preko 3000 gasilcev. Oba sta s svojim strokovnim pristopom bistveno pripomogla k uspešnemu zaključku intervencije, zraven tega je Dragomir Murko sodeloval tudi pri zagotovitvi požarne straže po požaru gum v Lovrencu na Dravskem Polju. Na podlagi razpisa Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za podelitev priznanj in nagrad Civilne zaščite je komisija za izbiro kandidatov za priznanja in nagrade pri Upravi RS za zaščito in reševanje je sprejela sklep, da se priznanja podelijo devetnajstim posameznikom, štirim prostovoljnim gasilskim društvom in komisiji za ocenjevanje škode BRONASTI ZNAK Civilne zaščite, ki se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči sta podelila poveljnik Civilne zaščite za Podravje Drago Klobučar in vodja Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj Jože KORBAN. Bronaste znake so prejeli: Boris Jazbec, poveljnik CZ občine Žetale, občinska komisija za ocenjevanje škode Mestne občine Ptuj, Martin Zamuda, Jože Vršič, Robert Horvat, destrni-ški župan in poslanec Franc Pukšič, direktor destrniške občinske uprave Miran Ceh, Roman Čuš, Marjan Kokol, Branko Brence, PGD Ptuj, PGD Vitomarci, PGD Biš, Marjan Skok in celoten kolektiv restavracije Gastro, Marna Meglič, Branko Lah, Zvonko Glažar, poveljnik OGZ Ptuj in poveljnik CZ v občini Hajdina, Branko Skok, Miran Mulec in Martina Puklavec Petek. SREBRNI ZNAK CZ bodo PGD Ivanjkovci podelili naknadno na osrednji prireditvi ob 100-letnici društva. ZLATI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE HAJDINSKEMU ŽUPANU SIMONIČU ZLATI ZNAK civilne zaščite se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti CZ ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, za pomembne dosežke pri razvojnem in raziskovalnem delu, ki je pomembno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, hrabra dejanja ter druge izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanja okolja ob naravnih in drugih nesrečah. Zlati znak Civilne zaščite pa je na osrednji slovesnosti ob dnevu CZ prejel župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, ki z veliko mero odgovornosti in humanosti prevzema odgovornost na področju zaščite in reševanja. Pomembno vlogo je župan Simonič odigral tudi po lanskem hudem neurju. Ob podelitvi najvišjega priznanja - zlatega znaka CZ so o dobitniku povedali: »Radoslav Simonič je bil načelnik štaba Civilne zaščite Krajevne skupnosti Hajdina na območju bivše občine Ptuj. V tem času je uspešno organiziral ekipe prve pomoči, ki so se tudi udeleževale tekmovanj. Svoje znanje s področja pomoči človeku v stiski je nadgrajeval z aktivnim delom in izobraževanjem v gasilskih vrstah, izšolal se je vse do Višjega gasilskega častnika II. stopnje in je član Prostovoljnega gasilskega društva Hajdina od 1975. leta. Radoslav Simonič je trenutno že tretji mandat zapored župan Občine Hajdina. Županu Občine Hajdina ni potrebno pojasnjevati, da je on tisti, ki je odgovoren za zaščito in reševanje v svoji občini. Tega dejstva se dobro zaveda in prav na podlagi tega s svojo avtoriteto zagotavlja pripadnikom CZ in drugim organizacijam dobre pogoje za delo. Tudi organiziranost CZ v april 2009 HAJDINČAN občini je v skladu s predpisi. Zaradi izrednega čuta do sočloveka je bil g. Simonič pobudnik, da so se gasilske enote iz Občine Hajdina takoj odzvale na pomoč vaščanom v poplavljenih Železnikih v septembru 2007. Ob avgustovskem neurju lanskega leta je od reševalnih enot zahteval polno mero premišljenosti in umirjenosti. Rado, kot ga poznamo vsi, je že nekaj minut po nesreči profesionalno odigral svojo vlogo in skupaj z vodjo Civilne zaščite in poveljnikom gasilskih enot v občini formiral štab ter vseh deset dni aktivno spremljal operativne dogodke in sodeloval pri organizacijsko-logističnih procesih. Radoslav Simonič ne vidi prostovoljcev, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja le kot del nacionalne identitete ali kulturne dediščine, temveč se zaveda, da je to steber lokalne skupnosti, kateremu lahko zaupa in na njih računa v najtežjih trenutkih.« HUMANEMU, PROSTOVOLJNEMU DELU SE DAJE PREMALO POMENA ... Zupan Radoslav Simonič o pomenu in vrednosti zlatega znaka CZ pravi: »Zelo sem zadovoljen in vesel ob prejemu zlatega znaka CZ. Vesel sem tudi tega, da se nekdo spomni nate tudi malo drugače. To je zahvala za minulo delo, za nekaj desetletij dela na področju civilne zaščite, gasilstva in vseh ostalih področij, ki so povezana. Gre za izjemno humano, prostovoljno področje dela, ko pa dobiš tako priznanje, je to tudi obveza za naprej, da moraš pri tem sodelovati in si prizadevati. To vsekakor bom z velikim veseljem. V resnici pa je to priznanje vsem prostovoljnim gasilcem v občini, vsem društvom, OGP - Hajdina in Štabu CZ Zlati znak CZ je županu Občine Hajdina izročil slavnostni govornik Branko Dervodel. Foto: Martin Ozmec, Štajerski tednik Občine Hajdina. Le prejemnik je posameznik. Če pa me vprašate, kolikšen je pomen civilne zaščite v naši družbi danes, potem moram reči, da veliko premajhen. Humanemu, vsakemu prostovoljnemu delu na področju kakršnekoli varnosti, ne samo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, ampak tudi pred drugimi - vsemu temu se daje veliko premalo pozornosti. Nadaljevati se mora delo na preventivi in izobraževanju, predvsem pa na prenosu idej in pomenu humanega in prostovoljnega dela na mlade. Zupani in gasilci podpisali anekse k pogodbam T etos je bil svečani podpis anek-JLfSOv k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe v Mestni občini Ptuj, v prostorih restavracije Gastro, kjer so se zbrali župani in gasilci iz petih občin. Ptujskemu županu dr. Stefanu Čelanu so se pri podpisu pridružili župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, župan Markovcev Franc Kekec, župan Cirkulan Janez Jurgec in podžupan Zavrča Peter Vesenjak. V nagovoru so se jim pridružili še vodja urada ptujskega župana, sicer tudi podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc, regijski poveljnik Janez Liponik in predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič. Letošnji proračun OGZ Ptuj bo tudi nekoliko večji od lanskega, kar je na nek način posledica lanske ujme in predvsem zavarovanih gasilskih objektov, so poudarili v vodstvu območne zveze. Z 916.000 evri bo za gasilce v OGZ Ptuj to tudi eno »najbogatejših« let, prav gotovo pa tudi zelo delavno, naporno in leto, ko bodo spet na preizkušnji. »ZA OBČINE JE DENAR, NAMENJEN GASILCEM, VELIKA NALOŽBA« Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, je ob podpisu aneksov dejal: »Gasilcem ta podpis prav gotovo pomeni veliko. S strani županov in lokalnih skupnosti pa je to za nas priznanje, priznanje predvsem za naše delo, na drugi strani pa je to tudi zahvala gasilcev županom za vsa sredstva, ki nam jih namenjajo, za vso podporo, ki jo imamo v lokalnih skupnostih in OGZ skozi vse leto. V našem primeru se recesija še ne pozna in načrtujemo, da se bo v letošnjem letu zbralo nekaj več sredstev v primerjavi z lanskim, torej bomo imeli na razpolago več investicijski sredstev, kar je dober podatek. V vseh petih občinah bomo skupaj zbrali preko 900.000 evrov. V ospredju med investicijami so prav gotovo nabave nekaj novih gasilskih vozil; v PGD Zavrč, največja investicija je v občini Markovci, v PGD Prvenci-Strelci. Investicija, ki je vredna okrog 195.000 evrov, nabavili pa bodo gasilsko vozilo GVC 16/25. Omenil bi še nakup vozila za prevoz moštva v PGD Hajdoše in PGD Podvinci. Bomo pa del sredstev vložili tudi v obnovo gasilskih domov, tukaj pa bi omenil predvsem obnovo gasilskega doma na Ptuju in pripravo na izgradnjo novega gasilsko-vaškega doma v Sobetincih, bodo pa tudi druga gasilska društva vložila nek delež sredstev v obnovo in vzdrževanje svojih gasilskih domov, kajti s tem izboljšujejo svoje delovanje in pripravljenost. Skratka za občine je denar, namenjen gasilcem, velika naložba.« Ptujski župan Stefan Čelan je ob podpisu poudaril, da se je vredno posvetiti gasilcem, ki z malo denarja znajo veliko narediti. In prav z gasilci ima ptujski župan pristne odnose. Tako kot vsi ostali župani pa se je gasilcem znova zahvalil za pomoč in izjemno solidarnost po lanskem avgu- HAJDINČAN april 2009 1. n B B ■T-j B jM S9 H zff ! i Podpisniki gasilskih aneksov z župani petih občin in vodstvom Območne gasilske zveze Ptuj. stovskem neurju. Zupan Hajdine Radoslav Simonič pa je dejal, da s temi podpisi občine iz leta v leto zagotavljajo sredstva za redno dejavnost, kar zelo podpira, verjame pa tudi, da bo letos zbrani denar v gasilskih vrstah dobro naložen. Zupan Markovcev Franc Kekec in podžupan Zavrča Peter Vesenjak sta predvsem pohvalila dobro delo gasilcev in poudarila, da jih meje ne omejujejo, saj pomagajo tam, kjer njihovo pomoč tudi najbolj potrebujejo. Završki podžupan pa je menil, da naj gasilci za svoje delo in požrtvovalnost dobijo svojo ceno, predvsem pa pomembnejšo vlogo v državi. TM Zupan Radoslav Simonič v družbi svojih gasilcev, poveljnika OGZ Ptuj Zvonka Glažarja in občinskega poveljnika Janka Merca. Foto: TM FE 1 %rai ■ 11 ■ 1 ■ ■ Slovenska ljudska stranka Občankam in občanom Občine Hajdina želimo Car velikonočnih praznikov naj Vas napolni z upa- njem, ljubeznijo in razumevanjem. vesele velikonočne praznike in vesel praznik dela Blagoslovljene velikonočne praznike in veselo 1. maj. pisanko vam želimo. Vse lepo tudi ob bližnjem prazniku dela - 1. maju. Občinski odbor SD Hajdina OO SLS Hajdina april 2009 HAJDINČAN Zbornica obrtnikom podelila jubilejne plakete /''Vbmočna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj je 6. februarja v gostilni Svenšek na Selih pripravila že tradicionalni dogodek podelitve plaket za 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti. V minulem letu 2008 je bilo takih jubilantov - obrtnikov 38, največ plaket pa so podelili za 20 in 25 let dela v obrtni. Med nagrajenci so tudi obrtniki iz Občine Hajdina. Plakete za 20 let obrti so prejeli: Viljem Gerečnik s.p., Gradbeništvo-dia orodja William*s iz Zgornje Hajdine, Stanko Korošec, s.p., Okrepčevalnica Maja iz Zgornje Hajdine in Milan Koštomaj, s.p., Gostilna Koštomaj iz Skorbe. Za 30 let dela v obrti je priznanje prejel Franc Cebek, s.p., Soboslikarstvo in pleskarstvo iz Dražencev. Najvišjo plaketo za 40 let dela v obrti pa je prejel Tinček Ivanuša, ki se že štiri desetletja ukvarja z videoprodukcijo, za svoje delo pa je prejel že mnogo pomembnih nagrad in priznanj. TM Letošnji nagrajenci Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. Foto: Črtomir Goznik PREDSTAVITEV LEA PTUJ V septembru 2008 je na Krempljev! ulici 1 na Ptuju pričel s svojim delovanjem zavod Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja. LEA Spodnje Podravje je bila ustanovljena v okviru evropskega programa Inteligentna energija Evrope. Njeno delovanje temelji na evropski in slovenski politiki o energetski učinkovitosti in izrabi obnovljivih virov energije LEA Spodnje Podravje pripravlja ter izvaja projekte in aktivnosti, ki so v podporo javni upravi, podjetjem in gospodinjstvom ter občanom in sicer na področju učinkovite rabe energije, povečanja uvajanja in rabe obnovljivih virov energije, uporabe in izkoriščanja lokalnih energetskih virov, promocije učinkovitejšega ter okolju prijaznejšega prometa. Agenturo vodi dr. Janez Petek, doktor tehniških znanosti s področja kemijske tehnologije, ki prihaja s Ptuja in ima za seboj že bogato študijsko in poklicno pot. V agenturi je za področje energetike, načrtovanja, analiz, vzdrževanja in rekonstrukcij energetskih sistemov zadolžen Dalibor Šoštarič, dipl, inž, str., za področje pridobivanje finančnih sredstev s strani RS, Evropske komisije in drugih financerjev pa Mateja Sajko, univ, dipl, ekonom. V projektne aktivnosti vključuje tudi druge strokovnjake, inštitucije in podjetja, predvsem s področja energetike in trajnostnega razvoja. Agentura sodeluje tudi z Energetsko svetovalno pisarno Ptuj, ki jo vodita Bojan Grobovšek in Božidar Muršec. Energetska svetovalna pisarna nudi svetovanja občanom ob ponedeljkih in sredah med 16:00-18:00 uro predvsem glede investicij v toplotne črpalke, ovoja stavb, vgradnje oz. menjave stavbnega pohištva, nakupa varčne bele tehnike ipd. Nahajajo se na istem naslovu kot LEA Spodnje Podravje. Na področju rabe energije smo lokalne skupnosti in gospodinjstva prekomerno potratni, vendar nas naraščajoči stroški energije silijo v uporabo obnovljivih virov energije in nasploh v zniževanje porabe energije. Tudi država preko subvencij in podpor nudi pomoč prebivalcem pri uvedbi obnovljivih virov ter pri doseganju učinkovite rabe energije, zato vabimo vse, ki načrtujejo vlaganja v ukrepe za zagotovitev znižanja rabe energije oz. v sisteme za pridobivanje energije, da se obrnejo na nas, v kolikor bi potrebovali kakršenkoli nasvet, napotek ali pomoč pri pridobivanju sredstev in urejanju dokumentacije za izvedbo investicij. Lokalno energetsko agenturo Spodnje Podravje (LEA Ptuj) najdete na Ptuju, na Krempljevi ulici 1 (v nekdanjih prostorih Policijske postaje Ptuj). Dosegljivi pa smo vsak dan med 8:00 in 16:00 uro na tel. 05/99-74-658, fax: 05/99-78-002 ter preko elektronske pošte lea.ptuj@siol.net. Energetska svetovalna pisarna v istih prostorih nudi svetovanja vsak ponedeljek in sredo med 16.00 in 18:00 uro, dosegljivi pa so na tel: 02/77-11-527. HAJDINČAN april 2009 SDS oblikovala listo za volitve v Evropski parlament Svet SDS je na seji 13. februarja 2009 oblikoval listo SDS za volitve v Evropski parlament. Nosilec liste je podpredsednik SDS dr. Milan Zver, na listi so še podpredsednica SDS dr. Romana Jordan Cizelj, nekdanji minister za notranje zadeve in predsednik Odbora za notranje zadeve v Strokovnem svetu SDS Dragutin Mate, nekdanja ministrica za zdravje in predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič, nekdanji poslanec v državnem zboru RS Mirko Zamernik, ekonomistka Bernarda Ronutti in mednarodni tajnik SDS ter nekdanji direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Anže Logar. Dr. MILAN ZVER je študij zaključil na Fakulteti za družbene vede z doktoratom s področja obče politologije. Je avtor mnogih študij, člankov in knjig, med drugim monografije Demokracija v klasični slovenski politični misli (2002). Predenje bil izvoljen za poslanca in imenovan za ministra za šolstvo in šport leta 2004, je bil kot univerzitetni učitelj zaposlen na mariborski univerzi. Bil je tesen sodelavec dr. Jožeta Pučnika. V zadnjih letih je nosilec pomembnih funkcij v SDS, trenutno je njen podpredsednik. Bil je tudi mestni in državni svetnik. V prvi polovici leta 2008 je med drugim uspešno vodil Svet EU na področju izobraževanja in mladine. Je član ali sodelavec vrste domačih in tujih nevladnih organizacij. Ima dve hčeri, Manco in Uršo, in je že ponosni dedek vnukinje in vnuka. V prostem času igra nogomet in tenis. Dr. ROMANA JORDAN CIZELJ je leta 2001 na Fakulteti za matematiko in fiziko doktorirala iz področja jedrske tehnike. Od leta 1990 do leta 2004 je bila raziskovalka na Odseku za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan. Je podpredsednica SDS, predsednica Ženskega odbora SDS ter predsednica Odbora za okolje in prostor v Strokovnem svetu SDS. Leta 2004 je bila kot poslanka SDS izvoljena v Evropski parlament, kjer deluje v politični skupini Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov. Je članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, nadomestna članica Odbora za proračun, nadomestna članica Začasnega odbora za politične izzive in proračunska sredstva, razširjene Unije 2007 - 2013, članica Delegacije za odnose z Združenimi državami Amerike in nadomestna članica Delegacije za odnose s Kanado. Leta 2007 je bila po izboru časnika Parlament magazine izbrana za poslanko leta na področju energetike. Je tudi častna občanka občine Prebold ter častna članica odbora Unesco - LOreal, nacionalnega programa Za ženske v znanosti. V mladosti je igrala odbojko, sedaj pa občasno smuča. Rada bere knjige in posluša večino zvrsti glasbe. ZOFIJA MAZEJ KUKOVIČ, MBA se je po zaključku študija elektrotehnike in informatike zaposlila kot projektantka, kasneje pa študij dopolnjevala z znanji s področja managementa. Leta 1992 je prevzela vodenje podjetja, ki mu je bil namenjen stečaj. Z vizijo, pogumom in z neizmerno energijo je podjetje v 15 letih pripeljala v vrh slovenskih inženirskih podjetij, ki se ukvarjajo z visokotehno-loškimi projekti na področju okoljevarstva in skupaj s sodelavci dokazala, da je s trdim delom mogoče premikati meje. V kratkem času, ko je bila ministrica za zdravje, je uspela pripraviti Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, ki je bila sprejeta v parlamentu. Z dokončanjem gradnje nove Pediatrične klinike je dokazala, da je mogoče investicije v zdravstvu izvajati bistveno hitreje, ceneje in pregledneje. Pod njenim vodstvom je bil sprejet tudi Zakon o duševnem zdravju. Je predsednica Odbora za zdravje v Strokovnem svetu SDS, nedavno je bila izvoljena za predsednico Gospodarskega foruma SDS. DRAGUTIN MATE je končal študij obramboslovja na Fakulteti za družbene vede. Je častnik, veteran vojne za Slovenijo, vojaški in letalski ataše, diplomat in politik. Od leta 1990 do sredine leta 1991 je delal kot namestnik šefa sektorja za Civilno zaščito in v Republiškem Štabu za civilno zaščito. Leta 1992 je postal svetovalec za mednarodno sodelovanje v kabinetu ministra za obrambo, leta 1994 pa je končal tečaj za diplomate »SIRUS« v Švici. Leta 1996 je prevzel dolžnosti rezidenčnega vojaškega in letalskega atašeja v BiH, po vrnitvi v Slovenijo pa je postal namestnik direktorja Uprave za vojaške zadeve na Ministrstvu za obrambo. Leta 2000 je postal vodja kadrovske službe na MORS-u, nato pa direktor Uprave za obrambo Ljubljana. Od leta 2004 je zelo uspešno vodil Ministrstvo za notranje zadeve. Trenutno predseduje Evropskemu forumu za varnostne raziskave in inovacije (ESRIF), kjer delo opravlja prostovoljno. Je predsednik Odbora za notranje zadeve v Strokovnem svetu SDS. Živi v Ljubljani, je poročen in oče dveh otrok, rad se ukvarja z različnimi športi, rad tudi posluša glasbo. MIRKO ZAMERNIK je svojo politično pot začel z izvolitvijo za župana v občini Luče leta 1994. V letih 1996, 2000 in 2004 je bil izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. V mandatu 2000 - 2004 je vodil preiskovalno komisijo za ugotovitev vzrokov in ozadja napada na novinarja in danes poslanca SDS Mira Petka. V mandatu 2004 - 2008 pa je bil nekaj časa vodja poslanske skupine ter član Komisije za peticije in človekove pravice ter enake možnosti, član Odbora za visoko šolstvo ter član Mandatno volilne komisije. Strokovno se je veliko izpopolnjeval na področju komuniciranja. Mirko Zamernik je prejemnik najvišjega priznanja SDS (zlati znak SDS) in najvišjega priznanja Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline (zlata plaketa Gasilske zveze). Je učitelj alpskega smučanja, rad bere, kolesari in hodi v hribe, veliko se tudi ukvarja z glasbo. BERNARDA RONUTTI je univerzitetna diplomirana ekonomistka. Ima 28 let delovnih izkušenj v gospodarstvu v mariborskih podjetjih Marles, Stavbar, EGS in v državni upravi na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo in v Ministrstvu za gospodarstvo. Za delo v politiki se je odločila zato, ker meni, da je pomembno, da ženske sodelujejo v politiki, saj politične odločitve vplivajo na njihove življenje. Po njenem mnenju imajo ženske dve možnosti, in sicer da sodelujejo in politiko soustvarjajo ali pa ne sodelujejo in jo ustvarjajo drugi namesto njih. V preteklosti se je aktivno ukvarjala z različnimi športi, sedaj pa ji veliko pomeni gibanje v naravi ter ljubiteljsko ukvarjanje s kulturnimi dejavnostmi. Mag. ANŽE LOGAR je leta 2000 diplomiral na Ekonomski fakulteti, januarja 2006 pa je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Kot prvi Slovenec se je zaposlil v Evropskem parlamentu, tam je prevzel mesto svetovalca za Slovenijo v poslanski skupini Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov. Bil je vključen v intenzivne priprave poslanske skupine EPP-ED na prve evropske volitve po veliki širitvi leta 2004, potem pa je opravljal naloge tiskovnega predstavnika za slovenske poslance v politični skupini EPP-ED. Aprila 2006 je prevzel vodenje odnosov z javnostmi v Službi Vlade RS za evropske zadeve. S 15. junijem 2007 ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za v.d. direktorja Urada vlade za komuniciranje, decembra istega leta pa za direktorja s 5-letnim mandatom. V prvi polovici leta 2008 je opravljal naloge uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu Evropske unije. april 2009 HAJDINČAN Ob slovenskem kulturnem prazniku slovesno v Gerečji vasi Praznik slovenske kulture je bil tudi praznik vaščanov Gerečje vasi, ki so se zbrali na otvoritvi prenovljenega gasilskega doma ¥ etošnji 8. februar - slovenski E-lani KPD Stane Pet- ^zrovič Hajdina, ki je najstarejše kulturno društvo v naši občini, so se 14. marca 2009 zbrali na rednem občnem zboru. Pregledali so opravljeno delo, na katerega so lahko ponosni. V društvu zelo uspešno delujejo ljudski pevci, ljudske pevke, dramska sekcija in lutkovna sekcija. Vse sekcije aktivno delujejo in se predstavljajo s svojimi nastopi. Društvo uspešno vodi ga. Ida Markež, ki je tudi režiserka dramske sekcije, ki se udeležuje revij gledaliških skupin in dobiva pomembne nagrade. Igralka Katja Markež je v predstavi Čistilka Marija za odigrano vlogo dobila posebno nagrado in zelo dobre ocene kritikov. Prav tako je bil nagrajen igralec Janko Turnšek. Lutkovna sekcija pod vodstvom g. Danice Srdinšek pripravi vsako leto lutkovno igrico. V letu 2008 so naštudirali igrico Pesa velikanka in se udeležili tudi območne revije lutkovnih skupin. Prejeli so dobre ocene. Ljudski pevci in ljudske pevke veliko nastopajo v Občini Hajdina in tudi drugod po Sloveniji. Ljudski pevci priredijo vsakoletni koncert v Strunjanu ali Izoli, ki je zelo odmeven. Vsako leto priredijo prireditev S PESMIJO V NOVO LETO in srečanje ljudskih pevcev. KPD Hajdina zagotovo spada med najaktivnejša kulturna društva. Za svoje delo potrebujejo prostore. Gostujejo v prostorih DU Hajdina in tudi v dvorani PGD Hajdina. Hilda Bedrač Občni zbor KD Valen tin Žumer Hajdoše (\ 7. februarja 2009 so £ise na občnem zboru zbrali člani KD Valentin Žumer iz Hajdoš. Preden so pregledali svoje delo, so se predstavile s kulturnim programom Gmajnarice, mlajša in starejša skupina Štajerskih frajtonarjev ter mlade plesalke. Predsednik KD Alfonz Strnad je podal poročilo o delu za leto 2008, ki je bilo zelo delovno. Štajerski frajtonarji so nastopali na prireditvah v Občini Hajdina in tudi drugod. Gmajnarice so s svojim petjem razveseljevale ljubitelje lepih pesmi v domači občini in tudi širše. V sklopu občinskega praznika je bila organizirana že tradicionalna prireditev Štajerska frajtonarica, ki je vsako leto bolj obiskana. Za leto 2009 so si zadali obsežen program dela. Posebej pa želijo obeležiti 10. obletnico uspešnega delovanja društva predvidoma v mesecu maju. Tudi letos bodo organizirali Štajersko frajtonarico. Gmajnarice in Štajerski frajtonarji pa bodo še naprej nastopali na prireditvah, kamor bodo povabljeni. Hilda Bedrač 1 ’ IPRHj kI ▼ v*' |-7 1 F* 1 N Gmajnarice Adijo, delavska knjižica Z novim letom država več ne izdaja delovnih knjižic, v obstoječe pa se podatki več ne vpisujejo. Za vse zaposlene, ki imajo svojo knjižico shranjeno pri delodajalcu, se nič ne spremeni in jim ni treba kakorkoli ukrepati. Knjižico jim mora delodajalec izročiti v primeru prekinitve delovnega razmerja, torej če jim poteče pogodba ali če menjajo delodajalca. Delovne knjižice z veljavnimi vpisi tudi po 1. januarju ne bodo izgubile dokaznega pomena v postopkih uveljavljanja oziroma uresničevanja pravic, ki so se ali se še bodo do navedenega datuma uporabljale. TM april 2009 HAJDINČAN SUS teater z alko komedijo posrečenih junakov v O US teater iz KD Draženci v letošnji gledališki sezoni znova polni dvorane. Občinstvo zabavajo in hkrati »strašijo« pred alkoholom, ki v življenju marsikaj spremeni na slabo. Klinika Kozacky je duhovita predstava, polna smešnih in satiričnih trenutkov na doru, na eni strani tudi zelo poučna in predvsem predstava, ki gledalcu jasno pove, da sveta ni mogoče kar tako spremeniti. Zgodba je zanimiva, morda malce predolga, vendarle pa ima ves čas rdečo nit, zato ni niti malo dolgočasna. Za mlado gledališko skupino iz Dražencev je to še ena velika preizkušnja, v kateri so se dobro znašli in s tem tudi veliko obetajo za prihodnost. Pohvalno pa je tudi to, da niso ostali le na domačem odru, temveč gostujejo po krajih in mestih po Sloveniji, sodelujejo na festivalih in predvsem z izvirnostjo ves čas opozarjajo nase. Publika je navdušena. DUHOVITA ODRSKA IGRAČA, POLNA HUDOMUŠNIH IN SATIRIČNIH POANT O predstavi in avtorju pa so v gledališki list zapisali: »Klinika Kozarcky je alko-komedija o grotesknih manipulacijah pri zdravljenju alkoholikov, toda s pomenljivimi presežki. Grotesknost drame mehča za Jovanoviča, avtorja komedije, neobičajna poetičnost in človeška milina v razmerju do brezdušnih manipulacij pri zdravljenju alkoholnih 'odvisnikov'. In četudi avtor sam ni popolnoma prepričan, da so vse te sestavine zadostne za generiranje vsestransko polnokrvne komedije, je Klinika Kozarcky duhovita odrska igrača, polna hudomušnih in satiričnih poant. Junaki Klinike ne skušajo spreminjati sveta, ki ga ne morejo niti razumeti, ampak se trudijo, da bi se temu svetu prilagodili in na ta način preživeli. Odvisnost od alkohola je predstavljena kot nekaj kar je med nami in kar ne gre zanikati. Tudi Jovanovič zatrjuje, da s svojimi deli ne skuša spre- Utrinek iz predstave, v kateri sta ves čas v ospredju Emil in Vinko. minjati sveta in položaja človeka v njem, ampak ga želi le prikazovati: »Svet je definitivno abnormalen, definitivno iz tira, in ta iztirjenost je pravzaprav čedalje hujša. /.../ Pustimo svet tak, kot je, poskušajmo pa spremeniti svojo optiko gledanja nanj.« DUŠAN JOVANOVIČ, režiser, dramatik, esejist, lucidni kolumnist ter med drugim tudi predsednik Prešernovega sklada, se je rodil v Beogradu 1.10.1939. Po drugi svetovni vojni sta se mu ločila starša in z očetom se je leta 1951 preselil v Ljubljano. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral angleščino in francoščino in v začetku šestdesetih let diplomiral, nato je študiral režijo na AGRFT. Dušan Jovanovič je v Sloveniji izjemno cenjen režiser. V zadnjih nekaj letih je na oder SNG Drame v Ljubljani postavil nekaj prestižnih del, med njimi krstno uprizoritev Kasandre Borisa A. Novaka, Romea in Julijo VVilliama Shakespeareja in z Grumovo nagrado nagrajen tekst Ekshibicionist avtorja s psevdonimom O. J. Traven, za katerim naj bi se skrival sam Dušan Jovanovič. Piše avantgardno, groteskno, satirično in parodistično dramatiko, v tesni povezavi s svojim režijskim delom. Leta 2004 je prejel Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti (M. Proust/H. Pinter/D. Trevis Iskanje izgubljenega časa, SNG Drama Ljubljana). Katka Svenšek, Francka in Mojca v predstavi Klinika Kozarcky:« Fajn je. Dobra izkušnja, lepo je delat z isto mislečimi, lepo je delat s prijatelji. Vsako leto se naučimo veliko novega in upam, da nas čaka še kaka uspešna sezona. Po obisku na predstavah sodeč nam gre kar dobro. Mogoče komu ŠUS teateter (KD Draženci) www.susteater.si Dušan Jovanovič KLINIKA KOZARCKV Režija ALJAŽ GODEC Kostumografija ŠUS TEATER Scenografija ŠUS TEATER Glasba NEJC PEŠEC Tonski tehnik NEJC PEŠEC Maska ŠUS TEATER Osvetljevalec NEJC PEŠEC Igralska zasedba: Emil, pacient, mož s čelado DANIJEL NOTERZBERG Vinko, pacient DAMIJAN ZAGORŠEK Francka, njegova žena; Mojca, njena sestra dvojčica KATJA SVENŠEK Lojzka, natakarica; Berta, njena sestra dvojčica JANA ŽERAK Dolar, lastnik bufeta; Dolarjev ata MATJAŽ GODEC Dr. Kozarckyeva, vodja bufeta TANJA HAUPTMAN Žlehta, direktorica; Žlehtina sestra VIKTORIJA PETRENA nismo najbolj všeč, ker smo malo drugačni, ampak to nas ne ovira, ker delamo z veliko vnemo in veseljem. Sploh pa smo vsi nadvse veseli, saj smo se z lansko predstavo uvrstili na festival v Pekre. V našem teatru torej igramo letošnjo predstavo in vadimo lansko uspešnico Afera poln kufer, v Pekrah pa se želimo 28. marca pokazati v cim boljši luči.« TM ŠUS teater iz Dražencev letos navdušuje s prav posebno predstavo Klinika Kozarckv. Foto: Srečko Trstenjak HAJDINČAN april 2009 Mešani pevski zbor Gerečja vas predstavil zgoščenko Pevke in pevci mešanega pevskega zbora Gerečja vas, ki vse od ustanovitve deluje v Društvu žena in deklet Gerečja vas, so v soboto, 28. marca, v domačem kraju pripravili prijeten kulturni večer, na njem pa predstavili svoj prvi glasbeni izdelek - zgoščenko. Pevcem so se s pesmijo pridružili še moški pevski zbor PGD Hajdoše in mešani pevski zbor KD Cirkulane - oba zbora vodi zborovodja Jože Dernikovič, kot gostje pa so nastopile tudi ljudske pevke s Hajdine. Zboru iz Gerečje vasi so ob izdaji zgoščenke posebej čestitali župan Radoslav Simonič, predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Anica Drevenšek ter Magda Intihar v imenu vaške skupnosti, glasbenem projektu. Marjana Miklaužič, predsednica zbora, pa Vse čestitke in naj jih pesem druži se je posebej zahvalila vsem donatorjem in še dolgo let. vsem tistim, ki so jim pomagali pri prvem TM Zbor v Gerečji vasi zadnja tri leta nadvse uspešno vodi zborovodja Peter Krajnc. Fotografiji: Jožica Lešnik Spomin na božič, na koncert v Skorbi f/ulturno društvo Skorba je tudi v l\lanskem letu organiziralo večer glasbe, plesa in božičnih motivov. V Kulturnem domu v Skorbi se je 27. decembra zgodil že dvanajsti tradicionalni božični koncert. Najstarejši nastopajoči so bili Pihalni orkester Talum Kidričevo, ki je praznoval šestdeset let svojega obstoja. V njem nastopa vedno več mladih nadarjenih glasbenikov. Orkester uspešno vodi Stefan Garkov. V našo občino pa so prvič prišel pevski kvartet Ajda iz Prevalj. Njihova posebnost je ubrano petje ob citrah. Na odru pa sta svoje znanje in izkušnje pokazala plesni par Lavra in Tibor iz plesne šole Pingi Maribor. Tibor je tudi učenec devetega razreda OS Hajdina. Zagotovo pa ni božičnega koncerta v Skorbi brez pevke Ule Šegula in domačih ljudskih pevk. Program je povezovala Tanja Furek. Pokrovitelj koncerta pa je bila Občina Hajdina in župan Radoslav Simonič. Tako kot vsako leto pa je bila tudi tokrat dvorana Nastopil je plesni par Lavra in Tibor polna navdušenih obiskovalcev.«K nam pridejo tudi ljudje iz drugi občin, kar pomeni, da je naš božični koncert med kvalitetnejšimi v naši občini«, pove Ivan Ogrinc, predsednik Kulturnega društva Skorba. Božični koncert je tako znova v vsakem izmed nas prebudil kanček sreče in božične skrivnosti. Zdaj je le še zapisan spomin. Čas, ki beži, pa nam bo kmalu prinesel že trinajsti tradicionalni božični glasbeni večer. Estera Korošec S pihalnim orkestrom Talum Kidričevo je bil praznični večer še lepši. Foto: EK april 2009 HAJDINČAN KULTURNI DOGODKI IN NAPOVEDNIK KPD »Stane Petrovič« Hajdina Januar 2009: - 11.1. 2009 - S PESMIJO V NOVO LETO- organizatorji Ljudski pevci in Ljudske pevke - 23.1. 2009 - udeležba na Območni reviji ljudskih pevcev in pevk Pozdrav sosedu na Selih- sodelovali Ljudski pevci in Ljudske pevke Februar 2009: - 5.2. 2009 - osrednja proslava ob Slovenskem kulturnem prazniku v Ptuju v dvorani Gimnazije Ptuj - med drugimi nagrajenci prejel nagrado Sveta SKDJ Slovenije za kulturne dejavnosti,območne izpostave Ptuj, član našega društva g. Maks Kampi za 60 let delovanja v KPD Hajdina. - 5.2. 2009- snemanje in reportažna predstavitev dramske sekcije na RTS - 6.2. 2009 - osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Hajdina v Gerečji vasi - sodelovale Ljudske pevke - 7.2. 2009 premierna uprizoritev ljudske komedije LJUBEZEN PA TAKA - Dramska sekcija, dvorana DU Hajdina - 8., 13. 2. 2009 - ponovitev komedije Ljubezen pa taka, dvorana DU Hajdina Marec 2009: - 5.3. 2009 - sodelovanje na območni reviji lutkovnih skupin v Ptuju v dvorani Steklarske delavnice - sodelovala Lutkovna sekcija z igrico PESA VELIKANKA - 13.3. 2009 - sodelovanje Dramske sekcije na 5. festivalu komedije amaterskih gledaliških skupin Slovenije v Pekrah za leto 2009 z monokomedijo Toneta Partljiča ČISTILKA MARIJA -14.3. 2009 - zbor članov društva - 29.3. 2009 - zaključna prireditev 5. festivala komedije Pekre 2009 in podelitev nagrad - Katja Markež dobitnica nagrade in naziva naj komedijantke za vlogo Marije v komediji Čistilka Marija April 2009: - 4.4. 2009 - sodelovanje na Gledaliških uricah za otroke v Skorbi - sodeluje Lutkovna sekcija premierno z igrico RDEČA KAPICA - ponovitve lutkovne igrice Rdeča kapica na odru DU Hajdina in gostovanja po vrtcih in osnovnih šolah Maj 2009: - sodelovanja na različnih prireditvah - Ljudski pevci in Ljud- ske pevke (tudi v marcu, aprilu, maju in juniju) - 23. 5. 2009 - udeležba na Medobmočni reviji ljudskih pevcev in godcev- uvrstitev Ljudski pevci - gostovanja Dramske in Lutkovne sekcije s svojimi deli Junij 2009: - izobraževanje (gledališka šola- Koper, seminar ljudskih pevcev -Zreče) Aktivnosti KD »Valentin Žumer« v prvih šestih mesecih Prva dva meseca letošnjega leta sta bila malo manj dejavna, pa vendar raznih nastopov ni manjkalo. V mesecu marcu je društvo imelo občni zbor, na katerem so si zadali naloge za leto 2009 in podali poročila za zelo aktivno preteklo leto. Člani starejše skupine frajtonarjev bodo v mesecu aprilu posneli tretji CD za dobro voljo. Med 13.3. in 15.3.2009 so imeli intenzivne vaje v Poštarskem domu na Pohorju. Za mlajšo skupino so predvidene intenzivne vaje med 27.4. in 29.4.2009. Pred veliko nočjo bo pod vodstvom gospodične Valerije Tekmec delavnica o izdelavi pisank in drugih velikonočnih okraskov. Konec maja je predvidena prireditev, v okviru katere bodo praznovali deseto obletnico kulturnega društva in deseto obletnico pevske skupine Gmajnarice. Na tej prireditvi bodo tudi predstavili tretji CD. Prireditev je predvidena za 29.5.2009 v prostorih PGD Hajdoše ali pa celo v Grand Hotelu Primus v Termah Ptuj. V mesecu juniju načrtujejo društveni izlet, je napovedal predsednik KD Hajdoše Alfonz Strnad. Pripravila: Klavdija Beber Čestitke igralcema Katji Markež in Damijanu Zagoršku MHMHBMMNMnMMMHMMNMnMMMMHHMMII Dramska sekcija KPD »Stane Petrovič Hajdina se je prijavila na 5. festival komedije Pekre 2009, kije trajal od 6.3. do 29.3. 2009, z monokomedijo Toneta Partljiča v priredbi in režiji Ide Markež ČISTILKA MARIJA. Na razpis je prispelo 18 , izbranih je bilo 8 »kakovostnih, raznovrstnih, žanrsko različnih, tematsko pestrih in vizualno bogatih« (iz biltena Festivala) predstav iz vse Slovenije. KPD »Stane Petrovič« Hajdina in njena monokomedija Čistilka Marija so se predstavili v petek, 13. 3. 2009, ob 19. uri v nabito polni dvorani. Odzivi publike so bili fenomenalni, saj se je Katja Markež v vlogi »hajdinske« Micike ponovno razdajala do konca svojih igralskih sposobnosti in »očarala strokovno komisijo«, kot so zapisali v obrazložitvi . Trud je bil poplačan v nedeljo, 29. 3. 2009, na zaključni prireditvi festivala in na podelitvi nagrad, saj je bila Katja Markež razglašena in nagrajena za komedijantko festivala 2009. Bravo, Katja! Veselili smo se Hajdinčani, skupaj z nami pa tudi draženska gledališka skupina ŠUS teater, saj si je tudi Damijan Zagoršek za vlogo Štange v komediji AFERA: POLN KUFER prislužil nagrado komedijanta festivala 2009. In mislim, da smo dostojno zastopali Občino Hajdina! Ida Marlež Katja Markež kot Čistilka Marija. Na 5. festivalu komedije v Pekrah je bila Katja izbrana za komedijantko festivala. Foto: Arhiv društva HAJDINČAN april 2009 Dramska sekcija Vsebina: KPD »Stane Petrovič« Hajdina Emil Čas se po ločitvi poroči z lepo Sereno, njegova bivša Sezona: 2008/09 žena Amanda pa z Viktorjem Petkom. Po naključju se oba novo poročena para srečata na medenih tednih nekje ob morju. 7.2. 2009 - premiera ljudske komedije v treh dejanjih LJU- Iskrica ljubezni spet preskoči med Emilom in Amando in po BEZEN PA TAKA skrivnostnem zakonu privlačnosti se spet najdeta. Povzročita Priredba besedila in režija: Ida Markež množico zapletov, burnih reakcij in prepirov. Ko se nam že zdi, Zasedba vlog: da se je njuna vnovična zveza podrla, ugotovita, da je njun Emil Čas Janko Turnšek zasebni svet najprimernejši, čeprav ne moreta brez prepirov. Serena Čas Enja Zagoršek Ocena: Amanda Petek Mateja Tomašič Komedija je zabavna, polna besedne in situacijske komike, Viktor Petek Mitja Ogrinc ki nam na nevsiljiv način sporoča, da je v ljubezenskih sporih Liza Karmen Šijanec dobro premisliti, preden kaj storimo ali izrečemo, in se pogovo- riti s partnerjem, hkrati pa predstavlja štiri različne tipe znača- Šepetalka Cvetka Vratič jev, ki so jih igralci imenitno upodobili. Luči, zvok Katja Rudolf Scena Ida Markež Ponovitve: 8. in 13. 2. 2009, ostale planirane predstave so Janko Turnšek zaradi bolezni v skupini odpadle. Kostumi gledališka skupina Odziv publike je bil zelo dober. Materinski dan v Hajdošah Žene v Hajdošah praznovale dan zena Društvo žensk Hajdoše, ki deluje že deset let, priredi vsako leto za ženske iz vasi zabavo ob 8. marcu - dnevu žena. Na srečanju, ki je bilo v nedeljo, 8. marca, se je zbralo veliko žena in deklet, ki so za nekaj uric pustile svoje skrbi doma in se ob prijetni glasbi in zabavnem programu zabavale. Večer so popestrile pevke Gmajnarice in Ljudski godci iz Markovcev. Skupina članic je zapela priredbo pesmi, kije imela sporočilo, da vse skupaj preživijo lep večer. O pomenu praznika je spregovorila predsednica Zdenka Ornik. Po okusni večerji so se ob glasbi zavrtele in se zabavale pozno v noč. Hilda Bedrač V Hajdošah so 8. marec s svojim nastopom obogatili godci iz Markovcev. Foto: HB Vaški odbor je tudi letos pripravil proslavo ob materinskem dnevu za ženske iz vasi. Udeleženke je v pozdravnem nagovoru pozdravil predsednik VO Hajdoše Mirko Abraham in jim čestital ob prazniku. V kulturnem programu so se predstavili MoPZ PGD Hajdoše, Štajerski frajtonarji, Gmajnarice, otroci iz vasi ter otroška dramska skupina KD Skorba. Program sta povezovala Miha in Urban. Ob koncu so prisotne ženske prejele cvetočo primulo. HB i j - VnJI £ kV -A ■ H - -tr L* fi J Prestavili so se tudi mladi iz gledališke skupine KD Skorba april 2009 HAJDINČAN Mama je ena sama S Taški odbor Skorba je v sode-V lovanju s Kulturnim društvom Skorba organiziral proslavo ob materinskem dnevu. 22. marca so se v Domu krajanov zbrale mame s svojimi malčki. Dvorana je bila skoraj premajhna, zato so organizatorji hiteli s prinašanjem dodatnih miz. Vsaka mamica je v znak pozornosti in zahvale prejela vrtnico. Vse zbrane je najprej pozdravila Zlatka Strmšek, predsednica Vaškega odbora Skorba. V kulturnem programu so nastopili Otroška gledališka skupina KD Skorba z igrico Štiri sestre, osnovnošolci iz Skorbe in Hajdoš, in sicer Matic, Manja, Taja in Neža, Jakob Purg s frajtonarico ter mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas. Vaški odbor Nastopili so tudi osnovnošolci iz Skorbe. Foto: Estera Korošec je vsem obiskovalkam pripravil pogostitev. Program je povezovala Tanja Furek. Estera Korošec \ z i 11® , J BF || fl ( A Mamam in babicam so se z gledališko igrico najmlajši zelo prikupili. RAZSTAVA ROČNIH DEL, RAZSTAVA IZDELKOV IZ SUROVE VOLNE Društvo žena in deklet Občine Hajdina ob veliki noči pripravlja razstavo z naslovom Naših 10 let. Razstava bodo odprli 9. aprila in bo na ogled 11., 12. in 13. aprila v dvorani DU pri cerkvi. Društvo žena in deklet Gerečja vas pripravlja razstavo izdelkov iz surove volne od aprila naprej v razstavnem prostoru v PSC Hajdina. DVANAJST MESECEV Leto je minilo, z lepim in žalostnim nas je presenetilo. Hvala Bogu za življenjski dar, Bog je našega življenja gospodar. Podaljšan nam je zimski čas, še bomo počivali en čas. Prešernov dan praznujemo, moža slovenske besede se spominjamo. Spomladansko delo se je začelo, da bi tudi lep uspeh imelo. Ne pozabimo na svečane, lepe dni, vsak mamici, prijateljici naj šopek podari. Zvonovi zjutraj zazvonijo, iz spanja pastirje gor zbudijo. S pastirstvom veselje je, so skrbi, s kruhom jim hrano poslasti. Po vrtovih rožice cvetijo, fantje dekletom šmarnice delijo. Z belim šopkom jih obdarujejo, v zakon jih odpeljejo. Modro premisli, kaj govoriš, prelomnica te čaka, kaj doživiš. Pred profesorji moraš odgovarjati, življenje lastno si ustvarjati. Kaj se človek mlad nauči, to zna v življenju delati. Delo mu nikdar pretežko ni, v šoli znanja si pridobi. Več ko človek ima, več si želi, z vsem si zadovoljen ni. Le veselo srce podaljša dni, mirno življenje pa dolgo živi. Planinci nadenejo si nahrbtnike, v roke vzamejo palice. Za planinca je najlepši gorski svet, pohod moraš doživet. Zemlja obdaruje naše delo z darovi narave, da je veselo. S kruhom, potico in dobrotami, z dobro kapljico s prijatelji nazdraviti. Ljudje se radi ponašajo, kaj prvega novembra vse prinašajo. Sv. Martina vsi častijo, želijo, da od njega še plašč dobijo. Prijatelji izkušnje so menjavali, kaj čez leto so pridelali. Le prazno klasje mlatijo, visoke glave nosijo. Terezija Golob HAJDINČAN april 2009 S Košicnbalom ohranjajo tradicijo, šege in navade TXruštvo žena in deklet Občine Hajdina je 23. januarja •L# pripravilo že osmo tradicionalno luščenje bučnih semen »Košicnbal« v Slovenji vasi. Z ohranjanjem starih kmečkih običajev in navad želijo prikazati tudi delček družabnega življenja na vasi. Za luščenje bučnih semen se ženske pripravljajo že vso leto. Na njivi, ki jim jo je letos odstopila članica Marjana Veronek, so buče posadile, jih v jeseni pobrale, očistile in posušile. Ker so to posebna semena, jih morajo, če hočejo iz njih narediti olje, luščiti, zato na pomoč povabijo tudi druge. Na luščenje bučnih semen povabijo vse ljudi, ki jim je druženje in veselje do domače pesmi vedno dobrodošlo. Povabilu so se odzvale tudi članice sorodnih društev iz Dražencev, Hajdoš in Gerečje vasi, župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, občinski svetniki, predstavnici Pokrajinskega muzeja Ptuj in predstavnici Zveze kmetic Slovenije za Podravje in Pomurje, manjkalo pa tudi ni moških. Župan Simonič in predsednica Pulkova v družbi pevcev iz Trogirja. Foto: JL Po pozdravnem govoru predsednice Društva žena in deklet Občine Hajdina Marije Pulko in gospodinje večera Angelce Mlakar je sledil pester kulturni program, v katerem so poleg domačih ljudskih pevk zapele še ljudske pevke iz Skorbe, ljudski pevci iz Hajdine, Hlapa iz Trogirja na Hrvaškem, ki se je ravno v tistih dneh mudila v Grand hotelu Primus na Ptuju. Zaigrali so tudi ljudski godci Lovsko vokalno instrumentalnega ansambla Sraka iz Rad-vanj, sestri Berta in Anica pa sta nas nasmejali do solz. V narečnem skeču sta prikazali luščenje koščic nekoč in svoje življenje v mladih letih. Po končanem delu so ženske mize bogato obložile z dobrotami, smeh in domača pesem pa sta se razlegala še pozno v noč. Želimo, da bo letošnji pridelek bučnic obilen in da se prihodnje leto spet snidemo. JL Luščenje bučnic je lahko prijetno opravilo Etnografsko društvo ohranja pustne običaje v pred dobrimi desetimi leti so na Hajdini ustanovili £<)skupino korantov, takrat so delovali pod KPD Hajdina, dobro leto pa je že, odkar so ustanovili svoje Etnografsko društvo koranti Hajdina. Z zavzetim delovanjem so si v vseh teh letih ustvarili poti na mnoge pustne povorke, navezali nova prijateljstva, tudi v Dobovi, preko gasilcev so nastali dobri odnosi z Mihalovcem. O tem ter o pestrem pustnem dogajanju so spregovorili že na januarskem občnem zboru v prostorih gasilskega doma na Hajdini. Dejan Slamberger, predsednik ED koranti Hajdina, je predstavil delo članov v lanskem letu, predvsem v času pusta, ko so tako kot letos veliko nastopali, gostovali po Sloveniji, en dan preživeli v družbi »puščavskega lisjaka« Mirana Stanovnika, ves čas pa skrbeli za pristno predstavljanje pustnih običajev. Na sestankih so se dobivali tudi v poletnem času, se udeležili druženja v Dražencih, ki so ga tudi lani pripravili člani tamkajšnjega Te De kluba Draženci. Slamberger je povedal, da imajo veliko načrtov tudi letos, mnoge od teh so že izpolnili v pustnem času, predvsem pa si želijo biti uspešno in v domačem okolju kar najbolj opazno društvo. Ob 10-letnici so štirim članom izročili spominske korantove kape, prejeli pa so jih: Jernej Mesarič, Slavko Pesek, Joži Šlamber-ger in Robert Bevc. Podžupan Karl Svenšek pa je na občnem zboru poudaril, da so v občini veseli in ponosni na društva, ki ohranjajo pustne običaje, ob tem pa skrbijo tudi za promocijo svoje občine. Hajdinskim korantom je zaželel, da bi uspešno pregnali zimo in priklicali pomlad. TM Najbolj zvesti skupini korantov Hajdine so dobili spominske korantove kape. Foto: TM april 2009 HAJDINČAN Župan v pustnih dneh sprejel princa karnevala in domače korante Koranti s plesom preganjali zimo Prvega moža hajdinske občine je obiskal princ ptujskega karnevala, znan tudi kot eden od hajdinskih kletarjev, v družbi grofice in garde. V veselih pustnih dneh so župana Radoslava Simoniča in njegove sodelavce obiskali najpogostejši pustni liki v naših krajih - koranti. Ob obisku so mu zaželeli sreče in dobrega vodenja občine, ob tem pa obljubili, da bodo odgnali hladne zimske dni in v deželo priklicali pomlad. Korantom se je pridružil tudi 1. princ ptujskega karnevala Vegan Tuniški, plemeniti Thurn in Valsas-sina z grofico in svojo gardo. Pred PSC Hajdina so zaplesali koranti s Hajdine in TeDe kluba Draženci, oboji zelo glasno in doživeto. Sprejem je bil pred vhodom v občinske prostore, kjer so vse pogostili s pustnimi krofi in korantom podarili še zajeten kup robcev. Zupan Simonič je ob obisku izrazil zadovoljstvo nad tovrstnim ohranjanjem pustnih običajev, vesel pa je bil, da je lahko tudi v času letošnjega pusta z izvirnimi pustnimi liki in princem izmenjal dobre želje. V pustnem tednu, le nekaj dni pred zimskimi počitnicami, pa so se na hajdinskem trgu oglasile še male in velike maškare iz OS Hajdina. TM Najmlajši v korantovi druščini Župan Simonič v veseli korantovi družbi s princem Veganom Turniškim, plemenitim Thurnom in Valsassina, grofico in celo prinčevo gardo. Foto: TM HAJDINČAN april 2009 V vrtcu Zvonček izdelovali rožice iz papirja Malčki in vzgojiteljice vrtca Zvonček so v predpustnih dneh na druženje povabili starše in prijatelje. Skupaj so izdelovali pisane rožice iz papirja, pri tem pa sta jim pomagali gospe Kristina Vertič Kako se izdelujejo čudovite rožice iz papirja, sta pokazali gospe Kristini. Vrtec Ptuj -pust v enoti Zvonček V času pusta se je v enoti Zvonček odvijalo veliko pustnih zanimivosti. Otroci so si v času pusta izdelali veliko pustnih mask v likovnih delavnicah. Obiskal nas je tudi kurent in nam predstavil svojo masko, kožuh, zvonce, čevlje, gamaše, ježevko ... Otroci so ga bili zelo veseli in so skupaj z njim zarajali v kurentovih maskah, ki so si jih sami izdelali. Na pustni torek so se otroci iz oddelka 4-6 let odpravili v karnevalsko dvorano na pustno rajanje. Pust je v nas pustil veliko ustvarjalnosti in dobre volje. Da je bilo v času pusta v enoti Zvonček res veselo si lahko ogledate na naslednjih fotografijah. Pripravili: vzgojiteljici Barbara Radek, Iris Dužič Kurent se je predstavil v vsej svoji opravi. in Kristina Kostanjevec. Nekaj so jih malčki odnesli domov, druge pa so krasile prostore vrtca v veselih pustnih dneh. TM Spretnosti tudi pri najmlajših ni manjkalo. Foto: TM Z zanimanjem smo ga opazovali. ... mali in veliki kurenti ... april 2009 HAJDINČAN Prišla je pomlad v Vrtec Ptuj - enoto Zvonček V petek, 20. 3. 2009 smo si v enoti Zvonček pričarali pomladansko vzdušje. Kljub temu, da je dan pred tem sneg pobelil travo, je pri nas zadišalo po pomladi! Vzgojiteljice smo najprej otrokom zaigrale lutkovno predstavo z naslovom Voščilo, ki tematizira materinski dan in pomlad. Nato so otroci v likovnih delavnicah ustvarjali drobna presenečenja za mamice. Naučili smo se tudi novo pesmico o mamici. Pripravili: vzgojiteljici Barbara Radek, Iris Dužič. POMLADNA Tiho, skoraj neslišno so snežinke padale na tla. Padale so, in čeprav se je že bližala pomlad, so ustvarile mehko odejo. Padale so počasi in celo pokrajino ovile v mir in spokojnost. Šele ob siju novega jutra se je razkrila njihova zaslepljujoča belina. Prekrile so travnik ob robu gozda. Čudovite so bile, zato se je tudi sonce poigralo z njimi. Skupaj so se bleščali kot zrcalo. Ena snežinka je bila še posebno lepa. Njen sij je prekosil vse ostale in tudi sonce se je zaljubilo vanjo. Temu se ni čuditi, kajti to je bila zlata snežinka. Sonce se je ujelo v njeno lepoto, zato sta skupaj sijala, da se ju je videlo čez cel travnik. Sonce jo je obsijalo z vseh strani, snežinka pa se je veselo obračala za njim. Njuni igri ni bilo videti konca, a vendar je konec moral priti, kajti kot vemo, sonce mora zaiti. Vsak večer, dan za dnem se sonce odpravlja počivat in naredi prostor luni. Tudi ta dan je bilo tako. Poslovilo se je, snežinka pa se je igrala tudi s čarobno svetlobo lune. Bila je kot svetilka. Sredi noči je spet začel naletavati sneg. Kaj sneg, to je bil pravi snežni vihar! Vršalo je in piskalo tako glasno, da so bolela ušesa. Snežinke so se dvigale, pa tudi nove so naletavale. Vse so želele spoznati to posebno snežinko, ki se lahko igra s soncem. Ni bilo jasno, ali so se tudi one zaljubile vanjo ali pa so ji preprosto zavidale prijatelja. Zrak jih je bil tako poln, da je bilo komaj kaj videti. Jutro je pokazalo, kakšno je bilo nočno razdejanje. Nikjer ni bilo več lepe snežne odeje prejšnjega dne. Snežinke so bile brez reda zmetane v kopice snega. Po celem travniku so bili takšni kupi, večji, manjši, eden je bil prav velikanski. Groza! Toda najhuje je bilo, da zlate snežinke ni bilo videti nikjer več. Sonce jo je žalostno iskalo. Prejšnji dan je bila tam, kjer je danes ravno največji kup snežink. »Joj, joj, le kaj naj storim?« je stokalo sonce. Enako stokanje je bilo slišati izpod snega. »Joj, joj, kako je to težko!« Torej je snežinka pod tem kupom! Hitro, hitro sonce! Zasij! Sonce se je res uprlo z vso močjo. Le nekaj dni je bilo potrebnih in travnik se je spremenil v prav nič lepo blatno mlakužo. Skoraj bi se že utrudilo, a je v tej brozgi iskalo znani sijaj. »Kje je moja prijateljica? Kje je moja lepa zlata snežinka?« Ni je bilo več, saj se je stopila skupaj z drugimi snežinkami. Sonce se je skrilo za oblake in skrivalo razočaranje. Toda razočaranje ni bilo potrebno. Na mestu, kjer je ležala snežinka, je travnik krasila zlatorumena trobentica. Klavdija Beber V vrtcu Vijolica se vedno dogaja Dobri snežak med nami. Skupina 1-2 let pri vzgojiteljici Alenki in Nevenki HAJDINČAN april 2009 Sneg v velikem bazenu (eksperimentiranje). Skupina 3-5 z Skupina 4-5 let pri vzgojiteljici Bojani, kjer so si otroci izde-vzgojiteljicama Tino in Danico. lali krone in zaplesali ples »Dobrih vil«. Veselje na snegu. Otroci I -2 let z vzgojiteljicama z Alenko in Nevenko. Obiskale so nas ljudske pevke s Hajdine in nam predstavile star običaj »Košicnbal«. Otroci pri vzgojiteljici Bojani in Emi luščijo košice (bučnice). Princ ptujskega karnevala 2009 v vrtcu Vijolica. Skupina 2-3 let z Magdo, Nado in Anemari. Poslušanje in prepevanje pesmi pustnih šem ob spremljavi frajtonarice. april 2009 HAJDINČAN Ogled otroške predstave Polžek Vladimir. Nastopili so študentje Filozofske fakultete iz Maribora. Otroci skupine 5-6 let z Vero in Mojco so raziskovali pomladno prebujanje narave. Skupina 2-3 let pri Blanki. Peka sadnega kruha tako kot V parku Turnišče smo si nabrali spomladanske šopke. Sku-nekoč ... Pomagala je Juretova babica. pina 3-5 z vzgojiteljico Tino in Danico. Slikanje spomladanskega travnika v skupini 1-2 let pri Le kje je naš vrtec? Panoramski pogled s ptujskega gradu, vzgojiteljici Alenki in Nevenki. Otroci skupine 5-6 let na izletu. Pripravila vzgojiteljica Alenka Čuš. OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2 in 76/08), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01,30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZR 14/07-ZSPDPO in 109/08) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 17. redni seji dne 12. 3. 2009 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HAJDINA ZA LETO 2009 I. SPLOŠNA DOLOČBA I. člen S tem odlokom se za proračun Občine Hajdina za leto 2009 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljevanju: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2009 1. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71+72 + 73 + 74) 3.855.418 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.837.684 70 DAVČNI PRIHODKI 2.477.544 700 Davki na dohodek in dobiček 1.827.126 703 Davki na premoženje 550.906 704 Domači davki na blago in storitve 99.512 71 NEDAVČNI PRIHODKI 360.140 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 248.640 71 1 Takse in pristojbine 1.500 712 Denarne kazni 860 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 250 714 Drugi nedavčni prihodki 108.890 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 73 1 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.017.734 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 799.841 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 217.893 II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41+42+43 + 45) 4.31 1.484 40 TEKOČI ODHODKI 1.085.099 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 239.919 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 39.056 402 Izdatki za blago in storitve 735.095 403 Plačila domačih obresti 57.950 409 Rezerve 13.079 41 TEKOČI TRANSFERI 963.475 410 Subvencije 38.432 41 1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 504.649 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 178.055 413 Drugi tekoči domači transferi 242.339 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.777.373 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.777.373 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 485.537 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 220.287 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 265.250 lil. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -456.066 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2009 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 +752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440 + 441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2009 VII. ZADOLŽEVANJE (500 + 501) 495.053 50 ZADOLŽEVANJE 495.053 500 Domače zadolževanje 495.053 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 124.093 55 ODPLAČILA DOLGA 124.093 550 Odplačila domačega dolga 124.093 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -85.106 (l. + IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 370.960 XI. NETO FINANCIRANJE (VI + X.-IX.) 456.066 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 85.106 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podskupin kontov in načrti razvojnih programov sta prilogi k temu odloku. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi naslednji prihodki: - prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/1), ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu, - okoljske dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, - okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov, - prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, - prihodki od občanov, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacije, - drugi prihodki, ki jih določi občina. 4. člen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan občine. Župan ni pristojen za razporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar-junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2009 in njegovi realizaciji. 5. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: - kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta, - začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2010 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen žniku do višine 210 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 10. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2009 lahko zadolži do višine 495.053 EUR. Občina lahko med letom višino zadolžitve spremeni v skladu z zakonom. Občina v letu 2009 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Hajdina. I I. člen Za leto 2009 se pravne osebe javnega sektorja na ravni občine ne smejo zadolžiti in izdajati poroštev drugim fizičnim osebam. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Hajdina v letu 2010, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-1/2009 Hajdina, 12. marca 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 52. člena in drugega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na seji dne 12. 3. 2009 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina - spremembe in dopolnitve 2007 I. člen Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2009 oblikuje v višini 4.200 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske reze n/e za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 8. člen Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2009 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 8.879 EUR. O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF lahko župan dol- (uvodna določba) Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina. Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Hajdina so opredeljene v: - Dolgoročnem planu občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. I 1/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Občine Hajdine, območje poselitve v naselju Zg. Hajdina, območje za šport in rekreacijo v naselju Zg. Hajdina (Uradni list RS, št. 45/03), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04), - Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica -Draženci (Uradni list RS, št. 73/05); (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan). Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina so opredeljene v: - Družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 - prečiščeno besedilo, 32/90 - popravek, 25/91, 12/93, 16/94), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Občine Hajdine, območje poselitve v naselju Zg. Hajdina, območje za šport in rekreacijo v naselju Zg. Hajdina (Uradni list RS, št. 45/03), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04), - Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica - Draženci (Uradni list RS, št. 73/05); (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan). 2. člen (spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana) Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu I : 5000 (list Ptuj-9, -18,-19, -20, -29 in -30) in I : 25000 (karta I: zasnova primarne rabe prostora, karta 5: zasnova naselij). Vsebina grafičnih prikazov kartografske dokumentacije je prikazana na digitalnih katastrskih načrtih. 3. člen (spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana) Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana se nanašajo na spremembe tekstualnega dela in spremembe kart v merilu I : 5000 in I : 25000. Spremembe namenske rabe prostora se nanašajo na: - spremembo namenske rabe prostora iz območja gozda v območje proizvodnih dejavnosti ob predvidenem avtocestnem priključku v Zgornji Hajdini, - spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje stanovanjskih površin za posebne namene za potrebe doma starejših občanov v Zgornji Hajdini, - spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in območja prometne infrastrukture v območje za vzgojo in izobraževanje za potrebe vrtca pri Osnovni šoli Hajdina, - spremembo namenske rabe prostora iz območja gozda in območja stanovanj v območje za kulturo za potrebe etnološkega muzeja v Skorbi, - spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje za šport, rekreacijo pri gasilskem domu v Dražencih, - spremembo namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje za šport, rekreacijo v jami v Dražencih. V točki 5.1.10., to je območje Občine Hajdina, se v prvem odstavku spremeni tabela poselitvenih območij tako: - v šesti vrsti se spremeni površina, tako da se spremenjena šesta vrsta glasi: »S-PI0-S6 Skorba 21,06 SKR; S RUP«, - v osmi vrsti se spremeni površina območja S-P10-S8 tako, da se spremenjena osma vrsta glasi: »S-P 10-S8 Zg. Hajdina I 26,91 SKP; S PUR«, - za enajsto vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »SS-R10-S8/4 Zg. Hajdina -pri cerkvi 0,81 dom starejših občanov; SS PUP«, - za dvaindvajseto vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »P-PI0-P5 Zg. Hajdina - ob avtocestnem priključku 10,60 proizvodne dejavnosti; P OPPN«, - za trideseto vrsto se vstavita novi vrsti, ki se glasita: »DS-P10-R9 Draženci - pri gasilskem domu 0,44 šport, rekreacija; DS PUP«, »ZS-PI0-RI0 Draženci-jama 3,08 šport, rekreacija; ZS PUP«, - za enaintrideseto vrsto se vstavita dve novi vrsti, ki se glasita: »Dl-P 10-DI Skorba - pri osnovni šoli 0,42 vzgoja in izobraževanje; Dl PUP«, »DK-P10-D2 Skorba - pri domu krajanov 0,45 kultura (etnološki muzej); DK PUP«. Obrazložitev kratic za predzadnji stolpec tabele (to je za namembnost) in za zadnji stolpec tabele (to je za prostorski izvedbeni akt): SKP .... stanovanjsko-kmetijska-poslovna namembnost, S .... območja stanovanj: so območja, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem, SS ..... stanovanjska območja za posebne namene, P .... območja proizvodnih dejavnosti: so območja, pretežno namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim, DS ..... območja za šport, ZS ..... območja za šport in rekreacijo, Dl ..... območja za vzgojo in izobraževanje, DK ..... območja za kulturo, PUP .... prostorski ureditveni pogoji, OPPN ...... občinski podrobni prostorski načrt. Spremenijo se karte v merilu I : 5000 (list Ptuj-9, -18, -19, -20, -29 in -30) in I : 25000 (karta I: zasnova primarne rabe prostora, karta 5: zasnova naselij). Vsebina grafičnih prikazov kartografske dokumentacije je prikazana na digitalnih katastrskih načrtih. Karte so sestavni del tega odloka. 4. člen (prostorski izvedbeni pogoji za spremembe in dopolnitve) Prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora PI0-P5 Območje proizvodnih dejavnosti ob avtocestnem priključku v Zg. Hajdini Za enoto urejanja prostora P10-P5 Območje proizvodnih dejavnosti ob avtocestnem priključku v Zg. Hajdini je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Do sprejema OPPN so prostorski izvedbeni pogoji določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskega izvedbenega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/07); (v nadaljnjem besedilu: PUP). Novogradnja objektov in naprav ni možna do sprejema OPPN. Usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P10-P5 Območje proizvodnih dejavnosti ob avtocestnem priključku v Zg. Hajdini: I. POVRŠINA, MEJA OBMOČJA Enota urejanja prostora P10-P5 je locirana med glavno cesto GI -2 Slovenska Bistrica - Hajdina in avtocestnim priključkom v Zg. Hajdini. Površina enote urejanja prostora P10-P5 meri 10,60 ha. Območje P10-P5 meji: - na severu na glavno cesto GI -2 Slovenska Bistrica - Hajdina (parcela št. I 128/4 k. o. Hajdina), - na vzhodu na avtocestni priključek Slivnica - Draženci, - na jugu na mejo z Občino Kidričevo, - na zahodu na lokalno cesto Gerečja vas - Njiverce (parcela št. I 144/1 k. o. Hajdina). Meja območja P10-P5: Izhodišče je na jugu območja P10-P5 - na južnem vogalu parcele št. 309/1 k. o. Hajdina (stičišče parcel št. 309/1, 309/42, 309/41 in I 144/1). Meja območja P10-P5 poteka v smeri urinih kazalcev. Od izhodiščne točke poteka meja območja v smeri proti severu vzdolž lokalne ceste Njiverce - Gerečja vas (parcela št. I 144/1) do stičišča parcele št. I 144/1 in I 144/2. Nato se meja obrne v smeri proti vzhodu in teče za približno 7 metrov odmaknjena proti jugu od severnih delov parcel št. 309/33, 309/44, 309/42, 309/1, 349/2, 349/1, 348/1, 348/2, 347/1, 344/1, 344/2, 343/1, 342/1, 341/1, 341/2, 340/1, 340/2 in za približno 7 metrov odmaknjena od vzhodnega roba parcele št. 337/3. Nato se meja nadaljuje v smeri proti zahodu v dolžini približno 7 metrov do severovzhodnega stičišča parcele št. 309/16 s parcelo št. 3 13/2 in 337/3, nakar se obrne v smeri proti jugu do jugovzhodnega vogala parcele št. 309/16. Nato se meja obrne v smeri proti jugozahodu in teče po južnih robovih parcel št. 309/16, 309/15, 309/57, 309/14 in 309/28. Nato se meja obrne v smeri proti severozahodu in teče po zahodnem robu parcele št. 309/28 do njenega severozahodnega vogala, kjer se ponovno obrne proti jugozahodu in teče po robu parcele št. 309/1 do izhodiščne točke. Vse parcele se nahajajo v katastrski občini Hajdina. 2. NAMENSKA RABA Območje P10-P5 je namenjeno proizvodni in storitveni obrti ter poslovni dejavnosti. Te dejavnosti pa še niso dokončno opredeljene, niti jih ni zaželeno pretirano omejevati. Zato so podane osnovne usmeritve za organiziranost območja, dovoljene pa bodo le ekološko sprejemljive dejavnosti. 3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE Detajlno pozidavo območja bo natančno in dokončno določil OPPN. OPPN bo določil umestitev in etažnost objektov (tipologijo pozidave in stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo), kot tudi prometno ureditev območja. Te usmeritve podajajo le maksimalno višino objektov 8 m ter največji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele v vrednosti 0,6 in največji dopustni faktor izrabe gradbene parcele v vrednosti 1,2. Največja dopustna faktorja zazidanosti gradbene parcele in izrabe gradbene parcele se izjemoma lahko prekoračita, če pomenita večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah. Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, potrebna za opravljanje posameznih dejavnosti. Individualna zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Na mejah med bodočimi parcelami znotraj območja so lahko zasajene žive meje. Ob predvideni prometni mreži naj bodo znotraj območja proizvodnih dejavnosti ustvarjene zelene površine z zasaditvijo, poudarjeno v smeri proti naselju Njiverce in ob robnih površinah območja. Arhitektonsko oblikovanje mora povzemati izhodišča Dravske arhitekturne krajine s funkcionalnimi in oblikovnimi posodobitvami, prirejenimi sodobnim funkcijam in zahtevam predvidenih gradenj. Tlorisna zasnova objektov naj ohranja gradbena razmerja avtohtone gradnje, višinska zasnova pa naj bo prilagojena višinam avtohtonih gradenj oziroma naj ohranja razmerja med višino in tlorisom značilnim za avtohtone gradnje. V zunanji obdelavi stavb in njihovi notranjosti naj se pojavljajo elementi in gradbeni materiali, značilni za gradnjo v arhitekturni krajini. 4. GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA IN GRAJENO JAVNO DOBRO 4.1 Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: Za potrebe območja proizvodnih dejavnosti se izvede priključek iz obstoječega primarnega vodovodnega cevovoda fi 160 v skladu s predpisom o oskrbi s pitno vodo v Občini Hajdina in potrebami posameznih objektov predvidenega območja proizvodnih dejavnosti. 4.2 Pogoji glede zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Na predvidenem območju proizvodnih dejavnosti je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v obstoječe javno kanalizacijsko omrežje. 4.3 Pogoji glede prometnih površin: Osnovno prometno povezavo območja proizvodnih dejavnosti predstavlja lokalna cesta Gerečja vas-Njiverce na zahodu območja. Ta lokalna cesta se naveže na glavno cesto G1 -2 Slovenska Bistrica-Hajdina. Posebno pozornost je potrebno nameniti prometni ureditvi v notranjosti območja, da bo v največji možni meri zadostovala logističnim potrebam območja glede na različne dejavnosti, ob upoštevanju manipulativnih in urgentnih poti. Površine za parkiranje se predvidijo znotraj območja proizvodnih dejavnosti ob predvideni prometni mreži ter na posebej za ta namen določenih površinah. DARS d.d., oziroma upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene namenske rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste in glavne ceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121 /04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99). 4.4 Pogoji glede načina oskrbe z energijo: 4.4.1 Električna energija: V bližini območja proizvodnih dejavnosti so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: - srednjenapetostno omrežje 20 kV - predvidena transformatorska postaja TP 20/0,4 kV Megalaksija in 20 kV priključni kablovod odcep TP Megalaksija. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTF I 10/20 Ptuj. Obstoječe srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe. V kolikor bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno z raziskavo ugotoviti možnosti napajanja z električno energijo. 4.5 Drugi pogoji: Telekom Slovenije bo gradil sodobno optično telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Pri polaganju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike z vodovodnim cevovodom in zaščite na mestih križanj. Praviloma se morajo vse infrastrukturne napeljave voditi v cestnem svetu. Za več objektov se naj pripravijo skupni priključki. Infrastrukturni vodi se položijo podzemsko; zračni vodi niso dovoljeni. Vse infrastrukturne naprave se naj zgradi sočasno in pred dokončno ureditvijo posamezne ceste. Ob izdelavi OPPN bodo podani poteki vseh obstoječih in predvidenih komunalnih vodov (elektrika, voda, meteorna in fekalna kanalizacija, telefon, drugo). Za vse vode bo potrebno določiti najustreznejša mesta priključkov, usklajena z zahtevami pristojnih distributerjev. Na območju proizvodnih dejavnosti mora biti zagotovljen prostor za ločeno zbiranje odpadkov. 5. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO Parcelacijo območja bo določil načrt parcelacije, kateri je sestavni del OPPN. Velikost in oblika parcel se v OPPN določi glede na: - tipologijo pozidave, - predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, - tlorisno zasnovo, - namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov, - možnost priključevanja na obstoječe infrastrukturne objekte in naprave, - možnost zagotavljanja dostopa do parcel iz lokalne ceste Njiverce - Gerečja vas in notranjega cestnega omrežja. 6. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN Obravnavano območje se na severu nahaja južno ob trasi rimske ceste Celeia - Poetovio (evidenčna številka EŠD: 6509). Predhodno je potrebno opraviti arheološki pregled zemljišč s sondiranjem za natančnejšo določitev pogojev varovanja arheološke dediščine pred izdelavo OPPN. Obravnavano območje leži na drugem vodovarstvenem območju, ki je opredeljeno z Uredbo o vodovarstvenih območij vodonosnika Dravsko -Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07). 7. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani. Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naravne omejitve (višino podtalnice - II. vodovarstveno območje) in temu primerno predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi. 8. VAROVANJE ZDRAVJA Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi. Ukrepi za varstvo pred požarom morajo biti v celoti upoštevani. Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo. Potrebno je posvetiti pozornost varstvu pred hrupom in v primeru preseganja hrupa predvideti ukrepe za njegovo zmanjšanje. Pri načrtovanju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati tudi njen morebitni moteči vpliv na okolico zunaj območja proizvodnih dejavnosti. 9. OMILITVENI UKREPI el no odkritih arheoloških zidanih struktur »in situ«, to je na mestu najdbe, in predstavitev v sklopu nove arhitekture in/ali v ureditvi njene okolice oziroma spremembo izvedbenih načrtov, ki bi utegnili škoditi arheološki dediščini. Pri izvedbi investicije za območje P10-S8/4 je potrebno posebno pozornost nameniti tudi ustrezni oblikovni zasnovi stavbnega kompleksa zaradi ohranjanja značilne zahodne hajdinske vedute s cerkvijo sv. Martina. Za enoto urejanja P10-RI0 Draženci - jama (igrišče) je potrebno upoštevati še naslednje smernice s področja prometa: DARS d.d., oziroma upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene namenske rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste in glavne ceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99). Za enote urejanja P10-S8/4 Zg. Hajdina - pri cerkvi (dom starejših občanov), P10-DI Skorba - pri osnovni šoli (vrtec) in P10-R9 Draženci - pri gasilskem domu (igrišče) je potrebno upoštevati tudi smernice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izgubljeni resurs (najboljša kmetijska zemljišča) je treba nadomestiti z agrotehničnimi operacijami zemljišč (sanitarno čiščenje) med odvodnim kanalom HE Zlatoličje in staro strugo reke Drave. 5. člen (spremembe površin) Površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 4,67 ha, površine gozdov se zmanjšajo za I 1,21 ha. 6. člen (sklep o potrditvi) Pridobljen je sklep ministra za okolje in prostor št. 35016-29/2007/81, o potrditvi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina. 7. člen Na območju Občine Hajdina je potrebno nadomestiti površino gozdov iz območja proizvodne cone PI0-P5 zaradi krčitve na novem pogozdenem območju ob vodovodnem zajetju v Skorbi in ob AC ob oskrbnem centru Dravsko polje v Gerečji vasi. Predvidene nove gozdne površine je potrebno vključiti v bodoči občinski prostorski načrt. Prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora P10-S8/4 Zg. Hajdina - pri cerkvi (dom starejših občanov), P10-D I Skorba - pri osnovni šoli (vrtec), P10-D2 Skorba - pri domu krajanov (etnološki muzej), P10-R9 Draženci - pri gasilskem domu (igrišče) in PI0-RI0 Draženci - jama (igrišče). Prostorski izvedbeni pogoji so določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskega izvedbenega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina. PUP v svojem 19. členu tudi dovoljuje nekatera odstopanja pri novogradnjah zahtevneje oblikovanih objektov, kamor sodita tudi dom starejših občanov in vrtec pri osnovni šoli. Za enoti urejanja P10-S8/4 Zg. Hajdina - pri cerkvi (dom starejših občanov) in P10-D I Skorba - pri osnovni šoli (vrtec) je potrebno upoštevati naslednje smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor: <- (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-2/2007 Datum: 12. 03. 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav Simonič, I. r. Na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odi. US in 76/2008) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 7. dopisni dne 9. 3. 2009 sprejeli naslednji ODLOK V skladu z zakonskimi določili iz področja varovanja kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 7/99 in Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene), Uradni list RS - Mednarodne pogodbe št. 7/99) je potrebno pred izvedbo omenjenih investicij izdelati posebne strokovne zasnove oz. konservatorski program za načrtovani poselitveni območji, ki bo na podlagi dodatnih arheoloških predhodnih raziskav v smislu detekcije in vrednotenja arheoloških ostalin na teh območjih (površinski arheološki pregled v mreži s sondiranjem in geofizikalne arheološke raziskave), podal izhodišča tako za varovanje arheološke dediščine kot za načrtovanje oziroma izdelavo projektne dokumentacije. Dokončna podrobna namembnost zemljišč se določi šele na podlagi rezultatov arheoloških zavarovalnih izkopavanj na zemljiščih z izdelavo ustrezne dokumentacije, ki omogoča znanstveno obdelavo najdišča in ustrezno zaščito arheoloških najdb. Zagotoviti bo potrebno tudi prezentacijo eventu- o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin I. člen V Odloku o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/1999) se v I. členu besedilo dopolni tako, da glasi: »S tem odlokom Občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, ^ Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Starše, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanavljajo “Skupno občinsko upravo” (v mL nadaljevanju: uprava), kot organ skupne občinske uprave za skupno opravlja- nje nalog na področju prostorskega načrtovanja, varstva okolja, medobčinske inšpekcije in medobčinskega redarstva, gospodarske infrastrukture in notranje revizije.« 2. člen V 3. odstavku 2. člena se beseda »pečat« nadomesti z besedo »žig«. 3. člen Spremeni se 3. člen odloka tako, da glasi: »Uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge na naslednjih področjih: 1. prostorsko načrtovanje: - priprava občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, - strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora, - informacije iz uradnih evidenc, - naloge službe mestnega/podeželskega arhitekta ali občinskega urbanista, - druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi: 2. varstvo okolja: - priprava predpisov s področja varstva okolja in strokovna pomoč pri njihovem izvajanju, - izvedba projekta regijske deponije komunalnih odpadkov, - nadzorna služba za varstvo okolja: 3. medobčinska inšpekcija in medobčinsko redarstvo: - izvajanje inšpekcijskega nadzorstva iz pristojnosti lokalne skupnosti, - izvajanje nalog medobčinskega redarstva skladno z veljavno zakonodajo: 4. gospodarska infrastruktura, 5. notranja revizija.« 4. člen V I. odstavku 4. člena se besedna zveza »izvrševanju upravnih nalog« črta in nadomesti z besedno zvezo »odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti«. V 3. odstavku 4. člena ter v I. in 2. odstavku 8. člena se za besedo »tajnika« doda »občine oziroma direktorja občinske uprave«, povsod v ustreznem sklonu in številu. 5. člen Za 4. členom se doda nov člen 4.a, ki glasi: »Medobčinska inšpekcija in medobčinsko redarstvo sta prekrškovna organa v to dejavnost vključenih občin ustanoviteljic skupne občinske uprave. v ustreznem sklonu in številu. 8. člen Spremeni se 7. člen odloka tako, da glasi: »Župani občin ustanoviteljic sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni občinski upravi na predlog vodje skupne občinske uprave. Župani občin ustanoviteljic za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij ter o drugih delovnopravnih institutih pisno pooblastijo vodjo skupne občinske uprave, ki mora za to izpolnjevati pogoje po zakonu o javnih uslužbencih.« 9. člen Spremeni se 9. člen odloka tako, da glasi: »Skupna občinska uprava je neposredni uporabnik proračuna občine, v kateri ima sedež in je opredeljena kot samostojni proračunski uporabnik. Finančno poslovanje uprave se vodi preko podračuna, odprtega pri Banki Slovenije. Program dela in finančni načrt za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev sprejmejo občine ustanoviteljice na predlog vodje skupne občinske uprave. Sredstva za delovanje uprave praviloma zagotavljajo občine ustanoviteljice v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic, v kolikor se vključene občine za posamezne dejavnosti ne dogovorijo drugače. Sredstva za delovanje uprave občine ustanoviteljice zagotavljajo v svojih proračunih. Tekočo dvanajstino sredstev morajo občine ustanoviteljice nakazati do 25. dne v mesecu. Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne občinske uprave je vodja skupne občinske uprave. Vodja skupne občinske uprave polletno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji finančnega načrta.« 10. člen V 12. členu se na koncu 2. odstavka pred piko doda besedilo: »... v obsegu, ki je dogovorjen z vsako občino ustanoviteljico posebej.« I I. člen Za 13. členom se doda nov člen 13.a, ki glasi: »V kolikor občina izrazi interes za izstop iz uprave, mora pisno najaviti izstop vodji skupne občinske uprave in županom občin ustanoviteljic 6 mesecev pred iztekom tekočega leta. Pred izstopom mora poravnati vse nastale obveznosti.« 12. člen Odlok se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti vseh občin iz I. člena tega odloka, veljati pa prične naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Plačane globe za prekrške, ki jih izreče medobčinska inšpekcija in medobčinsko redarstvo, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.«. 6. člen Spremeni se 5. člen odloka tako, da glasi: »Upravo vodi vodja skupne občinske uprave, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Vodja skupne občinske uprave je imenovan, če ga potrdita najmanj dve tretjini županov občin ustanoviteljic. Vodja skupne občinske uprave ima status uradnika na položaju. Vodja skupne občinske uprave mora imeti univerzitetno izobrazbo ali najmanj visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj sedem let delovnih izkušenj.« 7. člen V celotnem odloku se beseda »predstojnik« in besedna zveza »predstojnik uprave« črta in nadomesti z besedno zvezo »vodja skupne občinske uprave« Številka: 033-1/2009 Datum: 9. 3. 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav Simonič, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 16. redni seji dne 4. 2. 2009 sprejel SKLEP o potrditvi Investicijskega programa št. 18/2008 za izgradnjo sekundarne kanalizacije v Občini Hajdina I. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Investicijski program št. 18/2008 za izgradnjo sekundarne kanalizacije v Občini Hajdina. 2. člen Številka: 353-2-8/2008-2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 352-2/2008-2 Hajdina, dne 4. februarja 2009 Radoslav Simonič Hajdina, dne 4. februarja 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav Simonič, 1. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet Občine Hajdina na 16. redni seji dne 4. 2. 2009 sprejel Občinski svet Občine Hajdina na 16. redni seji dne 4. 2. 2009 sprejel SKLEP SKLEP o odpovedovanju imenovanja predstavnikov v svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj o spremembi Sklepa o višini najemnine in kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina 1. 1. Občina Hajdina se odpoveduje imenovanju predstavnika v svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Imenovanje teh dveh predstavnikov se prepusti občinam, ki do sedaj še niso predlagale kandidatov, in sicer občini Kidričevo, občini Videm in občini Žetale. V Sklepu o višini najemnine in kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin 3 1/2008) se spremeni: -vi. točki - čiščenje mrliške veže znaša 20,00 EUR - v 2. točki - čiščenje mrliške veže: 21,60 EUR. 2. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Cene so z davkom na dodano vrednost. Številka: 014-1-1/2009 3. Hajdina, dne 4. februarja 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popravek in 126/07) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 16. redni seji dne 4. 2. 2009 sprejel Številka: 357-1/2009-2 Hajdina, dne 4. februarja 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, 1. r. SKLEP o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 4. redni seji dne 4. 2. 2009 sprejel 1. SKLEP S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na nepremičnini pare. št. 476/4 poslovna stavba v izmeri 158 m2, vi. št. 1373 k.o. Gerečja vas in postane last Občine Hajdina, matična številka: 1357441, Zg. Hajdina 44 a, 2288 Hajdina. o potrditvi plana dela SPVCP Občine Hajdina za leto 2009 1. 2. Po ukinitvi statusa javnega dobra, se nepremičnina pare. št. 476/4 k.o. Gerečja vas vključi v letni program razpolaganja s stvarnim premoženjem Občinski svet Občine Hajdina potrjuje plan dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hajdina za leto 2009. Občine Hajdina za leto 2009 ter na podlagi 48. člena Zakona o gasilstvu 2. (Uradni list RS, št. 1 13/05-UPBI) in 5 1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. I00/05UPB2, 21/06-odl.US in 14/07 ZSPDPO) z neposredno pogodbo neodplačno prenese na Prostovoljno gasilsko druš- Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. tvo Gerečja vas. Ocenjena izhodiščna vrednost zemljišča znaša 3.002,00 EUR. Številka: 032-10/2009 3. Z dnem sprejema tega sklepa preneha veljati sklep o ukinitvi statusa javnega dobra št. 353-2-8/2008, ki ga je Občinski svet Občine Hajdina sprejel dne 9.12.2008. Hajdina, dne 4. februarja 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. . Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 27/08 odi.US, 76/2008 in 100/2008 odi. US), 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in 89. člena Poslovnika občinskega sveta je Občinski svet Občine Hajdina na 16. redni seji dne 4. 2. 2009 sprejel SKLEP o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2009 1. Občinski svet Občine Hajdina daje predlog proračuna Občine Hajdina za leto 2009 v javno razpravo. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 015-1-1/2009 Hajdina, dne 12. marca 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Javna razprava o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2009 traja 15 dni od dneva objave proračuna na spletni strani Občine Hajdina www.haidina.si. Predlog proračuna z vsemi dokumenti je dostopen vsem zainteresiranim v času uradnih ur na sedežu Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. 3. V času javne razprave se pripombe in predlogi k predlogu proračuna dajejo pisno tako, da se vpisujejo v zvezek pripomb in predlogov ali pa se v času javne razprave po pošti pisno naslovijo na župana Občine Hajdina. 4. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 17. redni seji dne 12. 3. 2009 sprejel SKLEP o višini najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-1/2009 Hajdina, dne 4. februarja 2009 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, Višina najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina v letu 2009 znaša 81,07 EUR na mesec. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 17. redni seji dne 12.3.2009 sprejel SKLEP O PRISTOPU V ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE Številka: 300-1/2009 Hajdina, dne 12. marca 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Občina Hajdina pristopa v Združenje občin Slovenije. Ob tem izjavlja, da bo spoštovala Statut Združenja občin Slovenije in druge njegove akte. Občino Hajdina bo v skupščini združenja zastopal župan Radoslav Simonič. Statut Združenja občin Slovenije je sestavni del tega sklepa. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka:039-3/2009 Hajdina, dne 12. marca 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 17. redni seji dne 12. 3. 2009 sprejel SKLEP o potrditvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj I. Občinski svet Občine Hajdina sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, v predlagani vsebini po 86. členu Poslovnika po skrajšanem postopku. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 17. redni seji dne 12. 3. 2009 sprejel SKLEP o potrditvi Odloka o proračuna Občine Hajdina za leto 2009 1. Občinski svet Občine Hajdina sprejme Odlok o proračunu Občine Hajdina za leto 2009 z naslednjo predlagano spremembo, in sicer: - doda se nova postavka 1903202 - zasebna glasbena šola v višini 1.558,50 EUR - postavka 1903201 - glasbena šola se zmanjša za 1.558,50 EUR. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 410-1/2009 Hajdina, dne 12. marca 2009 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ HAJDINČAN april 2009 Prispevki učencev OŠ Hajdina Zimsko veselje na Treh kraljih je predramilo šestošolce - smučarje kot tudi nesmučarje, da so premagali vlečnico in se podali na veleslalomsko tekmo. Tako so se ob učiteljicah smučanja Tatjani Pačnik in Mojci Zelenik veselili skupnega uspeha. Foto: SH Pozdravljeni! Prav je, da se spet oglasimo s prispevki naših otrok, ki s svojim pronicljivim čutom do lepe besede zmorejo slediti tudi navodilom učiteljic. V 5. razredu so pisali zgodbice na posamezne črke. Pa poglejmo, kaj vse so našli na črko P na O, Z ... Zimski čas je letos postregel s pravo belo pravljico, v kateri so uživali šestošolci. Tudi oni so to zaupali svojim dnevnikom, ko so v šoli v naravi uživali na Treh kraljih. Potem je tu norčavi pust. Ta je najprej dovolil še kulturi, da je dobila svoje mesto tudi ob musiclu Prešerno o Prešernu, ki nam ga je v šolski telovadnici predstavila plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana. Tako smo dočakali počitnice. S snegom pobeljene so bile dobro izhodišče za zimsko veselje. Le upamo lahko, da ne bodo spet odtehtali računalniki in lenarjenje, ampak zdravo, predvsem aktivno izkoriščanje prostega časa, obisk kakšne kulturne ustanove ali sprehod kar tako, da si naberemo energije še za kak mesec ... Podmladek dramske skupine Šolarčki pa je pripravil igrico o živalih v gozdu in se z njo predstavil na medobčinskem srečanju šolskih gledaliških skupin v Cirkulanah. In tu je že marec. Svež, posejan s trobenticami in zvončki, je privabljal v naše učilnice ustvarjalne delavnice, predvsem pa izvirne ideje za bližajoča se praznike. Tretja triada je ustvarjala za velikonočni bazar na kulturnem dnevu, druga in prva triada pa sta ob tem še pripravili prireditev za mamice in jih povabile na aktivno udeležbo teh delavnic. Veselimo se tudi prvošolčkov, saj bodo spet zapolnili dva oddelka in s tem poskrbeli, da se bo živahno vzdušje prepletalo z energijo prebujene narave. Zato ne spreglejmo drobnih radosti, ki nam jih ob preobilici dela ponuja ta letni čas. Pomladansko čiščenje, ki ga bomo izvedli na šoli v sklopu občine, nas bo tudi sicer ob šopku dišečih cvetlic iz domačih vrtov napolnilo z opojnimi vonjavami in če se bomo za trenutek ustavili, zaprli oči in se naužili dehtečih narcis, pa krokosov in tulipanov, bo dan postal čaroben. SH Petelinček na potepu - P Živel je petelinček Pepe. Ta Pepe je živel v prelepi farmi. Pogosto je preveč pojedel. Najraje je jedel pečenega piščanca. Nekega dne je odšel na pot. V neki prelepi pokrajini je našel zapuščeno hišo. V njej je našel pokrit predal. V njem je našel prelep paradižnik in zelo se je svetil. Paradižnik je odnesel v njegovo pokrajino. Ta prelepi paradižnik ni bil normalen, ampak je bil podoben pokrovki. Pepe je začel plesti pulover za paradižnik. Paradižnik je govorili: »Pletel je, pletel, dokler ni napletel puloverja.« Ko je pletel, se mu je začelo parati. Pulover je spletel do konca in se vrnil v pokrajino. Potrepljal se je po lepo-tični piki, potem se je pošalil s paradižnikom, da mu ni pletel paradižnika. Paradižnik si je začel peti. Pepetu ni prijalo, da je paradižnik pel. Rekel mu je, naj neha peti. Če ne bo nehal peti, ne bo več njegov prijatelj. Pomislil je, kako je to, če nimaš prijatelja. Pomislil je, kako je imel prav. Odpravila sta se v pokrajino, kjer je farma od Pepeta. Pihal je močan veter in bilo je zelo hladno. Ko sta prišla v pokrajino in nato še na Pepetovo farmo, sta se usedla na pokrovko. Paradižniku je Pepe dal ime Peter. Pepe mu je dal prelep pulover s prelepo pink barvo. Peter in Pepe sta odšla proti prelepemu potoku. Tam sta pila vodo in se pokrila z bleščečo posodo. Nadela sta si toplo perilo in si prisegla, da bosta za vedno prijatelja. Kolikokrat se ponavlja črka P? Gabi 5. a Zajček Zine - Z Zima se je začela in zajček Zine se še ni vrnil domov v Zagreb. Ko je Zine prišel domov se ga je mama zelo razveselila. Naslednjo jutro je zajček Zine priredil zakon zabavo. Na zabavo je zvabil tudi svojo zaročenko Žaro. Ker je zajček Zine vedno jedel zlato korenje, ni nikoli zbolel. Tisto noč pa mu je zmanjkalo zlatega korenja, zato je moral jesti zeleno. Ker ga je slabo zalival, je zgnil. Ker je korenje pojedel, je zelo zbolel. In ko se je pozdravil, se je poročil z zaročenko Žaro. Potem sta se preselila v zgornji sosednji kraj. Imela sta tri otroke po imenih Zvonko, Žarko in Zoro. Ko so tudi oni zrasli, so se tudi oni zaročili in imeli zvedave otroke. Rok in Zala, 5. a Opica Olivija - O Nekega dne je opica Olivija nabirala banane. Občudovala je obilno letino. Z veje bananovca je odletela pikapolonica. Opica Olivija si je odslej želela letati nad oblaki. Odločila se je, da bo poskusila. Odločno je odkorakala po odpadle liste bananovca. Odlomila je tudi osem bananovčevih vej. Z njih je naredila ogrodje. V njega je vstavila osem listov. Ogledovala je krila. Odločila se je, da bo tako začela leteti. Razprla je krila in se odpravila na drevo. Odrinila se je. Od prvega poskusa ni bilo nič. Po osemnajstih poskusih se je zaletela v drevo. Prišel je orel in se ji začel posmehovati: » Olivija, opice ne znajo leteti, še najmanj pa med oblaki.« Olivija je obupala. Ko je osem minut ležala, je prišel okapi. Ogovoril jo je. » Olivija, zakaj si tako žalostna?« Opica mu je odgovorila: »Ker ne morem leteti.« Okapi je premišljeval. Naslednji dan je Okapi obiskal Olivijo. Odpeljal jo je v opičje letališče. Čez osem minut je opica Olivija že letela med oblaki. Gabrijela in Željko, 5. a Bober Boštjan - B Nekoč je v Braziliji bival bober Boštjan. V Braziliji je bilo več bobrov, ime jim je bilo: Beno, Blaž, Bojan, Blanka in Biba. Bober Boštjan je zelo rad jedel bolhe. Njegova babica, po imenu Barbara, je zelo bolna, saj ima boleriozo. Njegova mama, po imenu HAJDINČAN april 2009 Bojana, pa je zdrava kot Bog. Njegov oče Bine je zelo rad brcal žogo. Boštjanov brat Branko je rad jedel bonbone z okusom breskve, saj je bil debel kot balon. Njegov boter Boris se je pred kratkim odselil v Barcelono, saj ima tam bele breskve. Bober Boštjan je bil bizgec, saj je pogledal vse bele breskve. To je razlog, da se je boter Boris preselil v Barcelono. Bober Boštjan se pozimi rad borda, saj je to njegov boljši šport. Čez pet let je njegova babica Barbara ozdravela bolriozo. Tako so vsi živeli bajno do konca svojih dni! Blaž in Tjaša, 5. a List iz mojega dnevnika Danes je torek. Zbudil sem se ob 6.30. Za zajtrk je bil narezek s klobasami in sirom. Potem smo se pripravili za smučanje. Smučanje mi je šlo zelo dobro. Hitro je bilo kosilo. Za kosilo so bili čufti in pire krompir. Nastopil je počitek. Potem smo spet šli na smučke. Prvič sem šel na vlečnico. Uspešno sem prestal prvi dan, saj sem smučal zelo dobro, je rekla učiteljica. Utrujen sem po večerji zaspal. Gregor Rihtarič, 6. a Moja mamica Moja mamica je po poklicu učiteljica matematike. Moji mamici je ime Nataša. Rada se igra z mano. Mamica ima rdeče lase. Anja Molnar, 2. b Moj bratranec Mojemu bratrancu je ime Blaž. Rad igra igrice. Hodi v 1. razred. Ima rjave lase in rjave oči. Jure Brglez, 2.b Ptičja krmilnica Bila je zima in Tomaž se je odločil, da bo naredil ptičjo hišico. Pripravil si je deske, žeblje in kladivo. Odšel je v očkovo delavnico in žagal deske. Nato jih je zabil skupaj. Potem jih je še postavil na vrt. Vanjo je natro- sil semena in ptički so prišli v hišico. Posijalo je sonce in sneg je izginil. Kmalu je prišla pomad. Anja Malnar, 2. b Ptičja krmilnica Bila je zima in Tomaž se je spomnil, da bi naredil ptičjo krmilnico. Lotil se je dela. Poiskal si je deske. V očkovi delavnici je poiskal kladivo in žago. Razžagal je deske, zabil žeblje in je naredil ptičjo krmilnico. Prišla je zima in ptički so prileteli. Zvončki so zacveteli in ptički so odleteli. Urška Špurej, 2. b Moja mamica Moji mamici je ime Brigita. Ima temne lase in zelene oči. Rada kuha, lika, pomiva perilo in posodo. Zelo rada nabira rože in dela na vrtu. Zelo rada bere knjige. Mamica je po poklicu prodajalka. Imam jo zelo rada. Nuša Vrabl, 2. a Moja mamica Moji mamici je ime Tatjana. Ima rjave lase in zeleno-tjave oči. Je srednje močna. V prostem času rada gleda nadaljevanke, kvačka, kuha in se igra z mano. Po poklicu je čistilka. Najraje nosi trenirke. Zelo rada piše z mano naloge. Imam jo zelo rada . Urška Kiselak, 2. a Moja mamica Moji mamici je ime Klavdija. Ima dolge črne lase. Rada ima oblečene kavbojke in trenirko. Moja mamica rada bere knjige in gleda televizijo. Mamica rada hodi na sprehode ali na aerobiko. Mami hodi v službo. Doma igra VzplavstationVz dve. Imam jo zelo rad. Jan Hodžar, 2. a Moja mamica Ime ji je Vika. Ima rjavo-rdeče lase. Hodi Za mamo To je tvoj dan, zate izbran, da te razveselim, ti pesem podarim. Vem, da rada me imaš in lepo je, ko z mano badminton igraš. Ulomke in procente me učiš, nikoli ne odnehaš, te igre ne izgubiš. Vsak dan mi skuhaš kosilo, ko je prazna, napolniš plastenko za milo. Včasih spečeš tudi pecivo, razložiš mi razliko med tangento in tetivo. Vsak dan na sprehod z mano greš s kolesom ali peš. Vsak trenutek, ko si ob meni, vseeno na vrtu ali v travi zeleni, vem, da boljše mame ni pri nobeni. O tvoji dobroti napisati se da tisoč stvari, a kar šteje, si le ti. Tuoja Gabi V šolski telovadnici smo ob slovenskem kulturnem praz- Z mentorico Tatjano Habjanič so ob svoji uprizoritvi pravniku gostili plesno akrobatsko skupino Flip Piran s pred- Ijice Lisičje težave uživali (od leve) Kaja, Nuša V., Nuša, stavo Prešerno o Prešernu. Foto: Domen Haložan Matic, Lucija in Urška. Foto: D. Kosi HAJDINČAN april 2009 Projekt Pasavček je pritegnil, tudi mamice, babice ... Ob mentoricah prve triade so učenci usvojili varnostne veščine in pripravili bogat program. Ali ju poznate? Pust pač na Štajerskem zna poiskati prave motive za veselje. (Urška in Nika) v službo. Vsako noč nama z Zojo prebere knjigo. Imam jo rada. Minea Vrabl, 2. a Ptičja krmilnica Bila je zima in Jure se je odločil, da bo naredil ptičjo krmilnico. Odšel je v očkovo delavnico po deske. Potem si je pripravil žago, žeblje in kladivo. Ko si je pripravil, je začel žagati deske. Potem je začel zabijati deščice in ptičja krmilnica je bila dokončana. Ptički so že prileteli. Potem je posijalo sonce in pokukal je prvi zvonček. Ana Kokol, 2. b Sneženi mož Zunaj je zapadel sneg. Otroci so šli delat snežaka. Naredili so veliko kepo in sredinsko in tudi majhno kepo. Za nos so dali korenje, LETEČI VLAK Vlak, vlak, kam hitiš, kam bežiš? Po strminah in dolinah, železniških pečinah naš leteči vlak hiti. Na postaji se ustavi, da ga mojster Miha hitro popravi. Potniki že vstopijo in leteči vlak naprej *■ proti Dunaju leti. Minila dobra ura je, ko na Dunaj prispel je, in potnike odvrgel je. ! To je res poseben vlak, ki mu para ni, ker samo on po zraku lahko leti. Nastja Kampi, 5.b za oči, usta in tudi za gumbe so dali kamne. Na glavo so mu dali lonec. V roko pa metlo. Lara Tumpej, 2. b Zima Nekoč je živela starka zima visoko v hribih. Vsak dan je čakala, kdaj bo na zemlji zapihal severni veter, da bo lahko nasula snega. Ravno na božični večer je veter zatulil okoli oglov in na zemljo so se usule debele snežinke. Otroci so bili veseli. Podili so se po mestnem trgu in naredili ogromnega snežaka. Ko je zima to vedela, je sklenila, da bo na zemljo poslala še več snega. Vse poti so bile zasnežene, tudi električne žice so bile pretrgane. Mame so morale prati na roke, očetje niso mogli gledati televizije in otroci niso igrali računalnika. Zato so po večerij spet oživele stare bajke in pravljice. Ljudje so se začeli družiti in si pomagati med seboj. Pričelo jim je primanjkovati drv. Skupaj s sosedi so se odpravljali globoko v gozd, kjer so si pripravili nekaj zaloge. Tudi lovci so imeli nekaj dela, saj so morali nastavljati hrano lačnim živalim, tu in tam pa so kakšno žival ustreliti. Starka zime je bila vesela, da so se ljudje tako zbližali in na okna je narisala velike ledene rože. Toda nekega dne je posijalo toplo sonce, sneg se je začel topiti, na piano so pokukali prvi zvončki. Starka Zima se je poslovila in sedaj spet čaka, kdaj bo zapihal mrzel veter, da bo na Zemljo lahko nasula snežink. Blaž Petek, 5. b Sneženi mož Zapadel je sneg in otroci so se odločili, da bodo naredili snežaka. Najprej so naredili malo in veliko kepo za trup in glavo. Za nos so mu dali korenček. Kamne so uporabili za oči usta in gumbe. Na glavo so mu dali star lonec. Za konec so mu nadeli še šal. Otroci so bili ponosni, ker so naredili snežaka. Anja Molnar, 2. b Snežak Bila je zima. Domen in Sara delata snežne kepe za snežaka. Kepe zložita drugo na drugo. Tako nastane snežak. Dodata mu še lonec, metlo, oči, nos, usta in gumbe. Kmalu posije sonce. Snežak se začne topiti. Metla mu odpade in gumba tudi. Urška Kiselak, 2. a Moja mamica Moji mamici je ime Sandra, piše se Metličan Ima črne lase in zelene oči. Rada ima oblečene kavbojke in trenirko. Zelo rada kuha, pospravlja in gleda tele-novele. Rada mi pomaga reševati Cicizabavnik in imam jo zelo rada. Kaja Intihar, 2. a M- majhna mravljica Nekoč pred milijoni let je živela majhna mravljica z imenom Majhna. Prišli so muslimani iz Maribora in pomečkali majhno mravljico z imenom Majhna, ker so imeli muslimanska velika stopala in jo odpeljali v Obvestilo Petošolci bomo v okviru kolesarskega izpita spet udeleženci v cestnem prometu na območju Občine Hajdina. Ker se bomo vozili v skupinah, vas prosimo, da ste pozorni na nas, a nam hkrati ne dajete prednosti, kjer je nimamo, saj se bomo le tako naučili pravilno reagirati. Mentorici Jožica Novak in Mojca Purg april 2009 HAJDINCAN Kolaž izdelkov za velikonočni bazar. Vabljeni. Foto: Sabina Sakelšek veliko muslimansko bolnico, ki se je imenovala mariborska. Muslimansko-mariborski zdravniki z muslimansko velikimi stopali so majhno mravljico z imenom Majhna ozdravili in počil je lonec, M - pravljice je konec. Lucija in Niko, 5. a MOJ DEDI Dedi hodi v službo in rad igra štiri v vrsto. Dedi se z mano igra. Dediju je ime Maks. Rad se vozi s kolesom. Dobil je darilo. Dedi pozna vse črke. Na glavi nima skoraj nič las. Dedi je star. Dedi ima babico. Patrik Kolar, 2. b POTOVANJE Z vlakom gremo v Celje, lokomotiva se že pelje, in veselo kilometre melje. Nato z busom v Postojno gremo, tokrat z veliko vnemo. Že se v Ljubljano napotimo, in z avtom že hitimo. Z letalom v Piran, tam bomo cel dan. Spet z avtom v Gorico na eno družinsko pico. Potovanje smo končali in doma hitro zaspali. David Murko, 5.b VLAK DRVI Cuha, puha, vlak drvi, po hribih navzdol in navzgor hiti, para se okoli njega kadi. Ko do postaje pridrvi, potnike dostavi in dalje odhiti. Vlak drvi, drvi, a čas ga kmalu prehiti. Hitreje in hitreje po hribih hiti in za njim se para vali. Ko končno na postajo pridrvi, že mrak se naredi in tako konec dneva je. Matjaž Zupanič, 5.b MLADI GASILCI V Hajdošah gasilski dom stoji, kjer se vedno kaj godi. Mi gasilci mladi smo, ki na vaje hodimo in se radi »špricamo«. Spet prišla bo pomlad, ko začnemo tekmovat. Takrat Hilda in Zdenka se z nami trudita in nas vsaki dan trenirata. Sedaj imamo novi avto, ki nanj zelo ponosni smo, saj z njim se na tekmovanja vozimo in uspehe žanjemo. Pozimi pa imamo občni zbor, ko se skupaj usedemo, poročila letna preberemo Ustvarjali smo za velikonočni bazar. Z učiteljico Majdo Korošec so osmošolci in veseli kaj zapojemo. poslikavali praznične pirhe ... Foto: Domen Haložan Blaž Petek, 5. b HAJDINČAN april 2009 ENO podnebne spremembe - spremeni se! Ljudje imamo v sebi moč, ki ^ zmore dati življenju najlepšo barvo. Ta moč, ki pomiri konflikte, skrbi za naravo in zbližuje ljudi - so človeške vrednote.« V mesecu decembru se je OS Hajdina vključila v mednarodni projekt-kampanja ENO podnebne spremembe. Environment Online je globalna šola za trajnostni razvoj, ki je svoje aktivnosti razširila že v 120 držav. Podnebne spremembe so globalni problem, vendar lahko prav vsak med nami prispeva del k njegovi rešitvi. Tudi majhne spremembe našega vsakodnevnega obnašanja lahko vplivajo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in pri tem sploh ne vplivamo na kvaliteto našega življenja. Še več - pomagajo nam prihraniti denar. Maskota naše kampanje je bil žabec Francelj, ki se je hranil z našimi zaobljubami: NAŠE ZAOBLJUBE: 1) Temperaturo v stanovanju bom znižal za 1 C in ugasnil vse luči. 2) TV, računalnik ali stereo naprave bom izključil vedno, ko jih ne bom potreboval. 3) Vse navadne žarnice bom skupaj s starši zamenjal z energijsko varčnimi žarnicami. 4) Ne bom zapravljal! Vse stvari bom dobro vzdrževal, vse pokvarjeno pa raje popravil. 5) Odpadke bom ločeval. 6) Uporabljal bom izdelke z zelo malo embalaže. 7) Namesto vožnje z avtom bom V šoli smo pripravili razgovor tudi z lovcem g. Turnškom (Lovska družina Kidričevo-Hajdina). Za dialog sta poskrbeli Nika in Tjaša. uporabljal sredstva javnega prevoza, kolo ali hodil peš. 8) Prehranjeval se bom kulturno. 9) Nakupe bom spravil v torbo ali rabljeno vrečko. 10) Izbiral bom okolju prijazne izdelke. 11) Z rastlinami bom polepšal notranje in zunanje prostore šole in doma. 12) Med vsakim odmorom bo dežurni učenec prezračil učilnico in ugasnil luči. 13) Po umivanju rok bom zaprl vodo in uporabil le eno brisačko. Ker smo želeli, da naš Francelj nikoli ne bi trpel lakote, smo ga hranili skupaj s starši in predstavniki Občine Hajdina. Naša kampanja je zajemala naslednje dejavnosti: - Oblikovanje zaobljub za žabca Francelj na - Izdelovanje žabic - Analiza preštetih zaobljub - Lutkovna predstava: Ukrepanje živali (besedilo je napisala Gabi Stumberger, učenka 5. razreda) - Power point predstavitev. Podnebne spremembe v našem kraju (13. junij, 15.avgust 2008) in v Sloveniji - Intervju z g. Brodnjakom (KGZ Ptuj) in g. Turnškom (Lovska družina Kidričevo-Hajdina) - Predlogi za prijetno in zdravo prihodnost - Prevod v angleščino - Pismo g. županu in okrogla miza o podnebnih spremembah, posegih v naravo in varovanju okolja v Občini Hajdina - Predstavitev kampanje staršem Zakaj smo se odločili za izvedbo kampanje o podnebnih spremembah? Kaj smo se naučili? Odgovor najdete v naslednji misli: »Lepota človeških vrednot potuje od srca do srca! In če jih pustimo, da spregovorijo, se bomo izognili vojnam, lakoti in nesrečam ter zgradili življenje, v katerem bo vedno prostor tudi za druge ljudi. Človeške vrednote: mir, ljubezen, sodelovanje, hvaležnost, ljubezen -njihov jezik je univerzalen. Ne potrebuje prevajalcev ...« Koordinatorka ekošole Mateja Draškovič Ob učiteljici 2. razreda Olgi Serdinšek so učenci nizali zaobljube za žabca Franceljna. Intervju z g. Ivanom Brodnjakom je potekal v prostorih občine Hajdina. april 2009 Praznik v Planici Učenci OŠ Hajdina smo se 19.3.2009 udeležili slovenskega športnega praznika v Planici. Marsikateri od učencev je letos prvič odpotoval v dolino pod Poncami. Z našim pokroviteljem Zavarovalnico Triglav nas je v Planico odpotovalo 3000 učencev iz vse Slovenije, iz naše šole nas je bilo kar 44 od 4.-9. razreda z dvema spremljevalkama Zavarovalnice Triglav. Skupaj smo si ogledali in navijali za naše šampione. Naš pokrovitelj pa nas je pogostil tudi s toplo malico in čajem. Vzdušje je bilo nepozabno! Katja Bedrač, 9. r. Navijači OŠ Hajdina. Foto: K. D. Pogled na našo planiško velikanko Vse več ljudi potrebuje pomoč \Ta sedežu OZ RK Ptuj, na Natašini 1N poti l/a se v teh dneh oglaša vse več ljudi, ki potrebuje pomoč, predvsem v hrani in obleki. Število pomoči potrebnih je vse višje, ugotavljajo v območnem združenju Rdečega križa, kar pa je posledica gospodarske krize, številčnih odpuščanj in vse več novih socialnih problemov. Vsak dan se sodelavci RK srečujejo s hudo stisko ljudi na širšem Ptujskem, podatki o številu mesečnih prejemnikov paketov osnovnih življenjskih potrebščin so vse višji. Iz OZ RK pa so nam tokrat posredovali podatke o realizaciji programa in porabe sredstev v letu 2008 za Občino Hajdina. SOCIALNA DEJAVNOST Je najpomembnejša dejavnost, ki jo izvaja območno združenje in preko nje konkretno pomaga ljudem, ki so se znašli v socialni stiski in so potrebni takojšnje pomoči. Pomoč delimo direktno (na sedežu na Ptuju) in preko naših krajevnih organizacij Rdečega križa. Ker v Občini Hajdina KORK ne dela aktivno smo pomoč usmerili na občinsko upravo, ki je pomagala pri razdelitvi prehrambenih paketov. Pomoč je materialna v obliki prehrane, higienskih pripomočkov, oblačil, obutve, posteljnine,... in se deli družinam ter posameznim kategorijam oseb (starejši, invalidi, bolni, brezdomci ...). V letu 2008 smo za Občino Hajdina od skupno razdeljenih 1400 prehrambenih paketov in 1400 vrečk pralnega praška namenili 36 prehrambenih paketov in 36 trikilogramskih vreč pralnega praška. Skupna vrednost 36 prehrambenih paketov s pralnim prahom znaša 900 evrov Sredstva za te pakete smo pridobili iz naslova loterijskih sredstev in z donacijami. Od preostalih prehrambenih artiklov in mleka pa smo pomoč namenili za 32 prejemnikov, kar je bila pomoč EU in ta razdeljena količina hrane finančno ni ovrednotena (192 kg sladkorja, 96 kg moke, 192 kg testenin, 96 kg riža in 1155 litrov mleka. Od prehrane, ki jo kupujemo na območnem združenju je bilo 31 prejemnikom razdeljenih 119 kg moke, 119 kg sladkorja, »Na Rdeči križ se obrača vse več ljudi v stiski,« pravi Marjana Cafuta, sekretarka na območnem združenju RK. Foto: TM 208 zavitkov testenin, 218 litrov olja, 119 kg riža, 57 trikilogramskih zavitkov pralnega praška, 31 zavitkov kave. Skupna vrednost razdeljene prehrane in pralnega praha znaša 793,90 evra. LETOVANJE OTROK Vsako leto se za letovanje v Punatu z zdravstveno in socialno indikacijo prijavi nekaj otrok. V letu 2008 je Občina Hajdina namenila za materialne stroške območnega združenja RK 25 evrov, kar pa se je seveda nanašalo na letovanje. DRUGE DEJAVNOSTI Skrb za podmladek je naša velika naloga. Vsako leto sprejemamo med mlade člane RK osnovnošolce, ob tem pa poskrbimo za skromno pozornost. Prav tako pa tudi za tiste »krožkarje«, ki zapuščajo osnovnošolske klopi. V letu 2008 smo za naše aktivnosti mentorjev na Hajdini namenili 100,00 evrov. Skrb za otroke iz socialno šibkih družin je še ena pomembna naloga in lani smo zagotovili 80 zvezkov za otroke iz revnih družin, kar pa je znašalo 236,00 evrov. Krvodajalcu za stotič darovano kri smo podelili priznanje in praktično nagrado v vrednosti 80,00 evrov. Marjana Cafuta, sekretarka HAJDINČAN april 2009 Študentska prehrana TV Ta ravni Evropske unije pri sub- 1 Tlvencioniranju študentske prehrane obstajajo različni pristopi -državne subvencije gostinskim lokalom, ki ponujajo znižane cene prehrane, ali pa subvencioniranje prehrane s sredstvi visokošolskih ustanov. Glede na način subvencioniranja študentske prehrane lahko razdelimo države na dve večji skupini. Torej, v prvi skupini države (Nemčija, Grčija, Francija, Italija, Avstrija, Portugalska in Finska) subvencionirajo gostinska podjetja, ki nato študentom hrano ponudijo po znižanih cenah. V drugi skupini držav (Velika Britanija, Belgija, Španija) pa prehrano subvencionirajo visokošolske ustanove iz lastnih sredstev, s tem da te ustanove prejemajo vladno podporo in jo v nekaterih primerih vežejo na socialni položaj upravičenca. V Sloveniji to področje ureja Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list Republike Slovenije, št. 74/07 - UPB; ZSŠP) iz leta 2007, ki določa pravico študentov do subvencionirane prehrane ter način in merila za subvencioniranje. Zakon določa, da so upravičenci do subvencionirane študentske prehrane vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in niso zaposlene ter študentje tujih univerz, ki ob pogoju recipročnosti v okviru mednarodnih izmenjav programov opravljajo v Republiki Sloveniji študijske obveznosti. V praksi to pomeni, da imajo študentje po sedanji ureditvi pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan, ob sobotah in nedeljah pa le, če v tem času v skladu s študijskim programom opravljajo študijske obveznosti. Študentje - invalidi, otroci padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 in študentje - starši imajo pravico do dodatnih 10 bonov na mesec. Trenutno so v procesu sprejemanja manj obsežne spremembe in dopolni- tve Zakona o subvencioniranju: - Študent ne more biti več vpisan v evidenco brezposelnih pri Zavodu za zaposlovanje. - V evidencah upravičencev do študentske prehrane, ki jih vodi izvajalec, je dodana EMŠO številka, ki jo izvajalec potrebuje za izvajanje subvencioniranja študentske prehrane. - Za kršitve na strani ponudnika subvencionirane študentske prehrane (gostinec) je dodana vmesna sankcija med opominom in prepovedjo prodaje in unovčitve bonov za določeno obdobje, ker se je to pokazalo za problematično, saj študentje niso mogli unovčiti že kupljenih bonov, hkrati pa so se mu šteli v mesečno kvoto. Izvajalec bo lahko po novem izrekel sankcijo prepovedi prodaje bonov za obdobje od enega do treh mesecev. Uroš Gojkovič Novosti na področju štipendijske politike S šolskim oz. študijskim letom 2008/09 je stopil v veljavo nov Zakon o štipendiranju, ki je nekoliko spremenil takratni sistem štipendiranja, predvsem v smislu večjega števila državnih (sedaj republiških) štipendistov, nekoliko spremenjenega sistema Zoisovih štipendij, možnostjo sofinanciranja regijskih štipendijskih shem in višjih štipendij. Nov zakon je opredelil naslednje štipendije: - državne, - kadrovske, - Zoisove, - štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, - štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti in - dopušča možnosti drugih štipendij (npr. štipendije fundacij). Vendar pa je zakon v posameznih členih pokazal nekaj slabosti, ki jih bo poskušal Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o štipendiranju rešiti. Gre za predlagane spremembe in dopolnitve štirih členov Zakona o štipendiranju, in sicer: •11. člen, ki se nanaša na izobraževanje v tujini Kandidatu za štipendijo za izobraževanje v tujini izda dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove pristojni organ v državi izvora in ne več ministrstvo pristojno za šolstvo oziroma za visoko šolstvo v Sloveniji, saj za to nista pristojna. Črtan je tudi pogoj, da se štipendijo dodeli le za izobraževalne programe, ki jih v Sloveniji ni, ali v primeru mednarodne izmenjave. • 13. člen, ki določa cenzus za pridobitev državne štipendije Nanaša se na določitev enotnega višjega cenzusa (65%) za vse kandidate, kar bistveno poenostavlja sistem štipendiranja in omogoča pridobitev državne štipendije večjemu številu kandidatov iz socialno šibkejših družin. Za kategorijo kandidatov, ki so iz enostaršev-skih družin oziroma kandidatov s posebnimi potrebami se uvaja še višji cenzus, in sicer 70% minimalne plače. • 24. člen glede zlatih maturantov Zlatim maturantom ni treba dokazovati izpolnjevanja drugih pogojev (uspeh, posebni dosežki) za dodelitev Zoisove štipendije za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji. • 35. člen, ki se nanaša na neposredne kadrovske štipendije Zdaj je jasneje zapisano, da podjetja ne morejo istega štipendista prijaviti v sistem neposrednega in posrednega financiranja (regijske štipendijske sheme), ni pa ovir, da hkrati sodelujejo v obeh sistemih, če imajo več potreb. Uroš Gojkovič april 2009 HAJDINČAN Občni zbori društev žena, deklet in gospodinj v občini in 10-letnice uspešnega dela V Občini Hajdina aktivno delujejo kar štiri društva, ki so jih ustanovile ženske z namenom ohranjanja domačnosti, obujanja starih kmečkih običajev in kulturnega življenja na vasi. Letošnje leto je za Društvo gospodinj Draženci, Društvo žena in deklet Občine Hajdina in za Društvo žena Hajdoše jubilejno leto, saj praznujejo deset let svojega uspešnega delovanja. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI Društvo gospodinj Draženci je bilo ustanovljeno na ustavnem občnem zboru 4. februarja 1999, delovale pa so že od leta 1996 kot Aktiv draženskih gospodinj, zato so svojo 10-letno delovanje svečano obeležile že leta 2006. Prikazale so ga preko video projekcije in izdelale tudi zloženko o svojem preteklem delovanju. Letos pa mineva 10 let od uradne ustanovitve z znakom društva - kmečka peč s kruhom in sloganom društva - »Se mnogo na vasi potrebno bo storiti, da življenje vredno bo živeti.« Pobudnica za ustanovitev društva je bila Zdenka Godec, ustanoviteljice pa so poleg nje bile še: Jožica Golob, Dragica Polajžer, Jožica Šegula, Vesna Cestnik, Jožica Peršoh, Vera Kaučevič, Zdenka Herga, Magda Gojkošek, Pavla Polajžer, Zdenka Lesjak. Zapiski in fotografije, ki jih ni malo, nam Tradicionalno srečanje gospodinj ob 8. marcu z ogledom orhidej v Radencih povedo vse o njihovem, sedaj že 13-letnem uspešnem delovanju in so dokaz, da Draženčanke znajo in zmorejo biti dobre gospodinje. Svoj občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ostalih društev in vaškega odbora iz vasi, predstavnice sorodnih društev iz naše občine in izven nje, podžupan Občine Hajdina Karl Sve-nšek, občinski svetniki in drugi gostje so popestrile s pestrim kulturnim programom in s plesno točko članic, ki so zaplesale ples can-can, obiskali pa so jih tudi kurenti. Po končanem kulturnem programu je sledil redni občni zbor Društva gospodinj. Predsednica Društva gospodinj Zdenka Godec je podala poročilo o delu društva v lanskem letu in povedala, da je namen njihovega društva prostovoljno druženje žensk, ki živijo na območju vasi Draženci, z namenom, da povezuje žene in dekleta, skrbi za izobraževanje, prenos koristnih informacij in izkušenj, družabne in kulturne aktivnosti ter si prizadeva za ustrezno mesto podeželskih žena v družbi in za dvig kvalitete življenja na vasi. Osebno zadovoljstvo celotnega upravnega odbora društva je, da se iz leta v leto interes Draženčank za orga- nizirano delo in druženje vedno bolj širi. Lansko leto jim je uspelo realizirati plan dela, ki so si ga zastavile na začetku preteklega leta. Januarja in februarja so se udeležile luščenja koščic v Slovenji vasi, obiskale izdelovanje krofov v Markovcih in organizirale predavanje o izdelovanju domačega mila. 8. marca so se odpravile v Radence na ogled vrtnarije Kurbus z razstavo orhidej in tropskih metuljev, se udeležile občnih zborov sorodnih in drugih društev in obiskale razne velikonočne razstave. Aprila so pripravile v občinskih prostorih razstavo »Spoznajmo glino«, z domačimi gospodinjami pekle slanike in se udeležile 1. memoriala Angele Peršuh v kartanju v Kungoti. Meseca maja so sodelovale v oddaji skupaj z ansamblom Ekart v Staršah na prireditvi »Polje, kdo bo tebe ljubil«, se udeležile razstave na ptujskem gradu, kjer so članice iz društva gospodinj Podlehnik predstavile svojo knjigo »Jedi in šege v občini Podlehnik«. Med počitnicami so se junija odpravile na Primorsko in se odzvale na povabilo gospodinj Jezero na ogled razstave »Zelišča v naši prehrani«. Julija so se udeležile tradicionalne prireditve »Žetev zlatega klasja« na Stari gori in odnesle tretje mesto. 30. julija so začele s projektnim delom »Spoznavajmo repo« in jo posejale še na stari način. Avgusta so se odpravile na ekskurzijo v Rogatec, kjer so si ogledale razstavo ročnih del na gradu Strmol in se sprehodile po gradu na prostem. Udeležile so se literarnega večera na trgu pred občino, ki gaje pripravilo Društvo žena in deklet Občine Hajdina in v sredini avgusta okopale še repo. Septembra so se skupaj z Gerečankami Najlepši rezanci na 8. gospodinjskem prazniku Lanskoletni projekt so zaključile z razstavo HAJDINČAN odpravile na Češko in si ogledale Prago. Udeležile so se »kožuhanja« na Hajdini, začele zbirati recepte za jedi iz repe in se pripravljale na tečaj za kisanje repe. Z delavnicami o repi so pričele oktobra, kjer so ribale in kisale repo. Ob večerih so izdelovale izdelke iz ličja in se pripravljale na razstavo. V novembru so bile članice društev iz Hajdine, v sodelovanju s KGZS Ptuj gostiteljice srečanja vseh predsednic sorodnih društev iz ptujske enote, udeležile so se Martinove tržnice v Mercatorju na Špindlerjev! in slovesnosti na občinskem prazniku, pripravile kuharski tečaj jedi iz repe in se odzvale na kartanje v Gerečji vasi. Organizirale so tradicionalno srečanje gospodinj v izdelovanju domačih rezancev in pripravile razstavo na temo jedi iz repe in izdelki iz ličja. Decembra so se odpravile na predbožični izlet na Brdo in v Ljubljano, opravile še zadnjo sejo upravnega odbora, zaključile z delom in pripravile nove plane za naslednje leto. Z željo novih spoznanj, idej in izzivov bodo tudi letošnji program dela , ki so si ga zadale in je bogat ter pester, s skupnimi močmi uresničile. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Prvo soboto v mesecu marcu so članice Društva žena in deklet Občine Hajdina imele svoj redni občni zbor, ki pa je bil nekaj posebnega, saj so obeležile 10 let svojega nadvse uspešnega dela. Zenske iz Hajdine so se že pred uradno ustanovitvijo Društva žena in deklet Občine Hajdina rade družile, zato so sklenile, da ustanovijo svoje društvo. Veselje do petja ljudskih Čestitke in darilo predsednice Zveze kmetic Slovenije pesmi, ohranjanje kulturne dediščine in druženje je bil njihov glavni namen delovanja in je še tudi danes. Glavne pobudnice za ustanovitev društva so bile: Marta Sitar, Frančka Cartl, Zdenka Brodnjak, Silva Vrbnjak, Angela Cartl, Angelca Mlakar, Anica Cafuta, Dragica Meglič, Karolina Korošec, Rozika Cestnik, Marjana Veronek, Marija Lipav-šek, Majda Mesarič, Marija Brglez, Marija Kmetec, Angelca Vogrinec, Berta Slamber-ger, Ida Kraner, Irena Furek, Danica Meznarič, Anica Lajh, Marija Repič, Kristina Kirbiš, Marija Tement, Marija Markovič, Silvestra Brodnjak. Svoje 10-letno uspešno delo so predstavile preko video projekcije, ki ga je z izčrpnim komentarjem popestrila članica društva Silva Brodnjak. Vsem ustanovnim članicam, še posebej ustanovni članici in dolgoletni predsednici društva Marti Sitar se je s cvetom v zahvalo za uspešno in dolgoletno aktivno delovanje v društvu zahvalila sedanja predsednica Marija Pulko. Hajdinčanke pa že zbirajo material za gla- - 11 S Ustanovne članice Društva žena in deklet Občine Hajdina april 2009 silo Utrinki, ki ga bodo še letos izdale ob svoji desetletnici društva. Jubilejnega občnega zbora so se poleg svojih članic udeležili tudi predstavniki ostalih društev iz vasi, sorodna društva iz naše občine in izven nje, župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, občinski svetniki, predsednica Zveze kmetic Slovenije in drugi gostje. Po kratkem kulturnem programu in predstavitvi društva v preteklih desetih letih je sledil redni občni zbor Društva žena Občine Hajdina. Predsednica društva Marija Pulko je podala izčrpno poročilo o delu društva za leto 2008, ob katerem smo se vsi spraševali, kako zmorejo vse to še poleg vseh obveznosti in dela doma. Lansko leto so članice svoje aktivnosti začele s tradicionalnim »košicenbalom«, ki je potekal v Slovenji vasi. Udeležilo se ga je preko 110 obiskovalcev. Tudi trganje in kožuhanje koruze v jeseni pri Sitarjevih je bilo dobro obiskano. Preko 80 ljudi je hitro opravilo z dvema prikolicama koruze, nato pa so se veselili in zabavali, kot se za domači praznik spodobi. Po utečenem urniku skozi vse leto imajo ob ponedeljkih ročna dela, v zimskem času od novembra do aprila članice telovadijo in se razgibavajo v telovadnici OŠ Hajdina, vsak prvi ponedeljek pa se sestane UO in NO zato, da sproti spremljajo aktivnosti, ki so bile opravljene in tudi zato, da si razdelijo delo za tekoči mesec. V mesecu marcu in aprilu so se udeležile občnih zborov domačih sorodnih društev, KPD »Stane Petrovič«, PGD Hajdina in občnega zbora Zveze kmetic Slovenije. V spomladanskem času so si ogledale razstave sosednjih društev v Markovcih, na Selah, Vidmu, Majšperku, Račah in v naši občini v Dražencih. Pomagale so pri pogostitvi ob srečanju donatorjev občinske skulpture, zlati maši g. Pavla Pucka, otvoritvi skulpture pred občinskim poslovno stanovanjskim centrom, pogostitvi ob 20. obletnici Kmečke zveze, otvoritvi razstave dveh francoskih slikarjev in pekle pecivo ob občinskem prazniku. Sodelovale so z OS Hajdina pri njihovih dveh projektih. Na projektu »Turizmu pomaga lastna glava« je njihova članica Marta Sitar na svoji kmetiji učila učence peči ajdov kruh v krušni peči. Učenci so bili s predstavitvijo ajdovega kruha na tej prireditvi zelo uspešni - zlati. V mesecu maju pa so sodelovale še na prireditvi »Šport & špas«, kjer so pripravile pogostitev za vse udeležence. Tudi s sosednjimi društvi so dobro sodelovale. Udeležile so se spominskega turnirja Angele Peršuh v igranju kart v Kungoti in osvojile prvo mesto, tekmovale v kartanju v Gerečji vasi, sodelovale v izdelavi rezancev v Dražencih in bile najboljše po oceni april 2009 HAJDINČAN komisije. Skupaj z ostalimi sosednjimi društvi so bile novembra gostiteljice predsednic društev UE Ptuj in v poletnem času pripravile večer ustvarjalnosti ter razstavile svoje izdelke, ki so nastali v različnih delavnicah. Svoje društvo in občino so predstavljale tudi izven naših občinskih meja, kjer so meseca junija v Gradišču (občina Tišina) sodelovale z razstavo svojih izdelkov ob 5. obletnici Turističnega društva, na srečanju predsednic društva iz vse Slovenije na otvoritvi »Dobrote Slovenskih kmetij«, v Dominikanskem samostanu so v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravile razstavo jedi in pogostitev za obiskovalce na otvoritvi razstave »Rimski vsakdan v Poetovioni, na Štajerskem večeru v Grand hotelu Primus na Ptuju, kuhale nedeljsko kosilo v restavraciji PP Ptuj, se udeležile lupljenja jabolk v Zavrču in srečanja pri kmetici leta 2007 v Salamencih, sodelovale na koncertu »Pesem ljudska naj združi srca vsa« v Gornji Radgoni in na koncertu v počastitev svetovnega Dneva kmetic v Izlakah. Tudi letos so se članice vključile v tekmovanje za osvojitev bralne značke za odrasle, ki ga organizira knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Bralno značko je osvojilo 14 članic. V letu 2008 so osvojile 2. mesto na natečaju »Najlepša Rama stojnica« in kot nagrado prejele 24 kg margarine. V maju so poslušale predavanje dr. Lartyjeve na temo »Žilne bolezni« in v juniju še izvedle tečaj kuhanja jedi na žaru in ga povezale s piknikom v Markovcih. Organizirale so tudi več delavnic, kjer so izdelovale svilene rože, izdelovale nakit in pletle iz ličja. Veliko novega in zanimivega so spoznavale na strokovnih ekskurzijah. Junija so obiskale Istro, v jesenskem času pa so spoznavale ribniško-kočevsko regijo. Leto so zaključile z Miklavževo večerjo in ker so bile zelo pridne, jih je obiskal tudi Miklavž. Predsednica je podala tudi plan dela za leto 2009. Čaka jih veliko dela, a nič zato, saj so Hajdinčanke vsemu kos. Vsem trem društvom iskreno čestitamo ob njihovi deseti obletnici obstoja in uspešnega ter aktivnega delovanja. Društvo žena in deklet Gerečja vas Društvo žena in deklet Gerečja vas je najmlajše žensko društvo v naši občini. Naslednje leto bo tudi za njih jubilejno leto, saj bo praznovalo deset let uspešnega delovanja, zato jih letos čaka še veliko dela. 9. rednega občnega zbora v Gerečji vasi so se udeležili predstavniki ostalih društev in vaškega odbora iz vasi, predstavnice sorodnih društev iz naše občine in izven nje, podžupan Občine Hajdina Karl Sven-šek, občinski svetnik Ivan Vegelj in drugi gostje. Občni zbor so popestrili pevci MePZ Gerečja vas, harmonikaš Simon Kaisers-berger in njihova »Pepka« Veronika Gojko-šek. Po kulturnem programu je sledil redni občni zbor društva. Predsednica društva Anica Drevenšek je v uvodnem govoru, preden je podala poročilo o delu društva v lanskem letu, povedala: »Leto 2008 je minilo. Bilo je prestopno leto in nič kaj prida. Zapomnili si ga bomo predvsem po hudem avgustovskem neurju, ki je zajelo naše kraje, nam uničilo strehe in pridelek in seveda tudi po tem, da smo naš plan dela, kljub nekaterim nevšečnostim, izpolnile v celoti«. Sledilo je poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da Gerečankam lansko leto res ni bilo naklonjeno. Dva velika projekta, ki sta postala že tradicionalna »Košnja trave nekoč« in »Bučijada«, sta jim zaradi slabega vremena splavala po vodi. Upajmo, da jim bo vreme letos bolj naklonjeno. Kako pa so s svojimi aktivnostmi v društvu začele lansko leto? V začetku leta so imele kuharski tečaj »Kuhajte z vokom«, ki ga je vodil g. Robi Lukas, februarja so same izdelovale dišeče svečke, 25. marca na materinski dan pa so si vzele prosto popoldne in se odpeljale na ogled Sorževega mlina v Socki in nadaljevale z druženjem na turistični kmetiji Dobrotin nad Vojnikom. Vsak četrtek so se razgibavale na plesnih vajah pod vodstvom plesnega mojstra Aleksandra Glatza. Za veliko noč so si ogledale razstave ročnih del sorodnih društev iz sosednjih občin. V aprilu so imele delavnico izdelkov iz česane oziroma surove volne in sklenile, da bodo z delavnicami nadaljevale tako dolgo, da bodo lahko svoje izdelke razstavile v razstavnem prostoru Občine Hajdina. Udeležile so se tekmovanja v spomin Angele Peršuh v kartanju in osvojile 2. mesto. Iz svojih bučnih semen so v oljarni Belšak naredile zelo dobro bučno olje. Maja so sodelovale z OS Hajdina na pohodu Treh generacij, kjer so vse udeležence pohoda pogostile s pecivom in pijačo ter maja posadile tudi bučna semena. Udeležile so se srečanja predsednic iz vse Slovenije na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju in akcije v Laškem na temo Bodi aktivna - 1000 korakov za zdravje, ki sta jo organizirala radio Center in Zdravilišče Laško. Članice in člani MePZ so se julija udeležili tekmovanja na prireditvi »Žetev zlatega klasja« na Stari gori. Avgusta so z domačim pecivom sodelovale na otvoritvi skulpture pred občinskim poslovno-stanovanjskim centrom. Gasilcem so pomagale pri pospravljanju kuhinjskega inventarja pred sanacijo gasilskega doma in se udeležile večkratnega čiščenja po končanih gradbenih delih. Kitajska kuhinja, kjer so članice Društva žena in deklet Gerečja vas kuhale v voku. Gerečjevaščanke so sodelovanje na Buča festivalu v Termah Ptuj. HAJDINČAN april 2009 Septembra so v restavraciji PP Ptuj kuhale nedeljsko kosilo in se skupaj z gospodinjami iz Dražencev odpeljale na dvodnevni izlet v Prago. Toča, ki je bila v mesecu avgusta, je uničila skoraj ves pridelek buč. Ostalo jih je zelo malo. Razstavile so jih v avli pred občinskimi prostori na Hajdini in v Termah Ptuj na »Buča festivalu«. Svoje jesensko delo so zaključile s kostanjevim piknikom v Športnem parku v Gerečji vasi. Novembra so skupaj z ostalimi društvi žensk v naši občini organizirale srečanje predsednic sorodnih društev UE Ptuj in izvedle že šesto tekmovanje v kartanju - pover šnopsu, ki je zaradi sanacije gasilskega doma potekalo v Kungoti in osvojile 1. mesto. Decembra so nadaljevale z delavnico iz česane volne in tako zaključile aktivnosti v preteklem letu. Ponosne so na svoj mešani pevski zbor, saj zastopa njihovo vas na vseh prireditvah v vasi in občini. Konec lanskega leta je izdal svojo prvo zgoščenko, katere predstavitev je bila zadnjo soboto v marcu. V letošnjem letu bodo nadaljevale z ustaljenimi aktivnostmi iz preteklega leta, dodale nekaj novih in se začele pripravljati na svojo jubilejno - deseto obletnico obstoja društva. Jožica Lešnik DRUŠTVO ŽENA HAJDOŠE Novoizvoljeni upravni odbor: Predsednica: Zdenka Ornik Podpredsednica: Anica Tekmec Tajnica: Majda Turnšek Blagajničarka: Angelca Vogrinec Članica: Frančka Glažar Lahko rečemo, da imamo ljudje, ki živimo na vasi, izredno srečo. To ne pomeni samo živeti v naravi, živeti v prostoru, kjer nisi prostorsko omejen v gibanju in življenju, temveč pomeni še mnogo več. Prav to dokazujemo članice v našem društvu. Ni pomembno Hajdošanke a obisku v avstrijskem Gradcu Žene in dekleta v Hajdošah znajo stopiti skupaj. Velikokrat se zberejo v velikem številu kateri čas v letu je, vedno najdemo izgovor za druženje. Tako smo v preteklih mesecih kar nekaj časa preživel skupaj. V novembru smo aktivno sodelovale pri postrežbi ob Martinovanju v šotoru. Okrog petintrideset članic je pridno delalo v soboto in nedeljo, kar 93 pridnih gospodinj iz vse občine pa je prispevalo pecivo. 9. decembra smo si v organizaciji Ptujskih vedut in pod strokovnim vodenjem gospe Sonje Brlek ogledale Gradec v sosednji Avstriji. 15. decembra sta naši članici Anica tekmec in Zvonka Gojkošek pripravili v občinskem razstavnem prostoru izvirno razstavo z naslovom »Od šibe do izdelka«. Ves čas od novembra dalje se srečujemo vsaki četrtek na telovadbi, za dobro razgibavanje pa poskrbi Zvonka Gojkošek. Po telovadbi še ponavadi rešujemo sprotne obveznosti. Tako smo imele precej priprav na volilni občni zbor. Letos je jubilejno leto za kar nekaj društev v naši okolici in tudi naše društvo je že 10 let izredno aktivno, za kar pa smo dolžne vso zahvalo naši ustanoviteljici in celo desetletje predsednici gospe Anici Žumer. 20. februarja na volilnem občnem zboru je dobila vso podporo za nadaljne vodenje društva gospa Zdenka Ornik. Želimo si dobrega sodelovanja in druženja naprej. Izgleda, da nam to ne bo težko, saj smo že 8. marec ponovno praznovale v velikem številu. Majda Turnšek Razstava Od šibe do izdelka je prikaz izrednega bogastva obrti na podeželju. Foto: Arhiv društva, TM april 2009 HAJDINČAN Modrosty znanje in izkušnje imajo tudi v DU Hajdina Rudi Menhart, Anton Cestnik in nekateri letošnji dobitniki društvenih priznanj Y*^rvo predpomladno sončno K soboto so v Društvu upokojencev Hajdina izkoristili za redni občni zbor, letošnji je bil že sedeminpetdeseti, prijetno druženje pa so tudi letos pripravili v veliki dvorani v Skorbi. S pesmijo in dobro voljo so upokojence najprej pozdravile haj-dinske ljudske pevke in ljudski pevci, uvodni pozdravni nagovor pa je imel predsednik društva Rudi Menhart, ki je društvo vodil zadnje leto. Lani so imeli v hajdinskem društvu upokojencev 685 članov, od tega 283 moških in kar 402 ženski, 5 članov je izstopilo, od 28 upokojencev pa so se tudi poslovili. V družbi hajdinskih upokojencev je bil tudi letos župan Radoslav Simonič, ki je prijetnim željam za prihodnost, zbranim predstavil trenutno aktualno dogajanje v občini in posebej izpostavil naložbe prihodnosti. Marija Dietinger iz Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, pa je predstavila zvezo, ki povezuje 41 društev na Ptujskem in Ormoškem in okrog 13.000 upokojencev ter je povezovalni člen med društvi in zvezo. Predstavila je tudi želje in nasploh pričakovanja slovenskih upokojencev v prihodnosti, ob tem pa poudarila, da želijo tudi starejši s svojim znanjem, modrostjo in izkušnjami imeti mesto v naši družbi, predvsem pa ne želijo biti v breme mladim. ZVESTIM ČLANOM SO PODELILI PRIZNANJA, ZA 35 LET GA JE PREJELA MARIJA DREVENŠEK Predsednik DU Rudi Menhart po letu dni vodenja društva, ko je uspel pridobiti že kar nekaj izkušenj, tokrat ni imel dolgega nagovora, poudaril je le, da so v dru- Rudi Menhart, predsednik DU Hajdina Tudi župan Radoslav Simonič je domačim upokojenkam in upokojencem zaželel trdnega zdravja in uspe- štvu pripravili veliko dogodkov in nasploh je bilo leto 2008 za upokojence v občini Hajdina zelo aktivno. Poleg že tradicionalnih prireditev so organizirali tudi nekaj izletov, na novo pripravili ure plesnega tečaja, za kar skrbi Anica Drevenšek, skrbeli za šport in rekreacijo, obiskali najstarejše in bolne člane, predvsem pa so ves čas skrbeli za višjo kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju. Namreč uspešno so se vključili v vseslovenski projekt Starejši za starejše od katerega vsi veliko pričakujejo, predvsem pa želijo tudi s tovrstnim delom opozoriti nase. Karl Fridl, ki vodi komisijo za šport in rekreacijo, je povedal, da so lani realizirali skorajda vse, kar je bilo v društvenem planu. Dobro so bile obiskane prireditve in izleti, veliko manj pa je bilo interesa za pohodništvo, kar pa želijo letos nadoknaditi. Že sredi marca so praznovali z ženami, v aprilu ali maju se odpravljajo na izlet po Sloveniji, nato jih čaka izlet v Avstrijo, v prvi polovici poletni oddih na morju, 6. septembra velik dogodek za upokojence v Spodnjem Podravju, zdaj že tradicionalno druženje na letališču Moškanjci, jeseni pa kostanjev piknik in prijeten zaključek leta. A do tokrat bodo upokojenci prav gotovo skupaj še na kakem pohodu, ki ga bo s prijatelji organiziral Karl Fridl. O zares delavnem in predvsem prijetnem minulem letu pa je spregovoril tudi Maks Kampi, vodja ljudskih pevcev Hajdina, ki pa seveda ni pozabil omeniti že letošnjih nastopov, ko bodo s pesmijo znova van-drali po Sloveniji in se odpravili še v kak turistični kraj. Vodstvo DU Hajdina pa je na občnem zboru zvestim članom podelilo še posebna priznanja in letošnjih dobitnikov je bilo kar lepo število. Za 20 let članstva so priznanja prejeli: Frančiška Cartl, Rozika Ekart, Angela Feguš, Terezija Filipaja, Otilja Kokol, Zofka Kovačec, Franc Krajnc, Janez Lipavšek, Ana Marčinko, Janez Rozman, Štefka Rozman, Antonija Sitar, Anica Šešerko, Marija Vogrinec, Katica Vrtič, Kristina Zupanič, Nežka Zupanič in Viktor Zupanič. Za 25 let članstva: Vilma Burjan, Cilika Fajt, Julčka Gvozdarevič, Stanko Kokol, Marija Metličar, Franc Pulko, Marija Pulko, Karl Spolenak in Ivanka Vidovič. Za 30 let članstva: Bogomir Kostanjevec, Marjeta Kravina, Martina Privc in Marija Zagoršek. Za 35 let članstva: Marija Drevenšek. TM HAJDINČAN april 2009 V PGD Hajdoše že imajo novo gasilsko vozilo ^Zadnjo januarsko soboto so se L^na občnem zboru zbrali člani in članice PGD Hajdoše skupaj z županom Občine Hajdina Radoslavom Simoničem, predstavniki OGZ Ptuj in gosti iz sosednjih in prijateljskih PGD od blizu in daleč. Občni zbor je pričel MoPZ PGD Hajdoše, ki je zapel dve pesmi. Iz poročil predsednika Draga Fureka in poveljnika Draga Lenarta je bilo razvidno, da je bilo društvo v letu 2008 aktivno na vseh področjih. Že v začetku leta 2008 so pričeli z aktivnostmi za nabavo novega gasilskega vozila GV1. Odločili so se za vozilo znamke MERCEDES PRINTER 515 CD1 FURGON, ki je prispelo v društvo v mesecu oktobru. Florjanove maše na Hajdini se je udeležilo veliko članov in Mo PZ. V mesecu maju so bili na kongresu GZS v Krškem. Uspešno so organizirali tekmovanje v ligi za pokal GZS in dobili najboljše ocene za organizacijo in izvedbo tekmovanja. Tudi na tekmovalnem področju so bili uspešni. Državnega tekmovanja v Ravnah na Koroškem sta se udeležili ekipi članic A in veteranov. Oboji so dosegli dobre rezultate. V ligi za pokal GZS so tekmovali člani B, ki so osvojili 3. mesto, članice A, ki so bile 5. in veterani, ki so dosegli 5. mesto. Članom B in članicam se je uspelo uvrstiti v kvalifikacije za gasilsko olimpijado, ki bo v juliju v Ostravi na Češkem. Oboje čaka trdo delo. Tekmovanj so se udeleževali tudi pionirji in člani A. V društvu aktivno delujejo vse kategorije članstva, ki se udeležujejo izobraževanj, ki jih organizira OGZ Ptuj in gasilska zveza Slovenije. V letu 2008 sta Ivo Glažar in Drago Lenart uspešno opravila zahtevno izobraževanje in pridobila čin višjega gasilska častnika. Tudi na delo z najmlajšimi niso pozabili. Kviza gasilske mladine OGZ Ptuj so se udeležili mlajši in starejši pionirji ter mladinci. Mlajši in starejši pionirji so postali prvaki OGZ Ptuj, mladinci so dosegli 2. mesto. Vse ekipe pa so se uvrstile na regijsko tekmovanje, kjer pa so za las zgrešili uvrstitev na državni kviz. Članice so se udeležile srečanja gasilk OGZ Ptuj v Prvencih in srečanja gasilk podravske regije v Lenartu. Veterani so se udeležili srečanja veteranov OGZ Ptuj na Hajdini. Pevci MoPZ so se predstavili na srečanju gasilskih pevskih zborov v Oseku, prepevali na kongresu slovenskih gasilcev in povsod, kamor so bili povabljeni. Organizirali so dva koncerta v Hajdošah. V mesecu novembru so se aktivno vključili pri organizaciji prireditve ob občinskem prazniku in organizaciji prireditve ob sprejemu kletarja Janka Žumra. Udeležili so se gašenja požara gum v Lovrencu. SPOMINI NA LANSKI 15. AVGUST SO BILI ŠE ZELO »ŽIVI« 15. avgust 2008 je zaznamoval velik del Občine Hajdina. Močno neurje s točo je naredilo grozljivo škodo na strehah občanov. Gasilci so takoj stopili v akcijo in pomagali vaščanom pokriti strehe s folijo. Pod vodstvom poveljnika Draga Lenarta so opravili velikansko delo. Toča ni prizanesla strehi gasilskega doma, ki je bila popolnoma uničena in posledično tudi stropovi. Gasilski dom je bil prekrit z novo kritino. Montiran je bil tudi nov strop in bila opravljena pleskarska dela. Vsa dela so bila izvedena ob pomoči Občine Hajdina. Za aktivno delo v društvu so dobili zahvale Nina in Katja Bedrač, Anton Gabrovec, društvo žensk Hajdoše in poveljnik Drago Lenart, ki je dobil kipec gasilca za uspešno izvedeno akcijo ob ujmi. Priznanja za delo v PGD so prejeli Martin Kočar, Matic Bedrač, Matjaž Brodnjak, Gorazd Vidovič, Franc Brodnjak, Franci Zupanič, Ivan Furek in Franc Repec. Za letu 2009 so si zadali obsežen plan dela. V mesecu juniju bodo predali novo vozilo svojemu namenu, organizirali tekmovanje za pokal GZS, skrbeli za izobraževanje članstva in se udeleževali aktivnosti vseh kategorij članstva v okviru OP Hajdina, OGZ Ptuj in GZS. Ekipi članov in članic se bosta udeležili kvalifikacij za gasilsko olimpijado in ob morebitni uvrstitvi tudi olimpijade. Člani B, članice A in veterani bodo tekmovali v ligi za pokal GZS. Pevci MoPZ planirajo izvedbo dveh koncertov. Za hajdoškimi gasilci je zopet eno uspešno leto. Za vse doseženo je bilo potrebno veliko dela posameznikov. Društvo sta zelo uspešno vodila predsednik Drago Furek in poveljnik Drago Lenart in znala k delu pritegniti veliko članov. Za uresničitev nalog iz programa dela pa bo zopet potrebno veliko dela, ki pa bo, kot je v Hajdošah že navada, uspešno. Ekipama članic in članov B, pa želimo veliko uspeha na kvalifikacijah za gasilsko olimpiado, tudi v uredništvu Hajdinčana. Hilda Bedrač Dobitniki priznanj v PGD Hajdoše. Foto: Metka Vidovič Utrinek z letošnjega gasilskega občnega zbora v Hajdošah april 2009 HAJDINČAN Hajdinski gasilci na 9 7. občnem zboru »Leto, ki je za nami, je bilo za člane PGD Hajdina uspešno, v prvi vrsti, ker smo pridobili kar nekaj podmladka, kar nam zelo veliko pomeni,« je na občnem zboru na Hajdini uvodoma povedal predsednik društva Frenk Vrbnjak. S poročilom o delu operativne enote se mu je pridružil poveljnik Damjan Ogrizek. Letošnji občni zbor je bil že 97. zapovrstjo, na njem pa so se poleg gasilk in gasilcev tudi iz sosednjih in prijateljskih društev zbrali še župan Radoslav Simonič, podžupan in občinski poveljnik Janko Merc ter Dušan Vojsk in Franc Bezjak iz OGZ Ptuj. Veliko pomembnih predlogov in odločitev so člani upravnega in nadzornega odbora PGD Hajdina sprejeli na 6. sejah, ostali člani društva pa so bili redno obveščeni o delu društva na rednih mesečnih vajah, ki jih izvajajo vsako zadnjo nedeljo v mesecu. V društvu vedno strmijo, da vse zadane naloge rešujejo s skupnimi močmi, kajti potem je rezultat dela tudi pozitiven in dobro načrtovan. Frenk Vrbnjak je na občnem zboru pohvalil sodelovanje z OGZ Ptuj, od koder sproti dobivajo vse potrebne informacije in napotke, pohvalil pa je tudi mnoge posvete, predavanja in razna srečanja, na katerih sodelujejo strokovnjaki in so društvom v veliko pomoč in podporo. Sicer pa so bili hajdinski gasilci lani zelo aktivni, udeležili so se mnogih dogodkov, srečanj in tudi gasilskega kongresa v Krškem, predstavili so se mladim iz OS Hajdina, pionirski desetini pa sta bili uspešni na tekmovanjih. Vrbnjak se je v predstavitvi poročila dotaknil lanskega hudega neurja, ki je močno poškodovalo gasilski dom na Hajdini. Poškodovana je bila streha in nekaj oken, pravočasno so uspeli dom obvarovati pred najhujšim, ob tem pa se je Vrbnjak zahvalil občini za pomoč pri sanaciji strehe gasilskega doma. V letu 2009 bodo z obnovit- Utrinek z občnega zbora hajdinskih gasilcev venimi deli nadaljevali, glavna dela pa jih čakajo v orodišču, čaka jih prenova garaže, poskrbeli bodo za vzdrževanje opreme in tehnike, organizirali bodo tudi gasilske vaje, izobraževali člane, nabavili nekaj zaščitne opreme, izvajali operativne in preventivne naloge društva in poskrbeli, da se jim bo pridružilo čim več mladih gasilcev. DOBITNIKI PRIZNANJ Za 30 let članstva v PGD sta priznanje prejela Mirko Kondrič in Ivo Pahole, za 20 let Emil Ogrizek ml., za 10 let zvestobe gasilskemu društvu pa Franjo Slameršek in Marko Metličan Priznanje društva sta prejela: Andrej Mlinarič in Boštjan Korošec. Predsednik NO PGD Hajdina Franci Vogrinec Vrbnjak se je na občnem zboru zahvalil Andreju, ki je tako zvesto opravljal kurirsko službo v društvu, novemu kurirju Maticu pa zaželel vso srečo. TM Dobitniki letošnjih priznanj Dobitniki letošnjih priznanj HAJDINČAN april 2009 Slovenjevaški gasilci na 38. občnem zboru lWTa Valentinovo, 14. februarja so X ^Ise na rednem občnem zboru zbrali člani PGD Slovenja vas in pregledali delo minulega leta, ob tem pa posebej poudarili, da je bilo zelo delavno, pestro in da so v gasilstvo vložili veliko prostovoljnega dela in truda. Društvo po zadnjih podatkih šteje 35 aktivnih članov, od tega tudi pet novih gasilskih veteranov, v svojih vrstah pa imajo tudi 10 pionirjev. Na prijetnem druženju so se jim poleg župana Radoslava Simoniča pridružili še poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, predstavnik zveze Slavko Horvat, občinski gasilski poveljnik Janko Merc in še mnogi drugi, predvsem predstavniki domačih društev. Janez Markovič, predsednik PGD Slovenja vas, je z velikim veseljem oznanil, da je društvo z veliko truda in prostovoljnega dela, pa tudi z medsebojnim spoštovanjem uspelo realizirati program dela s finančnim planom, ki so si ga zastavili na lanskem občnem zboru. Začeli so že lani spomladi z navozom zemlje in ureditvijo terena za gasilskim domom, skozi leto so skrbeli za urejenost gasilskega doma in njegove okolice, gasilski dom pa je dobil tudi manjši prizidek. Gasilci so zanj porabili 130 ur prostovoljnega dela. Društvo je bilo lani tudi organizator pregleda operativne pripravljenosti društev iz občinskega poveljstva Hajdina, kjer je sodelovalo 19 desetin, sodelovali so na kongresu GZS v Krškem, junij pa je bil mesec, ko je PGD Slovenja vas organiziralo že tradicionalno gasilsko tekmovanje. Uspešni slovenjevaški gasilci so se lani udeležili kar nekaj gasilskih tekmovanj po Sloveniji in povsod dosegli odlične uvrstitve, o čemer priča tudi nova zbirka pokalov. Sicer pa so sodelovali povsod tam, kamor so bili povabljeni, nič kaj prijeten pa ni spomin na praznični 15. avgust, ko je po Slovenji vasi divjalo močno neurje s točo, ki je domačim gasilcem povzročilo veliko dela in skrbi. Janez Markovič je poudaril, da so bili gasilci postavljeni pred težko preizkušnjo, ki so ji bili kos in pomagali pri reševanju in odpravljanju posledic po svojih najboljših močeh. Gasilcem se je še enkrat zahvalil za pomoč in trud, ki so ga pokazali v najhujših trenutkih, ko so njihovo pomoč potrebovali ljudje na vseh koncih občine in gasilske zveze. Požara lani na svojem območju slovenjevaški gasilci niso imeli, kar je velika sreča, je v poročilu o delu poveljstva poudaril Franc Klemen, poveljnik PGD Slovenja, ob tem pa tudi, da so imeli veliko več dela, ko so po hudem neurju s točo pomagali reševati vse, kar se je v tistih trenutkih sploh rešiti dalo. Zahvalil se je vsem gasilcem, ki so se takoj vključili v reševalno akcijo, pa tudi vsem ostalim, ki so jim v tistih dneh priskočili na pomoč. Klemen je povedal, da O delu, prizadevanjih in nasploh strokovnosti je na občnem zboru spregovoril poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar PRIZNANJA IN PLAKETE ZASLUŽNIM ČLANOM Na občnem zboru so podelili priznanja in zahvale. Letošnji dobitniki so: Aleš Burjan, Uroš Matjašič, Tomaž Kokol - dobitniki pisne zahvale PGD Slovenja vas. Daniela Metličar - dobitnica priznanja OGZ Ptuj III. stopnje, Srečko Sagadin - dobitnik priznanja in značke OGZ Ptuj za 10-letno aktivno delo v gasilski organizaciji, Damijan Pleteršek - dobitnik priznanja in značke OGZ Ptuj za 30-letno aktivno delo v gasilski organizaciji, Ignac Skaza - dobitnik priznanja in značke OGZ Ptuj za 30-letno aktivno delo v gasilski organizaciji, Ivan Metličar - dobitnik plakete in značke veterana, Janez Markovič - dobitnik plakete in značke veterana. so v lanskem letu za intervencije porabili okrog 400 delovnih ur ter da kljub temu ni trpelo redno delo v društvu. Samo lani so pripravili 11 rednih mesečnih vaj, vključili so se v aktivnosti v mesecu varstva pred požari, v društvu so z veseljem spremljali tekmovalne uspehe svojih članov, za kar so prav gotovo zaslužni tudi mentorji, sicer pa ob obidi dela in aktivnosti niso pozabili na redna izobraževanja in pregled gasilske tehnike in opreme. Nove aktivnosti in izzivi, predvsem pa humano in prostovoljno delo gasilce v PGD Slovenja vas čaka tudi v letu 2009, ko so si zastavili zanimiv program dela in aktivnosti. TM Utrinek z letošnjega 38. občnega zbora v gasilskem domu. Foto: Uroš Matjašič Dobitniki priznanj, zahval in plaket na letošnjem občnem zboru. april 2009 HAJDINCAN PGD Draženci lani izpolnili vsa pričakovanja Posebni priznanji GZ Slovenija sta prejela Slavko Krošl in Aleš Drevenšek. TWTa pustno soboto, 21. februarja 1.31 so se na rednem 23. občnem zboru sestali tudi člani PGD Draženci in predstavili poročila o delu društva v preteklem letu. Zaradi številnih pustnih dogodkov je bila udeležba na zboru letos skromnejša kot ponavadi, vendarle pa so prišli vsi, ki v občini in zvezi zasedajo pomembne gasilske funkcije. V imenu Občine Hajdina je zbrane nagovoril domačin, občinski svetnik Ivo Rajh, GZ Ptuj je predstavljal Janez Markovič, občinsko poveljstvo Rado Auer, vaško skupnost Draženci njen predsednik Anton Kaučevič, na občnem zboru pa so se zbrali predstavniki vse okoliških gasilskih društev. Karl Furek, ki GD Draženci vodi že nekaj let, je že uvodoma povedal, da so v preteklem letu uspeli izpolniti vse zadane naloge, tudi na operativnem področju. Skoraj v celoti so finančna sredstva namenili za plačilo kredita za nov gasilski avtomobil, ki jim dobro služi, predvsem pa so se skozi leto redno sestali, udeleževali pomembnih gasilskih in drugih dogodkov občini Hajdina in območni gasilski zvezi. Organizirali so gasilsko tekmovanje za mlade gasilce, kar naj bi postala tudi stalnica med tekmovanji društva, predvsem mladi gasilci pa so bili tudi med uspešnejšimi na gasilskih tekmovanjih. V društvu jim bo v nič kaj prijetnem spominu ostal praznični 15. avgust in dnevi po njem, ko je občino prizadelo hudo neurje s točo in ko so bili gasilci prvi, ki so priskočili na pomoč. Karl Furek se je vsem v društvu še enkrat zahvalil za veliko pomoč in prostovoljno opravljeno delo, za kar jim je župan Radoslav Simonič na lanskem občinskem prazniku že podelil posebno plaketo. Tudi v letu 2009 gasilce v Dražencih čaka veliko dela, ur izobraževanja, v svoje vrste želijo pridobiti čim več novih, predvsem mladih članov, v društvu pa so še kako dobrodošle vse ideje in pobude, je zaključil predsednik Furek svojo predstavitev poročila. Poveljnik Slavko Krošl je prav tako ocenil uspešno leto na operativnem področju, izpostavil pregled hidrantov kraju, aktivnosti v mesecu požarne varnosti, v statistiki pa en dimniški požar in avgustovsko neurje, ko je bila pomoč kolegov gasilcev najbolj potrebna. Vsem se je še enkrat zahvalil za požrtvovalnost, posebej pa pohvalil pionirje, ki so lani nanizali veliko odličnih uvrstitev na tekmovanjih. Oglasil se je tudi Ivo Rajh, ki je povedal, da na vasi z veseljem spremljajo mlade gasilce in jih spodbujajo na tekmovalnem področju. Vsem gasilcem je še enkrat izrekel zahvalo za pomoč ob lanskem neurju, društvu in članom pa zaželel veliko strpnosti, dobre volje in tudi uspešno delovanje v prihodnje. Janez Markovič je pohvalil delo gasilcev PD Draženci, se jim zahvalil za trud in prizadevanja v lanskem letu. Poudaril je, da so pionirji bodočnost slovenskega gasilstva, ter da je lepo slišati, da za to že dobro skrbijo v PGD Draženci. V Dražencih so sprejeli še nov statut društva, izpeljali pa tudi nadomestne volitev in v vodstvu društva naredili nekaj zamenjav. Novi poveljnik društva je postal Aleš Drevenšek, Robi Lah je prvi podpoveljnik, drugi pa Aleksander Gajič. Strojnik društva je Aleksander Jagarinec, mentorica za delo z mladimi v društvu pa je postala Patricija Emeršič. TM Na občnem zboru pa so podelili tudi priznanji, ki sta jih podelila Janez Markovič in Alojz Auer. Priznanji GZS III. stopnje sta prejela Aleš Drevenšek in Slavko Krošl. V gasilske vrste pa so sprejeli tudi nekaj novih članov. Na občnem zboru so se jim pridružili: Nejc Marčič, Patricija Emeršič, Tadej Žnidarič, Simon Drevenšek, Aljaž Kos, Nastja Cafuta, Klementina Cestnik, Maša Šešerko, Kristjan Lah, Janja Tominc, Alja Soršak, Aljaž Kos in Sašo Kalik. Predsednik in poveljnik društva z novimi upi PGD Draženci HAJDINČAN april 2009 78. občni zbor PGD Gerečja vas v prenovljeni dvorani Prejemniki društvenega priznanja za zasluge pri sanaciji gasilskega doma (na fotografiji manjka župan Radoslav Simonič). Foto: Mojca Požgan (\ 8. februarja je potekal 78. redni občni zbor PGD Gerečja vas, kjer so člani pregledali delo preteklega leta in postavili nove smernice za tekoče leto. Najzaslužnejšim članom so bila podeljena priznanja, v svoje vrste pa so sprejeli tudi nekaj novih članov. Občnega zbora so se poleg domačih gasilcev udeležili tudi predstavniki domačih društev in vaškega odbora, podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, članici predsedstva OGZ Ptuj Hilda Bedrač in Marica Mlakar, poveljnik poveljstva in podžupan občine Hajdina Janko Merc, podžupan občine Hajdina Karl Svenšek, predstavnik DU Hajdina in predstavniki sosednjih PGD Občine Hajdina, PGD Turnišče, PGD Talum, PGD Pernica, PGD Zg. Tuhinj, PGD Starše in PGD Zlatoličje. Po pozdravnem nagovoru predsednika PGD Gerečja vas Iva Lešnika je občni zbor popestril domači mešani pevski zbor s svojim ubranim petjem. Predsednik je v svojem poročilu o organizacijskem delu PGD Gerečja vas v letu 2008 podal poročilo o aktivnem in nadvse uspešnem delu. V mesecu marcu so se udeležili posveta tajnikov, poveljnikov in predsednikov na OGZ Ptuj in njihovega občnega zbora. V aprilu so bili prisotni na čistilni akciji v okviru Občine Hajdina. Čistili so po vasi in okolico gasilskega doma, podpisali pogodbo o opravljanju gasilske službe med OGZ - Občino Hajdina - in gasilskim društvom, bili na pogrebu članice iz PGD Pernice in člana iz PGD Slovenja vas, organizirali tekmovanje za pokal Gerečje vasi in konec meseca aprila skupaj z vaško skupnostjo in vaščani postavili majsko drevo ter pripravili veselo skupno popoldansko druženje. V maju na god našega zavetnika sv. Florijana so se udeležili svete maše v farni cerkvi na Hajdini, dan za tem pa bili prisotni na pogrebu člana iz PGD Hajdoše. 18. maj 2008 bo z velikimi črkami vpisan v zgodovino gasilstva v Gerečji vasi, saj so jih ponovno po letu 1961, ko so njihovi člani postali republiški prvaki, zelo presenetili starejši gasilci, ki so tega dne na državnem tekmovanju v Ravnah na Koro- škem dosegli imenitno 3. mesto. 24. maja so bili s petimi člani na kongresu gasilske zveze Slovenije v Krškem in konec maja imeli žalno sejo in pogreb člana Martina Emeršiča mlajšega. V juniju so se udeležili 12. dneva gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj in 60-letnice PGD Sp. Velovlek. V juliju so pomagali na vaški svečanosti - Gerečkem žegnanju na god Sv. Alojzija pri »Zajšekovi« kapeli. Avgusta pa so se pripravljali na njihovo tradicionalno gasilsko ekskurzijo, ki naj bi potekala malo drugače. Na pot bi se odpravili s kolesi po domačih krajih. Zal jim je avgustovsko hudo neurje s točo vse to preprečilo. Namesto na kolesa so se gasilci odpravili na strehe pomagat vaščanom. Seveda toča tudi gasilcev ni obšla in je tudi na njihovem gasilskem domu povzročila ogromno škode. Skupaj s komisijo za ocenitev škode, z g. županom, obema podžupanoma in upravnim odborom društva so po temeljitem razmisleku in večkratnimi pogovori dorekli, kako pristopiti k sanaciji obstoječega gasilskega doma. Go. Anico Drevenšek so pooblastili, da njihovo podjetje pripravi projekt sanacije. Večino rušitvenih del, odkrivanja strehe in odvoza odpadnega materiala so opravili sami in tako zmanjšali stroške. Ker so se na gradbišču lahko gibali samo v popoldanskem času, so se delovne akcije zavlekle pozno v noč. Meseca oktobra so pomagali pri prevozu starejših občanov na družabno srečanje, ki je bilo v Skorbi in se udeležili srečanja starejših gasilcev na Haj- Spominska fotografija veteranom za doseženo 3. mesto na državnem tekmovanju april 2009 HAJDINČAN dini. V novembru so se udeležili jesenskega posveta poveljnikov, tajnikov in predsednikov, v decembru pa so obiskali svoje vaščane in vaščane Kungote s koledarji ter organizirali skromni zaključek leta. Januarja so že hitro začeli s čiščenjem nove dvorane in s pripravami na tradicionalni »furešmast«, katerega so organizirali 14. februarja. Februarja so se udeležili občnih zborov sorodnih društev in se pripravljali na svoj občni zbor. Predsednik društva se je na koncu svojih poročil še posebej zahvalil vsem, ki obiskujejo razne tečaje, saj bodo tako po opravljenih izpitih veliko pripomogli k napredku društva. Zahvalil se je tudi vsem društvom in organizacijam na vasi za dobro sodelovanje, podžupanu Karlu Svenšku za pomoč pri gradnji dvorane, ge. Anici Drevenšek in njenemu podjetju za projekt in nadzor del ter podjetju GP Projekting iz Ptuja za korektno sodelovanje in izvedbo sanacijskih del. V letu 2009 se bo društvo vključevalo v skupne akcije OGZ Ptuj in občinskega poveljstva, pripravljalo ekipe na tekmovanja, skrbelo za redno vzdrževanje gasilskega doma in okolice ter se, kot že leta naprej, tudi izobraževalo. DOBITNIKI PRIZNANJ IN PLAKET Priznanje za dolgoletno aktivno delo v gasilski organizaciji so prejeli: - za 30 let: Mladen Račič, - za 40 let: Alojz Kaisersberger in Janko Gojkošek. Podeljena je bila tudi Gasilska plamenica III. stopnje, ki jo je prejel Janko Merc, član PGS Hajdina. Priznanja je podelil podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec. Priznanje za dolgoletno članstvo v gasilski organizaciji so prejeli: - za 20 let: Gordana Račič, - za 30 let: Janko Perko st., Martin Drevenšek ml., Martin Emeršič. Društveno priznanje za pomoč pri sanaciji gasilskega doma so prejeli: Radoslav Simonič, Janko Merc, Karl Svenšek in Anica Drevenšek. Priznanja sta podelila predsednik in poveljnik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik in Franc Nahberger. NOVI ČLANI PGD GEREČJA VAS Med njihove vrste so vstopili tudi novi člani: Gregor Zupanič, Veronika Gojkošek, Urška Pušnik, Milanko Jakop, Tamara Steiner, Darko Maček in Simon Cernezel. JL Podmladek - novi člani PGD Gerečja vas Obnova gasilskega doma v Gerečji vasi v zaključni fazi Iludo neurje s točo, ki je 15. S. S.avgusta pustošilo po vaseh Občine Hajdina, je za sabo pustilo pravo razdejanje. Uničilo je pridelke na polju, predvsem pa poškodovalo hiše, gospodarska poslopja ... prizaneslo ni niti gasilskim domovom. Se najbolj je prizadelo gasilski dom v Gerečji vasi, saj je toča v celoti uničila ostrešje doma, voda pa je skozi vsako linico pronicala v dvorano. Vse to je narekovalo generalno obnovo gasilskega doma in ne le zamenjave ostrešja, kot je bilo sprva načrtovano. Na izredni seji društva, ki je bila sklicana 24.09.2008 in na kateri so bili prisotni med drugimi tudi župan Občine Hajdina g. Radoslav Simonič, podžupana g. Karl Svenšek in g. Janko Merc ter ga. Anica Drevenšek, se je dala zelena luč za začetek projekta sanacije gasilskega doma. Oblikovala se je gradbena komisija, v V začetku novembra je notranjost gasilskega doma izgledala takole ... HAJDINČAN april 2009 skladu z Zakonom o javnem naročanju pa seje izbral izvajalec gradbenih del, in sicer je bilo to podjetje GP Projecting iz Ptuja. Dela so stekla v začetku meseca oktobra, ko je bilo potrebno najprej izprazniti dvorano in odkriti ostrešje. Vse to so gasilci opravili kar sami, seveda ob pomoči drugih vaščanov in Društva žena in deklet iz Gerečje vasi ter na tak način vsaj delno zmanjšali stroške. 5. oktobra je gasilsko dvorišče postalo že pravo gradbišče in gradbena dela so bila v polnem teku. Dopoldan so na gradbišču svoje delo opravljali delavci izvajalca, popoldan pa gasilci dela po njihovih navodilih, predvsem so odstranjevali odpadni material iz dvorane in okolice gasilskega doma ter pripravili vse potrebno za nemo- teno delo naslednji dan. Delovne akcije so bile tako organizirane tedensko, vanje pa je bilo vloženih preko 1200 prostovoljnih ur dela gasilcev. Do zaključka leta, ki ga imajo gasilci iz Gerečje vasi že tradicionalno na god sv. Stefana je dvorana počasi že pridobivala na svoji podobi, manjkal je le še parket. Le-ta je bil položen takoj po novem letu. Sledila je večja čistilna akcija, na kateri so se očistile vitrine za prapor ter se namestile na zidove prav tako trakovi, tudi priznanja, zahvale, diplome, očistila se je kuhinja, sanitarije in drugi prostori. Zadnje, kar je bilo potrebno še storiti, je bilo lakiranje parketa in prenos inventarja nazaj v dvorano. Danes je podoba gasilskega doma, predvsem dvorane, povsem drugačna, za kar se je še posebej potrebno zahvaliti Občini Hajdina, ki ta projekt financira. Ker v dvorani ni več stebrov, zgleda veliko večja, zaradi dvignjenega stropa je bolj akustična, pridobljen pa je tudi dodaten prostor za manjše sestanke. Prav gotovo se bodo sedaj gasilci v njej še raje zbirali in družili. Seveda pa ne bo nikoli pozabljen niti poplačan ves trud in čas, ki so ga tako gasilci kot tudi drugi vaščani vložili v obnovo na delovnih akcijah. Zato vsem ki ste kakorkoli pripomogli k današnji podobi dvorane, iskreni hvala! Tekst in foto: Mojca Požgan v- Prireditev Športnik leta na Hajdini: deseti, jubilejni izbor Športniki z izjemnimi rezultati v družbi župana Radoslava Simoniča (levo) in predsednika Športne zveze Hajdina Sandija Mertlja (desno): Matjaž Rozman, Peter Lovenjak in Marko Drevenšek. TTajdina je bila pretekli konec ZZtedna v znamenju športih uspehov iz preteklega leta. Športna zveza Hajdina je že desetič zapored organizirala izbor Športnika leta, ki je tudi letos v telovadnico OŠ Hajdina privabil veliko število športnikov, obiskovalcev in funkcionarjev iz občine. Ob županu Radoslavu Simoniču, predsedniku Športne zveze Hajdina Sandiju Mertlju, direktorici občinske uprave Valeriji Ljerki Šamprl in mag. Stanku Glažarju je bil med podeljevalci priznanj tudi kolesarski ultramaratonec Zvone Hasemali. Med šolskimi športniki so priznanja prejeli Denis Horvat (jesenski kros), Miha Metličar (jesenski kros), Larisa Glažar (plavanje), Aleksej Dobnik (plavanje), Lea Topolovec (smučanje), odbojkarska ekipa in ekipa smučarjev OŠ Hajdina (letnik 1993). Pokale za najboljše ekipe v preteklem letu so prejeli NK Slovenja vas (ekipa U-16), NK Hajdoše (ekipa U-18), NK Gerečja vas (člani), NK Hajdina (veterani), NK Hajdina (mali nogomet) in Tenis^ klub Skorba. Nogomet in trvirlig sta najmasovnejša Posebne nagrade za zaslužne športne delavce so prejeli Aleksander Furek (ŠD Slovenja vas), Ljubo Javoršek (Karate klub VVKSA Hajdina), Jože Panikvar (ŠD Gerečja vas), Branko Purg (TK Skorba) in Boštjan Renko (trener fitnesa). Pester je bil tudi izbor športnikov z vidnimi rezultati, med katerimi je v judu prejel priznanje Blaž Peklič, v kikboksu Tilen Abraham, v nogometu Timotej Petek, največ pa so jih prejele tekmovalke in tekmovalci v vseh kategorijah twirlinga: Tina Haložan, Maja Trlep, Sanja Kolarič, Tamara Kmetec, Sara Kolmanič, Katja Drevenšek, Karin Petrijan, Kaja Amon, Larisa Glažar, Katarina Ornik in Maja Hauzer. Prestižne nagrade za posameznike z izjemnimi rezultati pa so prejeli Peter Lovenjak v kategoriji bodybuilding ter nogometaša Matjaž Rozman (Interblock) in Marko Drevenšek (Labod Drava). Prireditev je odlično povezovala Sanja Muršec, med nastopajočimi pa so navdušile plesalke Plesne šole Power Dancer OŠ Hajdina, hajdinske mažoretke ter humorista Janko in Uroš. jom april 2009 HAJDINČAN 30. obletnica Medobčinske nogometne zveze Ptuj Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar se zahvaljujeta predsedniku evropske nogometne zveze g. Michelu Platiniju za pomoč na področju izgradnje športne infrastrukture. Slovenski državni reprezentanti od leve Doris Kelenc, Damjan Gajser, Vlado Kokol, Rudi Zavrl (predsednik NZS), Renata Čeh (namesto sina Nastje), mag. Stanko Glažar (predsednik MNZ Ptuj), Mladen Dabanovič, Marko Drevenšek in Matjaž Rozman. edobčinska nogometna zveza s A »J. sedečem na Ptuju je bila uradno registrirana na osnovi sklepa iniciativnega odbora z dne 22.2.1978 pod vodstvom predsednika Janka Repiča. Predsedniki, ki so zvezo vodili za njim (Stanko Meško, Branko Kirbiš, Erik Berčnik, mag. Stanko Glažar) so pripomogli k temu, da je v teh letih prerasla v močno organizacijsko in strokovno združenje. Medobčinska nogometna zveza Ptuj zdaj pokriva 23 občin na področju Upravnih enot Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj, kjer aktivno deluje 33 klubov velikega nogometa in 32 klubov malega nogometa. V tekmovalnem sistemu na področju velikega nogometa je 3294 registriranih igralcev v 152 ekipah. V okviru Nogometne zveze Slovenije, ki je razdeljena na 9 medobčinskih nogometnih zvez, je po številu registriranih igralcev, številu klubov in selekcij takoj za Ljubljano in Mariborom. V okviru prireditev ob 30-letnici delovanja je bilo skozi celotno lansko leto organizirano veliko število tekem in turnirjev na področju malega in velikega nogometa ter ženskega nogometa z mednarodno udeležbo. Ene od teh (kvalifikacije za evropsko prvenstvo do 19 let) se je udeležil tudi sam predsednik Evropske nogometne zveza g. Michel Platini, ki ni skoparil s pohvalami na račun odlične organizacije. Zaključek prireditev je bil v soboto, 20. decembra s slavnostno akademijo v dvorani ptujskega gradu. Prireditve so se udeležili župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in številni župani občin, ki jih pokriva MNZ Ptuj. S strani krovne nogometne asociacije je bil prisoten predsednik Nogometne zveze Slovenije g. Rudi Zavrl s sodelavci. V Medobčinski nogometni zvezi Ptuj se zavedajo, daje v teh 30 letih k razvoju pripomoglo veliko število posameznikov in orga- nizacij, zato so se nekaterim zahvalili tudi s podelitvijo priznanj, plaket in pokalov. Ob tem pa je bila organizirana tudi priložnostna razstava in predstavljen zbornik, ki slikovito ilustrira delovanje zveze v tem obdobju. Med nagrajenci so bile tudi ekipe in posamezniki iz Občine Hajdina. In sicer sta posebni priznanji dobila NK Hajdina in NK Gerečja vas za neprekinjenih 30 let nastopanja v ligah MNZ ali NZS, prav tako pa sta oba kluba prejela Bronasto žogo MNZ Ptuj. Prejemniki pokalov so bili tudi reprezentanti iz področja MNZ Ptuj, ki so oblekli dres slovenske reprezentance v članski selekciji in selekciji do 21 let, med prejemniki pokalov sta bila Marko Drevenšek in Matjaž Rozman iz Občine Hajdina. Mag. Stanko Glažar pa je prejel posebno plaketo kot dosedanji predsednik Medobčinske nogometne zveze. Uroš Gojkovič medobčinska ■ NOGOMETNA ZV«! 1978 PTUJ 2008 Predsedniki od leve (mag. Stanko Glažar, Erik Berčnik, Branko Kirbiš) 1 HI \ ] m. ■■ I /■ ■ ct ! r « nj Hj M Prejemniki bronastih, srebrnih in zlate žoge MNZ Ptuj HAJDINČAN april 2009 Občinska nogometna šola Golgeter Velik uspeh ekipe U-10 Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina, ki združuje vse mlade nogometaše iz celotne občine Hajdina in njene bližnje okolice v starosti od 6 do 14 let, že beleži prve uspehe tudi na tekmovalnem področju. Nogometna šola se je ob ustanovitvi leta 2007 ukvarjala predvsem z organizacijskimi zadevami ter z iskanjem primernih strokovnih kadrov, dve leti pozneje pa se že lahko ponaša s prvimi odličnimi rezultati. Selekcija U-10 se je namreč v soboto, 14. 2., udeležila turnirja v malem nogometu v Ljutomeru, kjer je v konkurenci 12 ekip na koncu osvojila odlično 3. mesto. V predtekmovanju je dosegla prvo mesto v svoji skupini (ob ekipah Tezna in Dravinje 2), nato pa je v četrtfinalu z 2:0 premagala domačo ekipo Ljutomer 1. V polfinalu so nesrečno izgubili s kasnejšim zmagovalcem, ekipo Dravinje 1, saj so edini zadetek na tekmi prejeli v zadnji minuti srečanja. V tekmi za tretje mesto je bil z ekipo Varteksa iz Varaždina rezultat po rednem delu 1:1, a so bili mladi Hajdinčani uspešnejši pri izvajanju 6-metrovk. Hajdina U-10: Blaž Bezjak (Hajdina), Blaž Leljak (Skorba), David Peer (Gerečja vas), Tadej Habjanič (Gerečja vas), Gašper Kopše (Slovenja vas), Boštjan Nahberger (Draženci), Patrick Trd (Turnišče), Jaka Mesarič (Sela). Trener ekipe je Dušan Panič. Tudi na turnirju U-12 Hajdinčani tretji MMMMHnMMMMNMMnMnMMMMnNMnMMRHHMMHMMHMMnMMMBMMMHM Nogometni klub Holermuos Ormož je v športni dvorani na Har-deku izpeljal turnir za selekcije U-12. V zelo izenačeni konkurenci je bilo po sistemu vsak z vsakim odigranih petnajst tekem, največ točk in zmago pa so si priigrali gostitelji turnirja. Presenetila je tudi ekipa Golgeter Hajdina, kije zasedla 3. mesto. Golgeter Hajdina: Erik Nahberger, Simon Kaisersberger, Jan Zupanič, Tadej Bauman, Tilen Jankovič, Alen Markovič Ogrizek, Marcel Kaisersberger, Žan Sitar, Boštjan Nahberger. Trenerja: Boštjan Kurež in Sandi Mertelj. Končni vrstni red: 1. Ormož 10, 2. Ljutomer 2 8, 3. Hajdina 6, 4. Ljutomer 1 6, 5. Bistrica 4, 6. Poli Drava 4 točke. jom Ekipa ONŠ Golgeter Hajdina U-10 je na turnirju v Ljutomeru osvojila 3. mesto ... ... njihovi starejši kolegi iz selekcije U-12 pa so njihov uspeh ponovili v Ormožu. Ekipa TK Skorba prva v zimski teniški ligi Z desetim krogom se je v soboto, 21. 3.. 2009 končalo tekmovanje v 1. zimski teniški ligi. Zmagovalci so postali igralci TK Skorba (na fotografiji), ki so tako ponovili lanski uspeh. Na zaključni prireditvi v TC Goya so podelili pokale in priznanja. Najboljši igralec lige je Matjaž Plajnšek z devetimi zmagami, drugi pa je Dušan Majcenovič z osmimi. 1. LIGA: VRSTNI RED: TK Skorba 25, Keller-sports 20, Trgovine Jager 16, TC Luka 11, Hiša Kager in TK Neptun 9 točk. V 2. zimski teniški ligi so igralci TK Skorba gad osvojila 3. mesto, novinka v ligi, ekipa Kovinostru-garstvo Spurej, pa peto. 2. LIGA: VRSTNI RED: TKŠumari 25, TKŠtraf 21, TK Skorba gad 18, TK Gorišnica 16, Kovinarstvo Špurej 7, TK Enigma 3 točke. jom ito: Matija Brodnjak april 2009 HAJDINČAN Hajdinski planinci tudi letos med lepote planin in gora T^laninsko društvo Hajdina se M lahko v osmih letih obstoja pohvali z več kot 100 člani, ljubitelji planinstva in nasploh pohodništva. Na rednem občnem zboru so se člani in gostje zbrali 27. februarja na Hajdini v gostilni Olga, tam pa poleg poročila o delu društva v lanskem letu predstavili tudi pester program za leto 2009. O svojih aktivnostih bodo ljubitelje pohodništva že kmalu obveščali tudi preko posebne oglasne table, ki jo bodo namestili ob vhodu v občinske prostore v PSC Hajdina. HAJDINSKI PLANINCI NA 100. ŠČIPOHODU Predsednik PD Hajdina Jože Majerho-fer, ki je že nekaj let skupaj z ženo Cvetko zelo predan planinstvu in dober organizator, je bil zelo zadovoljen z lanskim uspehom društva, predvsem pa z odzivom planincev na številne pohode, ki so jih organizirali. Kar 9-krat so se podali tudi v visokogorje, vzpon na Triglav v avgustu pa so odpovedali zaradi neurja, ki je prizadelo tudi veliko članov planinskega društva. Lani so veliko sodelovali s prijateljskim društvom PD Planika, ki letos praznuje 15-letnico ter seveda z domačini PD Ptuj in Društvom Zreli vedež, prav tempa so se 11. marca pridružili že na 100. Ščipohodu ob polni luni, ko so ob pomoči polne lune prehodili Mitrejsko pot. Pohod so zaključili v vaškem domu v Skorbi, kjer jih je pozdravil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, zapeli so ljudski pevci in ljudske pevke s Hajdine, Tudi hajdinski planinci so se II. marca udeležili že 100 pohoda ob polni luni. Pot so začeli na ptujskem pešmostu, od tam pa so se podali po Mitrejski poti in zaključek je bil v Skorbi. za dobro voljo pa poskrbel še Uroš Sagadin s harmoniko. Na občnem zboru so izpeljali tudi nadomestne volitve in za novega predsednika nadzornega odbora izvolili Jakoba Kokola, člana pa ostajata Helena Ferš in Miran Podhostnik. Zupan Radoslav Simonič je na druženju s planinci povedal, da je to od številčnejših društev v občini, društvo, ki veliko dela in to z malo denarja, kar pomeni, da so zelo poceni društvo. Pohvalil je nasploh njihov trud in sodelovanje tako z občino kot tudi osnovno šolo, planincem se je zahvalil za sodelovanje pri čistilni akciji, ob tem pa jim zaželel, da jih še naprej vodi velika želja po spoznavanju lepot planin in gora ter da v svoje vrste privabijo čim več mladih planincev. Za pomoč pri organizaciji planinskih pohodov in izletov pa se je vodstvo PD Hajdina s priznanjem posebej zahvalilo Heleni Ferš in Zvonku Vidoviču. TM Dobitnika posebnih priznanj Helena Ferš in Zvonko Vido- Na Ščipohodu smo Rudija Čelana ujeli v družbi župana MO vič v družbi predsednika in podpredsednika PD Hajdina. Ptuj dr. Štefana Čelana. HAJDINCAN april 2009 PLANINSKI IZLETI 2009 PD HAJDINA Petek 02.01.2009 POHOD PO PTUJSKI KULTURNI POTI Torek 06.01.2009 CVETLIN - RAVNA GORA - CVETLIN Nedelja 11.01.2009 ROGLA - OSANKARICA - KOT Ponedeljek 12.01.2009 OB 17.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Nedelja 25.01.2009 VINCEKOV POHOD - ZAVRČ OB MEJI Nedelja 08.02.2009 LJUTOMER - JERUZALEM Ponedeljek 09.02.2009 OB 17.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Sobota 14.02.2009 MATJAŽEV ZIMSKI VZPON NA PECO Petek 27.02.2009 OBČNI ZBOR PD HAJDINA Nedelja 01.03.2009 ARIHOVA PE^WOTZU/\ Sreda 11.03.2009 OB 17.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Sobota 21.03.2009 POREZEN Sobota 28.03.2009 PO VINSKIH GORICAH NA BOČ Četrtek 09.04.2009 CELODNEVNI IZLET OB POLNI LUNI ZOVNEK - LEPENATKA - GORA OLJKA Ponedeljek 13.04.2009 VELIKONOČNI POHOD OPLOTNICA - ČRNO JEZERO - TRIJE KRALJI Sobota 18.04.2009 RUSOV POHOD SLIJEME Petek 08.05.2009 OB 19.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Sobota 09.05.2009 POHOD ČEZ GORO K ŽUPANU Nedelja 24.05.2009 MED NARCISE NA GOLICO Sobota 30.05.2009 HALOŠKA PLANINSKA POT Sobota 06.06.2009 DAN SLOVENSKIH PLANINCEV NA KRIMU Ponedeljek 08.06.2009 OB 19.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Nedelja 21.06.2009 OLŠEVA Sobota - Nedelja 04.-05.07.2009 KOMNA-KRN Torek 07.07.2009 OB 19.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Nedelja 26.07.2009 RADUHA- SNEŽNA JAMA Sobota - Nedelja 01.-02.08.2009 TRIGLAV - KOT - KREDARICA - VRH - KRMA Četrtek 06.08.2009 OB 19.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Nedelja 09.08.2009 VELIKA PLANINA Sobota 22.08.2009 IZVIR MURE- AVSTRIJA Petek 04.09.2009 OB16.00 URI POHOD OB POLNI LUNI - SREČANJE Z PLANINCI IZ SOSEDNJIH DRUŠTEV Sobota 05.09.2009 POHOD NA POHORJE Sobota 12.09.2009 DAN PLANINCEV PODRAVJA NA BOČU Sobota - Nedelja 19.-20.09.2009 ČEZ POHORJE Ponedeljek 05.10.2009 OB 17.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Sobota 17.10.2009 Z VLAKOM V CELJE IN OKOLICO Nedelja 25.10.2009 KOZJAK Petek 30.10.2009 NOČNI POHOD NA DONAČKO GORO OB KULTURNEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Ponedeljek 02.11.2009 OB 17.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Sobota 14.11.2009 PO LEVSTIKOVI POTI LITIJA - CATEZ Sobota 21.11.2009 POT V NEZNANO Sreda 02.12.2009 OB 17.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Sobota 12.12.2009 NA GORIČKO V PREKMURJE Petek 18.12.2009 ZAKLJUČEK LETA PRI JAKECU Sobota 26.12.2009 POHOD NA DONAČKO GORO Sreda 30.12.2009 OB 17.00 URI POHOD OB POLNI LUNI Četrtek 31.12.2009 SILVESTRSKI POHOD NA BOČ Majerhofer Jože 041/326-915; Kokol Jakob 031/806-678; Ladinek Ivan 031/528-104; Burjan Slavko 041/515-029; Bezjak Milan 041/490-512 ZAHVALA Društvo Zreli vedež iz Ptuja se vljudno zahvaljuje vsem, ki ste pripomogli, da je 100. POHOD OB POLNI LUNI uspel. Posebej se zahvaljujemo gospodu županu Radu Simoniču za prijazno dobrodošlico, pevskemu zboru društva upokojencev pod vodstvom gospoda Maksa Kampla in ljudskim pevkam iz Hajdine pod vodstvom gospe Marte Sitar za občuteno odpete slovenske ljudske pesmi. Planinskemu društvu Hajdina pod vodstvom gospoda Jožeta Majerhoferja se zahvaljujemo za pripravo prostora in sprejem pohodnikov, nazadnje pa smo dolžni zahvalo tudi oskrbniku vaškega doma v Skorbi gospodu Ogrincu za izkazano gostoljubje. Tudi lokalni mediji ste prispevali k temu, da se bodo novice o našem druženju še dolgo gledale in brale. Hvala prijaznim gospodinjam za pogostitev z izbranimi slaščicami, drugim članom za podarjeno pijačo in za vse drobne malenkosti, ki so prispevale k temu, da je bilo naše druženje nepozabno. Naši zahvali se pridružujejo tudi pohodniki iz Polzele, ki so bili ganjeni nad vašo gostoljubnostjo. V našem društvu smo prepričani, da taka druženja veliko prispevajo k dobremu počutju med ljudmi in utrjujejo dobre sosedske odnose. Hvala vsem za vse! Viktorija Dabič, predsednica društva april 2009 HAJDINČAN Trendi varnostnih pojavov v Občini Hajdina v letu 2008 Igor Levstik, VPO, je poročilo o trendih varnostnih pojavov za minulo leto pred- stavil na seji občinskega sveta ... TL Ta območju Občine Hajdina smo 1AI policisti v letu 2008 obravnavali 103 kazniva dejanja ali 10% več kaznivih dejanj kot leto prej. Odstotek raziskanosti na območju Občine Hajdina znaša 48%. Obravnavali smo 4 primere kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete ter 99 KD splošne kriminalitete. V letu 2008 smona območju občine Hajdina izrekli 2427 glob oziroma plačilnih nalogov, kar je za 34% več kot v letu 2007. Najpogosteje smo policisti izrekli ukrepe za naslednje kršitve CPP: prekoračitve hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu in neuporaba varnostno zaščitne čelade in kršitve pešcev. Podrobnejši pogled v strukturo premoženjskih deliktov, ki so najpogostejši, pokaže, da so zraven tatvin in velikih tatvin številčno najbolj zastopana še kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari ter goljufije. Na območju Občine Hajdina smo v letu 2008 obravnavali 1 kaznivo dejanje, katerega storitve je osumljen mladoletnik. S področja javne varnosti smo obravnavali 45 kršitev. Na območju Občine Hajdina se je v letu 2008 zgodilo 99 prometnih nesreč, kar je 36% manj kot lani. V letu 2008 nismo beležili prometne nesrečo z najhujšo posledico, zgodilo pa se je 48 prometnih nesreč, ki so imele za posledico telesno poškodbo.Od tega je bilo 79 oseb lahko telesno poškodovanih, 4 pa hudo telesno poškodovane. Na območju Občine Hajdina se je zgodilo tudi 51 prometnih nesreč, ki so imele za posledico materialno škodo. Na območju Občine Hajdina v letu 2008 smo obravnavali 2 samomora in 2 delovni nesreči ter 1 požar. V letu 2008 smo policisti PP Ptuj nadaljevali s preventivnimi projekti, začetimi v letu 2007, in sicer Zberi pogum in povej, Ne pozabite na varnost - varnost starejših, Varna šolska pot in še veliko preventivnih akcij. Z izvajanjem svojih dejavnosti, predvsem z dejavnostjo v skupnost usmerjenega policijskega dela, je bil namen približevanje naših policijskih storitev ljudem in zagotavljanje stalne navzočnosti policistov, zlasti vodij policijskih okolišev med ljudmi, s čimer smo poskušali prispevati k povečanju njihove varnostne zavesti in občutka varnosti. Igor LEVSTIK VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA POLICISTI Operativni- akcijski načrt varnosti cestnega prometa za leto 2009 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hajdina Februar, 2009 ZAKONSKE PODLAGE DELA NA LOKALNI RAVNI V okviru Zakona o varnosti cestnega prometa je v 22. členu določeno, da lokalna skupnost za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni ustanovi svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju SPV). Z Zakonom je določeno, da je SPV organ lokalne skupnosti, ki ga sestavljajo predstavniki sveta lokalne skupnosti ter uporabnikov in izvajalcev nalog s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu z območja lokalne skupnosti. SPV ima po Zakonu tudi naslednje naloge: Ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni. Predlaga lokalni skupnosti v sprejem programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje. Koordinira izvajanje prometne vzgoje na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni. Skrbi za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev cestnega prometa. Izvaja in razširja prometno-vzgojne publikacije in druga gradiva, pomembna za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne naloge za SPV zagotavlja uprava lokalne skupnosti. Občinski SPV sodelujejo tudi z Ministrstvom za promet, ki na državni ravni opravlja naloge zagotavljanja preventivnih aktivnosti in koordinacije programa za varnost v cestnem prometu. Občinski SPV se ustanovi za območje lokalne skupnosti, mestne občine in občine. Sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni se zagotovijo s proračuni lokalnih skupnostih ter iz drugih sredstev. OPERATIVNI-AKCIJSKI NAČRT VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA LETO 2009 Operativni-akcijski načrt varnosti cestnega HAJDINCAN april 2009 prometa na območju Občine Hajdina za leto 2009 temelji na podlagi Resolucije o nacionalnem programu cestnega prometa za obdobje 2007-11 (skupaj za večjo varnost) ter NPVCR programa dela SPVCP Občine Hajdina, trendov prometno-varnostnih razmer v letih 2007 in 2008 in izkušnenj SPVCP Občine Hajdina za obdobje 2006-2008 ter na občinskem programu varnosti Občine Hajdina. PROGRAM DELA SPVCP V LETU 2009 1. AKCIJE, POVEZANE S PROJEKTI NACIONALNEGA PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA • Hitrost • Alkohol • Mladi voznik • Pešec • Kolesar 2. STALNE AKCIJE ■ Začetek šolskega leta • Teden prometne varnosti ■ Bodi previden • Je vaš otrok pripet • Kolo v prometu • Tekmovanje Kaj veš o prometu • Izobraževanje učencev prometnikov • Predavanje za starejše voznike ■ Predavanje za mentorje prometne vzgoje ■ Tečaj CPP za učence osnovne šole Izgradnja - rekonstrukcija javnih površin (pločniki, vozišča) v letu 2009 se izvedejo skupaj s smernicami Odbora za komunalno infrastrukturo in razvojem Občine Hajdina. Na območju Občine Hajdina poteka kar nekaj pomembnih prometnih poti. To so: cesta Maribor-Hajdina (G1-1), cesta Hajdina-Gruškovje (G 1-9), cesta Ptuj-Slovenska Bistrica (G 1-2) in cesta Hajdina-Majšperk (R2-432). Ogroženost cestnega prometa v naseljih in izven naselij v Občini Hajdina je podana v Občinskem programu varnosti, ki ga je pripravila v letu 2008 Skupna občinska uprava Ptuj in potrdil Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20.10.2008. Občinski program varnosti predstavlja tudL pomemben izhodiščni dokument za področje delovanja redarske službe. V njem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnosti v Občini, cilji in ukrepi za zagotavljanje teh ciljev ter opredelitev finančnih posledic. V dokumentih so opredeljene tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo redarske službe ter za sodelovanje s policijo in drugimi subjekti varnosti pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda in miru. Pripravil Slavko Burjan Predsednik SPVCP Občine Hajdina IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNI ŠOLI HAJDINA V LETU 2009 NA PODROČJU PROMETNE VZGOJE ŠL Ciljna skupina Vsebina usposabljanja Čas-rok Nosilec Financiranje 1 -Učenci 1. do 9. razred -Učenci 4. razredov bodi previden 9.1.-31.1.2009 1.10.-22.10. 09 DRSC Mini.za šolstvo in Zavod RS za šolstvo Policija Osnovna šola SPVCP-Hajdina DRSC 2 Učenci 4. razreda Pridobitev kolesarske izkaznice Do 30. 4.2009 Mentorji prom. vzgoje Policija SPVCP Hajdina 3 Učenci 6.-9. razreda Šolska razredna tekmovanja KAJ VEŠ O PROMETU Do 30.4.2009 Mentorji prom. vzgoje Policija SPVCP Hajdina - 4 Učenci 6.-9. razredov Sodelovanje na medobčinskem tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU Do 15.5.2009 Mentorji prom. vzgoje Občina Hajdina-prevoz 5 Učenci 2. triade od 7-12 let Program JUM1CAR Celo leto Osnovna šola SPVCP Hajdina Policija Belak in partnerji d.n.o 600 EUR 6 Učenci 6.-9. razredov Sodelovanje na otroški olimpijadi Do 15.5.2009 Osnovna šola-mentorji SPVCP Hajdina Občina Hajdina 200 EUR 7 Predšolski otroci, osnovnošolci Varnost otrok med poletnimi počitnicami in objava člankov v medijih in internih glasilih Do šolskih počitnic: 20.06.2009 Lokalni časopis Regijski mediji SPVCP Hajdina 8 Osnovna šola Pregled načrtov Vana šolska Do 15.8.2009 Osnovna šola Policija SPVCP Hajdina Občina Hajdina-Odbor za komunalno infrastr. 9 Osnovnošolci Varovanje osnovnošolcev na začetku šolskega leta 2009 1.9.-11.9.2009 SPVCP Hajdina Policija Društvo upokojencev Planinsko društvo Ostali prostovoljci 1000 EUR Nabava odsevnih jopičev in dež. plaščev 10 Starši Otroci 1. razreda Sestanek in predavanje staršem otrok na zač. šol. leta Do 20.9.2009 Osnovna šola Policija SPVCP Hajdina 11 Učenci 5.-9. razreda Akcija Varno s kolesom v šolo -pregled koles -šolske izkaznice -kolesarske čelade April in september Policija Učitelji SPVSP Hajdina 12 Učenci 1.-9. razreda Teden prometne varnosti Ulice otrokom Oktober Osnovna šola SPVCP Hajdina Policija 100 EUR 13 Šolski avtobus Občasna kontrola vožnje po dovozu in razvozu učencev Skozi vse leto Policija SPVCP Hajdina 14 Učenci 1. triade Pasavček 20.2.2009 Učitelji Starši Policija SPVCP Občine Hajdina 200 EUR 15 Učenci od 1. do 5. razreda Projekt CONNECT Maj Visoka šola za gradbeništvo MB 100 EUR IZOBRAŽEVANJE IN PREVENTIVNE AKCIJE OBČANK IN OBČANOV OBČINE HAJDINA Za P- št Ciljna skupina Vsebina usposabljanja Čas-rok Nosilec Financiranje 1 Občanke in občani Občine Hajdina - Novosti iz Zakona o varnosti cestnega prometa - Vožnja na križiščih s krožnim prometom - Vožnja po avtocesti - Vožnja kolesarjev - Železniški prehodi - Akcija Bodi viden bodi previden 27.1.2009 SPVCP Hajdina DRSC 100€ 2 Občanke in občani občine Hajdina - 40 dni brez alkohola - alkohol ubija - Največkrat nedolžne Februar Marec Policija SPVCP Hajdina Ministrstvo za promet Direkcije RS za ceste Karitas Zavod za izboljšanje kvalitete življenja - 3 Občanke in občani Občine Hajdina Opazovanje pešcev in kolesarjev v večernih urah Skozi vse leto Policija SPVCP Hajdina - 4 Člani SPVCP Hajdina - Udeležba na posvetih predsednikov in tajnikov - udeležba na kolegijih predsednikov UE Ptuj Skozi vse leto SPVCP RS Gostiteljice občin in SP V občine Ptuj 300€ IZGRADNJE - REKONSTRUKCIJE JAVNIH POVRŠIN (PLOČNIKI, VOZIŠČA) V LETU 2009 Zap. št Cestni objekt Trasa objekta Ocenjena vrednost Financiranje L Pločnik in križišče Zg. Hajdina (Školiber) R2-432 86 000 EUR Sredstva državnega proračuna Občina Hajdina 2. Križišče Zg. Hajdina (Gasilski dom Hajdina) G1-LG1-2 R2-432 10 000 EUR Sredstva državnega proračuna Občina Hajdina 3. Krožišče Hajdoše JP829 150SD-1 Hajdoše 10 000 EUR Občina Hajdina 4. Umirjanje prometa Postavitev fizičnih ovir -prometnih znakov Območje Občine Hajdina 2000 EUR Občina Hajdina april 2009 HAJDINČAN 15. let Strojnega krožka »Posestnik « \ Tsoboto, 14. marca so člani stroj -V nega krožka »Posestnik« delovno proslavili svojih 15. let dela in obstoja. Ozrli so se v preteklost, v sedanjosti ugotovili, kje so pristali, ter za prihodnost soglasno sprejeli kar nekaj načrtov. Po uvodnih formalnostih tega letnega zbora članov, po predstavljenih in sprejetih poročilih, so se spomnili svojih skromnih začetkov pred 15. leti, po vzoru tedanjih dobro organiziranih in funkcionalnih strojnih krožkov v Avstriji. Sčasoma je število članov naraščalo, vse do današnjih 150 članov iz celotne ptujske upravne enote in celo širše. V preteklosti so namenjali vedno več pozornosti zakonodaji, varnemu delu s kmetijsko mehanizacijo, izobraževanju svojih članov, sodelovanju na različnih prireditvah, nabavi varne delovne obleke in zaščitnih sredstev... Radi so se in se še intenzivno udeležujejo strokovnih predavanj, ekskurzij in demonstracij, pri čemer jim je v veselje, da v svojih vrstah pristaja tudi vedno več mladih članov, bodočih nosilcev kmetijskih gospodarstev. SPOMNILI SO SE ZAČETKOV TER POSTAVILI NOVE CILJE IN AMBICIJE Predsednik Anton Zemljak se je ob tej priložnosti prisrčno zahvalil za trud in požrtvovalnost vsem članom krožka, izpostavil pa je tudi dobro in zgledno sodelovanje s sosednjimi krožki, z Zvezo strojnih krožkov Slovenije, zunanjimi partnerji in nenazadnje s KGZS, zavodom Ptuj, Kmetijsko svetovalno službo, kjer krožek preko tajnice krožka, Darje Artenjak, dobiva koristne napotke, svetovalno pomoč in logistično podporo v obilici administrativnih postopkov, organizaciji, izvedbi projektov, dogodkov in ostalih dejavnosti... V bodoče želijo pomembno prispevati k še boljšemu sodelovanju s sorodnimi društvi (Govedorejsko društvo, Združenje rejcev prašičev, Biotehniška šola, društva podeželske mladine...), saj verjamejo, da je v slogi največja moč. To bodo tudi zares potrebovali, saj med najpomembnejše projekte v letu 2009 gotovo spada udeležba na 56. svetovnem prvenstvu v oranju, ki bo 4. in 5. septembra v Moravskih toplicah. Obenem želijo za svoje stranke najprej korektno pripraviti cenik strojnih storitev, vršiti kakovostne strojne usluge po konkurenčnih cenah, organizirati izobraževanje za izvedbo izrednih prevozov v kmetijstvu ter za uporabnike FFS, sodelovati na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni in v Komendi, še naprej sodelovati z Biotehniško šolo Ptuj (testiranje in servisiranje škropilnih naprav), zagnati posodobljeno spletno stran Strojnih krožkov na državnem nivoju... Z zunanjimi poslovnimi partnerji želijo še naprej svojim članom dobavljati tako varno delovno obleko, kot tudi nadomestne dele za kmetijsko mehanizacijo. V mesecu juniju načrtujejo strokovno ekskurzijo v Romunijo, z namenom videti, kaj počne vzhodnoevropsko, balkansko kmetijstvo. V jesenskem času pa se že ozirajo za novim sejmom kmetijske mehanizacije in tehnike, vabljivo se zdi tudi vabilo na ogled tekmovanja Tractor pulling, julija meseca v Žalcu... Sprejeli so višino članarine za leto 2009, ki znaša 20 EUR, hkrati pa pozivajo vse člane, ki se občnega zbora niso udeležili, dajo čim prej poravnajo. Ker se bliža nova setvena sezona, so opozorili še na nujnost pravočasne preureditve pod-tlačnih (vakuumskih) sejalnic za koruzo za potrebe setve, z dovoljenimi kemičnimi pripravki tretiranega semena koruze. Zbrane na slovesnosti so pozdravili še Milan Tacinger, predsednik govedorejskega društva Ptuj, Milan Strmšek, predsednik izpostave območne enote Ptuj pri KGZS in predsednik SK Dravsko polje, Anton Medved, predstavnik sindikata kmetov, podružnice Ptuj, Vili Grubelnik z zveze strojnih krožkov, Matjaž Kekec, Agronabava Bukovci, ter Ivan Brodnjak, vodja kmetijske svetovalne službe na Ptuju. Strojnemu krožku Posestnik lahko na koncu le še zaželimo veliko uspeha in varnosti pri nadaljnjem delu. Besedilo in foto: Jože Murko, KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Anton Zemljak ostaja predsednik SK Posestnik HAJDINČAN april 2009 Kako se spopasti z želodčnimi težavami? Vsak deseti človek ima težave z zgago Pred nami so velikonočni prazniki, ko so naše mize še bolj obložene kot ponavadi. Rdečo meso, jajca in potica pa nikakor niso prijatelji našemu želodcu. Zato se bomo v tokratnih zdravniških nasvetih posvetili želodčnim težavam. Najverjetneje je vsakdo izmed vas že kdaj trpel zaradi težav, povezanih z želodcem. Te se kažejo kot bolečine in nelagodje v gornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga. Želodčne težave so v veliko primerih posledica stresa, razburjenja, jeze. Povzročajo pa jih tudi prevelike količine kave in čaja, pa tudi kajenje. Težave z želodcem imajo lahko tudi tisti ljudje, ki zaužijejo preveč mastne in začinjene hrane. Pomembno je, da hrano uživamo počasi. To so zagotovo dejavniki, ki jih zlahka odpravimo. Potrebno je le veliko motivacije in osveščenosti. Velikokrat že sprememba načina življenja zmanjša ali popolnoma odpravi težave, povezane z želodcem. Vaš želodec pa bo zdrav, če boste jedli zdravo in uravnoteženo prehrano. Strokovnjaki priporočajo več manjših in lažjih obrokov. Potrebno se je izogibati mastnim in ocvrtim jedem, močno začinjeni hrani tn čokoladi. Med večjimi sovražniki vašega želodca so tudi cigareti, gazirane pijače, kava in še posebej žveplano belo vino ter pivo. Izogibajte se tudi ležanju tri do štiri ure po obroku. Na splošno hranjenje pred spanjem ni priporočljivo. Kaj še lahko storite sami, da bo vaš želodec zdrav? Telesna rekreacija. Pojdite na sprehod, začnite tekati, avtomobil zamenjate za kolo. Vsekakor je vse bolje kot sedenje pred televizorjem ali računalnikom. Zelo pomembno je vzdrževanje telesne kondicije, saj na slabo počutje vpliva tudi prekomerna telesna teža. Zato je pomembno, da nismo predebeli. Kaj je zgaga? Med bolj pogostimi težavami, povezanimi z želodcem pa je zagotovo zgaga. To je pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Težave z zgago naj bi imel že vsak deseti človek, enkrat letno pa se z njo sreča več kot polovica ljudi. Zgago ponavadi spremlja kisel in grenek okus, zadah, bruhanje in pekoč jezik. Kaj so vzroki za zgago? Nenormalna motorika požiralnika, vračanje želodčne vsebine v požiralnik in neposredno draženje požiralnika. Težave pa lahko poslabšajo nekatera živila ter pijače, in sicer paradižnik, čebula, česen, por, sokovi iz južnega sadja, pijače s kofeinom, gazirane pijače, čokolada in žvečilni gumi. Tudi pri zgagi lahko največ storite sami. Prav tako se izogibajte mastni in začinjeni hrani ter živilom, ki napenjajo. Težave pa si lahko lajšate z zdravili, ki jih lahko v lekarni kupite brez recepta. Ta bodo zmanjšala izločanje želodčne kisline. Kdaj pa moramo obiskati zdravnika? Ob nenadnih hudih bolečinah, ki jih spremljata bruhanje in otekel ter občutljiv trebuh. Nikakor ne odlašajte, če so težave ponavljajoče ali imate težave s požiranjem. Med simptomi za obisk zdravnika so tudi bruhanje krvi, krvavo blato, sočasna izguba teka in nenamerna izguba telesne teže. Pri želodčnih težavah pa si lahko pomagate tudi s pripravki iz zdravilnih zelišč. Težave bo ublažil kamilični čaj, meta, pelin, regratove kapljice, rman, slezove korenine. Zelo učinkovit je tudi kuminov čaj. Plodovi kumine so namreč najboljše rastlinsko sredstvo proti napenjanju. Kako pripravimo kuminov čaj? Zvrhano čajno žličko kuminovih plodov (zdrobljenih v možnarju) prelijemo s četrt litra vrele vode in po desetih minutah precedimo. Čaj pijemo zelo topel, po požirkih. Tako bomo hitro odpravili napenjanje, želodčne in črevesne krče. Zelo odlično sredstvo proti želodčnim težavam pa je tudi pelin. Pelinov čaj pripravimo na zelo enostaven način. Čajno žličko narezanega pelina prelijemo s četrt litra vrele vode, pustimo stati deset minut in odcedimo. Za kuro ga pijemo toplega trikrat na dan po eno skodelico po jedi. Med učinkovitimi domačimi zelišči proti želodčnim težavam pa je tudi rman. Najverjetneje ste ga že opazili med sprehodom. Rastlina ima dolgo zeleno steblo in bel cvet. Zaradi eteričnega olja in grenčice ga uporabljamo kot zdravilno sredstvo za želodec. Kako pripravimo čaj? Dve zvrhani žlički rmana prelijemo s četrt litra vrele vode in po 15 minutah odcedimo. Čaj pijemo zmerno topel 2-3 krat na dan. Upam, da boste v tokratnih zdravniških nasvetih našli kaj zanimivega in uporabnega zase. Vsekakor pa se pred uživanjem zdravil posvetujte z vašim zdravnikom ali farmacevtom. Domače pripravke pa opustite, če se po njih ne boste počutili bolje. Estera Korošec april 2009 HAJDINCAN Na podlagi Pravilnika o spodbujanju podjetništva v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/08) in Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin , št. 5/09) objavlja Občina Hajdina Javni razpis za spodbujanje podjetništva v Občini Hajdina za leto 2009 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje začetnih investicij. 2. RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA Skupna višina razpoložljivih sredstev je 17.566,00 EUR . 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN UPRAVIČENI NAMENI 1. Naložbe v nakup opreme, drugih osnovnih sredstev in nakup nematerialnih investicij. Investiranje v nakup proizvodne in storitvene opreme in nakup nematerialnih pravic (patenti, licence) zaradi ustanovitve novega podjetja, širitve obstoječe dejavnosti ali zaradi uvajanja novega proizvodnega oziroma storitvenega programa (bolj produktivne, racionalnejše, energetsko varčne in ekološko varnejše tehnologije; izboljševanje kakovosti proizvodov in storitev). Sredstva se dodelijo za začetne investicije. To so investicije v osnovna sredstva za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) in investicije v osnovna sredstva kot nakup podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi drugače prenehalo delovati. 2) Stroške odpiranja novih delovnih mest (za obdobje največ 12 mesecev), povezanih z investicijo - stroški bruto plač za novo odprta delovna mesta (med stroške bruto plač se šteje neto plača, davek iz osebnih prejemkov ter prispevki za pokojninsko zavarovanje, prispevki za zaposlovanje in prispevki za starševsko varstvo), povezana z začetno investicijo. Izpolnitev kriterija novih zaposlitev se ugotavlja na osnovi dodatnih zaposlitev v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev. Pri tem morajo biti upoštevani naslednji pogoji: - delovno mesto mora biti povezano z izvajanjem projekta začetnih investicij, - investicijski projekt mora voditi k neto povečanju števila zaposlenih v obratu v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev, - nova delovna mesta morajo biti ohranjena vsaj 5 let; višina pomoči: v višini do 15% upravičenih stroškov. Zgornja meja intenzivnosti pomoči je 4.000 EUR na upravičenca (upoštevajo se računi brez DDV). 4. UPRAVIČENCI Do sredstev za razvoj so upravičena mikro in majhna podjetja po 55. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, (60/06 popr.), 26/07-ZSDU-B, 33/07-ZSReg-B, 67/07-ZTFI (100/07 popr.), 10/08 in 68/08) s sedežem v Občini Hajdina in krajem investicije na območju Občine Hajdina. Do sredstev so prav tako upravičena mikro in majhna podjetja, ki imajo sedež dejavnosti izven Občine Hajdina, v kolikor imajo poslovno enoto v Občini Hajdina, v kateri zaposlujejo najmanj 2/3 oseb za nedoločen čas iz Občine Hajdina (stalno bivališče) in investirajo na območju Občine Hajdina. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za mikro oziroma majhne družbe po Zakonu o gospodarskih družbah (55. člen). Mikro družba je tista družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov in - vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov. Majhna družba je tista, ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50 , - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov in - vrednost aktive ne presega 4.400.000 eurov. Do sredstev so prav tako upravičene fizične osebe, ki bodo svojo dejavnost ustrezno priglasile oziroma registrirale v roku dveh mesecev od prejema pomoči in brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, ki se bodo samozaposlile v roku dveh mesecev od prejema pomoči. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro in majhna podjetja, ki so v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Do finančnih spodbud ne morejo biti upravičena podjetja v težavah (podjetje je v težavah, če tekoča izguba in izguba iz prejšnjih let dosega polovico osnovnega kapitala, ki je izkazan v bilanci predhodnega leta ali je podjetje v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije) ali dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranj e. Do finančnih spodbud ne morejo biti upravičena podjetja, ki v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti delujejo na naslednjih področjih: - področje kmetijstva - podjetja, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, - področje ribištva in ribiških storitev, - področje premogovništva, - oddelek kopenskega prometa - področje nabave vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo, - oddelek 61 - vodni promet, - oddelek 62 - zračni promet. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih obveznosti do Občine Hajdina. 5. POGOJI ZA DODELJEVANJE SREDSTEV: V kolikor je upravičenih vlog več, kot je razpoložljivih sredstev, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo vsem upravičencem. Prednost pri dodeljevanju pomoči imajo upravičenci, ki še niso prejeli podpore iz javnih sredstev iz občinskega proračuna. Sredstva za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Hajdina se na podlagi tega razpisa dodeljujejo glede na vrsto intervencij kot nepovratna sredstva in jih je možno dodeliti v primeru, kadar te predstavljajo potrebno vzpodbudo za izvedbo zastavljenega namena. Dodelijo se lahko le, če imajo stimulativni učinek in niso namenjena samo zniževanju stroškov podjetja. Po pregledu prispelih vlog na javni razpis in pred dodelitvijo sredstev upravičencem se opravi ogled določenih prijavljenih investicij pri upravičencih s strani članov komisije. Prijava na razpis mora vsebovati: 1. Osnovni podatki prosilca (OBRAZEC 1); 2. Podatki o investicijskem projektu (OBRAZEC 2); 3. Predstavitev investicije, specifikacija in izjava (OBRAZEC 3); 4. Kopije računov in kopije dokazil o plačilu, skladno s predloženo specifikacijo investicije za obdobje od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, ki je določen za oddajo vlog; 5. Dokazilo o registraciji samostojnega podjetnika oz. družbe (ne staro več kot 3 mesece); za obrtne dejavnosti tudi obrtno dovoljene; priložijo se fotokopije; 6. Potrdilo o plačanih zapadlih davkih in prispevkih (za fizične osebe potrdilo davčne službe), za pravne osebe BON 2, potrjen s strani APR ki ne sme biti starejši od 3 mesecev; priložijo se fotokopije; 7. Izjava o značilnosti začetne investicije (OBRAZEC 4); 8. Izjava o resničnosti podatkov (OBRAZEC 5); 9. Izjava o pridobljenih drugih virih pomoči (OBRAZEC 6); 10. Izjava o kvoti zaposlenih (Za podjetja/podjetnike, ki nimajo sedeža v občini Hajdina), priloga - kopija M1/M2 obrazca za vse zaposlene v poslovni enoti - OBRAZEC 7); 6. IZJAVA O ZAUPNOSTI DOKUMENTACIJE Dokumentacija, ki bo prispela na razpis, je zaupne narave in bo uporabljena izključno v postopku odločanja o dodelitvi sredstev po tem razpisu. Člani strokovne komisije se zavežejo, da bodo podatke varovali kot zaupne in jih uporabili izključno za namene ocenjevanja. 7. ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog - do 21.10.2009 do 12. ure O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila HAJDINČAN april 2009 sredstva namenjena. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja 10.12.2008 do 21.10.2009. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 21.10.2009. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ -PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS - SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA V OBČINI HAJDINA«, na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo. Odpiranje vlog bo izvedla komisija dne 21.10.2009 ob 13. uri. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozi- vom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Hajdina www.hajdina.si. Župna Občine Hajdina Radoslav Simonič Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/09) in Pravilnika o dodelitvi proračunskih donatorskih sredstev za izbor projekta ali prejemnika za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov prejemnikov proračunskih sredstev Občine Hajdina (Uradni list Republike Slovenije št. 47/07) Občina Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Hajdina za leto 2009 (v nadaljevanju: razpis) 1. PREDMET RAZPISA je sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov za sklope, ki niso zajeti v programih drugih razpisov Občine Hajdina. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov društev, neprofitnih organizacij in gibanj ter zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) in druge. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju Občine Hajdina, - da so fizične osebe s stalnim prebivališčem v drugi občini, če prireditev organizirajo na območju Občine Hajdina, - da so pravne osebe s sedežem v drugi občini, če so njihovi člani občani Občine Hajdina ali pa prireditev organizirajo na območju Občine Hajdina, - da je k vlogi priložen program dejavnosti, - da so k vlogi priložena vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih bo mogoče ugotavljati izpolnjevanje meril in kriterijev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku ni upravičena tista fizična ali pravna oseba, ki šb ji bila za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Hajdina v tekočem proračunskem letu. 3. VIŠINA razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Hajdina znaša 29.901,00 EUR Višina dodeljenih sredstev bo odvisna od pomembnosti prireditve za kraj in za družbeno življenje občanov Občine Hajdina, pričakovane udeležbe ter sorazmernosti sofinanciranja podobnih prireditev oziroma drugih dejavnosti. O dodelitvi sredstev bo odločil župan s sklepom na podlagi predloga komisije. 4. ROK IZVEDBE Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 5. VSEBINA PRIJAVE Prijava na razpis mora biti napisana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamezni program izpolniti ločeni obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. 6. ROK ZA ODDAJO PRIJAV IN NAČIN ODDAJE Roki za oddajo prijav: 29. 5. 2009, 29. 9. 2009 in 27. 11. 2009. Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji v razpisnem roku dobijo v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, p. Hajdina. Dokumentacija je dostopna tudi na internetni strani Občine Hajdina: www.hajdina.si. Vlogo, izpolnjeno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, z vsemi zahtevanimi prilogami dostavite ali oddajte po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina z oznako: »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS - DRUGO«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene pošiljatelju. 7. DATUM ODPIRANJA Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila v roku 8 dni po posameznem roku za oddajo prijav. 8. IZID RAZPISA O izidu razpisa bodo prijavitelji pisno obveščeni v 15. dneh po odpiranju vlog. Z izbranimi izvajalci programov, projektov oziroma prireditev bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. 9. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka oziroma do porabe sredstev dosegljiva v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občinske uprave Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, Hajdina in na spletni strani Občine Hajdina. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom daje direktorica Občinske uprave Valerija Samprl na naslovu Občine Hajdina, telefon 02/788-30-30. Radoslav SIMONIČ, l.r. župan Občine Hajdina april 2009 HAJDINČAN Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), Pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/07) ter Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/09) objavlja Občina Hajdina JAVNI RAZPIS o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina za leto 2009 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju Občine Hajdina po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis« za naslednje ukrepe: 1. naložbe v kmetijska gospodarstva, 2. pomoč za plačilo zavarovalnih premij, 3. zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu, 4. promocija in trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev, 5. zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti, 6. druge pomoči. II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Hajdina za leto 2009 - v okvirni višini 29.864 EUR. 1102101 Subvencioniranje obrestne mere 4.440 1102202 Izobraževanje - delovanje dmštev gospodinj 9.424 1102404 Kmetijstvo po razpisu 16.000 Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo občine Hajdina. A. DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME 1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO 1. Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev: - zmanjšanje proizvodnih stroškov, - izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, - izboljšanje kakovosti in/ali - ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali. 2. Pomoč se ne sme dodeliti za že izvedene aktivnosti. 3. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi, - do 40% upravičenih naložb na drugih območjih, - do 50% upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, - stroški obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, - najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 100 evrov, najvišji skupni znesek pa do 3.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo. 4. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi. 5. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, mikropodjetja (majhna in srednje velika podjetja s področja predelave kmetijskih proizvodov) in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, - društva, ki imajo sedež na območju občine, se ukvarjajo z dejavnostjo s področja kmetijstva ter izvajajo aktivnosti na območju občine, oziroma društva, ki izvajajo aktivnosti za kmetovalce občine, - institucije, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. 6. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. 7. Pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva so: 7.1. Posodabljanje kmetij 7.2. Urejanje pašnikov 7.3. Urejanje kmetijskih zemljišč 7.1. Posodabljanje kmetij Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo načrta/dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, - stroški za nakup materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov, - stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, - stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi, - stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silaže, itd). Gnojne jame in gnojišča za namen izpolnjevanja standarda nitratna direktiva se ne sofinancira. - stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme, - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora, - stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega sadnega trajnega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod, - stroški obresti za kredite. Pogoji za pridobitev po predhodno odobreni vlogi: - ustrezno dovoljenje/dokumentacija za izvedbo investicije, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč, - kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in - drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 7.2. Urejanje pašnikov Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta/dokumentacije za ureditev pašnika, - stroški za nakup opreme za ograditev pašnika z električno ograjo in pregraditev pašnikov z ograjo na pašne čredinke, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Pogoji za pridobitev: - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč, - načrt postavitve pašnika s popisom del, - minimalne površine 3 ha, - drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 7.3. Urejanje kmetijskih zemljišč Upravičeni stroški: - stroški agromelioracij: stroški investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del. Pogoji za pridobitev: - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč, - ustrezna dokumentacija za izvedbo investicije in - dmgi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Upravičeni stroški: - sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni živali, - višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali za primer bolezni, - najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 10 evrov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, mikropodjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. V primem zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oz. zakup kmetijskega zemljišča, ki leži na območju občine, - zavarovalnice, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - zavarovalna polica, - dmgi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 3. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se izvajajo državne pomoči: - na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, - na področju storitev nadomeščanja, - na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe, - na področju organizacije fommov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih, - za publikacije, kataloge, spletišča. Upravičeni stroški: 1. na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: - stroški organiziranja programov za usposabljanje, 2. na področju storitev nadomeščanja: - dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega HAJDINCAN april 2009 partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom, 3. na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe: - honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, 4. na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: - za stroške udeležbe, potnih stroškov, stroškov publikacij, najemnin razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, publikacije, katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevrtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji. 5. stroški priprave in izdelave. Bruto intenzivnost pomoči : - pomoč se dodeli do 50% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Upravičenci do pomoči: - fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev na podlagi predhodno odobrene vloge: - dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore, - dokazila o plačilu stroškov, - dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine. B. DODELITEV POMOČI DE M1N1MIS Po pravilu de minimis se državne pomoči dodeljujejo za naslednje ukrepe: - predelava in trženje kmetijskih proizvodov ter dopolnilna dejavnost na kmetiji, - promocija in trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev, - pomoč za nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti. 4. PROMOCIJA IN TRŽENJE KMETIJSKIH IN NEKMETIJSKIH PROIZVODOV S KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Upravičeni stroški: - stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve ...). Bruto intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter/ali imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine. - društva in institucije, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetij, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč. 5. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE NA PODROČJU DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI, PREDELAVE IN TRŽENJA TER NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI Pomoč se dodeljuje za spodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov, kmečkih žena in mladine ter kmetijskih društev s prebivališčem v občini za kritje stroškov izobraževanja in usposabljanja, svetovanja, organiziranja in sodelovanja na tekmovanjih in sejmih, s področja dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Upravičeni stroški: a) individualno izobraževanje: - plačilo kotizacije in šolnine za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, - za plačilo strokovnih gradiv, pomembnih za kmetijsko proizvodnjo oziroma dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje na kmetiji ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, - za udeležbo na sejmu, povezanem s kmetijstvom (za stroške najema razstavnega prostora in prevoza živali na sejem). Pogoji za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč. b) organizacija predavanj, tečajev, seminarjev: - za organizacijo brezplačnih predavanj, tečajev in seminarjev, ki se jih udeležijo nosilci ali člani kmetijskega gospodarstva. Med upravičene stroške sodijo honorarji predavateljev in najemnina prostorov za izobraževanje. Pogoj za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč. c) strokovne ekskurzije - za stroške prevoza in stroške vstopnin za strokovne oglede prireditev, opreme in objektov, povezanih s kmetijstvom. Pogoj za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč. d) strokovna tekmovanja - za stroške najema prostora, uporabe zemljišč in opreme, povezane s tekmovanjem in prevozom na tekmovanje. Pogoj za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali trženjem ter nekmetijskimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, - institucije, ki izvedejo tehnično podporo, ki ni namenjena primarni proizvodnji temveč drugemu izobraževanju, potrebnemu za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, predelave ali trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. 6. DRUGE POMOČI Občina sofinancira tudi programe na področju kmetijstva, ki ne predstavljajo državnih pomoči. Upravičeni stroški: - sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo - 5 evrov po članu oz. članici društva, - materialni stroški delovanja -14 evrov po članu oz. članici za prevoz ekskurzij in 400 evrov za izobraževanje, - vlaganja v opremo, potrebno za delovanje društva - do 1.000 evrov - prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja društvo - do 300 evrov - izdajanje društvenega glasila ter druge dejavnosti društva. Upravičenci do pomoči: - pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Hajdina. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije. Pogoji za pridobitev sredstev: - vloga, - dejavnost društva mora potekati na območju Občine Hajdina, - seznam članov društev. III. MERILA ZA IZBOR Prednost pri izbiri bodo imeli upravičenci, ki še niso prejeli podpore iz javnih sredstev in občinskega proračuna oz. so prejeli manj podpor iz javnih sredstev. V primeru več vlog se bodo sredstva linearno zmanjšala vsem upravičencem. IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog - do 21.10.2009 za A. delitev pomoči - skupinske izjeme in B. delitev pomoči de minimis - do 20.05.2009 in 21.10.2009 za 6. druge pomoči O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja 24.10.2008 do 21.10.2009. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 21.10.2009. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA« na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo. Odpiranje vlog bo izvedla komisija dne 20.05.2009 ob 13. uri in 21.10.2009 ob 13.30 uri. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Hajdina www.hajdina.si. Zupan Občine Hajdina Radoslav Simonič april 2009 HAJDINČAN UREDITEV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KOT OBČAN V OKVIRU OBČINE HAJDINA OBVEZNO oz. OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE v okviru Občine Hajdina, si lahko zase in za svoje ožje ali širše družinske člane uredi oseba, ki izpolnjuje pogoje po 21. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. 1. RS, št. 76/08) in Pravilnika o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (Ur. 1. RS, št. 126/08). Občina v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi občana, ki izpolnjuje naslednje POGOJE: DRŽAVLJAN RS s stalnim prebivališčem v Občini Hajdina, ki nima dohodkov oz. nima lastnih sredstev, da si sam plačuje osnovno zdravstveno zavarovanje in nima možnosti zavarovalne podlage kot družinski član (osebe, ki nimajo nobenih dohodkov oz. če, kadar živijo sami, njihovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50% minimalne plače oz. 294,59 EUR bruto na mesec oziroma če, kadar živijo z ožjimi in širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne plače oz. bruto 147,29 EUR na osebo na mesec, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka). DOKAZILA, na podlagi katerih si/se občan/u lahko uredi obvezno zdravstveno zavarovanje: 1. OBRAZEC M -1 (predloži vlagatelj) 2. Davčna številka na vpogled + Osebni dokument na vpogled 3. Potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje o statusu aktivnega iskalca zaposlitve 4. Potrdilo iz gospodinjske evidence 5. Potrdilo, s katerim izkazujete svoj dohodek, prejemek oz. izpis bančnega računa za 3 mesece pred sklenitvijo zavarovanja - predloži vlagatelj (velja za vlagatelje, ki imajo prihranek oz. dohodek, prejemek - avtorsko delo, delo preko študenta, udeležba pri dobičku) 6. Prejemnik socialno denarne pomoči - kopija odločbe o socialno denarni pomoči 7. Dijaki in študenti - Potrdilo o vpisu - predloži vlagatelj (velja za izredne, redne dijake, študente, ki so dopolnili 26. let starosti in izpolnjujejo pogoje po 21. točki 15. čl. ZZVZZ in pravilnika). DOKAZILA, na podlagi katerih lahko vlagatelj uredi obvezno zdravstveno zavarovanje ožjim ali širšim DRUŽINSKIM ČLANOM: 1. OBRAZEC MDČ (predloži vlagatelj) + EMŠO družinskih/ga članov - enotna matična številka 2. Potrdilo o šolanju priloži vlagatelj le za otroke, ki imajo status dijaka, študenta, ki še ni/so dopolnil/li 26 let 3. Za zakonca ali izvenzakonskega partnerja, ki ni zaposlen, vlagatelj dvigne na organu Vlogo, s katero družinski član izjavi, da izpolnjuje pogoje, ki so določeni v Pravilniku o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (Ur. 1. RS, št. 126/08). HAJDINČAN april 2009 Odgovori na vprašanja, postavljena na zboru občanov v Dražencih, dne 9.1. 2009 1. Kdaj bo nizkonapetostno omrežje položeno v zemljo in izvedena javna razsvetljava na kandelabrih? V naselju Dražene! kakor tudi v ostalih naseljih Občine Hajdina se pristopi k rekonstrukciji nizkonapetostnega omrežja, v kolikor je omrežje dotrajano. Dela prične izvajati ELEKTRO Ptuj in se izvaja po vnaprej sprejetih planih. V kolikor Občina Hajdina na določenem odseku gradi kanalizacijsko omrežje, je smiselno, da se uredi tudi ostala infrastruktura. Takrat se z ELEKTRO Ptuj sklene pogodba o skupnem sodelovanju in Občina Hajdina krije stroške zemeljskih del. Za pričetek del na posameznih odsekih je tako odvisno od stanja nizkonapetostnega omrežja kakor tudi od bližine trase predvidenih drugih del v cestnem prometu. 2. Kdaj bo zamenjan podzemni hidrant z nadzemnim pri hišni številki 30/a? Podzemni hidrant pri hišni št. Draženci 30/a bo zamenjan z nadzemnim hidrantom v letu 2009 v sklopu vzdrževanja hidran-tnega omrežja. 3. Kdaj bodo prerazporejeni kandelabri javne razsvetljave proti podhodu? Pri novem podhodu pod AC Slivnica-Draženci so postavljeni kandelabri javne razsvetljave v sklopu dveh projektov. S predstavnikom nadzora DDC je dogovorjeno, da se kandelabri prerazporedijo v sklopu izgradnje avtoceste. 4. Kakšen je odmik od ceste za saditev žive meje? Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste se lahko izvede le s soglasjem pristojne službe občinske uprave. Na območjih, urejenih s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Hajdina, pa so odmiki določeni glede na kategorizacijo cest. V bližini križišča pa ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, kar bi oviralo preglednost (polje preglednosti). 5. Kdaj se bomo v Dražencih lahko peljali preko fizičnih ovir za umirjanje prometa? Pred postavitvijo hitrostnih ovir mora biti zadoščeno trem pogojem: določilom zakona o javnih cestah, ki izrecno predvideva, kje se lahko postavijo hitrostne ovire, soglasjem sosedov zaradi povzročitve hrupa in odcep ceste se preveri s statistiko povzročenih prometnih nesreč. Ko so izpolnjeni vsi pogoji, se pristopi k izvedbi fizičnih ovir, ki jih je možno glede na terenske razmere postaviti. 6. Ali se bo asfaltirala makadamska cesta ob progi na odcepu Dalmacija - pokopališče? Makedamska cesta ob progi na odcepu Dalmacija-pokopališče se bo po koncu izgradnje AC asfaltirala. 7. Kdaj se bo na lokalni cesti pred odcepom za Lancovo vas umiril promet? Na lokalni cesti pred odcepom za Lancovo vas se bo promet umiril najverjetneje z izgradnjo krožišča pri izgradnji povezovalne ceste na priključek avtoceste v Tržcu. 8. Zakaj je omarica od kabelske postavljena na bankini pri hišni št. 40/a? Razdelilna omarica kabelske bo prestavljena iz bankine pri h. št. 40/a za ograjo na privatno zemljišče. 9. Pod kakšnimi pogoji se lahko najame dvorana v vaškem domu Draženci? VO Draženci je na sovji seji dne 5. marca 2008 sprejel naslednji sklep: 1. Cena najema dvorane s kuhinjo za vaščane Dražencev je 20 evrov + stroški kurjave po števcu. Sprejme se tudi sklep, da vaščani Dražencev ne morejo oddajati dvorane v podnajem. Izjema je, da bivšim vaščanom, ki imajo željo koristiti dvorano, ceno določa samo vaški odbor na seji. 2. Cena najema dvorane s kuhinjo za občane iz ostalih 6 vasi Občine Hajdina je sledeča: 150 evrov + stroški elektrike in vode = 20 evrov ; kurjava po števcu (m3 je 2 evra). 3. Cena najema dvorane s kuhinjo za vse ostale najemnike izven Občine Hajdina: 200 evrov + stroški elektrike in vode = 20 evrov; kurjava po števcu (m3 je 2 evra). - S posebnim pogojem k točki 2 in 3, da skupino streže gostinec iz Občine Hajdina. V kolikor pride do zasedenosti teh gostincev, lahko skupino streže gostinec izven občine. 4. V to skupino spadajo skupine, ki ne obsegajo hrane, to so vse ostale pravne osebe in drugi. Na VO, ki je kompetenten za določitev tarife, naslovijo pisno vlogo. 5. Domača društva koristijo dom vaščanov brezplačno. Člani VO soglasno sprejmejo sklep, da hišnik skupaj s predsednikom VO vodi knjigo o najemu dvorane in korektnem vodenju plačil z blagajniškimi prejemki. Hišnik občasno na seji VO poda finančno poročilo. april 2009 HAJDINČAN Steklina, živali in ljudje T/ onec lanskega leta se je v naši Imneposredni bližini pojavila steklina. Na srečo se pojavljajo samo občasni, osamljeni, t.i. sporadični primeri. Je pa res, da so zadnja leta vse pogostejši, kar pripisujemo širjenju stekline iz sosednje Hrvaške preko lisic. Vzrok okužbe je največkrat stik domače živali z lisico, ki je na naše področje zašla iz sosednje Hrvaške. Steklina je zelo nevarna bolezen za živali in človeka. V večini primerov je izid bolezni smrten. Povzročitelj je virus, ki se širi med živalmi z ugrizi, praskami, poškodbami, se pravi kontaktno, možen pa je tudi prenos po zraku - aerosol. V kolikor pride človek v stik z živaljo, ki je okužena z virusom stekline, se lahko okuži na zgoraj opisan način. Potrebno je poudariti, da se virus stekline nahaja v slini živali v visoki koncentraciji. Preden žival začne kazati klinične znake bolezni stekline (inkubacijska doba - čas od okužbe do pojava kliničnih znakov je sorazmerno dolg, od 3 do 8 tednov, lahko pa tudi variira od 1 tedna do 1 leta). Zato je tudi pomembno, kje je prišlo do vnosa okužbe. Ugrizi v bližini obraza oz. bližje možganom lahko vplivajo na krajšo inkubacijsko dobo. Ko se virus na mestu okužbe namnoži, potuje proti centralnem živčnem sistemu (možganom) po perifernih živčnih vlaknih, ko doseže možgane, se od tam širi v žleze slinavke, kjer je »pripravljen«, da se razširi na novo žrtev. KLINIČNI ZNAKI PRI ŽIVALIH: Ločimo tri faze: 1. prodromalna 2. furiozna 3. paralitična 1. prodromalna faza: kaže se s spremembami v obnašanju in temperamentu živali - nemir, prividi, nevroza, traja 2-3 dni, sledi ji 2. furiozna faza: živali se odzivajo na zunanje dražljaje, psi so živčni in so takoj pripravljeni ugrizniti; grizenje brez vzroka, grizejo in napadajo vse, npr.: lesene, železne predmete, ki jih obdajajo (če so v ogradi s kovinsko mrežasto ograjo, napadajo le- to in jo grizejo), grizejo lahko tudi sami sebe. Virus v tej fazi poškoduje tudi motorične centre, zato se že pojavlja pareza zadnjih okončin: žival ne more več stati na okončinah, močno jo zanaša, v prostoru se ne more več zbrati, brezciljno tava, pojavi se močno slinjenje in nezmožnost požiranja. Žival se oglaša popolnoma drugače, nima več glasu, spušča zelo čudne zvoke, izgubi apetit, opazimo močno razširjene ali pa zožane zenice. Poteka 2-4 dni, sledi ji 3. paralitična faza: nastopi smrt zaradi paralize dihalnih mišic. KAKO DIAGNOSTICIRAMO STEKLINO: V pomoč pri postavitvi diagnoze so nam zgoraj opisani klinični znaki bolezni in anamneza -podatki, ki nam jih posreduje lastnik (ali je žival cepljena, ali je bila v stiku z divjo živaljo...). Dokončna diagnoza pa se postavi po smrti živali, in sicer s potrditvijo virusa v možganih živali. TERAPIJA: Živali, obolele za steklino, ne zdravimo zaradi tveganja, da se od obolele živali lahko okuži človek. Žival ob sumu bolezni stekline mora v strogo izolacijo, da se ovrže sum oz. žival evtanazira. PREVENTIVA: * 3 Preventiva je bistveni del boja zoper steklino, zaradi izvajanja preventive v Sloveniji imamo malo sporadičnih primerov stekline. Preventiva obsega več ukrepov. V Sloveniji je zakonsko predpisano preventivno cepljenje psov proti steklini. Pes je prvič cepljen proti steklini, ko dopolni 3 mesece, nato pa vsako leto enkrat. Preventivno cepljenje z inaktivirano vakcino predstavlja zelo uspešno in varno zaščito psa pred virusom stekline. S pojavom novejših, kvalitetnejših, z dokazi podprtih vakcin je pojav stranskih učinkov cepljenja skoraj izginil. Odločitev lastnika psa, da opravi obvezno cepljenje, ni le njegova dolžnost, ampak zelo odgovorno ravnanje, ki lahko pomembno vpliva na širjenje bolezni. Lastnik, ki ima redno cepljenega psa proti steklini, je: - zaščitil svojo žival pred virusom stekline, - zaščitil sebe pred virusom stekline, - preprečil širjenje bolezni ob morebit- nem izbruhu bolezni v okolici, - ravnal v skladu z zakonom. Cepljenje psov proti steklini je torej eden izmed ukrepov, ki jih Slovenija izvaja v boju zoper steklino. KAKO UKREPAMO, ČE PRIDE DO UGRIZA OZ. POŠKODBE ČLOVEKA? Poškodovana oseba mora k svojemu zdravniku, kjer oskrbijo mesto poškodbe ter jo napotijo v antirabično ambulanto, kjer odredijo nadaljnje ukrepe, odvisno od tega, ali je bila žival, ki je poškodovala človeka, cepljena proti steklini ali ne. V primeru, da žival ni bila cepljena proti steklini ali je človeka poškodovala neznana žival, dobi poškodovana oseba protitelesa proti steklini v obliki bolečih injekcij. Antirabična ambulanta izda lastniku živali tudi navodilo, naj se oglasi v veterinarski ambulanti. Veterinar mora opraviti opazovanje živali na pojav morebitnih kliničnih znakov bolezni, in sicer opravi opazovanje prvi, peti in deseti dan po ugrizu oz. poškodbi. V kolikor je bila žival predhodno cepljena proti steklini in ne kaže znakov bolezni, veterinar deseti dan zaključi opazovanje in odda poročilo na območno enoto VURS (Veterinarska Uprava Republike Slovenije) in na antirabično ambulanto. Tako se postopek zaključi, če je žival cepljena. V primeru, da žival ni cepljena, postopek nadaljuje veterinarska inšpekcija. ZAKLJUČEK: Želim, da bi iz zgoraj opisanih dejstev vsakdo, ki je lastnik psa, spoznal, da cepljenje proti steklini ni nepotreben strošek, ampak nujen ukrep boja proti širjenju bolezni, ki se kljub zatiranju pojavlja vse pogosteje. Priporočamo tudi cepljenje prostoživečih mačk, saj so tudi te lahko v stiku z lisico in možne prenašalke bolezni. DAMIJAN PEKLAR, dr. vet. med., Ambulanta za male živali, Slovenja vas 2b H Al Dl NČAN april 2009 Smeti ležijo povsod T^^ed Skorbo, Hajdošami in Ter-Ptuj so prijetne poti za kolesarjenje, sprehode, rolanje ali tek. Vendar pa sprehajalce zagotovo zmotijo številni odpadki ob poti. Od Skorbe proti Hajdošam so tam odvržene številne pločevinke, papirji, plastenke. Predvidevam, da jih nekateri odvržejo kar iz avtomobila. Nisem še namreč srečala sprehajalca ali turista, ki bi odvrgel odpadek kar v naravo. Vsekakor se zaradi bližine Term v teh krajih sprehaja tudi več turistov. Slika narave pa je vse prej kot rožnata. Kaj si mislijo o nas in naši kulturi, pa raje ne bom razpravljala. Mogoče bi jih morali vprašati. Na nedeljskem sprehodu znova opazim odvržene pločevinke. Nekaj metrov naprej je bilo včasih veliko črno odlagališče. Tabla, ki prepoveduje odlaganje odpadkov, še stoji. Desna stran je očiščena in brez smeti, na levi strani pa je slika nekoliko drugačna. Razni odvrženi odpadki, nekateri sežgani, vendar je del žimnice še ostal. Tudi nekaj metrov naprej naletim na manjše odlagališče. Ni veliko, pa vendar je packa v okolju. Nikakor ne morem razumeti, da ljudje še vedno ne razumejo, da okolje vamjejo zase, za svoje otroke. No, pa dovolj moraliziranja. ZMEDA NA EKOLOŠKEM OTOKU Odpravim se pogledati, kakšno je stanje na ekološkem otoku. Tam ga več ni in domačinka mi pove, da je bilo okrog njega OPOZORILO! STROGO PREPOVEDANO ODLAGANJE VSAKRŠNIH ODPADKOV KAZEN OD 40.000,- DO 60.000,- SIT ODLOK OBČINE HAJDINA I tlBČIHA HAJDINA več smeti kot v kesonih. Ljudje so namreč tja odnašali tudi vse tisto, kar ni spadalo na ekološki otok - staro pohištvo, žimnice, gospodinjske aparate. Najverjetneje ljudje niso razumeli, da če na kesonu piše STEKLO, da to pomeni: Vrzi vanj le steklo. No, sedaj je ekološki otok pri domu krajanov Skorba. Okoliški prebivalci pravijo, da se sedaj večji kosovni odpadki tam ne pojavljajo. Vseeno je preveč na očem ljudi, da bi lahko s prikolic odmetavali večje kose. Otok je sedaj bolj urejen. Pa vendar se še pojavljajo težave. Na eni strani se še vedno pojavljajo vreče in škatle z različnimi odpadki, ki tam nimajo kaj iskati. Občinska služba jih enkrat tedensko tudi odvaža. Na drugi strani pa je problem s praznjenjem kesonov. Plastiko odvažajo na približno nekaj več kot deset dni, zato je keson ponavadi poln. Plastenke pa ležijo vse naokrog, tudi v kesonih, kjer nikakor ne bi smele biti. Tudi keson za papir je poln. Pred kratkim je celo veter odprl pokrov in papir raznašal daleč po okolici. Več kot očitno je nekaj narobe s pristojnimi službami. Najverjetneje je odvažanje na 14 dni veliko premalo. Kesoni ostajajo polni, ljudje pa jezni pustijo svoje smeti ob njem. Skoraj razumljivo ...? Skrb za okolje in čisto naravo pa mora postati skrb vseh nas. Koši za smeti, ekološki otoki, smetišča, niso postavljeni zastonj. Kultura pa se začne doma. Zato naj vsak poskrbi, da njegov otrok, mož, žena, dedek ali kdorkoli drug ne bo odvrgel pločevinke na travo, papirja na tla ali plastenke v gozd. Narava je od vseh nas. Na to pa velikokrat pozabimo. Tekst in foto: Estera Korošec V hvaležen spomin 1. Marija Mohorko, Zg. Hajdina 34, roj. 29.3.1936, umrla 19.12.2008 2. Katarina Skrbinšek, Zg. Hajdina 95, roj. 6.11.1929, umrla 21.12.2008 3. Franc Glodež, Hajdoše 33, roj. 18.8.1939, umrl 25.12.2008 4. Ivana Brodnjak, Slovenja vas 10, roj. 9.2.1922, umrla 9.1.2009 5. Jožefa Cibula, Slovenja vas 65/f, roj. 8.10.1926, umrla 27.1.2009 6. Ivan Bizjak, Gerečja vas 98/a, roj. 22.12.1952, umrl 28.1.2009 7. Marija Gašljevič, Zg. Hajdina 93, roj. 10.8.1914, umrla 6.2.2009 8. Stevo Tomčič, Slovenja vas 45/b, roj. 15.6.1937, umrl 13.2.2009 9. Janez Merc, Sp. Hajdina 49, roj. 25.7.1955, umrl 26.2.2009 10. Janez Hajšek, Zg. Hajdina 130/b, roj. 12.02.1957, umrl 1.3.2009 11. Janez Krajnc, Zg. Hajdina 7, roj. 13.11.1913, umrl 9.3.2009 12. Jože Jerenko, Gerečja vas 109, roj. 7.3.1936, umrl 10.3.2009 april 2009 HAJDINČAN S spomladansko čistilno akcijo spet olepšali naše okolje V Dražencih so olepšali vaško središče in pometli okrog kapele. S Tsoboto, 28. marca, je v Občini V Hajdina, tako kot v mnogih občinah po Sloveniji, potekala že tradicionalna spomladanska čistilna akcija, ki je pritegnila veliko število občanov, okrog 250, med njimi pa je bilo veliko mladih. Čistili in zbirali so odpadke po vseh vaških skupnostih, v akcijo so se vključila vsa društva v občini in hajdinski osnovnošolci. Tudi letos so na žalost zbrali preveč odpadkov, letos okrog ___=____kubič- nih metrov, ki pa jih je Čisto mesto Ptuj takoj po akciji že odpeljalo na primernejše mesto. Župan Radoslav Simonič je po zaključku čistilne akcije povedal: »Tudi letos smo zelo zadovoljni, da je bil odziv med našimi občani zelo dober, že dan prej pa so osnovnošolci počistili okolico, kar j e zelo pohvalno. V akciji smo lahko tudi spoznali, kakšne je odnos občanov do našega okolja. Zadovoljen sem, da smo zbrali manj odpadkov kot lani in našo občino spet olepšali. Želim se zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali v čistilni akciji, posebej učencem in učiteljem OŠ Hajdina, vsem vaškim skupnostim, društvom in med njimi še posebej Lovski družini Boris Kidrič, ki ima svoj lovski dom na Zg. Hajdini, saj z njimi dobro sodelujemo. Vesel pa sem tudi, da smo se s sosednjo občino Kidričevo dogovorili, da bomo pri čiščenju sodelovali.« Odpadkov je bilo povsod, tudi na Zg. Hajdini, ob poti do pokopališča ... Ivan Brodnjak, predsednik odbora za okolje in prostor, je ob rob čistilni akciji dejal: »Tudi letos smo se lotili čiščenja okolja v naši občini. Imamo zelo dobre izkušnje iz prejšnjih let. Akcija ima vsekakor dvojno funkcijo; najprej, da očistimo okolje okoli vseh domov v občini, vaških središčih, čistimo pa tudi naravo, naravoslovne poti in druge poti ob cesti. V čistilni akciji so tudi letos sodelovali vsi vaški odbori, vsa društva, tudi osnovna šola Hajdina, ki pa je čistilno akcijo izvedla dan prej. Druga velika funkcija čistilne akcije pa je osveščanje. Rad bi poudaril, da se število odpadkov v naravi v zadnjih letih izredno zmanjšuje, naše okolje pa se na ta račun tudi lepša. Vse bliže smo zbirnemu centru za odpadke in takoj ko bo to mogoče, bomo center tudi izgradili, tako kot so to storile že nekatere občine v Sloveniji.« TM ... odpadkov, ki jih ljudje odvržejo kar iz avtomobilov, pa ne manjka niti ob prometni cesti do Gruškovja. HAJDINČAN april 2009 Gerečjevaščani so čistilno akcijo vzeli zares in po vasi zbrali nekaj vreč odpadkov. Vsem, ki so sodelovali v čistilni akciji in olepšali vse vasi v občini, sta se posebej zahvalila župan Simonič in predsednik okoljskega odbora Brodnjak. Avtomobil Čistega mesta Ptuj je z osrednjega zbirališče pri V naravi še vse preveč odpadkov .... hajdinskem pokopališču odpeljal velik zabojnik smeti. Po čistilni akciji so se občani zbrali pri lovskem domu na Zg. Hajdini, kjer so za vse, tudi za občane Kidričevega, pripravili toplo okrepčilo. Foto: JL in TM april 2009 HAJDINČAN Po zdravje v lekarno Pri sv. Martinu 1 Tpritličju PSC na Hajdini so 31. januarja z manjšo V slovesnostjo odprli novo zasebno lekarno Pri sv. Martinu. Lastnica lekarne je mag. Metoda Meško Žitnik, v lekarni pa je zaposlena še Jožica Golob, farm. tehnica. Po dveh mesecih se v lekarni že oglasi vedno več strank, lastnica lekarne pa se je tudi že privadila podeželja, novih ljudi in pacientov. Hajdinčani in okoličani so novo lekarno že vzeli za svojo. V lekarni Pri sv. Martinuje mogoče dobiti vse medicinsko-tehnične pripomočke, vse dodatke za zdravo življenje, prehranske dodatke, vitamine, kreme za nego, kozmetične aparate, skratka vse, kar lekarna dandanašnji ponuja. Prostorje prijetno urejen, postrežba, tako že povedo uporabniki lekarniških storitev, pa dobra in gostoljubna, zato vse pohvale. Lastnica lekarne na Hajdini Meško-Žitnikova si je dragocene izkušnje v lekarništvu zadnja leta nabrala v lekarni Toplek na Ptuju, da bi bila zasebnica, pa je bila njena dolgoletna želja. Najprej sta z mamo, prav tako farmacevtko, razmišljali o skupni lekarni, a se je mama prej upokojila, pa je ostalo le še pri ideji, je povedala naša sogovornica. Ko pa je pred leti izvedela, da se bo za lekarno na Hajdini razpisala koncesija, da je v novem poslovno-stanovanjskem centru tudi prostor za to dejavnost, pa ni kaj dosti oklevala. V letu 2007 je odkupila prostor za lekarno, septembra 2008 je pridobila koncesijo, potem pa je bilo do odprtja lekarne potrebno še veliko postoriti. Lekarniški prostor opremiti po posebnih standardih, opraviti vse inšpekcijske preglede in šele nato je bila lekarna nared za odprtje. V vodstvu občine so lastnici lekarne zelo pomagali in jo podprli, še posebej župan Radoslav Simonič, izvem v pogovoru z lastnico, v bistvu so se zelo potrudili, da je lekarna zdaj tudi v centru Občine Hajdina. Sicer je bilo težko začeti, še posebej, če si v lekarni vsak Delovni čas lekarna Pri sv. Martinu Lekarna je odprta vsak delavnik od 8. - do 18. ure. V soboto od 8. do 12. ure. Nedelje in prazniki zaprto! V lekarni Pri sv. Martinu na Hajdini z veseljem svetujejo. dan vajen gneče, česar na Hajdini v začetku ni bilo mogoče pričakovati, je povedala zasebnica, kar pa ji je po drugi strani tudi všeč, saj se lahko zdaj mnogo bolj posveti pacientom in strankam v lekarni. Stik med farmacevtom in pacientom na podeželju je tako lahko dosti bolj pristen. Kupci v lekarni želijo tudi vedno več nasvetov, sledijo novostim, prav z nasveti pa jim v lekarni Pri sv. Martinu z veseljem postrežejo. Zupan Radoslav Simonič je ob odprtju lekarne povedal: »V PSC Hajdina smo z novim letom pridobili koncesijsko lekarno, s tem pa se v občini na nek način zaključuje tudi ponudba primarnega zdravstva za naše občane. Pred leti smo odprli splošno ambulanto, pridobili smo zobozdravstveno ambulanto, na Hajdini imamo tudi internistično-specialistično ambulanto, zato smo ob ponudbi vseh zdravstvenih storitev potrebovali le še lekarno. Koncesijo za lekarno smo mag. Metodi Meško Žitnik potrdili s sklepom občinskega sveta. Verjamem, da bodo naši občini, pa tudi ljudje od drugod lekarno dobro sprejeli, da bo lekarna delovala v dobrobit vsem tistim, ki njene storitve potrebujemo.« TM Moschkon na Hajdini z novo ponudbo še bliže gostom TTajdinčanka Danica Hernec, M »znana tudi kot občinska svetnica, je od marca najemnica gostinskega lokala Moschkon na Zg. Hajdini, v katerem je doslej tudi delala in si nabrala veliko dobrih izkušenj. Moschkona je pred leti odprl Ivo Rajh, ime pa je lokal dobil kar po princu ptujskega karnevala, po Ivu Rajhu. Lokala najemnica ni kaj posebej spreminjala, obogatila je le ponudbo hrane in dodala nekaj svojih zamisli. Dolgoletne izkušnje v gostinstvu, Danica Hernec jih ima že 22 let, ji bodo v prihodnje prav gotovo zelo pomagale pri vodenju lokala, v katerem se vsak dan zbere veliko domačinov in okoličanov. Pice ostajajo v ponudbi, saj je Moschkon po tem tudi zelo znan naokoli, dodali pa so še nekaj novih jedi in pestro izbiro solat, ki so poslej stalnica v ponudbi Moschkona. Hernečeva Danica Hernec zelo uživa v družbi svojih gostov. Fotka: TM pravi, da se s ponudbo sveže pripravljene hrane želijo čim bolj približati zdravi in pestri prehrani, gostom pa vsak dan ponudijo tudi malico - posebnost v ponudbi sta zagotovo moška in ženska solata. Kako sta pripravljeni, pa se bo najbolje kar prepričati. Niso pa pozabili še na barvito ponudbo najrazličnejših sladic, ki jih v Moschkonu z veseljem pripravijo, ponudili vam bodo tudi vse odlične napitke in po novem tudi buteljčna vina. Danici Herenc kot vodji lokala so v veliko pomoč: kuharja Romana in Damjan, v strežbi pa Valerija in Anja. Z vsemi se veseli uspehov, predvsem pa vse skupaj jemlje kot priložnost v življenju, izziv, ki bi se mu težko odrekla. TM HAJDINČAN april 2009 H V Innsbrucku vlili hajdinske zvonove v ^Župnija sv. Martina in potovalna agencija Aritours sta £av petek, 3. aprila, organizirala nepozabno romanje v Avstrijo v prečudovito Tirolsko, v znameniti turistični Innsbruck. Trije polni avtobusi romarjev iz hajdinske fare, med njimi tudi naddekan Marijan Fesel, župan Radoslav Simonič, nekateri člani občinskega sveta, hajdinski kletarji in mnogi drugi, ki so z občino in faro Hajdina kakorkoli povezani. Innsbruck, tirolska prestolnica ob reki Inn, slovi po bogati kulturno-zgodovinski dediščini, lepih mestnih palačah, cerkvah in okoliških samostanih. Delček teh lepot smo lahko spoznali tudi Hajdinčani, mnoge od teh so nas navdušile, prav gotovo pa bo vsem v spominu najbolj ostal obisk livarne Grassmayer, kjer smo bili priča vlivanju štirih zvonov za župnijsko cerkev svetega Martina. Skupaj tehtajo 3670 kilogramov. Po ogledu muzeja zvonov smo pot nadaljevali čez Brenerski prelaz in evropski most, vrhunski dosežek mostogradnje na Južno Tirolsko v Italijo. Pot do doma je bila prijetna in doživeta, na enodnevno druženje pa ostajajo predvsem prečudoviti spomini. Veselimo pa se, ko bodo zvonovi doma, v hajdinski fari. TM Mojstri najprej preverijo kvaliteto pripravljene zmesi. Naddekan Marijan Fesel je ob navzočnosti župana Radoslava Simoniča in okrog 150 romarjev iz obeine Hajdina opravil molitev in blagoslov del ob vlivanju zvonov. Že izdelani zvonovi. Material za vlivanje je bil pripravljen. Livarji so najprej vlili zvon, ki je posvečen blaženi Devici Mariji. Zadnji je bil odlitek za največji zvon, posvečen sv. Martinu. Težak je 1850 kg. Manjši zvonovi so bili tudi na prodaj. Po obisku družinske livarne Grossmayer nas je čakal še ogled znamenitosti Innsbrucka. Obiskali smo eno od Marijihih cerkva. V Innsbruck je romalo okrog 150 Hajdinčanov. Veselimo se že nedelje, 12. julija, ko bo v župniji sv. Martina slovesen blagoslov, posvetitev in dvig zvonov v zvonik.