109. fttev. Poštnina placaaa v ffatovimi. Celje» sreda 26. septembra 1928. Leto X. Izhala v pondeijek, «redo in petek. Stane mesečno Din T— za jnozemstvo Din 20'—. fosamesna žtevllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo in upravfliAtvo i CeljtJ Strossmayerjeya ullca 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qgfasl po tarifu» Telefon int. Stev. 65. Trgovinska pogodba s Čehoslovaško* Najpreje nekoliko besed »pro do- mo«. Citali smo te dni v listih, da je vlada zo imenova-la za pogajanja glede trgovinske pogodbe s Cetooslavasko dva gospodarska strokovnjaka iz Hr- vatske, dockn ni nikjer gla.su o inieno- vanju kakega gospodarskoga strokov- njaka iz Slovienije, da hi branil pri teh pogajanji-h nase intere.se. Mi sicer nie ne dvomimio o tern, da je vešče in marljivo tajništvo naše trgovisko-obrt- ne zbornice v Ljubljani izdelalo pri- mer ne pismiene predloge za ta poga- janja in je izdalo tudi svoje mišljenje. V'endaT .pa je nedvoimno velike vazno- sti ludi osebna navzočnost kakega v toll vprašanjih doforo podkovanega strokovnjaka, ker se včasi situacija ta- ko naglo menja, da je ka'ko poizvedo- vanje ali posvetovonje z gospodar.ski- mi L'initelji v doinovini nemogoče. Po- trebno je to tudi iz dveh drugih razlo- gov: Cehoslovaška je naš največji in- dustrij.ski importer, kar je has za in- dustrijsko Sl.ovenijo nemale važnosli. Ge hooej.o Srbijanci, Vojvodinci in Hr- vati braniti svoje aigrarne interese, ve- Ija isto pravo tudi za nas. In koncčno: manjka nani zaupanje v beograjsko delegacijo, ki vičavsi pozablja, da ima zaistopati celo državo SHS, ne pa sa- in o dooela agrarno Srbijo in so tain specijelno srlrijanske a«Barne intero.se. To smo grenko obcutiti Slovenci pri zadnjih trgovinskih pogajan jib z Av- strijo, ki so naim ubila eksport svinj in napravila tudi veliko škodo pri eks- portu gowje živine, mleka itd. Stavili bi ne veino kaj, da tudi sedaj no uide- iiio brez batin. V informacijo nase javnosti, vkoli- kor .se za ta (krušna.!) vprašaiija za- njma, naivedemo tu misljenje hrvat- skih gaspodairskih krogov po »Pri- vrednih Novostih«: Mi smo država. pravijo, pretežno agrarnega značaja, y Cehaslovaški pa prevladuje indüstri- Ja. Poitemtakem bi kdo mislil, da je sklopanje trgoivinske pogodbe med na- lni in Cehoslovaki zelo enostarvna stvar. Trgovinska pogodba bi imela Jugoslaviji zaslgurati prodajo njenih agrarnih prodtiktcxv v Gehoslovaski in cehoslovaski industriji olajsati plasi- ranje njenih produktov v Jugoslaviji. iVTedt-Gin pa sino tudi mi začeli s po- litiko carinske zaščite za gotove indu- strjjske produkte. ker smo si ustano- vili (ali deloma že imeli na pr. v Slo- veniji) öetudi z intenzivnim sodelova- njem tujega kaipitala, gotovo industri- jo. Radi tega se niora naša delegucija pi'i nnvih trgovskih pogodbah truditi, da zaščiti že obsto.je.co domačo indu_- strijo in omogoči razvoj nove. Baš ra- il i ts zaščitne carinske politike se nam je na pr. pasrecil'o urediti si po vojni toliko tekstilne industrije, da nioremo danes kriti dober del konzuma vsaj v on-ein bkigu, ki ga uporabLjajo najširši krogi naroda. Na drugi strani pa ima tudi Celio- slovaška znatno aigrarno produkcijo in so. kakor je z njenega stališca ra- zuniiljivo, trudi, da io s car.in.sko za- ščito še poveča. Je skoiraj neverjetno, koliko je napredövalo öehoslovasko poljedelstvo v teh 10 letih po oßvobo- ditvi. Znatno je poskočilo pridolovanje zita, osobito pa se je raizvil'a živinore- ja, tako da ni več daleč trenutek, od katorega Čehoslovaški ne bode več po- trobno uvaža,ti živino in živinorejsko pmk'lke. Z odgovarjajočo carinsko politika jo inlekarstvo ,s svojimi izdel- lci toliko naprodovalo, da more služiti vsaiki državi za vzor. Od trgovske pogodbe smo pričako- vali, da nam bode omogočila moenej- si izvoz agrarnih produktoiv na Čebo- slovaško na ta način, da se bode tain znižala uvozna carina. Čehoslovaška je na primer znižala uvozno carino na pšenioo, znatno pa je povišala uvozno carino na nioko, vsled cesar je pa,de-l naš izvoz moke na minimum. Naiša mlinska indusirija, ki je po- preje izvaza'la velitoo moke na Celio- slovaško, je s tera občutljivo za.dota in zah'('e\;a, da se ji zapet osigura čeho- sJovaško tržišce. Poileg tega pričakuje našo krnetij«tvo, da se bode znatno znizala carina na uvoz živine in živi- norejskiJi produktov na Oehos]ova.sko. Na drugi strani pričakuje zopet Ce- ll oslovaška, da bodemo mi znatno zni- žali uvozne carine nji posamezne in-- dustrijske produkte. V prvi vrsti pri- čiikuje znižatnje carine na pivo, pote.in na vse izdeJke tek>stilne industrije in na vso vrsto stekla. Za želczo in pro- dukte železarske industrijo nima Ce- hoLslovaška praivega interesa. Iz vsega tega se vidi, da se oboicstranski sta- lišči v zdaitni meri križate, vsled cesar ni prioakovati liitrega in gladkega po- teka poigajanj. Z ozirom na. težavno stanje naše-ga knietijstva hi bili mi še pripravljeni popu-stiti glede zaščite minogih indu- strijiskih produktov. Naravno,, da sa- lii.o todaj, a;ko bi dobili koncesije pri izvozu nasih agrarnih produktov. Za to pa je zaenkrait malo upainja. V čeho- .slovaški vladi imajo dames prvo bese- do agrarci in oni nikakor nočejo opu- stili doscdanje agrarne zascitne poli- tike, temveč jo hočejo še pootstriti. In ravmo A^led ugodnih uspehov oeške aigrarne produkcije, ki so se pokazali tudi vsled otlgovarjatjote carinske po- litike, bodo najbržo tudi ostale čelio- slovaške politične stranke zahteve a.grarcev podpirale ali pa jim vsaj ne bodo zclo nasprotovale. Iz teh razlogov ni nmogo upanja, da bodemo v trgov- ski pogiadbi s Čehaslovasko dosegli olajšave za naše kmetij.stvo. Za male koncGsije induslriji pa zopet ne bode kazaJo izigravali veliko večjih intere- sov kmctijstva. Pricaikovati je tedaj dolgih in težavnih pogajanj. Tega se zavedaj'O tudi Cehi sami. Pomanjkanje vagonov v Sloveniji. Kritiicno pomanjkanje vaigonov v, Sloveniji je še vedno na dnevnem redu in zdi se, da bo kljub vsem pritiskom, posredova,nj(?m ter ai>elom ostalo do konca glavne izvozne sezone, to je do Božica, enako akutno. Ne bi inielo to- rej minogo smisla vraicarti »se na to vprašanje, ako se ne bi bili pojavili pri prouoevanju vzrokov sedanjega pomanjkanja vaiffonov novi momenti. Izikazalo se je naimreč, da stoji danes glede pokrivatnja potrebe po vagonih rolativno najbolje subotiška dinekcija, za njo prihaja beograjska, pot em za,: grebška in sarajovska, a na zadnjem mestu je Slovenija. Res, da v nobeni diwkciji ni pokrito polno število na- ročil, vendar je med odstotkom, v ka- terem se pokrivajo narocila vagonov v Vojvodini in v Slovoni.ji voč odstotna razlika. Pri tern pa moramo poini- sliti, da je potreba Vojvodine na vago- nih has v s'Gdanjih mesecih najmočnejr sä in da se raizlike med potrebo vago- nov, ki znaša nad 25%, niti od dalcc no da primerjaiti z razmerami v Slo- TCniji, kjer jo razlika med izvozno se- zono in nornialuim clnevniin tovoronr prav treznatna, ki gre najvec do 50%. Res je tudi, da jo Generalna clirek- cija izdala nekaj ukrepov, da omo- goči. hitrejšo cirkulacijo vasgonov in enakomorncjšo porazdcliiev ra.zpolož- Ijivie tonaže med interiesente razmli g'O'spodarskih pamog, vendar se zdi, da bo treiba .seči še po nadaljnih ukrepih, da se situacijia zholjša. Tako na pr. ne vidini'O razloga, zaikaj se no bi pri sedanjii mizoriji. vafionov reduciral iz- ^^oz zelezne rude, katere gresta dnovno dva vlaka na Madžaivsko odno'sno v Geskoslovasko, na polovico odnosno na en,o tretjino in astanek dal na raz- polago onim ekvsporterjem, ki zo po ce- le mesece niso dobili naročenili vago- nov. Ako vzamemo, da sedaj dnevno nakladaimo 100 vagonov želozne rude in da so vag oni najmiamj teden dni na jioti, vidimo kaj bi se lahko tu priste- dilo. ¦ (\e ves to I'azmotrivaima, se ne mo- remo uhraniti kritike, da so sedanji ukrepi Ceneralne direkcije in dispozi- ci'i'Q Centralne podele kola ostali po ve- rini le na papirju in da od a:viziranih v-agonov ni pri.šla v območje Ijubljan- ske direkcije niti polovica. Prvič ni bilo lokomotiv, da bi odpeljali. pra.zne vagone, drugič ni bilo vlakov, ka.terim bi se bili so lahko priklopili praani va- goni, ker je bil wak vlak že do skraj- niosti obrem en jen, in kar se jih je od- ])oslalo, so se poraxgubili po poti na obniočju zaigrebške direkcijo. Poleg tega imamio utis, da tudi prometna sluaba na vzhodu države ni na višku in da so orga-ni vagone, ki so bili dis- po.nira.ni drugam, enostaivno uporabi- li v svojem obmoeju. Generalna direk- cija je sedaj poislala na progo kontrol- ne organe, ki imajo preiskati vse po- dobne primere in nadzirati vozoatio službo in zatrjuje se nam, da se bo situacija za Slovenijo polagoma do konca meseca zboljšala. Zbornica za TOI v Ljubljani je po svojem zastopniku pretekli teden po- noivno intervenirala osehno pri geno- ralnemu direktorjiu in ]iredložila po- daitko o posledicah sodanjega promet- nega zastoja. Generailni direktor Gju- ričio je z ozirom na to situacijo od- redil, da se mora vzpo.st-a.viti ravno- težje v kritju vagonov med posamez- nimi direkcijami in da se mora v Slo- ^¦|önijo vrniti potrebno število vagonov, | da se pokrije potreba rudnikov in vsaj d't)loma zadosti tudi potrebam indu- strije in izvoza. V resnici se je zadnje dni za rudnike položaj nekoliko zbolj- šal in je bilo v torek dostavljenih tudi okrog 50 vagonov za civilni tovor, kar pa soveda niti od dalcc ne odgovarja nn.roc'ilam, ki zna.šaio na področju Jjubfjan.sko dirokcije vsled velikih za- stankov še vedno okrog 2(X)0 va.gonov dnevno. Posledioe tega vidimo vsak dan in ravno v torek nanii je bil jaivljen nov primer, da sta morali dvo tvrdki iz kocevskega kraja plaicati veliko vso- \ te za stojnino za ladjo, ki je cakala na 1 les, ki bi sg moral v Splitu vkrcati za1 Albanijo, a ga naši izvozniki radi "po- manjkanja va.gonov niso mogli tja pravocasno dohaviti. Taki primeri, v katerih cela kupčija konča z izgubo ne le dobicka, amipak mnogokra.t celo ro- be in pavrJi so z ffinostno skodo, se stal- no mnozijo in pretvarjajo vso izvozno trgovino uprav hazard. Klerikalci bi seveda radi vtis tega defekta naše pro- niiotno politike omilili, vendar pa ne morejo zbrisati dejstva, da tudi tu ni- so priskocili sl'aveniskemiu gospodar- stvu na pomoc. Henri Folk: Njeno največje raz- očaranje. »Gospod«, je rekeJ gospod, ki je 1500 metrov nad morsko gladino spre- goivoril z menoj in me izbral za osebo svojega zaupanja, »to je prvič, da bi- vatni sam v zimskem sporfnem kraju. Lani sem sedel v tej, tako divno ogre- ti dvorani s svojo ženo . . . S svojo že- no, ki sem jo ljubil ... in ki jo še ved- no ljubim . . . Da, gospod, gre za zelo. cuden psiholoski slucaj . . . ki vas bo kot zdravnika brez dvoma zanimal.« »Pä jay, nisem zdravnik«. sem odgo- voril tem/u 'zaiupljiveni gospodu. »Nie ne dö.« In nadaljuje: »Pred sedmiimi Icti sem so oženil s prekrasno ženo, ki je bila mnogo m.laj- ša od mene. A vendar liToram priznati, di mi je bila Micheline do poslednjih miesecBv v resnici zvesta. Kajti imela je divno srce, to pravim še danes. Se- daj bo ravno leto dni, odkar se je v te.j dvorani seznanila z mladim elegant- nim sportnikom, ki jo je poučeval v smucanju. Ali ljubite ta sport? Mo- ram vaim naniTeč iskreno priznati, da. se ne moreni za ta sport niti najma.nj navdušiti! . . . Sedim sicer zelo rad na saneh. toda ne morem razuineti, kako more clovek na nerodinili desk ah dir- jaiti po snegu . . . Pri takih poskusih sem ,si že park rat izpahnil nogo, ob- tolkel kolena in niti ni treba omen Hi, da sain še vstaiti ne morem, 'ce padem . . . Nasproitno pa se je mioja žena v najkraijšeni čaisu priučila tecmu sportu in v spremstvu gospoda Jeroma Boles- larta, tako je bilo namrec ime temu mlademu sinucarju, je drvela po beli pustinji in oesto se je vračala sole poizno pod večer. Med večerjo sta se mlada izletnika ziMcihio spogledovala in smehljala, po večerjii pa sta plesala strastno pozno v noč. Ko sva se vraičala v Pariz, je potovctil z nama tudi gospod Jerome; potovali smo torej skupaj. Tri d.m po niajinem povraftku v Pariz — Miche- line je sla kupit gramofon — pa mi je bilo izročeno njeno pismo, ki vam ga lahko dobesedno ponovim, ker so se njene Imsede za vedno vsekale v niojo dušo: »Dragi moj Leon! ^uo je jacje od mene! Ne morem se ubraniti strasti, ki me je popadla . . . Moram te zapustiti zaradi onega nila- dega cloveka, ki ga poznaš . . . Oprosti mi . . . Ali vsaj skušaj mi oprostiti . . . Da sva imela deco, bi mi bilo morda nemogoče izvršiti ta prestopek .... Misli na njo, ki te je razžalostila in reci sa-memu sebi, da te ta žena, cetudi te je prevarila, vendarle ceni in se ti divi.« To je torej usebina Michel in inegai pisma. Poznal sem jo dovolj dobro in vedel sem, kako obupno se je borila ]3roti tej strasti in da se bo skrušeno skesala in vrnila domov, ko se bo os\&- slila. Lstotako sem poznal precej do- bro tudi sebe in predvideval sem, da ji bom oprostil, čim se bom preprical o iskrenosti njenega kesanja. Brez d.voma si mislite, da mejita moja dobrota iij, plemcinitost na. ne- umnost; — morda imate celo prav. A treba razuineti, da sem jo ljubil in da nisem imel nikatkih iluzij o svoji vna- njosti. Mislil sem si: ce si žena vtepe v gla.vo, da prevari s\':ojega lnoža, je niti gospod bog niti sam vrag ne hi mogel od tega odvrniti. Bilo mi je 1 uprav draigo, da je bila moja tako is- krena in da se ni pretvarjala kakor driig-o žene. Kadar se bo Micheline propričala, da je ta Jerome cisto po- j vpreč.en človek, se bo vrnila k meni in mi bo ostala zvesta do konca živ- ljonja. Todaj mi je prišla ideja, ki bo go- tovo tudi vas na;vdusila, ker vidim, da ste zelo custven človek: — mislil seni liamrec, da se bo Micheline, ko se bo vrnila, gotovo strašno sramovala, da se. pojiavi pred svojim nedolžnim in zvestim nioženi. Ned vom no bi ji bilo mnogo Ijubse, ce bi ji ta mož ne bil vedno na istem nivoju, da se tako iz- razim, in ce bi žena ne imela strašne- ga občutka morailne premoci svojega moža. Zato sem skoval načrt: stopil som v stik z neko ženo, ki je odd a jn la sobe in dal sem si poslati od nje nekaj Ij'iibaivnih pi som. a v eni tell sob sem imel tudi nekoliko ljubavnih sestan- kov. In ono, kar sem predvideval — se je v resnici tudi zgodilo. Kako tri mesece po svojem begu se je vrnila Micheli-ne nekega dne ob dveh' popoldno domov. Ravno sem srebal svojo crno kavo in čital časopise. Sta- la je pred menoj sklonjene glaive. Mo- tril som jo brez besd. Dolg molk. Sled- njič je spregovorila: >Niti sama ne znam, kako s&m ime- la toliko poiguma, da se pojaivim pred teboj. Ivako naj se opravičim ]ired svo- jim nedolznim in požtenim mozem? Toda čo bi kljub temu pristal na to, da nie zQpet sprejmeš pod svoj krov. ti bom zvesta in iidana žena.« Nožno sem ji odgovoril: »Umiri se, draga Michdine — ra- zmnein (e. kaikor nikdo drugi. Poslu- kii me pozorno: ako ti nisi, imela prav . . . tudi jaz niisem imel prav . . .ako si storila napako . . . sem jo storil tu- di jaz! . . . Ako si imela. Ijubimca, ven- dar diima.m prav ice, da ti to ocitam, kor sem tudi jaz imel ljubico! Lahko Stran 2. > NOVA DOBAc Sr.-v. 109 Radikalski glavni odbor. V pondeljek se je pricclo v Beogra- du zasedanje širšega glavnega odbora radikalske stranke, ki ima narnen, da koncnoveljavwo razčisti odnošaje mod gkivnim odborom in Vukicevicevo skupino. V pondeljek je, otvoa'il Aca Stawojevie zaseclanje z daljšim nago- vorom, v katerem je orisal delova- nje radikalne stranke v zadnjih dese- tih Jetih. Pri tej priliki je ostro obso- dil politiko Velje Vukicevica, obsodil dogodke 20. junija in se zavzel za spo^ raizum s Hrvati. Pri verifikaciji man- datov pasameznih delegatov in zlasti pri debati o politicnem položaju, je prišlodo ostrih spopadov med pristaši glavnega odbora in Vukičevioevimi pristaši. Mnoigi delegati so celo zahte- vali takojšnje prekinjenjc odnošajev z dr. Korošcem in Davidovicem. Raizprave se nadaljujejo še danes in bodo najibrž do večera končane. Po zakljucku debate, za katero je prijav- ljenih še deiset gwornikov, bo spre- jeta resolucija. Novi šef radikalne stranke. Aca Stariojevic je nedavno predla- gal v ožjeun glavnem odboru, da se po- stavi na čelo radikalne stranke direk- tarij. Širši glaivni odbor je včeraj od- klonil ta predlog in sklenil, da 'osta- ne predsednik glavne&a odbora tudi šef stranke. Kakor se čuje, bo izvoljen. za šefa slranke Aca Stan ojevic ali pa Marko Trifkovic, 6e bi Stanojevič za- radi stairasti in rahlega zdravja n.e hotel sprejeti toga mesta. Domače wesfi. d Ljudsko vseučilisče v Celju je iine- ¦lo redni občni zbior 21. t. m. pod pred- sedstvom vl. sv. E. Lileka. lz poročil društvenih funkcijonarjev je bilo po- snetj, da se je otmejilo clelovanje tega zaivoda v 1. 1927/28 sarnlo na preda.va- nja in na izpopolnitev znanstveiie knjižnice. Predavanj je bilo 12. Imeli smo 3 tuje predaivaielje, ostali so bili iz Celja. Pod okriljem Ljudskega vsc- iiičilisča se je vršil tudi slovensko-bul- garski večer g. Gospodina. Knjižnica 6e je ponnnožila za izdaitno «tevilo znaiLstvonili knjig, ki so rlanoin na razpoJago na deški mešč. soli. Izposo- jujo jih strok. učitelj Franc Cilen&ek. Koncem poslovnega leta je prejelo Ljudsko vseučilišče več podpor v zne- sku 7000 Din. Zakljueek blagajne iz- kajzuje prebitka 77Ö0 Din. G. ravnatelj Mirko Gruden se je g. predsedniku vl. sv. Lileku s toplimi j>esedaini zahvalil za'njogovo veliko požrtvovalnost z že- ljo, da bi še nadalje vodil to ustanovo. Občni zbor je nadalje izrekel zalivalo mestni občini za brezplačno razsvet- ljavo, vodstvu deške mešc. sole za pro- store in »Novi Dobi« za brcziilarno ob- ja.vo nasih poročil. Pri volitvi je bil iz- voljen večinoma stari odbor. Pricetek predavanj bo v oktobru. Opozarjanio obcinstvo na razglasne plošče, ki bodo na ogled' v sledečih trgoi\rinali: Go- ricar & Leskovsek, lekarna »Pri Ma- ri ji po'niaiga-j«, drogerija »Sainitas«, Fazarinc in trafika Frajlo. d Mestna deška osnovna sola v Ce- lju. V šolskem letu 1928/29 je obisku- jocih x 5 temeljnih razrodih (C. raz- red se je inoral visled malega števila 11 uoencev združiti s 5. razredom) in v 4 yzporednicali skupno ravno 300 deckov, izimed katerih je 263 Sloven- cev, 5 Hrvatov, 4 Srbi, 3 Poljaki in 25 Nemcev. Po veri pa je 285 rim. kat., 4 pravoslavni, 1 starokatolik, 7 evan- torej slopiš z dvignjeno glavo v to hi- BO. Moja krivda to oprosča visake kriv- de! ObjeniL me, draßa Miclieline! . . .« Tedaj so je zgodilo nekaj, cesar niti do današnjega dne nisein doumiel . . . Zares, »la donna u mobile«! Vcasili so prozorne kaJcor steklo, vcasili pa tem- ne, polne skrivnosti in miisterija . . . Miclieline mi je zrla uporno v oči, zi- jala je od začudenja in nikakor se ni mogla zna.jti. Nenadoma pa vzklikne: »Kar se tičc mo]e krivde . . . je to razumljivo ... to bo vwakdo uvidel! AH ti, ti! Ti, ki sem te vedno tako vi- eoko ceniki! Kako.si mi le mogel pri- praiviti tako razžalitev! ... To jo zares prestrašno! To je največje razočaranje V mojem živflj.onju!« In ona plane v krčevit jok in odbiti. Nikoli več je nisem videl . . . Sedaj, gospod, poznate ra/iog, zakaj ,s.em le- tos sam na teh vrhovih . < .« (Prevel — rp —) geljskih in 3 hebrejci. Iz celjske okoli- j ce obiskuje to solo 46 dečkov (vecino- j nia uradniški otr>oci), od drugod so pa j še 3. Pouk v nemščini se vrsi za pro- j stovoljne priglaŠGiice iz četrtega in viš- | jih razredov in to dvakrat v teclnu, t. j. j ob torkili in petkih, sedaj med 15. in i pol 17. uro, pozimi ]>a bo zacetek in sklep že eno uro prej. Poučuje se, ce- ravno neoibvozen predmet, brezplaeno; obiskuje pa ta predmiet 72 dečkov v dveh skupinaJi. V 1. od.delku so oni, ki še jezika niso nič vesci (37), ostali, ki že nenisčino v govioru več ali manj ob- vladajo, se pa nahaijajo v drugein od- delku. — Upraiva sole. d Mestna dekliska osnovna sola v Celju. V šolskem letu 1928/29 je obis- kujocih v 6 osnovnih razredih in 3 vzporednicah 294 deklic. Po narod- nosti je 278 Slavenk, 3 Hrvatice, 6 Srbkinj in 7 Neink. Po veri je 283 rim. kat., 7 pravoslaivnih in 4 evangelj duo 20. (. in. ob pol 3. zjutraj v Celju vdova po major- ju in hišna poseistnica ga, Vilibalda Karlin, mati pisateljdce gdč. Aline M. Karlinove, v 85. letu starosti. Pogreb se vrsi v petek ob 4. poijddne na me- stn'O pokopališče. N. v m. p.! d Nove cestne table po neka,terih ulicah s slovniono nepravilniini ime- ni, ki jih je sklenil mestni svet nal)a- viti ze pred mieseci, še vedno pogr-esa- mo. Ta malenkost bi se pač že laliko uredila. d Neokusna razvada. h gostilni- čarskih krogov narn piSejo: Mnogi gostje imajo to neokusno navado, da vodijo v gostilniške lokale tudi svoje pse. Ako se jih opozori, da to ni do- voljeno in da to moti tudi ostale goste, se znaSajo nad nami in —¦ iz- ostanejo. Nekoliko obzirnosti do go- stilničariev in ostalih gostov bi tu bilo pač na mestu. d Septemberskih dogodkov 1.1908, ki so povzročili v Ljubljani ce!o smrt dveh mladih Slovencev, se klerikalno časopisje ni spomnilo niti z jedno besedo. d Umrl je v celjski javni bolnici 65- letni prevžitkar Jakob Bračko iz Št. Vida pri Grobelnomi. d »Edinost« Celje. Pozivamo one tilane in članice, ki se naaneravajo ude- leževati plesnih vaj, da se ja,vijo v pon- deljek 1., sredo 3. in soboto 6. okto- bra pri blagajniku v klubovi sobi Gelj- skega doirua tned 7. in 8. uro zvecer. I'nformacije s se vržile v nedeljo, se je iideležLlo 1113 volilnih upravLcencev ocl 2001. Vloženih je bilo troje naprcd- nih in pet kle.rika.lnih list. Naprednja- ki so dobili skupno 315 ,gla,sov in 9 odbornikov, klerikalci pa 798 glasov in 24 odboxnikov. d Pty'ocil se je v Mariboru ucitelj g. Teoclor Tomažič z uciteljico gdč. Zoro Dolarjevo, bčerko gimm. prof. g. dr. Anton Dolarja. Prisrčno castitauno! d Asocijacija slovanskih turistov- skili druMev je imela weraj v hotelu »Union« v Ljubljaini svoj tretji kon- gr.es, ki so se ga udeležili zastopniki turistovskih društev iz Ceškosloivaške, Polij'ske. Bolgarije in Jugjoslavije, ki so razpravljali o smernieah skupnega .sodelOrVanja za razvoj turistike v slo- vansldh državaih. d Oblak se je utrgal v nedeljo popol- dne mod Trebinjem in okolico. Vode je biio tolikOj da je skoro hipoma pre- plavila Popovo polje (presihajoce je- zero kaikor cirkniško) in povzrocila po nespravljenih poljskill pridelkih zelo voliko škodo. d Obslreljeni polanec dr. lv. Per- wvr se je vrnil z Dunaja v nedeljo v Zagreb. Na kolodvoru ga je pričako- valo niinogo prijateljev, ki so ga pri- srčno pozdravili. Dr. Pernar jo izja- vil, da je konzultiral na Dunaju več zdravnikov, ki so ga tudi roentgeni- zirali. Krogla se mu nahaja v prsih še vedno na «tarem mestu, vendar bi pa bila operacija zelo nevarna. Glede znanega pisma Društvu na,rodiov je iz- javil dr. Pornar, da je v resnici paslal Druütvu resolucijo KDK z dne 1. av- gusta s spremnim pisinomi, vendar pa je uradna delegacy a naše države pre- prečila obravnavo to vloge, češ da- je apokrifna, d Preiskava radi itmora Al. Škor- jfincn, branjevca v Zagrebu, doma, kakor sino poročali, iz celjske okolice, še doskj ni rodila nobenega rezultata. Miorilca še vedno nimajo. Vse osum- Ijence razun nokega masairskega po- miočnika, so zopot izpustili. d Nove lokomotive, vagoni in mo- stovi. Naša država je sprejela ponud- bo nenii&kega jeklenega trusta za iz- delavo 130 m-odernih lokomotiv ter v>e- like množine želczniškib vagonor, mo- stov in drugega materijala. Te nabave znašajo zaenkrat 100 milijonov mark in se bodo kasneje še povečale. ^ (1 Koiifires Juyosioccnskesia Šumar- skeßft Vüruzenja, ki bi se iniol vrsiti due 7. do 9. oktobra t. 1. se odg-odi ra- di narodne praslave dcßotlotnice pre- bitja solunske fronte, katera proslava' pade na iste dni. Kongres &e bo pri- lično vrsil 28. oktobra in naslcdnje dni, o čemur bodo člani J. Š. U. pravo^ časno obveščeni. d »Orjuna« gre v Beoyrtul. Ker s& bodo od 6. do 8. oktobra vršile v Beo- gradu velike slaivnosti v sponiin ]>re- Jjitja solunske fronte, se istib udeleži tudi vec'je število »orjunaSev« v kro- jih. V Beogradu nameravajo imeti »or- junaši« večji sastanek, na ka,terem na- meravajo pretresti položaj svoje orga- jiizacije s posebnim ozirom na odkrit- ja ljubljanske policije. d Produja paluče Skwenske banke v Zagrebu. Za palačo Sla,venskc banke v Zagi'ebu so j<3 pol eg italijanske ban- ke Credito ItaJia.no zanirnala tudi Dr- ža.vna hipotekarna banka, ki potrebu- je palačo za sv'ojio podružnico in je ponudila kupno vsoto 9 milijonov di- narjev. Upniski odbor Slavenske ban- ke je sprej.el ponudbo Državne hipo- tckarne banke, tako da je sedaj proda- ja palace [icrfoktna. Kupna vsota je znatno nižja, iiego so znašali svoje- časno gradbeni stroški. To pa je pri- l)isovati dvigu dinarja in padcu cen nepreniienimun. d Nova brzojavna in telefonska postaja se je otvorila s 16. septem- brom tudi v Rankovcih (Prekmurje)*; d O sreči može govoritl svaka domačica, Što joj se pruža prilika, da rublje pere sa Radionom. Rublje se ostavi preko noci u vodi, a drugi dan može se za vrijeme pripravljnnja ručka za 1/2 sata kuhajuči u Radionu oprati, da bijelo kao snijeg. d Cene za seno v Mariboru, V sre- do jo bilo pripeljanih aa mariborski trg sanio sedem voz sena, ki se je pla- covalo po kakovosti od 80 do 140 Din za 100 kg. d Ciganski razbojniki v Vojvodmi. Po coli Vojviodini je kradla in ropala že več tednov cela 3'azbojniška cigan- ska tolpa, ki je izvršila nad 200 raznih tatvin i^L vlomov. V raznih skrivali- ščih so našli orožniki za več ko 600.000 dinarjev pokradenega blaga. Gigane so zaprli. d Koli'cJo zojnlje in vrhu zemlje položi le- že radičeve sadiko okrog in okrog. Za drugo vrsto nasuj zopet 10 cm debolo plast zemilje in nadaljuj s polaganjem. Giin višje zidaš, tem bolj &e piramida zožuje. Namesto piramide narediš lali- ko tudi stozec. V topli gredi, ali če je prostor, tudi v kleti, vložiš radič lahiko tudi vodo- ravno. V tem slučaju naloži 30 cm na debelo gnoja;. V zacetku nasuj ob kra- ju, kjer natmeravaš začeti z vlaganjem, poševen, 10 cm debel rob zemlje. Ob tem robu polagaj radič pošovno, da gornji del rastline sloni ob zemlj,i, Kpodnji pa na gnoju. Na položene sa- dike v prvi vrsti prisuj zopet 10 cm na siroko zemlje in nadaljuj s polaganjem druge vrste. Tako prisipljes zomJjo sproti za vsako vrsto, dokler napolniš določeni prostor. Lepa meblovana SOBsl z elektr. razsvctljavo in parketom, se odda solidncmu gospodu. Zelo primerna je tudi 7.9. g. oficirje, ker je v bližini vojašnice Kralja Alek^andra. Vpraša se: Gaberje 126, 1. nadstr. levo (Sokolski dorn). Mfladäi BnyalfldkmJQ vešča vseh trgovskih, pisarniških del, Sivanja in vezenja, želi primernega nameSčenja. Odličnjakinja. P: nudbe pod »Hvatežnost najnesrečnt š.« na upravo lista. Hiromant je prišel za kratko dobo in bo po črtah na roki čital prošlost, sedanjost in bodočnost. Sprcjema od 10.—12. in od 3.— 6. ure dnevno. Celje, hotel »Balkan«, soba št. 1, I. nadstr. V. Timofejev. 3-3 Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 109. Celjska posojilnica d. d. v Celju Stanje hranilnlh vlog nad Din 65,000.000-—. Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000—, V lastnl pala&l Narodni ttom Sprejema hranllne vloge. jzvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. — Kupuje fn prodaia devize In valute. Podružnicli Maribor, ŠoStamj Zahväla. Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naSega blagega očeta, gospoda Franca Tramschegg izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Po- sebej pa se zah\aljujemo čč. duhovščini, Lovskemu in Ribar- skemu društvu za častno spremstvo ter g. Zorku za tolažilne besede ob odprtem grobu, ter vsern darovalctm vencev in cvetja in vsem onim, ki so ga spremljali ob njegovi ?adnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Celje, dne 26. septembra 1928. Žalujoča rodbina Tramschegg Oskrbovanje tako siljenega radiča je kaj preprosto. Treba ga je po potrebi, le tu in tain priinemo zalili, ker vrc- nje gnoja ra,zvija toploto, ki pospešuje hlapenje vlage. Preobilo zalivaaije in m ok rot a pa škodujeta, ker se gnoj shlatli in niokrota povzroča gnilobo nežnega listja. ZoAivaj pa vedno s to- plo vodo, ki jo pripraviš najliilrejc, aiko v im'zJo vodo doliješ nekoliko vrele. Ker bi listje izkopanega radiča po- spcsevalo izlvlapevanje, pa tudi plcson in gnilobo, ga je treba pred vlaganjeni za si'ljeinje nekoliko skrajšati. V jeseni, dokler ni še ostre izme, vla- gauiio radio tudi v inrzle grede. Na- miDsto gnoja in zcmlje vza;riTemo samo mokro listje (steljo) ali zdrobljeno mo- kro slamo. V steljo ga v vrstice postav- Ijamo in prisipavamo, kakor je bilo prej povedano glede zenilje in gnoja. Čez teden dni začiiie vloženi radič odgainjati lepo rdoče, pisamo all bledo- i'uniieno listje, kakršna je pač sorta. Nekateri ga sproti žanjejo, drugi pa izkopavaijo. Boljše je, izkopaivati ga, ker žetev je vsaka piclejša in slabejša, pa tudi bolj gronkega okusa. Tudi na trgu je bolj priljubljen oclrezan z ma- liin koscokom gilaivice, kakor saino od- žeto listje. Ponekod poraibljajo tudi radioeve korenine za eaj, ki ga pije.ro zjutraj na tešoe. Mend a. je to dober lek za zelodec. Za siljenje sejemo radio spomdadi, pa tudi sredi junija kot drugo setev. Da pa dorastejo davol'j mocne korenine, ne siiwi biti setev pregosta. Sejejo ga tudi na polje med turščico takoj po osipanju. V jeseni in oib južnein vre- inenu pozimi si ga sproti izkopavanio, kolikor nam ga je treba za vlaganje. Za siljenje so dobre tiste radieevo sorte, ki imajo močno rast, ki delajo debele korenine in ki imajo rdeče ali pisano listje. Izmed teh najbolj hvali- jo rdeči treviški radič. (Josip Strekelj v »Sadj'an'u in vrtmir- ju« 9/1928.) rißfflöu najbo!Jše vr8te 1 * VMIYS dobavlja in do- stavlja najcenejše Franco Jo&ts Celje, Aleksandrova ul. 4 Nadzornika samostojnega za vodstvo gospodarstva, starejšega, zdobrim nastopom, oženjfinega, brez otrok, inora položiti kavciio 10.000 dinarjev v gotovini. Stanovanje v vili. Plača in ostalo po dogovoru. Domačini naj se zglasijo vsak dan do 1. oktobra na Glavnem trgu štev. 17, pri gospej Gersmb, lujci pa naj poSIjejo svoje po- nudbe na isti naslov. 2 2 Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd, l"akor tudi plošče «His Alaster's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, sc dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričar l Leskovseli, Celje knjigar»aB in veHetipgovina s papirjem, nisainimi in r*isalnimi gsredmeti. Pg»edmeta iz |iig*oteh« nicne iovarne v Celju (raketB, rimsh; Ml, fopiče, bengsL sgenj, žabfce ltd.) ima v zalogi 150 6 ALBERT RUTAR, puškar v Celju, Slomikov t«*gi, za farno cer>k«ijo. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno nalažite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! t AS TIM DOM Obrestuje iiranilne L^ M O Večje staluc vloge po dogovoru najugodneje. vloge po %M [2, O Tarastvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marliivost treznost Pp! nnložbi »neska do SO Din se dobi nabi^alttik na dom. ' ' Iz malega raste "pogoTirno^. pjsarna v Celju Prešernova ulica 6. Moderne tiskovine vseh vr st: tanjige, lepake, letake^ pisemske glave, kuverte, vaibila i. dr. Vam nudi v okusni iavedbl In po zinerni cesii Zvezna tiskarna v Celju Šolske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1928/29, se dobijo v knjigareti in vefletrgovini s papipjem Goriöar & Leskovšek, Celje 18 Kral ja Petra oesta &tev. 7-9 fn Glavnl trg štev. 14. Öse šolshe in pisalne potrebücine se dabijo v veliki izbiri in najceiseje v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje Kralja Petra ceeta Ltev. 7-9 In Glawni trg Stev. 14. 12 Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in reclakcijo Milan Öetina v Celju.