letnik VII, številka 1, marec 2021 režnik SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT ® KAZALO 03 Beseda urednika 04 Uvodna razmišljanja predsednika ZPM dr. Igorja Vrecka 08 Zahvala Mojci Skale 09 Napovednik dogodkov 11 Dostopni turizem: Družbena odgovornost ali poslovna priložnost? 13 H2STUDENT: Slovenski program, ki gradi prve kompetence mladih s podrocja vodika 20 Intervju: Primož Duh, Pi-modul d.o.o. 25 Predstavitev dogodkov 28 Predstavitev knjige: Agilno!? Projekti, zaposleni, podjetja 32 Prosta delovna mesta s podrocja projektnega managementa 33 Program IPMA Slocert 34 Zakaj postati clan ZPM? 36 Oblike clanstva v ZPM 37 Korporacijski clani ZPM 38 Oglaševanje v ZPM mrežniku Naslednja številka ZPM mrežnika bo izšla 20. 8. 2021. Clanke in prispevke s fotografijami (z navedbo avtorja), ki naj bodo v obliki zapisa jpg cim boljše kakovosti, za naslednjo številko ZPM mrežnika pricakujemo najkasneje do petka 30. 7. 2021, na e-poštni naslov: mreznik@zpm.si. Vabljeni vsi, ki bi želeli objaviti svoje izkušnje in posredovati znanja vodenja projektov in projektnega managementa širšemu krogu bralcev. ZPM mrežnik (elektronski casopis); Informacije o ZPM in projektnem managementu; ISSN 2536-2453. Uredniški odbor: Kristijan Pukšic (odgovorni urednik), Igor Vrecko, Brigita Gajšek, Matjaž Madžarac, Rok Petje, Lovro Krajnc, Anton Hauc; Lektoriranje: Eva Štraus, Anglos d.o.o.; Oblikovanje: Damijan Toth, Pro Mundus d.o.o.; Izdajatelj: SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT; E-naklada: 1000 izvodov; Izhaja: 3-krat letno (marec, avgust, november). Facebook | Spletna stran | Linkedin | www.zpm.si BESEDA UREDNIKA Spoštovane bralke in spoštovani bralci ZPM mrežnika! Pred vami je nova in spremenjena šte­vilka ZPM mrežnika, prva v letu 2021. Letu, za katerega upamo, da se bo kmalu vrnilo v stare tirnice delovanja in da bomo lahko skupaj premagali eno naj­vecjih globalnih kriz zadnjega casa. Letu, v katerem so velike priložnosti za napredek in digitalizacijo. Letu spre­memb in novih projektov. Verjamemo, da bo leto 2021 polno izzivov in da jih boste uspešno premagali. Porajale se bodo nove ideje in cas je, da slovenska podjetja, posamezniki, organizacije in institucije sledijo globalnim trendom in se razvijajo še naprej. V letošnjem letu bodo izšle tri številke ZPM mrežnika. Prva, ki jo pravkar berete, zajema zanimive predstavitve in infor­macije. Preberete si lahko prestavitev projekta H2STUDENT, ki se izvaja na Fakulteti za logistiko. Dotaknili se bomo tudi turizma, ki je ena najvecjih global-nih industrij. Predstavljamo vam projekt FAST, v katerem sodeluje 7 partnerjev iz 5 evropskih držav (Avstrija, Ciper, Grcija, Portugalska in Slovenija). V nadaljevanju smo pripravili še inter-vju z gospodom Primožem Duhom, ki je v okviru spletnega dogodka Projektni vecer predstavil projekt izvedbe mobil­nega avtosalona za podjetje Volvo. Tok-rat si lahko preberete še intervju z njim. Pripravili smo še nekatere druge zani­mive vsebine. Predvsem si oglejte mož­nosti certificiranja, ki bo v prihodnjem globalnem razvoju prednost vsakega posameznika in organizacije, ki bo imela zaposlene tovrstne strokovnjake. Tudi na predstavitev knjige dr. Aljaža Stareta nismo pozabili, pa še kaj bi se našlo. Vze-mite si cas in preberite prenovljeno šte­vilko ZPM mrežnika. Naslednji številki ZPM mrežnika bosta izšli avgusta in novembra. Ce želite predstaviti svoj projekt v kateri od pri­hajajocih številk, nam to seveda sporo-cite. Na spletni strani Slovenskega združe­nja za projektni management si lahko ogledate aktualno rubriko z delovnimi mesti s podrocja projektnega manage-menta in delom na projektih. Ponudba prostih delovnih mest je velika in velja si jo ogledati. Prav tako se lahko prijavite na e-novice ZPM, kjer boste vsak mesec prejeli ZPM novicnik s predstavitvijo aktualnih dogodkov in novic ter novo­sti na podrocju delovanja naše organi­zacije. Na tem mestu se želim zahvaliti prejšnji urednici ZPM mrežnika mag. Mojci Skale za vse uspešno delo, ki ga je izvajala v preteklih letih. Kristijan Pukšic, mag. ekon. in posl. ved odgovorni urednik ZPM mrežnika UVODNA RAZMIŠLJANJA PREDSEDNIKA ZPM, DR. IGORJA VRECKA Priceli smo z novim letom izdajanja revije ZPM mrežnik, z novim letom izva­janja certificiranja, z novim letom dela na projektih, pa tudi z novim letom živ­ljenja z virusom covid-19. Danes, ko pišem ta uvodna razmišljanja, manjka samo še en dan do prve obletnice prvega cikla zapiranja podjetij, fakultet in šol po vsej Sloveniji ter številnih dru­gih ukrepov, ki so izjemno vplivali tako na naše aktivnosti v zasebnih življenjih kot tudi na aktivnosti v organizacijah. Pogosto lahko slišimo, da je covid-19 umiril tempo življenja, kot smo ga poz­nali do pred letom dni. Vendar pa, je to res? Seveda se je mnogim organizacijam obseg poslovanja izjemno zmanjšal, narocila so usahnila, dela je manj ali ponekod skorajda nic, s tem pa se je zelo ali povsem upocasnil tempo aktiv­nosti v teh organizacijah. Zaradi tega zadnje leto mnogo organizacij izje­mno trpi, mnogo jih komaj še drži glavo nad vodo; žal je ogromno organiza­cij v tem casu tudi že prenehalo poslo­vati. A po drugi strani ni malo organi­zacij, ki so v primerjavi s preteklimi leti v zadnjem letu poslovala enako dobro, nekatera nekoliko bolje, nemalo pa je tudi takšnih, ki so poslovala odlicno. To ne pomeni, da so v teh organizaci­jah procesi poslovanja potekali enako kot v preteklosti, pac pa, da so rezultati poslovanja ostali približno enaki ozi­roma celo boljši, medtem ko so se pro-cesi – praviloma – spremenili. | www.zpm.si Ko govorimo o tem, da so se spremenili procesi, dejansko govorimo o tem, da se je spremenila organiziranost delovanja, tudi struktura kadra, predvsem pa pot-rebne kompetence kadrov in nacin vpe­tosti kadrov v izvajanje procesov. Spremenjena vpetost kadrov v izvaja­nje procesov organizacij se v zadnjem letu kaže s pojavom, ki ga prej pove-cini nismo poznali, ce pa že, ga pove-cini nismo prakticirali: delo doma ozi­roma delo na domu ali – ce uporabimo še nekaj drugih izrazov, ki se v zadnjem casu pogosto uporabljajo – delo od doma, delo na daljavo, virtualno delo in še kaj. Navedeni izrazi niso najbolj posre-ceni, saj kar nekako prikrivajo, za kaj dejansko gre. Namrec, delo doma ozi­roma delo na domu imamo in smo imeli vedno; kako ga ne bi imeli, saj je ven­dar tudi doma treba marsikaj postoriti – kuhati, prati, pospravljati, na primer montirati nove luci, prebarvati stene in podobno. Ker smo bili v zadnjem letu bistveno vec casa doma, je bilo zago­tovo treba na domu opraviti še vec tovr­stnega dela kot sicer, a nikakor ne velja, da se je to(vrstno) delo pojavilo z viru­som covid-19. Izraza delo od doma in delo na daljavo nekoliko že nakazujeta, da ne gre za delo, ki pac spada k domu, temvec gre za neko drugo vrsto dela. A ce pomen teh dveh izrazov poskušamo analizirati neobremenjeno od aktualnih dogajanj, nam zelo verjetno podžigata znanstve­nofantasticne, z nekaj dodatne domi­šljije celo magicne in telekineticne aso­ciacije in misli, v katerih zmoremo z mislimi in še kako drugace na daljavo premikati predmete in vplivati na deja-nja drugih. Izraz virtualno delo nas aso­ciira na virtualni svet, torej na svet, ki se nam zdi, da je, a ga v resnici, v fizicni obliki, ni. Potemtakem bi virtualno delo moralo bilo delo, ki se nam zdi, da je, a ga v resnici, v fizicni obliki, ni oziroma se v realnem svetu ne opravlja. Seveda z vsemi navedenimi izrazi pra­viloma nihce ne misli na delo, ki ga opravljamo doma, v zasebnem casu in za osebne namene, prav tako tudi ne na aplikacijo telekinetike za opravljanje nekega dela, enako tudi ne na navide­zno in v resnici nerealno delo. Mislimo na delo, ki se sicer fizicno opravlja v službi, v neki organizaciji in torej pra­viloma lokacijsko stran od doma, sedaj pa se to isto delo – delo v realni izved­beni obliki, ki je delo za službo – opra­vlja doma. Izrazi delo doma, delo na domu, delo od doma, delo na daljavo, virtualno delo in podobni izrazi dejansko govorijo o tem, da se je delo v službi preselilo iz pisarn in sejnih sob, iz avtomobilov (pogovori in sestankovanja med vožnjo), tudi iz restavracij, kavarn in lokalov (poslovna kosila, poslovni pogovori, podpisova­nja pogodb in podobno) in še od kod, v domove zaposlenih. In to skorajda dobesedno cez noc. Kako to, da se ni namesto navedenih izrazov pojavil izraz služba doma ali pa služba od doma, ki bi bolj realno izpo­vedoval, za kaj dejansko gre. Seveda vem, da bi kdo hitro postregel z mislijo, da se v službo ne hodi v službo, pac pa, da se v službo hodi delat, in je zatorej izraz delo doma ustrezen odraz trans-ferja dela iz službe na dom, s katerim še bolj poudarjamo pomen dela v službi namesto same službe. A saj si redkokje in redkokdo danes še lahko privošci, da v službo ne bi hodil delat, zato verja­mem, da tovrstne interpretacije danes niso vec na mestu. Zato se ne morem znebiti misli, da se dejansko sramujemo ali pa nas je strah na glas izreci: služba se je preselila domov; zaradi službe vec ni treba iti za 8 ur od doma, ni treba porabiti casa za transport od doma v službo in nazaj. Služba je sedaj doma, dom pa imamo 24 ur na dan vse dni v tednu. Zagovorniki teorij zarote in izkorišca­nja množic s strani nevidnih in globokih držav oziroma združb ali kakšnih drugih tovrstnih skupnosti bodo hitro zaklju-cili, da je verjetno prav spoznanje, da za dom velja pravilo 24/7 , razlog, zakaj ne govorimo o službi na domu, pac pa o delu na domu. Ce smo namrec v službi 8 ur na dan 5 dni v tednu, kot je bilo krvavo izborjeno v daljni preteklosti in ustoliceno s prvo industrijsko revolu­cijo, in torej na razpolago za opravlja­nje dela maksimalno 40 ur tedensko, smo doma 24 ur 7 dni v tednu in torej na razpolago za opravljanje dela maksi­malno 168 ur tedensko. Hitro bomo v prid tovrstne teorije še slišali, da sko­rajda vsi, ki sedaj delajo od doma, eno­tno govorijo o tem, da sedaj delajo za službo vec in da so bolj obremenjeni, kot ko delajo v službi in so lokacijsko odmaknjeni od doma. A ob tem velja izpostaviti, da se širom sveta že leto dni vrstijo raziskave, ki išcejo odgovore na vprašanje, ali in kako se je spremenil obseg dela, ki se ga opravlja za službo od doma v primerjavi z obsegom dela v službi. Nekatere ra­ziskave nakazujejo, da se je obseg tovr­stnega dela povecal, druge nasprotno govorijo o tem, da se je obseg zmanjšal. Bolj kot ne pa so si vse raziskave eno­tne o tem, da se je casovno obdobje, v katerem zaposlena oseba skozi dan doma opravlja delo za službo, razširilo iz osmih ur v deset in vec ur, a na nacin, da je v tem casu vmes vec obdobij, ko oseba ne dela za službo. To spoznanje pa dejansko sploh ni presenetljivo. Namrec ko se je delo iz služb »cez noc« preselilo v delo od doma, je bil glavni fokus izvedbe prilagoditev, potreb­nih za zagotovitev opravljanja službe­nega dela v domacih okoljih, najpogo­steje usmerjen v nabavo racunalniške opreme in ustrezne telekomunikacij­ske infrastrukture v domovih zaposle­nih. Vprašanja prostorskih možnosti za opravljanje službenega dela v domacem okolju ter tudi vprašanja zagotovitve varstva otrok in ureditve prehrane in še vrsta drugih vprašanj niso bila deležna pretirane pozornosti delodajalcev. Zato ne preseneca, da je zaradi potrebe po usklajevanju uporabe prostorov za delo med clani družin v domovih, usklaje­vanju življenjskih in družinskih opravil med družinskimi clani in vrste drugih razlogov bilo treba obdobje, v katerem se izvaja tudi delo za službo, ustrezno podaljšati. Na tem mestu navajam še spoznanja drugih raziskav, ki so se izvajale že pred obdobjem virusa covid 19 in so razkri-vale, da je v sodobnem casu zaposlena oseba v službi resnicno produktivna 2 uri in 50 minut, preostali cas pa se potroši zaradi vecopravilnosti in preska­kovanja od naloge k nalogi, druženja s sodelavci, sestankovanja in podobno. Ali so se torej te slabe tri ure, kolikor je v povprecju zaposlena oseba resnicno produktivna v delovnem dnevu, v casu | www.zpm.si dela od doma podaljšale ali skrajšale, še ne vemo povsem natancno, vemo pa, da se je dodobra podaljšalo casovno obdobje dneva, v katerem se s strani posameznika vrši produktivno delova­nje za potrebe službe. Delo doma oziroma delo od doma je kore­nito spremenilo življenja ljudi, pa tudi procese delovanja organizacij. Korenito je spremenilo tudi koncepte snovanja in izvajanja projektov, timskega dela, vode­nja in spremljanja izvajanja in napredka projektov, zaznavanja ter obvladova­nja sprememb in tveganj na projektih, in še cesa. Mnogo sprememb se je, res-nici na ljubo, v preteklem letu dni izka­zalo za pozitivne, ob seveda preneka­teri negativni. A pozitivni ucinki dela od doma ne bodo pozabljeni ali ostali spre­gledani po obdobju virusa covid-19. Ti ucinki namrec še zdalec niso minorni. Organizacije se morajo tega zavedati in nemudoma priceti, ce še niso, celovi­teje pristopati k uvajanju dela od doma svojih zaposlenih, spreminjati nacine spremljanja dela in ucinka zaposlenih, vzpostavljati tako imenovane hibridne oblike delovanja, po katerih se del opra­vil vrši v prostorih organizacije, del pa v domovih zaposlenih, spreminjati nacine organiziranja, pa tudi nacine nagraje­vanja in motiviranja zaposlenih, zago­tavljanja spreminjanja njihovih kompe­tenc in podobno. Seveda pa se morajo na drugi strani tudi zaposleni zavedati, da prenekatere posebnosti delovanja v obdobju zadnjega leta v prihodnje ne bodo posebnosti, pac pa stalnice, ki se jim je treba prilagoditi, torej razviti tudi nove vešcine in kompetence, prilagoditi življenjski slog in podobno. Vse te spre­membe se dejansko da doseci, tako da koristijo kvaliteti življenja posamezni­kov in hkrati uspešnosti ter poslovnim ciljem organizacij; o tem pricajo številni primeri dobrih praks po svetu. Uvajanje teh sprememb so projekti in ti projekti bodo koristili naslednjim pro-jektom. Pricnimo torej nemudoma celo­vito snovati in izvajati tovrstne pro-jekte! ZAHVALA MOJCI SKALE Z letom 2018 je vlogo glavne in odgo­vorne urednice revije ZPM mrežnik prev­zela mag. Mojca Skale. To je bila odlicna pridobitev za revijo in njeno umestitev v slovensko okolje projektnega mana­gementa. Leto dni prej, v zacetku leta 2017, je revija ZPM mrežnik zaživela kot spinoff revije Projektna mreža Slovenije. Takrat smo se namrec odlocili, da revijo Projektna mreža Slovenije razdelimo na dva dela – prvi del, ki je tudi ohranil ime revije, se je osredotocil na objavo poglobljenih strokovnih in znanstvenih clankov s podrocja projektnega manage-menta, drugi del, ki je bolj informativne narave in osredotocen na predstavitev projektov, projektnih managerjev in drugih deležnikov projektov, na predsta­vitev posebnosti vodenja projektov v posameznih podjetjih in podobno, pa se zaokroži v novi reviji – ZPM mrežnik. Leto dni po tem, ko je revija nastala, je bila na precej nestabilnih nogah. Tedaj jo je v roke vzela Mojca. Z Mojco se je zacelo novo obdobje te revije. Zacelo se je obdobje, ko smo vsi, ki smo pri izda­janju revije kakorkoli sodelovali, zme-raj do dneva natancno vedeli, kdaj bo kaj nastalo, do kdaj je treba kaj nare­diti, kdaj je zadnji rok za oddajo gradiv in kdaj bo revija objavljena. In Mojca je na tem vztrajala in za tem stala tako mocno in odlocno kot še nihce pred njo. Vzporedno je revija dobila prvo celo­vito graficno podobo, stalno strukturo ter lektorsko in oblikovalsko podporo, redno in sprotno objavljanje revije na spletnem mestu našega združenja in še vrsto drugih odlik. Mojca se je odlocila, da bo po treh letih trdega in odlicnega dela, ko je revija prešla v obdobje zrelosti, mesto glav­nega in odgovornega urednika pre­pustila drugim, sama pa se posvetila novim življenjskim izzivom. Ugotovila je, kot sama pravi, da je sedaj, ko je revija dosegla želeno stopnjo razvito­sti, ko so uteceni procesi njenega sno­vanja in izdajanja in ko je revija dosegla primerno prepoznavnost med clani Slo­venskega združenja za projektni mana­gement ter v širši skupnosti projektnega managementa Slovenije, najbolj prime-ren trenutek za predajo revije v roke drugih. Njeno odlocitev kajpak spoštu­jemo in razumemo, a kljub temu vemo, da z Mojco izgubljamo pomemben ste­ber, ki je reviji zagotavljal stabilnost. Verjamemo pa tudi, da za Mojco v reviji ostajajo mocni temelji, zaradi katerih bo lahko revija prosperirala tudi v pri­hodnje, z novim glavnim in odgovornim urednikom. Da bo res tako, prica že ta številka ZPM mrežnika, ki dobiva nekaj nove podobe in tudi nekaj strukturnih osvežitev, še nekaj sprememb pa novi urednik nacrtuje tudi v prihodnje. Za velik prispevek k razvoju in uspeš­nosti delovanja revije ZPM mrežnik se mag. Mojci Skale od srca zahvaljujem, tako v svojem imenu kot tudi v imenu Slovenskega združenja za projektni management, novemu glavnemu in odgovornemu uredniku, Kristijanu Puk­šicu, pa želim obilo uspehov na nadalj­nji poti izdajanja in razvijanja revije! | www.zpm.si NAPOVEDNIK DOGODKOV VAŠA 360ş VARNOST 365 DNI V LETU MODRO JE IZBRATI OPERATIVNI CENTER KIBERNETSKE VARNOSTI 360ş varnost vam zagotavlja najsodobnejšo kibernetsko zašcito. Na mobilni, stacionarni, oblacni in lastni infrastrukturi, ki je lahko tarca kibernetskega napada ali zlorabe. Zaradi vedno vecje kompleksnosti kibernetskega okolja in varnostnih groženj brez kibernetske varnosti digitalni razvoj ni mogoc. Clovekova zmožnost uvida v dogodke in povezovanje informacij pa je kljub vsej tehnologiji nepogrešljiva. Zato naj za vas vse dni in noci skrbijo naši strokovnjaki Operativnega centra kibernetske varnosti (OCKV), ki ves cas spremljajo in analizirajo varnostne dogodke ter se hitro in ucinkovito odzivajo na kibernetske napade. telekom.si/poslovni Ob morebitnem kibernetskem napadu vam zagotovijo omejitev napada in zmanjševanje škode, zbiranje in zavarovanje dokazov, zagotavljajo revizijsko sled in vas sproti seznanijo s pomembnimi dogajanji, ki jih zaznajo. OCKV Telekoma Slovenije je certificiran po mednarodnem standardu za informacijsko varnost ISO 27001, ob tem pa ima Telekom Slovenije tudi certifikat za neprekinjeno poslovanje ISO 22301. Naše storitve s podrocja 360ş varnosti so tako primerne za podjetja vseh velikosti, saj OCKV za vsakogar poišce ustrezne rešitve. Za vec informacij o prodajni ponudbi obišcite www.telekom.si ali poklicite 080 70 70. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana. DOSTOPNI TURIZEM: DRUŽBENA ODGOVORNOST ALI POSLOVNA PRILOŽNOST? Skoraj tretjina svetovnega prebivalstva zaradi razlicnih oviranosti, invalidnosti ali starosti nima enakih možnosti za dostop do turisticnih storitev. Turizem je ena izmed najvecjih global-nih industrij, ki omogoca ljudem poto­vanje na razlicne turisticne destina­cije in sodelovanje v raznih turisticnih aktivnostih. Žal pa je veliko turisticnih destinacij in aktivnosti za mnoge, ki se srecujejo z razlicnimi oviranostmi, še vedno nedostopnih. Po podatkih Organizacije združenih narodov osebe z oviranostmi predstavljajo kar “eno milijardo svetovnega prebivalstva, ce štejemo še njihove partnerje, otroke in osebne negovalce, pa invalidnost neposredno prizadene kar 2 milijardi ljudi.” (ZN, www.un.org) To pomeni, da skoraj tretjina svetovnega prebivalstva zaradi svojih fizicnih, senzornih ali inte­lektualnih omejitev, invalidnosti ali sta­rosti nima enakih možnosti za dostop do turisticnih storitev. Turizem je panoga, ki se nenehno raz­vija, in zaradi velikega povpraševa­nja po dostopnih turisticnih storitvah se je pojavila tudi želja po zagotavlja­nju dostopnosti v turizmu. Vzporedno z zagotavljanjem enakih možnosti za obisk turisticnih destinacij so turisticni deležniki v dostopnem turizmu prepoz­nali tudi tržni potencial. Raziskave kažejo, da lahko že osnovno prilagajanje infrastruktur, zagotavlja­nje natancnih informacij in razumeva­nje potreb ljudi z oviranostmi bistveno poveca število obiskovalcev, zaradi cesar so turisticni deležniki priceli z razvijanjem in prenovo turisticne infra-strukture in prilagajanjem svoje turi­sticne ponudbe. Pa vendar je na svetu še vedno ogromno javnih ter zaseb­nih turisticnih ponudnikov, katerih ponudba je nedostopna za turiste z raz-licnimi oviranostmi. Dostopni turizem pa si prizadeva omogociti vsem ljudem sodelovanje v turisticnih izkušnjah, ne glede na njihove fizicne, senzorne ali intelektualne omejitve, invalidnost ali starost. Ceprav dostopni turizem pred­stavlja velik tržni potencial, je še vedno “premalo oskrbovan zaradi nedosto­pnih turisticnih infrastruktur in storitev ter diskriminatornih politik in praks.” (ZN, www.un.org). Z namenom prispevanja k vecji dosto­pnosti turisticnih destinacij je bil tako zasnovan projekt FAST Facilitating Accessibility in Support of Tourism (slo­vensko: Spodbujanje dostopnosti v podporo turizmu), ki ga skozi program ERASMUS+ financira Evropska unija. Cilj projekta je s pomocjo posebej uspo­sobljenih strokovnjakov, ki bi v lokal­nem okolju delovali kot “spodbujevalci dostopnega turizma”, prispevati k vecji dostopnosti destinacij. V projektu FAST sodeluje 7 partnerjev iz 5 evropskih držav (Avstrija, Ciper, Grcija, Portugalska in Slovenija). V Sloveniji projekt izvajata INUK Inštitut ter Sre­dnja šola za gostinstvo in turizem Mari-bor, ki je koordinator projekta. V okviru projekta bodo partnerji raziskali mož­nosti za uvedbo nove poklicne kvalifi­kacije na podrocju dostopnega turizma, za t.i. “spodbujevalca dostopnega turizma“ . Pripravili bodo opis delov­nega mesta “spodbujevalca dostopnega turizma”, razvili vodnik za ocenjevanje ustreznosti kandidatov ter razvili nacrt izobraževanja za to delovno mesto. Prav tako bodo pripravili razlicne didakticne materiale, potrebne za izobraževanje kandidatov za to delovno mesto. Te bi nato izvajali centri za poklicno izobra­ževanje in usposabljanje. Partnerji pa bodo v okviru projekta organizirali tudi vec multiplikacijskih dogodkov, katerih namen je predstaviti projekt ter njegove rezultate in osvešcati o pomembnosti zagotavljanja dostopnih turisticnih destinacij za vse. Zagotavljanje dostopnosti v turizmu je vec kot le družbena odgovornost in boj za družbeno vkljucenost ranljivih sku-pin. Dostopni turizem poleg dostop­nosti turisticnih destinacij in infrastruk­tur namrec pomeni tudi odprtje novih delovnih mest na trgu dela ter ogromen tržni potencial, saj bi turisticni delež­niki s prilagojeno ponudbo pritegnili vecje število obiskovalcev ter krepili zavedanje o koristi dostopnega turizma na globalni ravni. Zagotavljanje izobraževanj na temo dostopnega turizma v namene usposa­bljanja turisticnega kadra je nujno, da se lahko turisticna ponudba dvigne na višjo raven in postane bolj vkljucujoca. Za vec informacij o projektu sledite družbenim omrežjem projekta FAST, kjer lahko redno spremljate novice o projektu ter o dogodkih, povezanih z dostopnim turizmom. | www.zpm.si H2STUDENT SLOVENSKI PROGRAM, KI GRADI PRVE KOMPETENCE MLADIH S PODROCJA VODIKA Intervju z izr. prof. dr. Matjažem Knezom, vodjem H2STUDENT projekta na Fakulteti za logistiko, Univerza v Mariboru Logistika je steber svetovnega gospo­darstva in eden izmed najhitreje raz­vijajocih se sektorjev. Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru se sledi trendom logistike in oskrbovalnih verig v Sloveniji in v širšem okolju tudi prek aplikativnih projektov in sodelovanja z gospodarstvom. Zaposleni na fakul­teti so zaradi znanstveno raziskovalne narave svojega dela odprti za novosti in razvoj, cemur se intenzivno posvecajo ravno skozi projekte. Projekte pa pre­poznavajo tudi kot sredstvo za povezo­vanje z okoljem. Število socasno aktiv­nih projektov iz leta v leto narašca. Ta trend je narekoval osnovanje projektne pisarne, ki centralno skrbi za organiza­cijsko ter administrativno podporo pro-jektnemu delu zaposlenih. Vsak projekt zase je izviren in vsem je skupno to, da so usmerjeni v prihodnost. Vecina jih je raziskovalno-razvojnih. Težko bi med njimi izbrali najpomembnejšega. Lahko pa izberemo enega, ki je zaobjel najvecje število vkljucenih v izvajanje projektnih aktivnosti. To je projekt H2STUDENT oziroma projekt, namenjen pridobiva­nju prvih kompetenc mladih s podrocja vodika. O projektu smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Matjažem Knezom, vodjem projekta in prodekanom za sodelovanje z gospodarstvom na Fakulteti za logi­stiko Univerze v Mariboru. Kako je nastala ideja za projekt H2STUDENT? Podjetje ECUBES d.o.o. v slovenskem prostoru vodi projekt »Brezemisijski koridor mobilnosti Slovenije« s podporo MITSUBISHI POWER EUROPE, s katerim želijo pospešiti prehod na obnovljive vire energije in cisto mobilnost z uva­janjem vodikovih tehnologij. Zavedajo se, da je treba v energetsko tranzicijske procese vkljuciti vse deležnike, poleg politike in industrije tudi družbo, pre­bivalce ter potencialne kupce teh novih tehnologij. Zato v podjetju ECUBES trdijo, da je za uspešnost takšnih pro-jektov zelo pomembna tudi promocija, ki pa jo lahko izvajamo skozi izobraže­valni proces. Ker je Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru izobraževalna ustanova, v podjetju ECUBES pa so strokovnjaki na podrocju uvajanja poslovnih modelov, ki temeljijo na vodikovih tehnologijah, smo se dogovorili za sodelovanje. Sku­paj smo pripravili program, ki je teme­ljil na podobnem izobraževalnem pro-gramu, izpeljanem med Azijskimi igrami v Indoneziji, leta 2018. Kaj je program H2STUDENT in kaj ponuja? H2STUDENT je izobraževalno tekmo­valni program, ki je zasnovan za oza­vešcanje mladih o pomenu trajnostne mobilnosti in okoljske trajnosti, s pou­darkom na vodikovih tehnologijah. Skozi izobraževanje mladih po metodi »learning by doing« ne le vplivamo na znanje, kompetence in ozavešcenost mladih, ampak se ta znanja in zaveda­nje glede vodikovih tehnologij in traj­nostnih konceptov mobilnosti lahko z otrok prenesejo tudi na starše, ki so danes kupci, pa tudi trenutni odloce­valci v politiki, v gospodarstvu in še kje. Namen programa H2student je skozi zanimiva predavanja, vsebine, ki so dosegljive na spletni platformi www. h2student.si, in skozi igro na zanimiv nacin vzbuditi zanimanje za trajnostno mobilnost, za vodik, dvigniti tehnolo­ško ozavešcenost ter mlade navdušiti, da se bodo odlocali za študij in nato tudi za poklice, ki so povezani z novimi vodikovimi tehnologijami. Z ozavešca­njem mladih o pozitivnih ucinkih upo­rabe H2 tehnologij širimo idejo o traj­nostni mobilnosti, o uporabnosti vodika in potencialih uporabe H2 tehnologij za širšo populacijo. Program je name-njen tudi mladim, ki so šolanje že kon-cali in dolgo casa išcejo zaposlitev ter bi se skozi program H2SSTUDENT želeli usposobiti za mentorje v programu na podrocju trajnostne mobilnosti | www.zpm.si šol, pa vse do univerze. Otroci v osnovnih šolah rišejo na teme trajnostne mobilnosti, v srednjih šolah izvajamo izobraževalno tekmovalni del z avtomobili na vodik iz lego kock, na univerzitetni ravni pa podjetje Ecubes in Fakulteta za Logistiko Univerze Mari-bor skupaj s partnerji 25. novembra 2021 organizirata mednarodno konfe­renco z naslovom »Vodikov ekosistem Slovenije«. V prvi sezoni smo program H2STU­DENT izvajali na številnih srednjih šolah po Sloveniji in Hrvaški ter vanj vklju-cili preko 1200 otrok. Svoj uspeh pri izvedbi pa dokazujemo tudi z nagrado za najboljši slovenski promocijski pro-jekt na podrocju URE/OVE v letu 2020, ki smo ga prejeli na 22. Dnevih energe­tikov Slovenije. Kako je s kompetencami vodika v Evropi? Ker v Evropi primanjkuje kompetenc na tem podrocju, želimo s programom H2STUDENT: • prispevati k doseganju ciljev Agende 2030; vodikove tehnologije in zeleni vodik bodo kljucni za doseganje teh ciljev, zato je povezava obnovljivih virov z brezemisijskim transportom temeljna naloga za nizkoogljicno družbo; • mladim ter bodocim rodovom pro-movirati vodik in brezemisijski tran­sport ter jih navdušiti za vodik in izobraževanje v tej smeri. Oblikovanje in vzpostavljanje energet­skih infrastruktur, ki omogocajo cisto – brezemisijsko, cenovno dostopno – energijo in cist zrak brez kriticnih sub-vencij je danes globalen izziv vseh držav podpisnic Pariškega sporazuma. Sedanja zgodovinska elektrifikacija glo­balnega prometa skupaj s potrebami po obsežnem skladišcenju prekinjajocih se virov obnovljive energije, zahteva evropskega obrambnega sistema po uporabi zelenega vodika ter AGENDA 2030 odpirajo priložnosti za rešitve, ki bi lahko omogocile prodor obnovljivih virov energije v energetsko mešanico prek jasnih poslovnih modelov, z upo­rabo danes že znanih, razvitih in razpo­ložljivih vodikovih tehnologij. Tovrsten pristop podpira zanesljivost preskrbe z energijo, okoljsko trajnost, cenovno konkurencnost in dostopnost energije. Pomanjkanje kompetenc s podrocja vodikovih tehnologij in nejasno razu­mevanje prednosti ciste, medsektor­sko povezane energetske infrastrukture in cistega, brezemisijskega prometa v evropski družbi sta bila doslej naj­brž glavna ovira, ki je onemogocala popolno odklepanje pozitivnih poten­cialov ter novih priložnosti, ki jih obno­vljivi viri lahko prinesejo v naša življe­nja in okolje. Rast kompetenc je eno kljucnih podro-cij, ki jih Evropa potrebuje za doseganje ciljev, dolocenih v Agendi 2030. In prav to je poslanstvo izobraževalnega pro-grama H2STUDENT. Pomen izobraževanja mladih? Izobraževanje o cisti energiji zdaj odpira dodatne možnosti za ogljicno nevtralno krožno gospodarstvo v Sloveniji – kot je opredeljeno v AGENDI 2030 kot del svetovne zelene prihodnosti, vodikovega ekosistema in vodikove družbe. Evropska komisija je 8. julija 2020 obja­vila najnovejšo strategijo o integrira­nih energetskih sistemih ter evropsko strategijo o vodiku, kar je le ena izmed potrditev, da je bil program H2STUDENT ob svojem nastanku pravilno zastavljen ter da je na pravi poti, skladno z vizijo in s pricakovanji evropske družbe. In ne samo to; kot sem že omenil, je bil pro­gram v okviru 23. Dnevov energetikov tudi proglašen za naj promocijski slo­venski projekt v kategoriji URE/OVE, za leto 2020. Kot fakulteta se trudimo za cim boljše izvajanje svojega poslanstva – zagota­vljanje družbi potrebnih kompetenc v prihajajocih casih –, tehnološka družba ECUBES pa z razvojem infrastruktur­nega projekta promovira uporabo infra­ | www.zpm.si strukture vodikovih tehnologij s pove­zavo obnovljivih virov s transportom na trajnosten, sonaraven nacin. Izobraževanje mladih je investicija v prihodnost. A ne le za njih kot indivi­duume, ampak tudi za družbo nasploh. Ce bomo imeli kvalitetno izobraževa­nje, ki bo prepredeno s primeri dobrih trajnostnih praks, s primeri integracije in uporabe zelenih tehnologij ter traj­nostnih poslovnih modelov in koncep­tov, z naprednimi metodami ucenja in usvajanja novih, naprednih in trajno­stnih znanj, potem se nam ni treba bati za prihodnost. Mladi, ki bodo v casu izobraževanja spoznali vodikove tehnologije in trajno­stne koncepte mobilnosti, bodo v svo­jem življenju – zaradi horizonta svojega gledanja na svet, naravo in tehnologije, ki se jim bodo ponujale kot kupcem, uporabnikom tehnologij ali kot odloce­valcem o politikah, ki spodbujajo upo­rabo le-teh –, na to gledali drugace, odprto in bolj proaktivno v smislu dose-ganja boljšega, cistejšega, zelenega in zdravega jutri. S sodelovanjem nam bo uspelo realizi­rati projekt, ki bo pripomogel k dose-ganju okoljskih ciljev Slovenije, imeli bomo cistejši zrak, konkurencen in cist brezemisijski transport, na podlagi kri­ticne mase kompetenc s podrocja vodi­kovih tehnologij pa se bodo v Slove­niji odprla številna nova podjetja, nova delovna mesta, tudi takšna, o katerih danes še ne vemo prav veliko. Želeli bi si, da bi se našim prizadeva­njem pridružila tudi druga podobno misleca podjetja, posamezniki in odlo-cevalci, s pomocjo katerih bi do zastav­ljenih ciljev prišli še hitreje, na tej poti pa bi skupaj odkrivali nove izzive in pri­ložnosti. Kako poteka vodenje takšnega projekta? Na zacetku, v fazi priprave programa, je bilo veliko »brainstorming« delav­nic ekipe H2STUDENT in usklajevanja priprave posameznih sklopov programa med izvajalci programa in podjetjem ECUBES, lastnikom programa H2STU­DENT. Socasno je bilo treba komunici­rati tudi s srednjimi šolami, ravnatelji ter mentorji, ki so bili vezna tocka med našo ekipo in šolami. Ko pa so se izo­braževalno tekmovalni dogodki zaceli odvijati po šolah, pa lahko potrdim, da je projekt gladko tekel, predvsem zaradi visoko motiviranih in predanih clanov ekipe. Usklajenost ekipe, zadovoljstvo ude­leženih šol, medijski odziv in prejeta nagrada za naj promocijski projekt dokazujejo odlicno izpeljan projekt. S projektom bomo nadaljevali, takoj ko se korona situacija umiri, letošnje aktiv­nosti pa bomo zakljucili s finalom tek­movanj mladih ekip 25. novembra 2021, v okviru konference »Vodikov ekosis­tem Slovenije«, ki jo organizira podjetje ECUBES s partnerji. Projekt je vkljuceval delo z mladimi. V cem je skrivnost uspešnega prenosa znanj o vodiku in cisti energiji na mlade? So to kakšne posebne kompetence clanov projektne skupine? Iz preteklih izkušenj dela z mladimi vemo, da jih je danes v svetu, ko so že tako ali tako z vseh strani zbombardi­rani s takšnimi in drugacnimi informaci­jami, zelo težko zmotivirati. Je pa nekaj, kar še zmeraj pritegne pozornost otrok in mladih, pa tudi starejših– to je igra. Zato smo uporabili pristop »learning by doing«, kjer so mladi skozi igro spozna­vali problem in sledili cilju, ki smo jim ga zastavili – to je bil: sestaviti avtomo­bil H2Lego in se z njim udeležiti tekmo­vanja med ekipami sošolcev. Vsi so bili zelo motivirani za zmago! Splošno znano je, da je ucenje skozi igro eden najpomembnejših koncep­tov razvoja mladih, ki se lahko skozi igro naucijo kognitivnih, socialnih in jezikovnih vešcin ter tako gradijo tudi samozavest, ki je potrebna za premago­vanje izzivov v življenju. Zato smo v ekipo H2STUDENT povabili posameznike, ki imajo na splošno vese­lje do dela z mladimi in imajo potrebne strokovne in socialne kompetence. A-raven: Certificirani direktor projekta Certificirani direktor projekta: • Deluje na strateški ravni v kompleksnem projektnem okolju. • Odgovoren je za zelo kompleksen projekt s strateškim vplivom na organizacijo. C-raven: Certificirani projektni manager Certificirani projektni manager: • Deluje v manj kompleksnem projektnem okolju. • Odgovoren je za manj kompleksen projekt v organizaciji. B-raven: Certificirani projektni manager – senior Certificirani projektni manager – senior: • Deluje v kompleksnem projektnem okolju. • Odgovoren je za kompleksen projekt v organizaciji. D-raven: Certificirani vodja projektne naloge Certificirani vodja projektne naloge: • Obvlada znanja s podrocja projektnega managementa in lahko dela v projektnem timu | www.zpm.si Ekologija Rešitve na podrocju voda • priprava vode, priprava pitne vode cišcenje komunalnih vod, cišcenje industrijskih vod Rešitve na podrocju zraka • razžveplanje in denitrifikacija dimnih plinov cišcenje zraka in plinov odpraševanje in filtriranje Rešitve na podrocju odpadkov • procesiranje industrijskih in komunalnih odpadkov sortiranje komunalnih, industrijskih in gradbenih odpadkov termicno procesiranje odpadkov – 'Waste to Energy' Namenske tehnološke rešitve • Z znanjem do inovativnih rešitev www.esotech.si Energetika • obnova in novogradnja termoenergetskih in hidroenergetskih objektov • prenos in distribucija elektricne energije • proizvodnja in distribucija toplotne energije • industrijske instalacije • ucinkovita raba energije • obnovljivi viri energije • proizvodnja NN razdelilnih in krmilnih sestavov Gradbeništvo • obnova in novogradnja objektov • energetske sanacije javnih objektov • energetsko pogodbeništvo • javno zasebna partnerstva PRIMOŽ DUH, PI-MODUL D.O.O. Pozdravljeni, gospod Primož Duh. Prosimo vas, da se najprej na kratko predstavite. Kot vemo, ste bivši clan MPM Ljubljana. Obenem ste trenutno tudi direktor podjetja Pi-modul d.o.o. Prihajam iz Prekmurja, živim pa že 14 let v Ljubljani, kjer sem zacel študij na Ekonomski fakulteti in tudi diplomiral. MPM v Ljubljani sem se prikljucil v casu absolventa, hitro sem postal podpred­sednik, 2 leti pa sem tudi vodil MPM Ljubljana. Ravno v tistem casu, ko sem aktivno delal pri MPM, sem nabiral izkušnje in znanja v razlicnih društvih in organiza­cijah, kot sta ŠKIS, kjer sem pomagal pri organizaciji Škisove tržnice, in Klub pre­kmurskih študentov, kjer sem pomagal pri razlicnih projektih. Bil sem tudi usta­novitelj Kluba mladih Bakovci, kjer smo izvajali najrazlicnejše dogodke in sode­lovali z razlicnimi organizacijami. Izkušnje iz gospodarstva sem zacel pridobivati prek študentskih del pri Goodyear Dunlop Sava (oddelek financ­nih analiz in planiranja) in pri Dan-foss Trata (oddelek strateške nabave), kjer sem tudi dobil priložnost za redno zaposlitev. Najprej kot pomoc v stra­teški nabavi, potem pa še kot strateški nabavnik, zadolženi za koncne izdelke, in projektni vodja. Ravno v Danfossu sem se veliko naucil, hkrati pa sem bil odgovoren za vecmilijonsko kategorijo proizvodov. Leta 2016 pa sem se odlocil, da je cas za spremembo, in z ženo sva razvila mobilne razstavne objekte (stekleni boksi, ki so postavljeni pred nakupo­valna središca) ter jih uspešno odda­jala. Potem sem se pridružil še podjetju Pi-Modul d.o.o., kjer opravljam vlogo direktorja in skrbim za strateški razvoj ter optimizacijo podjetja. Nam lahko, prosim, poveste, kako ste prišli do sekcije MPM in kako ter na kakšen nacin ste izvajali projekte v MPM Ljubljana? Nekako po nakljucju (smeh). MPM sem se prikljucil, ko sem bil absolvent dodi­plomskega študija in sem iskal študent­sko društvo ali organizacijo, kjer bi lahko nabral kakšne prakticne izkušnje in se povezal z zanimivimi posamezniki. Na koncu je naneslo tako, da sem spoz­nal tedanjega podpredsednika MPM Ljubljana, Sebastijana Gornjeca, ki me je s predstavitvijo preprical. Kot zacetnik sem bil pozitivno pre­senecen nad projektnim pristopom MPM. Projekti so se izvajali nacrtno in po usklajenih metodah projektnega vodenja. Projektne ekipe so bile sesta­vljene iz 3 10 clanov, od katerih je vsak opravljal dolocene naloge, za katere je bil tudi odgovoren. Vodje projektov pa | www.zpm.si so opravljali naloge koordinatorja in motivatorja projektov. Kakšne izkušnje ste pridobili z delovanjem v okviru sekcije MPM in kako jih lahko danes uspešno uporabite v okviru vaše zaposlitve? Izstopata predvsem dve kljucni zadevi: sistemski oz. standardiziran nacin izvedbe in vodenja projektov ter iznaj­dljivost oz. kreativnost pri pridobivanju resursov in sredstev za izvedbo projek­tov. Kot študentsko društvo, ki prak-ticno ni imelo nekih generalnih spon­zorjev ali drugega vira prihodkov, ki bi omogocal nemoteno izvedbo projektov, smo bili prisiljeni v iskanje kreativnih rešitev. Skozi ta proces smo se nekako naucili, kako izvesti skoraj vse projekte brez lastnih financnih sredstev. V osnovi se to sicer zdi zelo cudno, vsaj v oceh zunanjih opazovalcev, ampak ta “filozo­fija” nam je omogocala, da nismo imeli nobenih dvomov, ali je dolocen projekt izvedljiv ali ne. Znotraj ekipe je prevla­dalo mišljenje, da je vse izvedljivo, le primerno rešitev je treba najti. Osebno sem pesimist z realisticnim pogledom na stvari, v MPM pa sem pos­tal optimist in sem še vedno preprican, da je vsak projekt, idejo ali posel možno izvesti – le dovolj iznajdljiv moraš biti. Ravno to spoznanje mi najbolj pomaga pri lastnem delu. V podjetju Pi-Modul d.o.o. ste zaposleni kot direktor podjetja, ki opravlja najrazlicnejše naloge in aktivnosti. Hkrati skrbite za razvoj, vodenje in optimiziranje organizacije. Kakšen je vaš povprecen delovni dan in kaj zajema? Fleksibilen in raznovrsten. Zadolžen sem za vec razlicnih funkcij v podjetju, tako da si delovni dan nacrtujem glede na prioritete. Po mojem mnenju je prva naloga vodje, direktorja ali pa lastnika podjetja, da zagotovi pogoje in resurse za nemoteno in kakovostno delo vseh zaposlenih. Naslednja pomembna naloga je dolocitev in uskladitev strate­gije ter razvoja podjetja, da so jasni dol­gorocni in kratkorocni cilji organizacije. Potem pa je na vrsti optimizacija proce­sov in iskanje stroškovnih ter casovnih prihrankov. Šele potem pridejo na vrsto ostale naloge oz. funkcije. Moj povprecni delovni dan se zacne s pregledom nalog in aktivnosti, ki jih je treba narediti v tekocem in naslednjem tednu. V tej fazi se pripravijo morebitne spremembe za proizvodnjo in montažo. Na podlagi tega se dolocijo oz. osve­žijo aktivnosti za nabavo, proizvodnjo in montažo. Nato sledi pregled aktivnih projektov in terminski nacrt se uskladi s proizvodnjo in montažo. Potem je pregled prodajnih aktivnosti, na pod-lagi katerega predvidevamo bodoce projekte. Za tem sledi aktivno delo na nalogah in aktivnostih, razvršcenih po prioritetah. V popoldanskem casu pa pridejo na vrsto še morebitni interni in eksterni sestanki, delovni dan pa se zakljuci s pregledom financ. Koliko sodelavcev ima vaše podjetje in s koliko zunanjimi partnerji sodelujete pri izvedbi vaših projektov? Koliko projektov na leto izpeljete za najrazlicnejše narocnike? V podjetju imamo redno zaposlenih 8 oseb, vsaj enega študenta za relativno lahka fizicna dela in 3-5 zunanjih sode­lavcev, ki skrbijo za vodenje dolocenih projektov in prodajo. Poleg naštetih še sodelujemo z dvema ekipama monter­jev, ki pomagajo z izvedbo montaže. Na projektih sodeluje od 5 do 20 oseb, odvisno od velikosti ter kompleksnosti projektov. Letno izvedemo med 30 in 50 projektov. Je pa to v veliki meri odvisno od veli­kosti in kompleksnosti projektov. To je povezano tudi s kapacitetami v proizvo­dnji in montaži. Na Projektnem veceru 17. decembra 2020 ste predstavili zanimiv projekt razvoja in izvedbe mobilnega objekta/avtosalona za eminentno avtomobilsko znamko. Nam lahko razkrijete, kako je prišlo do sodelovanja, kdo je bil pobudnik in kakšna so bila pricakovanja na obeh straneh? Zacelo se je leta 2016, ko smo zaceli z aktivnim oddajanjem oglaševalskega prostora v steklenih razstavnih boksih, ki so po navadi postavljeni pred naku­povalnimi središci, kot je npr. CityPark. Tako smo bili na sestanku z odgovor­nimi, ker smo želeli oddati oglaševalski prostor. Na sestanku pa smo prejeli veliko informacij od sogovornikov in se pogovarjali o njihovih dejanskih potre-bah in željah. Skozi komunikacijo smo prišli do skupne ugotovitve, da oddaja oz. najem ne pride ravno v poštev, ker so zahteve prevec specificne. Na pod-lagi vseh pridobljenih informacij smo zaceli interni razvoj idej in rešitev, kjer smo prišli do zakljucka, da je najboljša rešitev izvedba popolnoma mobilnega avtosalona, ki se lahko postavlja kjer­koli, hkrati pa je usklajen s CGP naroc­nika. Z rešitvijo smo potem šli do naroc­nika, ki je rešitev potrdil. Potem pa se je zacelo dejansko delo na projektu, zacenši z razvojem. Na naši strani so bila pricakovanja oz. rezultat projekta razvoj personalizira­nega popolnoma mobilnega objekta, kar je za nas pomenilo razvoj nove proizvodne skupine z visokim tržnim potencialom. Z vidika narocnika pa so bila pricako­vanja izvedba in dobava personalizi- | www.zpm.si ranega mobilnega objekta, ki se lahko postavi na katerikoli lokaciji in služi tako za prodajne kot tudi za marke­tinške namene. Posledicno je narocnik ustvaril tudi prihranke, predvsem mar-ketinške, saj je namesto najema razlic­nih prostorov na sejmih in dogodkih uporabljal mobilni objekt. Zanima nas, kako ste definirali stroške samega projekta in kako je potekalo spremljanje stroškov. Ali so financne projekcije projekta bile na koncu tudi uspešno izpeljane? Pomembno je poudariti, da je v tem pri­meru šlo za razvojni projekt. To je bil naš prvi proizvod z zahtevami po popolni mobilnosti in personalizaciji. Hkrati pa je bila zahtevana bistveno vecja vplete­nost narocnika v sam projekt kot pa pri ostalih projektih. Predvidene stroške dolocimo že v prvi fazi projekta – idejno razvojni fazi, ki je nastopila po zacetnih sestankih z narocnikom, ko smo imeli dovolj infor­macij glede zahtev in želja. Na podlagi tega smo pripravili okvirno vrednost projekta, ki pa seveda ni koncna. Ko se idejno razvojna faza zakljuci (v pra­ksi, ko narocnik potrdi nacrte, sheme in detajle), se pripravi ponovna ocena vrednosti projekta, ki pa je že bolj natancna in narocniku služi kot informa­cija o potrebnih sredstvih za nemoteno izvedbo projekta. Vseeno pa to še vedno ni koncna financna slika, saj lahko tudi v casu proizvodnje in izvedbe pride do dolocenih sprememb zaradi neprimer­nosti ali nerazpoložljivosti predvidenih materialov. Po koncani izvedbi projekta se naredi obracun projekta, kjer pa pridemo do realnega podatka o stroških projekta. Na podlagi tega se potem izdajo še dodatni racuni narocniku ali pa dobro­pisi. Na koncu smo predvideni proracun pro-jekta presegli za okrog 15 %. Prav tako nam povejte, kako je potekalo delo in sodelovanje z narocnikom – glede na to, da ste morali uporabljati vse predpisane materiale in celostno graficno podobo avtomobilskega partnerja. Ali je bilo usklajevanje težko zaradi ogromnega podjetja na drugi strani ali pa je bilo zaradi utecenih aktivnosti na njegovi strani dogovarjanje in potrjevanje lažje za vas? Sodelovanje in komunikacija z naroc­nikom je potekala uteceno in relativno enostavno. V projekt je bilo vpleteno tako vodstvo zastopnika oz. uvoznika za Slovenijo in trge bivše Jugoslavije kot tudi vodstvo na globalni ravni. Glede samih materialov in graficne podobe smo komunicirali direktno z odgovornimi ose­bami, ki so potem sprejemale odlocitve. Ena izmed redkih aktivnosti, ki so tra­jale malo dlje, so bile koncne potrditve vodstva, preden smo zaceli z izvedbo projekta. Je pa to popolnoma razum­ljivo in pricakovano, tako da nas ni ovi­ralo pri normalni izvedbi projekta. Casovni roki so v takšnih projektih zelo pomembni. Kako ste jih zastavili in ali ste jih pravocasno in uspešno izpeljali? Okvirne roke smo dolocili glede na naše izkušnje in podobne projekte, ki smo jih delali v preteklosti. Poleg tega smo upoštevali še razvojni del projekta, ki je bil v tem primeru specificen. Tako smo prišli do pricakovanega roka, ki je bil 6 mesecev in smo se tudi držali, s kakšnim tednom zamika. Ali po zakljucku projekta poteka sodelovanje z narocnikom še naprej in na kakšen nacin? Ste po zakljucku prvega projekta prejeli kakšne povratne informacije, ki jih lahko uporabite pri novih projektih? Z narocnikom še vedno sodelujemo, in sicer izvajamo morebitne servisne sto­ritve in postavljamo objekt, ko narocnik nima dovolj lastnega kadra. Po zakljucku projekta smo pridobili informacije o tem, kako je narocnik zadovoljen in kaj bi se lahko še izbolj­šalo. Te informacije služijo za interne in eksterne izboljšave proizvodov ter tudi organizacije, hkrati pa so zelo pomembne v primeru podobnih projek­tov. Hvala vam za vaš cas. Želimo vam veliko poslovnih uspehov še naprej. Prijavi se na mesecni novicnik in ga vsak mesec prejmi v svoj e-poštni nabiralnik. | www.zpm.si PREDSTAVITEV DOGODKOV Projektni vecer IPMA YOUNG Crew IPMA Young Crew Slovenia in Slovensko združenje za projektni management sta 17. decembra 2020 organizirala spletni dogodek Projektni vecer. Na dogodku smo gostili dva zanimiva sogovornika, ki sta predstavila vsak svoj projekt. Gospod Boštjan Pišotek iz podjetja HESS d.o.o. je predstavil vecnamenske projekte za trajnostni razvoj okolja, gospod Primož Duh pa je predstavil projekt razvoja in izvedbe mobilnega objekta/avtosalona za narocnika Volvo. V okviru prvega predavanja nam je gospod Pišotek, ki je zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi kot vodja projekta na podrocju razvoja in investicij v obnovljive vire energije, predstavil vpogled v celoten proces izgradnje hidroelektrarne in izpolnjevanje vseh zahtev lokalnega in državnega okolja, ki so potrebne za uspešen zakljucek tako velikega projekta. V prejšnji številki ZPM mrežnika (november 2020) si lahko preberete intervju z Boštjanom Pišotkom, kjer je predstavil izgradnjo hidroelektrarne. V nadaljevanju Projektnega vecera nam je gospod Primož Duh predstavil celoten projekt razvoja in izvedbe mobilnega avtosalona za narocnika Volvo. Slišali smo lahko, da ima narocnik na svoji strani utecene postopke in celostno graficno podobo, ki jo je treba zasledovati pri razvoju in izvedbi. Nic ni prepušceno nakljucju, zato je uspešna realizacija projekta zelo pomembna za narocnika. V tokratni številki ZPM mrežnika si lahko podroben intervju z gospodom Duhom preberete še sami. Publiciranje v okviru ZPM Slovensko združenje za projektni management je 17. februarja organiziralo spletni dogodek, na katerem je predstavilo možnosti publiciranja v okviru ZPM. Sogovorniki dr. Igor Vrecko, dr. Brigita Gajšek, dr. Iztok Palcic in Kristijan Pukšic so na kratko predstavili Slovensko združenje za projektni management, možnosti objav v ZPM mrežniku (ki ga pravkar berete), možnosti objav strokovnih in znanstvenih clankov v Projektni mreži Slovenije v vec jezikih (slovenski, angleški, hrvaški, srbski) ter pobudo za pristop k objavi znanstvene monografije, ki bo prva v seriji. Pri objavi v Projektni mreži Slovenije gre za odlicno priložnost za manj izkušene pisce, študente in posamezne primere clankov, kjer je potrebna objava v slovenskem jeziku. Projektna mreža Slovenije je tudi odlicen medij za predstavitev dobre prakse. V okviru dogodka smo predstavili tudi nov produkt IPMA REG – IPMA Education & Training Registration System, o katerem bo na voljo vec informacij v nadaljevanju letošnjega leta. Najpomembnejša tema dogodka je bila možnost publiciranja znanstvenih prispevkov v okviru zbirke skupnih znanstvenih monografij, izdanih pri mednarodni založbi. Prva monografija seriji, poimenovani Researching Challenges in the World of Projects, bo imela naslov Project Management: Adapting to Future Needs. Za vec informacij se lahko obrnete na dr. Brigito Gajšek ali na dr. Igorja Vrecka. MPM L!VE: Izzivi komuniciranja pri vodenju MPM L!VE je niz razlicnih virtualnih dogodkov in delavnic, v sklopu katerih so prek diskusije predstavljene zgodbe posameznikov, skupin in podjetij, ki so tako ali drugace zaznamovali poslovni svet. Pomembnejši datum, ki ga velja izpostaviti, je 18. junij 2021, na katerega se pricakuje predloge povzetkov poglavij. Celoten prispevek bo treba posredovati v zacetku novembra 2021. Zbirka skupnih znanstvenih monografij bo predvidoma izšla v drugi polovici 2022, pri eni od uveljavljenih mednarodnih založb. Na predstavitvi se je zbralo lepo število potencialnih avtorjev prispevkov, ki so skozi argumentirano debato iskali rešitve za izdajo zbirke skupnih znanstvenih monografij. Verjamemo, da je povezovanje razlicnih profesorjev in znanstvenikov prihodnost razvoja projektnega managementa pri nas in v tujini. Najvecjo možnost, da svojo sled pustijo v poslovnem svetu, imajo zagotovo vodje. Dober vodja je dober šele takrat, ko komunicira s svojimi zaposlenimi in jih spodbuja na njihovi poslovni poti. Težki casi so vedno blizu, to pa pomeni tudi trenja med zaposlenimi. Vloga vodje je, da s svojo psihicno in strokovno podporo pomaga zaposlenim pri izvajanju zadanih ciljev | www.zpm.si in nalog. Lastnosti dobrega vodenja niso prirojene in jih je možno uspešno usvojiti. Clani Mladih projektnih managerjev so organizirali svoj drugi dogodek MPM L!VE, kjer so gostili dva eminentna gosta. Prvi gost je bil gospod Matej Delakorda, ki je trener, moderator in strokovnjak za izkustveno ucenje, drugi gost pa je bil gospod Enzo Smrekar, ki je glavni direktor Atlantic Droge Kolinske in aktualni dobitnik nagrade Manager leta 2020. Gosta sta predstavila svoj nacin vodenja oziroma ucenja o vodenju. MPM dogodek: Z glasbo do nasmeha Potekala je zanimiva diskusija, ki si jo je mogoce ogledati na povezavi. Clani mladih projektnih managerjev so 21. decembra 2020 izvedli dobrodelni dogodek Z glasbo do nasmeha, kjer so zbirali donacije za organizacijo Rdeci noski. V okviru dogodka so v pogovo­rih z razlicnimi glasbeniki predebatirali razlicne zanimive tematike. Na dobro­delnem dogodku, ki sta ga vodila Rok Škrlep in Matic Kokošar, so sodelovali Bepop Ladies, Emkej, Gaja Prestor, Aleš Bartol iz skupine Mambo Kings, DJ Chu­mma in Nuša Derenda. Koncni zbrani znesek dobrodelnega dogodka je 1.636,43 EUR. Povezava na dogodek, ki si ga lahko ogledate za nazaj. PREDSTAVITEV KNJIGE: AGILNO!? PROJEKTI, ZAPOSLENI, PODJETJA V zacetku leta je izšla nova knjiga Aljaža Stareta AGILNO: projekti, zapos­leni, podjetja, ki je nadaljevanje avtor­jeve prve knjige iz leta 2011 (Projektni management: teorija in praksa). V prvi knjigi je avtor obravnaval tradicionalne pristope k izvedbi projektov, v tokratni pa se je lotil agilnih metod, pri cemer se ni omejil le na projekte (katerim je sicer namenjena vecina knjige), ampak se je posvetil tudi agilnosti zaposlenih ter podjetij in drugih združb. Avtor uvodoma ugotavlja, da imajo agilni pristopi po vsem svetu vrsto gore­cih zagovornikov (in mogoce še vec prav tako gorecih nasprotnikov), kljub dvema desetletjema bolj množicne uporabe v svetu pa so agilne metode v slovenski praksi še dokaj neuveljavljene. Delno zaradi nepoznavanja metod, vecinoma pa zaradi nesistematicne ali površne uporabe kot posledice naše pregovorne nagnjenosti k improvizaciji. Vse našteto naj bi po avtorjevem mnenju klicalo po knjigi, ki bi podrocje približala sloven-ski praksi. V obsežnem uvodnem poglavju se avtor najprej posveti vprašanju, »kdaj in zakaj« se projektov lotiti agilno. Uvo­doma kriticno oceni agilni manifest ter nacela v ozadju le-tega, v nadaljevanju pa predstavi kljucne razlike med tradi­cionalno in agilno izvedbo projektov ter pojasni agilno miselnost kot osnovo za uspešno uporabo agilnih metod. Avtor na podlagi vrste raziskav ugota­vlja, da so agilni pristopi najbolj uve­ljavljeni pri projektih z nesnovnimi rezultati (npr. programska oprema, financne storitve), poleg tega pa sta za agilne projekte znacilna nedorecenost ciljev na zacetku projekta (ali pricako­vanje vrste sprememb) ter nerutinska izvedba, kar onemogoca izdelavo real-nega plana projekta. Kot kljucno pred­nost agilnih pristopov izpostavi mož­nost uporabe delnih rezultatov, kar pomeni, da projekt investitorju zacne prinašati koristi kmalu po zacetku izva­janja, druga pomembna prednost pa naj bi bila hitrejša in cenejša možnost pri­lagajanja ciljev in rezultatov spremem­bam v okolju in željam uporabnikov. Najobsežnejše poglavje je namenjeno predstavitvi agilnih metod, predvsem metodi Scrum, ki je najbolj uveljavljena | www.zpm.si tako doma kot tudi v tujini – metodi sledi vec kot polovica agilnih projektov, medtem ko se ostale metode uporab­lja pri manj kot 10 % projektov. Sicer pa avtor v uvodu poglavja najprej predstavi ekstremno programiranje (XP), metodo razvoja programske metode, na osnovi katere se je razvila metoda Scrum, nekaj vec prostora nameni metodama Kanban in Scrumban, predstavi pa tudi nekaj najbolj razširjenih agilnih tehnik (mapi­ranje zgodb, planski poker, dnevni sto­jeci sestanki itd.). Posebno poglavje je namenjeno agil­nim pristopom za obsežnejše projekte (Scrum of Scrums – SOS, SAFE, LESS, NEXUS), s pomocjo katerih naj bi se sis­tematicno usklajevalo delo vecjega šte­vila manjših timov, ki naj bi sicer delo­vali skladno s priporocili metode Scrum. Ker naj bi bile agilne metode omejeno uporabne, avtor predlaga tudi razmislek o kombiniranju pristopov, nekakšnem hibridnem agilno tradicionalnem pris­topu, kjer bi za posamezne vrste pro-jektov uporabljali razlicne kombinacije tehnik. Posebej pa priporoci uporabo posameznih agilnih tehnik v sklopu tra­dicionalnih projektov. Kot eno vecjih ovir za uveljavitev agilnih pristopov mnogi izpostavljajo pogod­beno sodelovanje, še posebej ce eden od partnerjev deluje tradicionalno, drugi pa agilno. Zato je avtor eno od poglavij namenil tudi pogodbenim raz­merjem, pri cemer je uvodoma obravna-val smiselnost uporabe tradicionalnih pogodbenih razmerij, v nadaljevanju pa predstavil sodobna pogodbena raz­merja agilnih projektov in dodal pripo-rocila glede vsebine »agilnih« pogodb. Še tako dobro zamišljeni sistemi in metode pa ne delujejo, ce za njimi ne stojijo pravi ljudje, zato je avtor eno poglavje namenil tudi agilnim timom in ljudem. Poleg predstavitve osebno­stnih lastnosti agilnih ljudi je kriticno ocenil delovanje agilnih samoorganizi­ranih timov ter izpostavil pomembnost uslužnega vodenja in ustrezne sestave tima ter razložil, zakaj je bolje zaposlo­vati nekonvencionalne talente kot pri­dne timske delavce. Na koncu poglavja pa je dodal tudi priporocila za delo na daljavo v mednarodnih veckulturnih timih. V zadnjem poglavju avtor predstavi agilne združbe, katerih delovanje sloni na ploski mrežni organizaciji z malo ravnmi odlocanja, zaradi projek­tne naravnanosti knjige pa se še pose-bej posveti agilnejšemu strateškemu managementu in managementu portfe­lja agilnih projektov. Pri tem ne pozabi predstaviti vloge in nalog projektne pisarne v agilni organizaciji. Za konec ponudi vrsto priporocil za preoblikova­nje in preobrazbo podjetja. Knjiga je nastala na podlagi poglob­ljenega proucevanja razlicnih virov ter avtorjeve raziskave, v kateri je maja 2020 sodelovalo preko 300 slovenskih anketirancev. Na podlagi primerjave priporocil iz literature in ugotovitev raziskave avtor na koncu še oceni raven agilnosti v slovenskih združbah v letu 2020. Ugotovi nizko raven uveljavlje­nosti agilnih metod – 74 % združb pro-jekte izvaja tradicionalno, 22 % posto­pno, le 4 % pa agilno. Tisti, ki so navedli, da uporabljajo metodi Scrum in Kan-ban, ju uporabljajo redko (ne pogosto in sploh ne redno). Samo v enem podje­tju uporabljajo eno od metod za obse­žne projekte, le 1 % projektov redno izvajajo samoorganizirani timi, 14 % pogosto, 61 % pa nikoli. Raven agilnosti zaposlenih pa je oce-nil kot visoko – v povprecju skoraj dve tretjini zaposlenih zadosti pogojem, da jih lahko oznacimo za agilne, združbe pa imajo dokaj visoko agilno zavest, saj pogosto (ne pa redno) izvajajo prakse, ki nakazujejo agilno delovanje. Po drugi strani pa je raven agilnosti strateškega managementa nizka – le cetrtino združb bi lahko uvrstili med agilne, saj strate­ške smernice posodabljajo vsaj dvakrat letno; le v 7 % združb se je obseg pro-jektov zmanjšal do te ravni, da bi lahko rekli, da obsežne projekte razdelijo na vec krajših in manj obsežnih. Poleg poglobljenega opisa metod in tehnik avtor poda mnogo priporocil za prakso, ob tem pa izpostavi in ponudi argumentirane rešitve za vrsto dilem in izzivov, s katerimi se srecujejo podje­tja in projektni timi pri iskanju najpri­mernejših pristopov za uspešno delo­vanje. V razmislek ponudi tudi osebna razmišljanja, pogosto povezana z med-osebnimi odnosi in etiko (so)delovanja (zaupanje!). Zaradi raziskovalne narav­nanosti knjigo lahko smatramo za znan­stveno monografijo; lahko se uporablja kot ucbenik ali kot prirocnik za prakso. Raziskovalcem pa ponudi tudi kopico idej za nadaljnje raziskave. Želimo vam prijetno branje in uspešen prenos priporocil v lastno prakso. | www.zpm.si Sistematicno usposabljanje projektnih managerjev V Akademiji projektnega managementa je zbranih devet odlicnih prakticnih delavnic, z vrhunskimi predavatelji, strokovnjaki iz prakse, namenjenih zacetnikom in izkušenim projektnim managerjem, organizacijam in posameznikom, da boste svoje projekte izvajali bolj organizirano in ucinkoviteje (hitreje in ceneje), kar vam bo omogocilo vecjo konkurencnost in uspešnejše poslovanje. • Šola projektnega managementa ali E-Šola projektnega managementa Naucite se ucinkovito voditi vse vrste projektov na primerih iz prakse • Priprava projekta – osnova za ucinkovito izvedbo in uspeh projekta Izdelajte plan svojega projekta pod mentorstvom izkušenega projektnega managerja • Ucinkovita kombinacija agilnih in »klasicnih« metod projektnega managementa Preizkušeno v dinamicnem in razvija jocem se poslovnem okolju za ustvarjanje dodane vrednosti • Ekonomika, poslovna vrednost projektov in najboljše metode za obvladovanje sprememb in tveganj pri vodenju projektov Na podlagi vaših potreb in predhodnega znanja si izobraževalni paket - niz vec prakticnih delavnic lahko oblikujete sami! Na prakticno naravnanih izobraževanjih boste prejeli tudi znanje - potrebno podlago za pridobivanje IPMA mednarodnih certifikatov. Aktualne termine si oglejte na www.agencija-poti.si/izobrazevanje • Projektna pisarna in zagotavljanje uspešnosti projektov v podjetjih in organizacijah Projektna pisarna kot center odlicnosti projektnega dela, v službi vodstva in projektnih vodij/managerjev • USPEŠNO VODENJE PROJEKTNIH TIMOV po svetovno priznani metodologiji ali Vodenje in motiviranje sodobnih (virtualnih) timov Najbolj sodobni pristop • Uspešno nacrtovanje, organiziranje in vodenje IT projektov Novi pristopi za uspešno dokoncanje projektov! • Planiranje projektov in uporaba programa MS Project Ucinkovito obvladajte in izboljšajte svoje projektno vodenje – planiranje in nadziranje casa, ljudi in stroškov • Business Case Study Kako ucinkovito pripraviti Business Case, ki je potrjen s strani vseh vkljucenih v procesu?! www.agencija-poti.si Vec informacij na spletni strani www.agencija-poti.si/izobrazevanje PROSTA DELOVNA MESTA S PODROCJA PROJEKTNEGA MANAGEMENTA V Slovenskem združenju za projek­tni management smo v letu 2021 obu­dili rubriko Prosta delovna mesta, kjer na dnevni ravni objavljamo razpise za delovna mesta, povezana s podrocjem projektnega managementa. V združe­nju se namrec zavedamo, da so kvalite­tni kadri pomembni za uspešno izvaja­nje projektov, zaradi cesar se podjetja resno posvecajo izbiri primernih sode­lavcev. Zato se redno dogaja tudi to, da se podjetja sama obrnejo na nas z željo objave prostega delovnega mesta na našem spletnem mestu, saj se zavedajo, da je dandanes težko na trgu dobiti kva­litetnega prostega projektnega vodjo. V prvih dveh mesecih zbiranja prostih delovnih mest lahko ugotovimo, da je potreba po tovrstnem kadru v Sloveniji izjemna. Tako smo objavili vec kot 80 prostih delovnih mest, ki so jih objavila razlicna podjetja, organizacije ali javne institucije, obcine, agencije ... Med pro-stimi delovnimi mesti lahko najdemo razpise za projektne vodje, koordina­torje in managerje ter tudi delovna mesta za podporo izvedbe projek­tov, kot npr. administracija projektov, financno vodenje projektov itd. Beležimo pa tudi velik interes s strani iskalcev zaposlitve, saj je rubrika Prosta (projektna) delovna mesta najbolj brana rubrika na našem spletnem mestu. V prvi dveh mesecih smo zabeležili vec kot 9000 ogledov. Opažamo pa tudi, da se obiskovalci vracajo na dnevni ravni. Prosta delovna mesta namrec objavljamo vsak dan, enkrat tedensko pa povezave delimo tudi na družbenih omrežjih. Glede na število prostih delovnih mest ne dvomimo, da lahko vsak najde nekaj zase. Seveda pa vsem iskalcem zaposli­tve predlagamo, da pridobijo naš cer­tifikat IPMA SloCert in si tako povecajo svoje zaposlitvene možnosti. Certifi­kat je listina, s katero nosilec izkazuje svojo usposobljenost – kompetentnost za zmožnost uporabe potrebnega zna­nja in/ali vešcin ter primernost osebno­stnih lastnosti za uspešno in ucinkovito obvladovanje projektov. Prosta delovna mesta objavljamo na naslednji povezavi. | www.zpm.si PROGRAM IPMA SLOCERT Dragi bralci, aktivnosti v sklopu programa SloCert so v tem obdobju zelo dinamicne. Certifi­kacijski cikel, ki se je pricel pozno jeseni minulega leta, je na vrhuncu. Kandidati, ki so preverjali kompetence za certi­ficiranega vodjo projektne naloge, so certifikacijo zakljucili, medtem ko kan­didate na višjih ravneh do uspešnega zakljucka in pridobitve certifikata caka še nekaj korakov. Še preden se ta certi­fikacijski cikel zakljuci, bo ekipa SloCert izvedla informativni dan za nov, pomla­danski cikel. Tudi ta informativni dan bo izpeljan virtualno, saj smo s prejšnjim, ki je bil izveden v sklopu Tedna projek­tnega managementa, zaradi enostavne logistike zadovoljili in tudi pridobili vec kandidatov. Zainteresirani posamezniki in podje­tja, ki zaposlujejo potencialne kandi-date, vedno bolj prepoznavajo dodano vrednost certificiranja, predvsem kadar govorimo o razvoju kariere oz. prido­bitve za podjetje. Projektno usmer­jene organizacije potrebujejo ljudi s konkretnimi kompetencami, ki jih opre­deljuje model kompetenc, ki ga je raz­vilo mednarodno združenje za pro-jektni management IPMA. Slovensko združenje za projektni management je izredno ponosno, da lahko izvaja pro­gram SloCert, ki opravlja certificiranje po omenjenem modelu kompetenc. Da s tem opravljamo pomembno delo in prispevamo k razvoju slovenskih orga­nizacij, poleg prvih pridobitev certifi­katov pri posameznikih dokazuje tudi veliko število recertificiranj, ko obsto­jeci imetniki certifikata tega po izteku veljavnosti s preverjanjem kompetenc še podaljšajo. Mnogi izmed obstojecih imetnikov certifikata se pa tudi odlo-cijo za pristop k višji ravni stopenjskega certificiranja. Ekipa SloCert sledi stan­dardom IPMA in neprestano stremi k izboljšavam in boljši kvaliteti. Trenutno to dokazujemo s pripravo na validacijo, ki jo bomo skupaj z validatorji IPMA izpeljali v zadnjem tednu marca. Gre za redni postopek, v katerem se preverja, ali SloCert deluje v skladu z mednaro­dnimi predpisi certificiranja IPMA. Vse zainteresirane kandidate za certifi­ciranje vljudno vabimo, da se na neob­vezujoc informativni dan prijavite prek spletne strani ZPM oz. se s konkretnimi vprašanji obrnete name prek e poštnega naslova milena@zpm.si. Vsem obstoje-cim imetnikom certifikata pa svetujem, da ste pozorni na iztek veljavnosti svo­jega certifikata in se pravocasno prija­vite na enega izmed navedenih naslo­vov. Veselimo se vsakega novega in nadalj­njega sodelovanja. ® ZAKAJ POSTATI CLAN ZPM Clani Slovenskega združenja za projektni management so del velike družine stro­kovnjakov v Sloveniji, in preko mednaro­dnih združenj IPMA® in ICEC tudi v svetu, ki se strokovno in/ali raziskovalno sre-cujejo z razlicnimi podrocji projektnega menedžmenta. Gre za podrocja kot so to na primer vodenje projektov, sodelovanje v projektnih timih, vodenje programov ali portfeljev projektov, vodenje ali delova­nje v projektnih pisarnah, kontroliranje ali revizija projektov, narocanje ali upravlja­nje projektov in podobno. Clanstvo v združenju prinaša posameznikom in pod-jetjem vrsto koristi in priložnosti, ki dalec presegajo stroške letne clanarine v zdru­ženju. V nadaljevanju izpostavimo samo nekatere med njimi, ki pa so sicer predmet stalnega dopolnjevanja. Clani ZPM: Projektni forum imajo 40% znižano kotizacijo na vsako­letnem osrednjem strokovnem in dru­žabnem dogodku - Projektnem forumu, na katerem se srecajo direktorji podje­tij, predstavniki javne uprave, direktorji programov projektov, projektni mene­džerji in drugi, ki se ukvarjajo s projekti ali jih zanima podrocje projektnega mene­džmenta. ZPM mrežnik prejemajo ZPM mrežnik, e-glasilo združe­nja, ki izhaja trikrat letno in vsebuje vrsto strokovnih in splošnih informacij, ki jih v svoji vsakodnevni praksi potrebujejo pro-jektni menedžerji in drugi, ki se srecujejo s projektnim delom. Gre za informacije o novostih in dogodkih na podrocju projek­tnega menedžmenta, predstavitve uspe­šnih projektnih menedžerjev in realizi­ranih projektov, priložnosti za projektno sodelovanje in podobno. Project Perspectives prejemajo letno izdajo e-verzije revije Pro­ject Perspectives, ki izhaja v angleškem jeziku in jo izdaja IPMA. Revija prinaša projektnim menedžerjem in menedžer­jem programov ter njihovim nadrejenim in vodstvom podjetij najnovejša svetovna spoznanja in inovacije s podrocij, poveza­nih s projektnim delovanjem. Vsako leto revija obravnava doloceno aktualno temo, objavlja pa rezultate raziskav in študije primerov projektov, koristne akademikom in praktikom projektnega menedžmenta. IPMA NewsLetter prejemajo IPMA NewsLetter, e-glasilo mednarodnega združenja IPMA, priprav­ljeno v angleškem jeziku. Glasilo po eni strani zagotavlja clanom ZPM, da so stalno na tekocem z dogodki in strokovnimi aktivnostmi razlicnih projektnih organi­zacij širom po svetu, hkrati pa je odlicna priložnost, da v mednarodnem okolju predstavijo svoje projektne dosežke. Partnerji ZPM imajo 5 – 10% popusta na storitve in pro-dukte, ki jih ponujajo partnerske organiza­cije združenja. Gre za popuste pri nakupu programske ali strojne opreme, name-njene projektnemu delovanju, popuste iz naslova svetovanj, pomoci pri prijavi pro-jektov na razpise, pri financiranju projek­tov in drugo. | www.zpm.si Mednarodni združenji IPMA® in ICEC pridobijo s clanstvom v ZPM hkrati tudi clanstvo v mednarodnih organizacijah IPMA® - International Project Manage­ment Association in ICEC - International Cost Engineering Council. IPMA® SloCert imajo 5% popust v ZPM-ovem programu mednarodnega certificiranja – IPMA® SloCert, v okviru katerega kandidati pri­dobijo mednarodno veljaven certifikat s podrocja projektnega menedžmenta, ki je prepoznaven po vsem svetu, predvsem pa v 52-ih državah, clanicah mednarodnega združenja IPMA®. Program ZPM Educa imajo 10% popust v okviru programa usposabljanja ZPM Educa, v katerem se v majhnih skupinah – lahko tudi v zaklju-cenih skupinah za izbrano podjetje – vrši izobraževanje in usposabljanje iz vseh podrocjih projektnega menedžmenta. Informacije in povezave permanentno pridobivajo v elektronski, pisni ali ustni obliki najnovejše lokalne in mednarodne informacije s podrocja pro-jektnega menedžmenta ter imajo možnost navezovanja stikov in izmenjave izkušenj z najpomembnejšimi nacionalnimi in med-narodnimi organizacijami ali strokovnjaki. Spletna stran ZPM imajo preko spletne strani ZPM dostop do vrste neomejeno dostopnih informacij in podatkov, pa tudi do vrste drugih uporab­nih in vrednih informacij oziroma podat­kov, ki so dostopni samo clanom ZPM – z osebnimi uporabniškimi imeni in gesli – ne pa tudi širši javnosti. Baze podatkov prejemajo informacije o literaturi, pro-gramskih paketih, kongresih, seminar-jih doma in v tujini, po želji pa prejmejo tudi informacije o potencialnih partnerjih pri izvajanju projektov ali pa predlog per-spektivnega mladega kadra z ustreznim znanjem in osnovnimi izkušnjami na podrocju projektnega menedžmenta. Promocija imajo prednostno možnost promocije in predstavitve lastnih spoznanj, izdelkov ali projektov z objavo v reviji Projektna mreža Slovenije, v glasilu ZPM mrežnik ali ob raz­licnih dogodkih združenja. Sekcija Mladi projektni menedžerji imajo dostop do najmlajših clanov združe­nja – dijakov ter študentov dodiplomskega in podiplomskega študija, ki se v okviru združenja povezujejo v sekciji Mladi pro-jektni menedžerji – MPM. MPM zagotavlja vzpostavljanje praviloma prvih sodelovanj na podrocju projektov med mladimi in podjetji. V ta namen MPM koordinira stro­kovne prakse, prireja srecanja in delavnice s projektnimi menedžerji, oglede podjetij in rezultatov projektov in podobno. MPM tako zagotavlja najmlajšim clanom mož­nost pridobivanja izkušenj in poznanstev, ostalim clanom pa priložnost za prepo­znavanje najprimernejšega in najperspek­tivnejšega potencialnega kadra za lastne potrebe. Mreženje imajo preko številnih strokovnih in pred­vsem družabnih dogodkov ZPM vrsto priložnosti za srecevanje z drugimi clani združenja in posamezniki, ki delujejo v razlicnih projektnih okoljih, s tem pa mož­nosti za utrjevanje ali vzpostavljanje novih osebnih in poslovnih partnerstev. OBLIKE CLANSTVA V ZPM Individualno clanstvo Individualni clani združenja uživajo vse koristi, predstavljene v rubriki Zakaj postati clan ZPM. Združenje se trudi permanentno širiti koristnost clanstva, zato velja stalno spre­mljati novosti o tem na spletni strani združenja. Clanstvo dijakov in študentov Clanstvo dijakov, študentov in rednih podiplomskih študentov zagotavlja ob bistveno znižani clanarini vse ugodnosti, kot jih imajo individualni clani. Ob vclanitvi v združe­nje morajo dijaki in študenti rednega dodiplomskega ali magistrskega študijskega pro-grama svoj status izkazati z ustreznim potrdilom in ne smejo biti starejši od 26 let. XL Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za XL korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 6-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 10% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konfe­rencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 15 % popusta pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • 3 brezplacne udeležbe na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna pove­ zava do njenih spletnih strani. L Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za L korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 4-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 8% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferen­cah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 10% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • dve brezplacni udeležbi na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna pove­ zava do njenih spletnih strani. M Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za M korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 3-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 5% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferen­cah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 5% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • ena brezplacna udeležba na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna pove­ zava do njenih spletnih strani. | www.zpm.si KORPORACIJSKI CLANI ZPM ZDRUŽENJA ZA PROJEKTNI MANAGEMENT OGLAŠEVANJE V ZPM MREŽNIKU Razlogi za oglaševanje Glasilo ZPM mrežnik predstavlja odlicno priložnost za predstavitev organizacij in podjetij, ki izvajajo projekte, se z njimi ukvarjajo in ki nudijo izdelke ali storitve, namenjene projektnemu delu. Bralci so vsi clani Slovenskega združenja za projektni management, ob teh pa še vec kot 1.000 narocnikov na e-informacije združenja ter obiskovalcev spletnega mesta združenja. ZPM mrežnik izhaja konec marca, konec avgusta in konec novembra. Oglase je treba dostaviti 14 dni pred izidom posamezne številke. Sporocila oglasov morajo biti v skladu s kodeksom oglaševanja in veljavno zakonodajo. Za vsebino objave je odgovoren narocnik oglasa. V oglasnem delu glasila ponujamo razlicne možnosti in oblike oglaševanja. Ce se odlocite za oglaševanje v našem glasilu, vas prosimo, da nam pišete na e poštni naslov mreznik@zpm.si, in pripravili vam bomo ustrezno ponudbo. Na voljo so razlicne velikosti oglasov – od cele strani, polovice strani, tretjine strani, cetrtine strani in posameznih pasic. V reviji imate tudi možnost izpostavitve posameznega prostega delovnega mesta v vaši organizaciji. | www.zpm.si