v gotovini Leto II. Liublfana, $2. marca 1928 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno tO Din, polletno 20 Din. — V Uabllani. Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ul. 5* telefon št. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul 54* telefon št. 2036. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani Prešernova ul. 4.. telefon št 2492. Stev 11 Vladne skupine druga drugi ne zaupajo Senzaciionalni napadi bivšega notranjega ministra Maksimovica na sedanjo vlado - Demokratski poslanci ne zaupajo notranjemu ministru dr. Korošcu ' Beograd, 11. marca. V beograjskem tisku se je vnela med režimovci in centrumaši živahna polemika zaradi znanega govora bivšega notranjega ministra g. Bože Maksimovica na nedavni seji beograjskega odbora radikalne stranke. Kakor znano, je g. Maksimovič v tem govoru ostro napadel Vukioevi-čev režim in se odločno izjavil proti sedanji vladni kombinaciji. Ker so ga vukičevičevci radi tega javno napadali, je g. Maksimovič povabil danes k sebi ii vinarje in iim dal daljšo izjavo, v kateri med drugim naglaša: »Kot predsednik mestnega odbora NRS sem smatral za svojo dolžnost, da Kovorim pri referatu o politični situaciji tudi o sedanji vladni kombinaciji. To sem smatral za tembolj potrebno, ker je znano, da ie naletela sedanja vlada v narodu na splošen odpor. V svojem poročilu sem brez pretiravanja očrtal splošno razpoloženje, ki vlada v presoji političnega položaja med treznimi političnimi krosi. Koalicija med radikali in demokrati se je izkazala za škodljivo ne samo za stranko, marveč tudi za državo. Demokrati in radikali, ki zagovarjajo to kombinacijo, navajajo zanjo tri razloge: 1. da radikali in demokrati v parlamentu doslej niso imeli one moči in velja- ve, ki bi odgovarjala njihovi moči v državi. 2. da je po razpadu radikalsko-demokratske koalicije leta 1922. prenehalo vsako pozitivno delo, dočim je ta koalicija lahko beležila velike državotvorne uspehe, 3. da je bilo potrebno koaliranje obeh skupin, ki se opirata na Šumadijo. da bi lahko na ta način upli-vali na politične voditelje iz novih pokrajin.« »Radikalni stranki se nikakor ni potrebno opirati na takšne argumente. Pri volitvah L 1927. je dobila radikalna stranka veliko število mandatov tudi v novih pokrajinah. Nasprotno pa so ostali demokrati po izstopu Pribičevi-čeve skupine brez vsakega predstavnika prečanskih pokrajin, če vzamemo poslanca dr. Ribarja in dr. Angjelino-viča. Zato je jasno, da je kombinacija radikalov in demokratov nehote koncentracija političnih sil v smislu proti-prečanske fronte.« G. Maksimovič govori nato o neuspelih poizkusih za ustanovitev tkzv. četrte stranke in povdarja, da zagovarjajo demokrati to kombinacijo samo radi tega, ker se zavedajo, da se lahko samo na ta način politično okrepe. G. Ma-ksimovie razpravlja nadalje o razmerah v Južni Srbiji in je mnenja, da so te razmere najslabše spričevalo Vuki- Radie o namerah KDK Nesprejemljive določbe v vladnem načrtu finančnega zakona - Paracraf 44 ostane - Poostreni pogoji KDK za vstop v vlado Prihodnji shodi Zagreb, 11. marca. G. Stepan Radič se je včpraj z večjim številom poslancev KDK vrnil iz Beograda v Zagreb, kjer je danes popoldne sprejel novinarje in se ž njimi dolgo časa pogovarjal o aktualnih političnih problemih. Glede nastopa KDK o priliki razprave o finančnem zakonu v Narodni skupščini je g. Radič izjavil: >Mi smo ua treh klubovih sejah razpravljali o finančnem zakonu in ga temeljito preštudirali. Naši strokovnjaki so odkrili v njem strahovite stvari. Glavna kontrola je n. pr ugotovila, da vlada ni obračunala za 2112 milijonov Din. Sedaj pa zahteva, naj Narodna skupščina to naknadno odobri in kratkomalo odpiše. Druga stvar so dolgovi in tako zvano Blairovo posojilo. Država plačuje za to posojilo S odstotkov; za denar, ki ga še nismo dobili, dobimo povrnjeno 2 in pol odstotka, kar znaša 30 milijonov Din. toda te vsote ni nikjer zabeležene med dohodkih »Čl. 44. finančnega zakona ostane in ga ho vladna večina uzakonila, kar pomeni, da bodo ukinjene nekatere fakultete v Zagrebu in Ljubljani. Bivši prosvetni minister dr. Kumanudi je dal zagrebškemu županu g. Heinzlu besedo, da bo ta člen izbrisan, toda minister Grol vztraja na njem. Mi bomo zahtevali v skupščini, da se do konca debate ne morejo predložiti nobeni novi amandma-ni. V debati o finančnem zakonu bomo izvajali najostrejšo kritiko. Mi bomo med skupščinskimi sejami nadaljevali borbo za enakopravnost.« »Naši leteči dolgovi znašajo okrog 4 mili- jarde. Mi smo to točno izračunali. Izmed ministrstev je edino poštno ministrstvo aktivno, kar pa je le zasluga prečanskih krajev.« »Kako dolgo bo trajala debata o finančnem zakonu, je odvisno od razmer, mislim pa, da bo trajala najmanj 10 dni. Z ozirom na takšno gospodarstvo mi ne bomo šli v nobeno vladno kombinacijo, v kateri ne bomo imeli finančnega ministrstva. Mi hočemo, da se državno gospodarstvo končno sanira in spravi v red.< Na vprašanje, kakšne resore bi KDK v slučaju, da bi šla v vlado, zahtevala še poleg finančnega ministrstva, je g. Radič izjavil: ■»Po štirikratni razpravi o glavnjači nam je jasno, da ne moremo iti v nobeno kombinacijo, v kateri bi ne imeli tudi notranjega ministrstva. Dr Korošec kljub kričečim slučajem in vnebovpijočim zlorabam, ki smo jih navedli tekom debate, ni ničesar storil. To je dokaz, da ne spada na to mesto.« Glede nadaljnje akcije KDK med narodom je g. Radič poudarjal, da bo KDK priredila v prihodnjih dneh velike shode po vsej državi. Dne 18. marca se bo vršil velik shod v Ljubijani, 2. aprila v Splitu 25 aprila na Sušaku, nato pa bodo sledili shodi v Dubrovniku, Mostarju in Sarajevu. Pozneje pridejo na vrsto tudi Maribor in Celje, nato pa Subotica, Sombor in Pančevo. Ko bodo obdelani vsi prečanski kraji, sledi serija shodov v Južni Srbiji, kjer se bo vršil prvi shod v Skoplju. Kot zadnji pride na vrsto Beograd, ki bo doživel najmogočnejšo manifestacijo KDK. Zadnji dnevi proračunske razprave Vlada upa, da bo že ta teden začela debata o finančnem zakonu in o amandmanih. — Včerajšnja seja ministrskega sveta. — Beograd, 11. marca. Ker Narodna skupščina danes ni zasedala, v Beogradu razen seje ministrskega sveta ni bilo važnei-šh političnih dogodkov. Večina poslancev je v soboto odpotovala preko nedelje domov in :e vrne šele jutri zjutraj. Vlada je ta odmor izkoristila za razpravo o finančnem zakonu in amandmanih. ki jih namerava v prihodnjih dneh predložiti Narodni skupščini. Ministrski svet je zasedal do-polne od 10. do 13. in popoldne od 5. do 9. Razpravljal je o načinu, kako bi se dala p.\:računska razprava še bolj pospešiti, ter o kritju proračunskega deficita. Za kritje pridejo v prvi vrsti v poštev presežki dohodkov moncpola in carine Ostali de] razprave it bil posvečen izključno atnandma-nom, k' iih bo vlada predložila k proračunu. odnosno k finančnemu zakonu. Amaindmatii pridejo te dni pred finančni odbor k: >'70 zasedal paralelno z Narodno skupščino Vladna večina upa, da bo proračun s finančnim zakonom vred sDreiet najkasneje do ?5. marca. Takoj nato naj bo Po sedanjih dispozicijah vladnih krogov Narodna skupščina od,gode na za nedoločen čas. Meri rm bodo poskušali defnitivno razči- j stiti pr.' č~o situacijo in pritegniti v vlado zlasti KDK. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine, ko pride na dnevni red proračun ministrstva zunanjih zadev, vlada že danes veliko zanimanje. ker je namestnik zunanjega ministra napovedal ekspoze o naši zunanjepolitični situaciji. V torek prideta na razpravo ministrstvi za socijalno politiko in za agrarno reformo, tako da ostane za sredo in četrtek satmo še proračun rezervnih kreditov in državnih dohodkov, nakar se bo začela razprava o finančnem zakonu in amandmanih. KDK je tudi za jutrišnjo sejo Narodne skupščine pripravila nujni predlog, ki obravnava zlasti z ozirom na vladajočo gospodarsko krizo Dereč oroblem zavarovanja hranilnih vlog ter zahteva zakonsko zaščito vlagateljev in kontrolo bank ter ugotovitev odgovornosti upravnih organov denarnih zavodov in korporacij. Aretacije komunistov v Grčiji Beograd, 11. marca. Iz Soluna poro« čajo, da je bilo tekom včerajšnjega in da« našnjega dne aretiranih v Atenah in po vsej Grčiji veliko število komunistov, ki so ofedolženi, da stoje v zvezi z bolgarska« mi komitaši, ki pripravljajo napad na grško ozemlje. Zatrjuje se, da bodo vsi areti« ranči internirani na nekem grškem otoku. čevičevega režima. Končno Maksimovič odločno zavrača svoječasno Vukičevičevo izjavo, da se ne mara pogajati s KDK, in povdarja. da je abstinenca KDK z ozirom na postopanje gosp. Vukičeviča povsem upravičena. Nastop g. Maksimovica je povzročil v vladnih krogih, zlasti pa pri demokratih mnogo razburjenja in ogorčenja. Centrumaši s svoje strani Maksimovi-čevo akcijo z vsemi silami podpirajo in vse kaže na to. da se bliža radikalna stranka zopet težkim notranjim borbam, kar je tem bolj pomembne, ker se bo prihodnji mesec vršil kongres stranke. Beograd, 11. marca. Danes je bila izročena predsedstvu demokratskega kluba pismena predstavka ki jo ie podpisalo 27 poslancev in v kateri zahtevajo takojšnje imenovanje demokratskega podtainika v notranjem ministrstvu. V predstavki povdarjajo. da je stanje lavne varnosti v južnih pokrajinah tako kritično, da v sedanjega notranjega ministra, ki teh razmer sploh ne pozna, ne morejo imetj dovolj zaupanja in zato smatraj za neobhodno potrebno, da dobe v notranjem ministrstvu svojega človeka, ki bo s pravdnim razumevanjem posrgel v to sršenovo gnezdo in končno napravil red. Kraljev povratek v Beograd Danes dospe iz Bukarešte tudi kraljica s sinovoma Beograd, II. marca. Danes ob 17. se je vrnil kralj iz Topole. Takoj po svojem prihodu je sprejel v avdijen-ci namestnika zunanjega ministra dr. Šumenkoviča, ki mu je referiral, o zunanjepolitičnem ekspozeju, ki ga bo imel na jutrišnji seji Nar. skupščine o priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva. Tudi kraljica Marija je nocoj v spremstvu kraljeviča Petra in Tomislava ter kneza Pavla in kneginje Olge odpotovala iz Bukarešte in dospe jutri ob 11. v Beograd. Naš kralj ooseti angleški dvor — Beograd, 11. marca. Današnja «Prav« da» poroča, da bo kralj Aleksander o pri« liki svojega potovanja v inozemstvo posetil tudi angleškega kralja Jurija. Senzacijonalfia afera v Subotici Subotica, 11. marca. Danes je izzvala veliko senzaciio vest o beeu tukajšnjega bankirja Aleksandra ŠpartaJa. ki je baje odnesel 5 milijonov zaupanega mu denarja. Kfkor so danes ugotovili, ie izginil iz Subotice že pred tremi tedni Njegova odsotnost pa se ni nikomur zdela sumljiva, ker je večkrat za del] časa odpotoval in se nato zopei vrnil. Ko pa so pred par dnevi nekateri vlagatelji zahtevali izplačilo svojih vlog in dobil odgovor, da ni denarja, ker ga je pobral in odnesel Špartal, so se vlagatelji začeli bati za svoje vloge. Končno je neki zdravnik, ki je zaupal Špartalu 1,150.000 Din. po svojem odvetniku ovadil zadevo policiji, ki ie nato uvedla preiskavo iti ugotovila, da manjka nad 5 milijonov deponiranega denarja Policija je izdala za Špartalom tiralico in obvestila o njegovem begu vse obmejne oblasti Zatrjuje pa se, da so Špartala še pred par dnevi videli v Beogradu. Zima in mraz spomladi Beograd, 11. marca. V Beoeradu je danes nenadoma nastoDilo izredno hladno vreme. Popoldne ie začela briti »košava«, zvečer pa je začelo močno snežiti. Po poročilih iz Novega Sada ie tudi v Voivodini razsajal oopoldne strahovit orkan, ki ie povzročil ogromno škodo V Novem Sadu ie veter odkrival strehe in Dovzročil na več mestih Dožare. tako da so easilci jedva uspeli, da preprečijo večk) katastrofo. Vihar je bil tako silen, da ie ruval drevje in je porušil tudi mnogo brzoiavnih in telefonskih drogov, tako da so bile zvečer z Novim Sadom Drekiniene vse zveze. London, 11. marca. Zaradi velikega snežnega viharja ie padlo letalo, ki vozi med Parizom in Londonom v Rokavski zaliv. Letalo ni imelo s seboi potnikov in ie vozilo le pošto. Pilot Schmutz ie brezžično označil mesto nesreče. Na lice katastrofe je takoj odplul parnik Maid of Orleans. ki je pa našel pilota in mehanika mrtva na ostankih razbitega letala. Santos, 11 marca. Veliki plazovi na gori Montserrat so razrušili več vasi in usmrtili okrog 300 oseb. Chamberlainov povratek - - London, 11. marca. Nocoj se je vrnil iz Ženeve zunanji minister Chamberlain. Na povratku je imel na postaji v Parizu kratko konferenco z lordom Crevvom. Poglobitev prijateljskih ohiosajev med Jugoslavijo in Nemčijo Dr. Marinkovicev sestanek s Chamberlainom in dr Strese- mannom V maju obišče dr. Marinkovič Berlin. — V kratkem se prično trgovinska pogajanja. — Chamberlain je baje lorsiral ureditev našega razmerja z Italijo. Beograd, 11. marca. »Pravda« poroča iz Ženeve, da se je dr. Marinkovič sestal z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom in nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom. Zatrjuje se, da sta dr. Marinkovič in Chamberlain razpravljala zlasti o ureditvi odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Mednarodni politični krogi polagajo največjo važnost na to, da pride končno do normalnih odnošajev med obema sosednima državama. Razen tega so se razgovori med dr. Marinko-vičem in Chamberlainom tikali tudi inozemskega posojila, pri katerem sodelujejo tudi angleške finančne skupine. Zatrjuje se. da je sklenitev posojila že perfektna. Z dr. Stresemannom je dr. Marinkovič po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov razpravljal o poglobitvi medsebojnih odnošajev. Pri tej priliki sta oba državnika ugotovila, da so odnošaji med obema državama zelo prisrčni in zadovoljivi ter da obstoja na obeh straneh težnja po čim tesnejšem sodelovanju. V svrho zadevnih razgovorov bo dr. Marinkovič meseca maja posetil dr. Stresemanna v Berlinu, v kratkem pa se bodo pričela pogajania za sklenitev trgovinske pogodbe. Obenem s sklenitvijo te pogodbe bo odpravljen v medsebojnem prometu tudi potni vizum. Posledice ženevskega sklepa v Bukarešti Resignirano razočaraneje. — Možnost nove Titulescove vlade. Nepričakovan nastop narodnih zaranistov. Bukarešta, 11. marca. Preokret v 2enevi se smatra za nerazumljiv. Oipozirijonalni tisk meni, da bo ženevski rezultat imel gotovo svoj vpliv na notranjo politiko ter da bo mogoče povzročil odstoip vlade. Na današnji soji zbornice je narodni zaranist Madgearu interpeliral glede ženevske odločitve, ki jo smatra za posledico napak vladne politike, zlasti finančne in notranje. Namestnik zunanjega niiuistra Duca je izjavil v svojem govoru, da se mora Romuniji neugodno razpoloženje v inozemstvu pripisati propagandi zaranistov proti vladi. V političnih krogih mnozo komentirajo, da Madgearu v svotjd interpelaciji ni napadal Ti- tulesca, temveč ie celo hvalil njegove možnosti in njege '"aien govor v Ženevi. To se spravlja v zvezo z govoricami o pogajanjih med narodnimi zaranisti in Titulescom ter z možnostjo, da bi prišlo do vlade, kateri bi načeloval Ti-tmlescu. Bukarešta. 11. marca. Narodna kmečka stranka je objavila komunike o kulturnem zakonskem načrtu, ki ga ie vlada predložila zbornici. V komunikeju se poudarja, da bo ta zakon povzročil nesporazum med obema narodnima cerkvama. Njegove določbe nasprotujejo v Albi Juliji prevzetim obveznostim in načelom ustave Stranka meni, da je država s tem načrtom prekoračila svoio vlogo razsodnika in kontrole. Včerajšnje volitve v poljski senat Miren potek volitev. — Volilna utrujenost. Varšava, 11. marca. Danes so se vršile volitve v senat, ki so potekle popolnoma mirno. Dosedaj niso znani niti rezultati iz Varšave niti iz provin-cije. Nikjer ni prišlo do kakih spopadov. Agitacija je bila v zadnjih dneh precej mirna in se nikakor ne more primerjati z agitacijo pri volitvah v sejm. Tudi pred volilnimi lokali ni bilo take gneče kakor zadnjič. V splošnem se opaža volilna utrujenost. Polom češkoslovaškega fašizma Praga, 11. marca. Organ češkoslovaških legionarjev »Narodny Osvo-bozeni« objavlja zanimive podrobnosti o razsulu češkoslovaške fašistične stranke. List pravi, da je blagajna stranke popolnoma prazna in da ima vodstvo stranke 200.000 Kč dolga. Tudi strankino glasilo je zelo zadolženo ter bo v kratkem prenehalo izhajati. Dalje objavlja list zanimivosti o potovanju zaupnika fašistične stranke Za-olodika, ki se je pred dnevi vrnil iz Rima, odkoder je prinesel sporočilo, da je italijanska fašistična stranka s sedanjim postopanjem češkoslovaških fašistov zelo nezadovoljna in da si želi bolj energičnega nastopa. Pred rekonstrukcijo madžarske vlade Budimpešta, 11. marca. V političnih krogih so zopet razširjene vesti o rekonstrukciji vlade. Groi BetMe® hoče po sprejemu državnega (proračuna spraviti v vlado nove osebe. Govori se o ostavki trgovinskega ministra dr. Her-manna, honvedskega ministra grofa Csakyja, notranjega ministra Szi ta Manzonija. Kako se je hotela lepa Varala znebiti svojih ljubimcev Berlin. 11. marca. Listi poročajo o zanimivem dvoboju, ki se je vršil med slušateljem univerze in sinom veleposestnika, ki sta bila oba zaljubljena v isto deklico z imenom Vanda. Zaljubljenca sta sklenila, naj odloči ameriški dvoboj, kateremu bo pripadala ljubica. Naprosila sta Vando, naj pripravi dve čaši kave, v enno pa naj da sublimat Ker se je hotela Vanda odkrižati obeh ljubimcev, je v obe čaši dala polovico sublima-ta. Oba zaljubljenca sta izpila kavo, nakai so ju morali prepeljati v bolnico, kjer se j t posrečilo rešiti oba. Vando so zaprli. Eksplozija v premogovniku Berlin, o. marca. (L ) V nekem premo-govniku v pogorju Glatzer se je vsled eks« plozije ponesrečilo 17 oseb, od katerih je bik) 8 ubitih in 9 ranjenih. «Pone V nemških listih je objavil edini Nemec, kj se je rešil z italijanskega par-mloa »MaiaMe« obširno poročilo o zad-«ti parnflcovi vožnji iz Genove v Ameriko. Za katastrofo je odgovorna izključno le družba, ki je postavila življenje tisoč ljudi na kocko, česar se je predobro zavedala. Parnik Mafalda je bil namreč zavarovan kot edini pri neki tuji družbi in sicer s pravljično premijo. Kapitan in strojni inženier sta telefonirala v Genovo: Kapitan, da hoče pristati v prvi luki, a strojni inženier. da odklanja vsako odgovornost. Odgovor se je glasil: V interesu ugleda družbe vztrajati do Rija, pluti naprej! Petega dne za Gibraltarjem je parnik prvikrat obstal. Stroje, ki so bili že v Genovi pokvarjeni, so morali znova popravljati. Nadzorovalna centrala svetovne plovbe »Lloyd« v Londonu je parnik že kot nesposobnega za nadalj-no vožnjo črtala. Vožnja v smrt pa se je vendarle nadaljevala. Kmalu pa so stroji ponovno odpovedali. Sprehajali smo se po krovu, kakor po vulkanu, vendar nismo o tem govorili, ker nismo hoteli pokazati strahu. Ko so potniki III. razr.. ki so prišli v dotiko s strojniki, vprašali kai pomeni vse to, jrli je ta kaznoval. Ostali smo 24 ur na St. Vincentu baje, da natovo-rimo premoga. Drngi parniki so potrebovali za natovorenje komaj 4 do 6 ur. Ponoči sem slišal bobnenje vodnega toka in brnenje stroja, ki mi ni dal zaspati. Odšel sem na krov: Iz ladijskega trupa so odvajali vodo! Mafalda je bila torej preluknjana. Kako nevaren je bil položaj, je razvidno iz dejstva, da .ie vprašal kapitan »Alhene«, s katerim salo se eno uro pred katastrofo sre-čafi. ali naj pride na pomoč. Kapitan »Alhene« je torej iz daljave opazil strašno nevarnost. Usodnega dne sem sedel na prome-nadneni krovu, ko je nenadoma nastal potres na parniku. Alarmi in signali so tulili kakor tor-pedne sirene. Ker se je moštvo ob istih signalih že večkrat poprej vadilo, niso potniki posvečali signalom posebne pozornosti. Toda le prekmalu se je izkazalo, da gre zares, ko je moštvo poska-ka!o v rešilne čolne in st hotelo čimprej rešiti, ne da bi se pobrigalo za varnost potnikov. Ker so na parniku v naslednjem trenotku ugasnile vse luči, so se odigravali v temi najstrašnejši trenoki. ki jih ne. bom nikdar pozabil. Ker sem bil na katasrofo že pripravljen, mi ni bilo težko skočiti v čoln, v katerem sem se na čudežen način rešil, ker je bil silno okoren in je puščal vodo. Ko sem splezal na krov parnika »Alhene«, ki je pri hitel na pomoč skupno z parnikom »Dormozo«, sem kakor snop obležal od utrujenosti. Junaška kapitana obeh parnikov sta z nadčloveškimi napori rešila skupno 000 potnikov, dočim jih je 400 našlo strašno smrt v valovih. Reševateljem se je nudila nad vse pošastna slika, ko so z reflektorji obsevali parnik. ki se je v kratkem s potniki vred postavil kvišku kakor sveča in nato izginil v morski glo-bočini. Poročila »Navigazione Italiana« o vzrokih in izgubah ladje, so bila izmišljena. Kapitana so slavila kot junaka, ker je ostal na parniku, ter se ustrelil. Bolje pa bi bilo, da bi imel toliko poguma, da bi kljub striktnemu nalogu iz Genove pristal v bližnji luki. Tudi radiotelgrafist je bil junak, v resnici pa ga je kapitan zaprl v kabino, kar je sporočil radiotelefonist sam drugim parnikom. Zverinski ključavničar Rabelj svojega lastnega 6letnega otroka. — Razsekal ga na drobne kose in sežgal. — Obsojen v smrt na vešalih in pomilo-- Prijet zaradi poskusov umora svoje priležnice. scen. Dunaj. ll. marca. Na Dunaju so včeraj aretirali zaradi večkratnih poskusov umora svoie »riležnice 3?lefnega ključavničarskega pomočnika Josipa Ottha, čigar zverinski umor svojega lastnega otroka Pepiia 1. 1900. ie živo zanimal vso javnost. Josip Otth ie stanoval v zadnjem času v 6. okraju. Pred S leti mu ie umrl brat in mu prepustil svojo ženo Katarino, ki je ostala po smrti svojega moža brez vseh sredstev. Josip ie vzel svakinio k sebi in živel z njo \ skupnem gospodinjstvu. Pred 4. leti ie Josip nenadoma ostal brez dela, nakar ie morala preživljati družino žena Katarina. Medtem se ie Josip udal pijači. V pijanosti ic čestokrat pretil svoji priležnici. da jo bo umoril. Ko ic v četrtek zvečer prišel vinien domov, se ie pričel prepirati ter ie naposled vrgel gorečo pe-troleisk« svetiliko v postelio svoie žene. Le-ta ie bila v živlienski nevarnosti, h nični sre-či pa petrolejka ni eksplodirala. Katarina ic naslednjega dne pripovedovala o strašnem nočnern dogodku sosedom, ki so priiavili nasilnega moža policiji. Pri zaslišanju aretiranega Ottiia in Katarin« Otthove se ie izkazalo, da je Otth že lansko poletje nameraval usmrtili svojo ženo v postelii. ker ni hotela vstreči niegovim zahtevam. Tudi tokrat ie Oithova prav i>o nakluičiu ostala pri življenju. Ko ic namreč Otth davil Katarino in ic ta že težko hrooela. se je izue-nada prebudila njuna 14letna hčerka Ema. Skočila je s postelje in s strahom opazila, da davi njen oče mater. Pričela ie kričati, pri čemer se je Otth ozrl in odnehal od zločina, ko je videl, s kako grozo strmi dekletce vanj. Otth pa ie že tudi pred tem dogodkom mesec dni poprei davil Katarino, tako da so se ji še več dni poznale potplut-b::- na vratu. Zanimivo je, da ie Otth pred 28. leti na grozovit način umoril svoiega lastnega otroka. Morilec ie stanoval takrat s svojo pivo ženo. ki ie bila raznašalka časopisov, na Nikolsdorferski cesti. Imei ie z njo troje otrok, od katerih ie vzbuial 61etni Joško zaradi svoie dečie lepote in prikupljivosti mnogo pozornosti v vsei soseščini. Ko se fantek od aprila 1. 1900. ni več pokazal ua ulici in sta tako mož kakor žena postajala redkobesedna in v zadregi, če so ju sosedje povpraševali po Jošku. so ti prijavili dogodek policiii. Oba zakonca sta bila aretirana. Po večkratnem zaslišanju se ie Otth končno udal ter ie priznal, da ie malega Joška razsekal na drobne kose in jih nato sežgal na ogniišču. da bi zabrisal vsako sled za seboi. Zagovarjal se ie, da se ie Jošku naredil abces. ki ga je on predrl, in da ie fantek umrl zaradi zastrup-Ijenia krvi. Boieč se, da bi se njegovo deianie napačno tolmačilo, sc ie odločil, da fantka za zmerom odstrani. Meseca januarja 1. 1901. sta stala oba zakonca pred poroto. Porotniki so soglasno obsodili Ottha v smrt na vešalih, a njegovo ženo oprostili. Cesar Franc Jožef pa je Ottha poimlostil, nakar ga ie obsodilo višje sodišče na 121etno težko iečo. Ko je Otth pred voitio odsedel kazen, je vzel po smrti svoie orve žene in svojega starejšega brata svakinjo k sebi. Brutalen način življenja s slednlo ic razburjal že pred leti vso bližnjo okolico ter je ta z velikim zadoščenjem pozdravila niegovo aretaciio. Strahovita avtomobilska nesreča na usodnem klancu Široka cesta, ki vodi iz Beograda v notranjost Srbije in je danes že zopet v prav dobrem stanju, se dviga pri Topoli v mnl klanec. Dasi je strmina neznatna, se jo na leni mestu zgodilo že več nesreč. Največja med njimi je ona, ki se je zgodila pred par leti. Uo se je na tem mestu prevrnil avtomobil sodnika Raka Petroviča. Na povratku z nekega zborovanja je na avtomobilu, s ka-lerim se je Petrovič vozil v spremstvu trove-dal nekaj, kar ni šlo v odvetnikove račune. Zato je odvetnik, mesto da bi skušal dobiti od priče povoljnejšo izjavo, vprašal delavca: »Ali ste že bili kdaj v ječi?« Priča bi mogel odgovoriti, da to ne spada v proces, toda na splošno iznenadenje je odgovoril: »Da. bil sem že v ječi c Odvetnik se je nato obrnil k sodnikom in rekel: »Vidite, gospodje, kakšne priče ima nasprotna stranka!« Predsednik je vprašal pričo: »Kaj ste zagrešili. da ste prišli v ječo?« In delavec j" odgovoril: Jaz sem namreč pleskar ter sem moral obnoviti celico, v kateri je sedel neki odvetnik, ki je odiral svoje klijente!« Pedanten samomorilec zahtevami moderne higijene in narodnega zdravja. N. pr., da batinajo po podplatih. Moderna higijena je določila za batine docela drugi del telesa. Niti ni odobravati, da med batinami dva držita onega, ki batine prejema, eden ga drži za usta, drugi za nos, a si nista poprei rok desinficirala nikakor ne. To ne ustreza pravilniku o bacilih. O pegastem legariu in drugem nehigi-jeničnem mrčesu niti ne govorim, to dvoje imaio v Zagrebu tudi. Toda pravijo v Zagrebu, da so oboje dobili iz Beograda in da je to edino, kar so odtod dobili. Vseh takih reči narod tokraj ne ljubi, to je res. Zdi se mi pa. da ne sme odločati, kaj da ljubimo tokrai. GlavnaiaČa je tam preko, zato sme biti odločilno le, ali jo ljubijo tam preko. Tam preko pa Glavnjačo ljubijo. Pa se mi ne zdi obzirno, ako se mj tokraj ne bi ozirali na srčne občutite bratov- tam preko. Kakor so nam pri srcu univerze, je bratom tam preko pri srcu Glavnjača. Pa bi se morebiti dal doseči sporazum: oni tam preko da nam ne reducirajo univerz, mi pa bi jim pustili Glavnjačo. Naj jo imajo, če iim srce ne da. biti brez nje! Zaradi enakopravnosti in bratstva "a bi se lahko v sporazum sprejel še tak paragraf: Bratom tam preko so z obema rokama odprta vrata naših univerz. Nasprotno pa tudi. kdor bi si od bratov tokraj želel Glavnjače. da mu bratje tam preko Glavnjače r.e bodo branili. Namreč par takih imamo tokraj. ki takisto čislajo Glavnjačo Nogometne tekme v dežju in snegu V Ljubljani se je vršila le ena prvenstvena tekma. — BSK v Budimpešti hudo poražen. — Prvenstvo v Zagrebu in Beogradu. SK Ilirija — ŽSK Hermes 2 : 1 (1 : 1) SK Slavija proti ASK Primorju ni nastopna. Včeraj bi se morali odigrati prvenstveni tekmi med štirimi ljubljanskimi klubi I. razreda in re«trvmh moštev. Tekme poslednjih se niso odigrale, najbrže zaradi slabega igrišča, odnos-no vremena. Pripomniti pa moramo, da se je tudi popoldanska tekna med Ilirijo in Herme-soin odigrala v še slabšem vremen«. Glede odpovedi tekem glede slabega terena obstojajo gotovi predpisi, ki veljajo za vse tekme enako. Toda ta predpis pri nas očav.id-no ne drži vedno. Kakor rečeno, se je tekma med Hermesom m llirrjo odigrala med neprestanim sneženjem. Očividno je polzek teren ugajal Iliriji in tudi obrambi Hcrinesa, ki je to tekmo nezasluženo izgube!- V prvem polčasu je dalje časa blokiral i&rijamska vrata, pred katerimi so se pripetili rajrii chandsi* in fouli, ki jih pa ni videl sodnik I. Betetto. V tem delu je tudi Hermes zabil tvni gol. a je pozneje Ilirija izenačila. V drugem delu igre je I torija v gotovih momentih prevladovala. Igrala je taktično boljše z dolgimi pasi, dočim je Hermesov napadalni trio foMiral igro nizkih pasov, ki ne morejo na Matom terenu donesti uspehov. Kljub temu je že bg*eda-lo, da bo ostala igra neodločena, ko se v zadnji minuti pred koncem posreči Iliriji »abiti vsled napake Her.mesovega vratarja in levega branilca odločujoči gol. Pri Iliriji je ugajal kot branike Verovšek, vsi ostali so igrali povprečno, nekateri celo pod vsako kritiko. Ugajal je pa pri Hermesu obrambni trio, pa tudi ostali so se zelo trudili. Nikakor pa ne moremo bili zadovoljni s so-^ujcTn g. Betetta. Rezultat je deloma tudi nje-j-va zasluga. K drugi tekmi med Primorjem in Slavijo ladnia ni nastopila, vsled česar izgubi tekmo z 0:3. Baje hoče g. Vodišek podati LNPu svoje mnenje o stanju igrišča, nakar bo LNP rtkreatl ostalo. Opozarjati pa moramo na to, da Slavij a proti Primorju že drugič ni nastopila. V Ptuju je bila tekma med Ptujem in Svobodo radi slabega vremena odpovedana. Nogometne tekme v Beogradu in Zagrebu Beograd. 11. marca. Tukaj se je vršila samo važnejša tekma. Soko je porazil BUSK s 7:1 (3:0). Zasrob, 11. marca. Rezultat današnjih prvenstvenih tekem so naslednji: Gradjanski : Derby 12:0 (6:0), Hašk : Viktorija 3:1 (0:1), Grič : Olimpija 2:1 (0:0), Uskok : Slaven 3:2 (2:1), So-koi : Sparta 2:2 (2:0), Zagreb : Atena 1:0 (0:0). Težak poraz BSK v Budimpešti Budimpešta, U. marca. Gostovanje BSK proti Ferenozvarošu ni izpadlo ugodno za Beograjčane. Doživeli so hud poraz z 0:5. Ostali re-zuRa-ti današnjih tekem so: Hunga- ria : Ujpest 0:0, Nemzeti : «33» 1:1, Kispest : III. okraj 2:3, Atilla : Vasas 1:1, Bočkay : Bastya 0:0. Sparta — Viktorija Žižkov 0 : 0 Praga, 11. marca. Edina današnja prvenstvena tekma v Pragi med Spari o iti Viktorij« Žižkov je z 0:0 ostala neodločena. Prvenstvo na Dunaju Dunaj, 11. marca. Čeprav jc ves dan snežilo, so se razen ene drugorazredne odigrale vse prvenstvene tekme. Potek tekem je bil sicer manjši kot običajno, vendar pa so gledalci prišli na svoj račun, zlasti ker je bilo zabitih nobroj golov. Rezultati so bili: Rapid : Vienna 7:2 (5:1), \VAF : Simmermg 4:4 (4:1), Austria : Slovan 5:5 (5:2), Admira : Sportklub 3:1 (1:0), BAC : Hertha 7:6 (4:2). Dunajski klubi v inozemstvu Bratislava, 11. dunajska Hakoah, z 2:1. Brno. U. marca. Criaketerji (Dunaj) so igrali tukaj proti Židenicam ter zmagali s 8:4. Sobotišče. 11. marca. Kljub temu, da je FAG še v nedeljo na Dunaju igral težko prvenstveno tekmo z Waokrotn, je "danes gostoval proti tukajšnji Sabariji. Dunajčani so bili poraženi z 2:3. Nemčija — Luksemburg 6 : 0 (4 : 0) Aaehen, 11. marca. Čeprav je bila nemška reprezentanca dokaj slabo se&taviieiia — v njej so bili večinoma igrači iz Zapadne Nemčije — je precej lahko porazila Luksemburžane s 6:0 (4:0). Plenarna seja JZSS se vrši danes zvečer ob pol 9. uri v damskem salonu kavarne Emona. marca. Tukaj je gostovala ki je porazila SC Bratislava Redar: «Vaše ime, gospodi?* Avtomobiiist: «Rikard. In vaše?» Morilka svojega moža obsojena v smrt na vešalih Z iglo mu je prebodia oči in ga zadavila. — Pekel v zakonskem življenju. Te dni se ie morala zagovarjati pred ka-lenskim senatom v Bielovaru uosestnica Ana. Totova iz Reke. okrai KoDrivnica, zaradi hudodelstva umora svoiesa moža Miška. Obširna obtožnica oriDoveduie. da jc živela mlada 2Sletna Ana s svojim možem Miškom Totom vseh 9 let zakonskega življenja v neprestanih prepirih in spopadih. Zakonca se nista mosla trpeti že od prvega poročnega dne. Mlada žena ie bila vročekrvna. željna živlienia. a mož navajen trdega dela in brez smisla za ženine kaprice. Tako ie seveda moralo priti do katastrofe. Kakor ie izpovedala Totova že v preiskavi. se je zadnja leta venomer bavila z rmsfirni. da napravi konec peklu v hiši. Tragična smrt stare revice v deročem potoku Št. Rupert, 11. marca. Uglednemu posestniku Ramšku v škovcu pri šfRupertu na Dolenjskem je te dni umrla žena. K pogrebu se je zbralo mnogo ljudstva in tudi vsi domači so se podali za krsto, da spremijo pokojno mater k večnemu počitku. Doma v Ramškovi hiši je po odhodu po-errebcev ostala samo stara občinska reva Brtoncljeva. Pospravljala je hišo in se končno s škafom podala po vodo k potoku iu v njem utonila. Potok Derečinka, ki teee blizu hiše, sicer ni globok, vendar pa precej uren iu žene nekatere mline. Nihče ni bil priča, kako se je utopila stara ženica Brtoncljeva. Ko se je sespodar z domačini vrnil domov in pogrešil starko, jo je začel iskati okrog hiše. škaf je stal na bresru, tik ob potoku, a za starko Svojo strašno namero ic izvršila lani 23. decembra. Ko je kakor običajno nastal prepir med zakoncema, je navalila na svojega moža in ga podrla na tla. Razjarjena ie nato zagrabila iglo in mu z nio prebodia oči, tako da je Tot mahoma oslepel iu se radi silnih bolečin tudi onesvestil. Podivjana žena ga je potem že napol mrtvega zadavila z rokami, kakor ie to ugotovila sodno-zdravniška obdukcija. Obtoženka je priznala svoj zverinski čin ter se zagovarjala z neznosnimi družinskimi razmerami. Poleg nje stal pred sodniki tudi njen oče Matei Šušnia, ki ga ie državni pravdnik obtožil sodelovanja pri umoru. Morilka Totova ie bila obsojena v smrt na vešalih. dočim je bil nien oče zaradi pomanjkania dokazov oproščen. ni bilo sledu. Končno so jo našli v rokavu, ki je napeljan na mline, mrtvo. Stari revici je pač ob bregu spodrsnilo, ali pa jo jo obšla hipna slabost in je padla v deročo vodo, iz katere se onemogla sirota ni mogla rešiti. Njena tragična smrt je v vsej okolici vzbudila splošno sočustvovanje. Ona: To jc strašno! Janina je naju vide« la, ko ste me objeli! On: Ne vznemirjajte sc, ne bo nikomur povedala; tudi njo sem objel. Ljubljanska nedelja v postnem dolgočasju Pusto vreme z dežjem in snegom. — Nedeljsko razvedrilo v kinematografu in gledališču. — Policijska kronika. — Brez pijače in pretepa ne mine nedelja. Ljubljana, 11. marca. Nebo nam je naklonilo izredno pusto nedeljo, ki je potekla v mesStoj!< so padli streli. Mož se je pognal v beg in na licu mesta pustil svojega junca, katerega so potem zaplenili in poslali mariborski carinarnici v na-daljno >nadležnosU. V soboto popoldne se je pojavil nad Mariborom isti aeroplan, ki je ravno pred tednom pristal v Pekrah. Ker je letel tako nizko, da se je skoraj dotikal streh in nad Studenci izginil v Dravsko dolino, kjer mu je Drava kazala smer, je nastala vseobca govorica, da se je spet spustil pri Pekrah na tla, kar pa ne odgovarja dejstvu. Aeroplan je zaradi megle letel tik nad Dravo, po kateri je naši'! sled do toka Mure, ki mu je bila poleni nudnljni kažipot preko Gradca na Dunaj. Nedeljsko jutro nas je zbudilo v svežem snegu, ki pa uiina več zimske odporne sile in obstanka v precej razgretem ozračju. Ker pa je bila včerajšnja nedelja nenavadno pusta, zato je tem bolj pestro policijsko poročilo. Glasom telefonskega obvestila iz Ptuja je sinoči pobegnila iz očetove hiše 171etna hči trgovca g. A. Šimeka, Hermina. Odšla je s ptujskim avtobusom v smeri proti Mariboru, kjer pa je policija še ni mogla izslediti. Vzrok nenadnega pobega sicer ni znan, vendar se domneva, da je mlado dekle gnalo v svet pomladansko hrepenenje, ki se te dni predstavlja kaj čudno v okvirju brozge, snega, blata in deževja. Drugo nič manj zanimivo poročilo je o pobegu zapeljivca v inozemstvo. Neki 1. 18S6. v Ptuju rojeni Maks Reisinger, po poklicu črkostavec, je z obljubo zakona izvabil lahkoverni Julki B. iz Maribora preko 7000 Din v gotovini in zlatnine v vrednosti 1200 Din ter opeharil neko drugo žensko za 300 Diu in včeraj brez obvestila pobegnil v Gradec. Prevarjeno dekle pa je njegovo sliko izročilo policiji, ki je takoj uvedla zasledovanje. Poroči se s 25. leti! Senzacionalni predlog o reformi nemškega šolstva V pravkar izišli brošuri «Rassenhygiene» obravnava več nemških učenjakov vpraša« nje potomstva. Od vseh člankov je najbolj zanimivi članek monakovskega vseučiliške* ga profesorja Lenza. Profesor ugotavlja, da je opažati nazadovanje porodov predvesm pri boljših rodbinah, dočim jc zaznamovati pri siromašnih slojih še vedno visoko šte* vilo otrok. Smatra za najbolj potrebno, da se takoj preneha s predsodki omejevanja otrok. Posebni posvetovalni uradi slično ko na Holandskem in v Angliji, naj bi tudi v Nemčiji preprečili letno več sto splavov. Onemu, ki govori o pospeševanem samo* moru naroda, odgovarja Leoz, da je nesmi* selno, graditi narodovo bodočnost na izsiljeni ploditvi. Vsak normalen človek si želi otrok in se ne straši nobenih žrtev zanje. Lenz predlaga več predlogov za zboljšanje obstoječih razmer v Nemčiji. Nad vse so uvaževanja vredna njegova izvajanja o na« pakah v šolstvu. Podaljšanje šolske dobe in vedno nove zahteve po zrelostnih izpitih so največjo bedarije. Otroci morajo vse predolgo hoditi v šole. Škoda, ki jo trpi na; darjena mladina radi izgubljene mladosti (štiri leta mora obiskovati ljudsko šolo, ki bi jo lahko igraje dokončala v dveh letih) jc nenadomestljiva. Tudi akademiki naj bi sc zopet poročali s 25. leti! Kako boš dosegel velike uspehe Kako velika in važna je zveza med da. ševnim in telesnim zdravjem ter med živ« lienskimi uspehi. dokazujejo najbolje »vzgledi«. Evo vam jih nekaj: Med duševnimi velikani starih Grkov j« predvsem Sokrat, ki »deluje« še daines. čeprav jc živel pred 2300 leti. Sokrat je bil mož. ki je užival vojaško hrano in s® postil. Bil je telesno močan in zdrav ter je prekašal svoje sovrstnike po telesni vztrajnost;. Njegov učenec Plato jc učil, da ie vsak. ki skrbi samo za dušo, ne pa tudi za telo. pokveka. Bil je močne telesne konstitucije, vežbai je v telovadbi ter je dosegel tako moč in spretnost, da je pri isfcmičnih igrali tekmoval za nagrado. Govornik Demostcnes je hodi] na gore, da bi ojačil svoje telo. To je delal potem, ko ga je neki prijatelj opozoril na vzroke njegovih začetnih neuspehov. Prijatelj mu je •namreč rekel: Ti ne pripravljaš svojega telesa z vajo. zato je tvoj govor utrujen in utrudljiv. Med Rimljani ic bil v prvi vrsti Cicero. V mladosti je bil zelo nežen in slabotnega glasu. Njegov nemirni temperament bi bil kmalu uničil njegovo zdravje. Pričel je •smotreno vežbati svoje telo ter je dosegel, da jc mogel končno premagati najhujše napore. Med njegovimi spisi je stavek: »Samo vaja ohrani vzlet duše in svežost duha.« Njegov sodobnik Julij Cezar je iskal v vojnem življenju zdravilno sredstvo za svoje slabotno telo. Hodil je mnogo in užival malo. Napoleon, novodobni Cezar, je bil tako rekoč kakor iz železa. Vzdržal je 16 do 17 ur na konju ter jc mogel brez hrane in počitka hoditi po več dni. Maitland ga opisuje kot izredno močnega moža krepke telesne konstitucijc. Napoleonov izrek se glasi: Prvi pogoj za dobrega generala je dobro zdravje. Njegov veliki nasprotnik Wel-lington je malo jedel, toda mnogo hodil. Gladstone jc izvežbal svoje telo tako, da j c mogel v starosti, ko so bili njegovi šolski tovariši že mrtvi ali pa so z jadnim ostankom življenja čakali na smrt, da je mogel vladati cel narod. Svoi veliki govor, s katerim se je končalo drugo čitanje Howe Rulle-Bill. jc imel v starosti 83 let. Dasiravno ie bil starček, jc tako razvnel zbornico, da mu jc morala pritrditi. Gladstone je vzgajal svoje teio z hojo in rednim vežbati jem. V času svojega parlamentarnega delovanja je šel vsak dan na dveurni sprehod ob vsakem vremenu. V svojem osemdesetem letu jc posekal hrast v premeru 1.20 m. Ravnal sc je po izreku Ho-race Greeleya: Sekira ie najbolj zdravo orodje, kar jih je vzel človek v roko. To velja posebno za one, ki slabo pišejo, ali ki morajo sede opravljati svoje delo. Ako bi vsak mladenič in vsak mož med svojim 15. in 50. letom dnevno dve uri vihtel sekiro, bi izginila s sveta slaba prebava in revmatizma bi bilo zelo malo. Teh par vzgledov zadostuje za dokaz, kaj zmore zdrava duša v zdravem telesu. Javna pokora »grešnih devic" Kakšno moč na duševno in telesno blagostanje človeka jc imela cerkev šc pred dobrimi 200 leti, je razvidno tudi iz zgodovinskega ozadja znane dunajske šale: stara devica naj gre pač drgniti svetošffe-fanski stolp! Ta šala ima za podlago kruto cerkveno kazen, ki se je izrekla v postnem času. Škofijski konzistorij je imel namreč pravico izrekati in izvrševati to kazen nad-mladimi deklicami, ki so sc po mnenju cerkvenc oblasti v pustnem času pregrešile zoper moralo. Duhovnik je v svero-štefanski cerkvi zavno razglasil imena »grešnih devic«, nakar so jih poiskali bi-riči cerkvene sodne oblasti, jih privedli k stolpu, kjer so morale po več dni golo glave in bosonoge, v trdi spokorniški srajci in s slamnatim vencem v roki javno delati pokoro. Zadnji ostanki cerkvene sodni je v Avstriji so bili odpravljeni šele z ustavnim zakonom 1. 1867., kljub temu pa vsebuje konkordat med avstrijsko vlado in Vatikanom določbo, da cerkev teoretično vztraja pri svoji pravici sodnega postopanja nad katoliki. Kaj bi biLo, ako bi cerkev začela zopet s praktičnim izvajanjem te svoje pravice? Razen nun in podobnih žensk bi morala skorai vsa dekleta »odrgniti« v postnem času stolpe in zvonike raznih cerkva, kar bi menda šc ne bilo najhujše, kajti v smislu razširjene dunajske šale, da »javnim .spokornicam« ostane samo še slamnati venec, ne bi dobile nobenega moža za sveto zakonsko zvezo. 1928. V nedeljo sedla sta za mizo v kotičku tihem vis;a-vis, da s študijem in analizo prerešetata par partij. 1938. Sledi poteza za potezo in sreča menja se vselej, /daj temu v smeh, zdaj temu v jezo, Partija vleče se naprej... 1948. Glej, staro* sključena, koičata siv je že prvi, drug bradit, za mizo venomer igrata — sam Bog ve. kdo bo, kdo bo — mat> 1958. Partije nista dokončala, dva siva starca vis«a*vis. Prišla je smrt in je dbjala: *Zdah mojstra^ sta oba —> i»!... a Samomor 80letne starke iz ljubosumnosti Obesila se je z rožnim vencem na pokopaliških vratih V Vezzanu pri Bellunu (Italija) sta živela dolgo vrsto let v srečnem zakonu zidar Avguštin Stina in Marija Lucchetti. Oba že stara. Ona osemdeset, on pa šestdeset let. V zadnjem času pa se je pojavila v srcu starke grenka ljubosumnost. Očitala je možu, da jo zanemarja, da ni dovolj nežen ž njo jn da jo je nehal ljubiti. Ko pa je zvedela, da mož govori celo z^neko žensko, mlajšo od njega, je skoraj podivjala. Hodila je od soseda do soseda ter jim pripovedovala svojo nesrečo. Ponovno se je izrazila, da raje umre nego da živi v taki sramoti. Sosedje so jo ?kušali pregovoriti in so jo tolažili, naj s* prej prepriča, če jo mož zares vara, toda bilo je vse zaman. * V petek zjutraj so jo videli, kako je hitela proti eno uro oddaljenemu pokopališču. Nihče se ni zmenil zanjo. Ko so pozneje šli kmetje v trg. so videli že od daleč ob pokopaliških vratih klečečo" žensko. Mislili so. rožnim vencem«. Ker je bilo znano, da ni znala pisati, je uvedena preiskava, ker je jasno, da je morala imeti pomagača pri izvršitvi samomora. Ko je mož zvedel, da se je njegova žena zares obesila, je izginil brez sledu. »Ponedeljek St U 4 Ponedeljek! 12. RT. 1928 Jffoč ljubezni in sovraštva Ženska brez ljubezni Ludvik XV in markiza Pom-padour ii. Ker je bila gospa d'Etioles samo ^podeželska plemkinjac, je kralj ni mogel uvesti na dvor. Zato ji je podelil markizat Pom-padour in zadeven naslov. Tako je izginila nepoznana madame d'Etioles, istočasno pa je nastopila na dvoru markiza Pompadour, nova kraljeva favoritinja. Po kraljevi želji jo je predstavila na dvoru sama princezinja Conti. Kraljevska družina jo je sprejela zelo prijazno. Markiza si je znala s vojim taktnim nastopom pridobiti kraljico, ki jo je imenovala za svojo prvo damo. kar je pomenilo izredno čast, prva drama je smela edina sedeti v prisotnosti kraljevske družine, torej pravica, kakoršno so imele le princezinje in vojvodinje. Markiza se je zelo hitro uživela v svojo novo vlogo. Predvsem je skrbela, da je bil karlj po možnosti vedno dobre volje. Poklicala je na dvor pomembne umetnike, pesnike in učenjake, ki so skušali z duhovito konverzacijo pregnati kraljevo melanholijo, kajti Ludvik XV. se je kljub svoji družini in sredi frivolnih dvorjanov čutil vedno osamelega. Prirejala je sijajne svečanosti, vesele love, koncerte in gledališke predstave, samo da zdrami kralja iz njegove neprestane otožnosti. Vabila je na dvor tudi tuje umetnike. Ko je prišel Leopold Mozart s svojima dvema genijalnima otrokoma, ki sta ga spremljala skoraj po vsej Evropi, sta morala dečka na markizino željo igrati tudi na dvoru, kjer sta imela tak uspeh, da ?o bili vsi očarani. Ko pa je po končanem koncertu hotel mali \Volfgang objeti in poljubiti markizo, ga je indignirano zavrnila. Mali Woltgang pa je vznevoljen zaklical: >Kdo pa je ta, ki me noče poljubiti? Saj me je vendar poljubila cesarica!« K sreči markiza ni slišala otrokove nevolje. Kakor se je obranila otročje nežnosti ge-nijalnega dečka, tako je postopala tudi z odraslimi. Nihče se ji ni upal približati drugače kakor samo z največjo ponižnostjo. Tudi v ljubezni ne. V njeni duši ni bilo prostora za ljubezen in nežnost. Častihlepje je umorilo v njej vsa druga čuvstva. Ako bi bila kraljica Marija Leczjmska umrla, bi markiza brezdvomno stremela po kroni, da bi mogla vladati kot legitimna kraljeva žena. Markiza ni ljubila niti kralja. Popolnoma ravnodušno ga je prepuščala njegovemu ljubimkanju z mladimi deklicami, ki so mu jih dovajali dvorjani in dostikrat celo matere same. Dobro se je zavedala, da je ne more izpodriniti nobena teh mladih kraljevih prijateljic. Samo enkrat je imela pomisleke in sicer takrat, ko je neka de Ro-mans skoraj eno leto zaposlevala kralja. Ker se ji je zdela nevarna, je dala odstraniti dekle, otroka pa, ki ga je rodila kralju, je poslala v tujo vzgojo. In ta kraljev sin je bil oni, ki je 21. januarja 1793 ukazal bob-nanje v trenutku, ko je hotel nesrečni kralj Ludvik XVI. spregovoriti zadnje besede svojemu narodu ... Toda tudi v njeni neposredni bližini, celo med sorodnicami, so bile — izdajalke. Markiza je sprejela v dvorno službo dve svoji sestrični in sicer madame d' Amblimon in , madame d'Esparbčs. Prva je uživala posebno J kraljičino zaupanje ter je ostala obenem udana svoji mogočni setrični markizi Pompadour. ki je ni hotela izdati niti tedaj, ko bi bila mogla postati kraljeva postranska ljubica. Druga sestrična pa, madame d'Es-parbes, je neprikrito koketirala s kraljem, ki se je predvsem zaljubil v njene lepe roke. Markizini pristaši so morali torej stopiti v akcijo in preprečiti intimnejše razmerje med kraljem in lepo d'Esparb&? Pri nekem svečanostnem sprejemu, ki se ga je udeležil celokupen dvor, je pristopil vojvoda Choiseul k madami d'Esparb6s, io prijel za brado in jo vprašal: sNo. mala. kako je z vašimi posli?« Osramočena ie zapustila dvorano in njeni »visokoleteči načrti« so se razblinili daleč od versailleskega .rradu. Kralj se je. kolikor ga ni mučila neprestana otožnost čutil srečnega. Saj je skrbela za vladne posle markiza Pompadour skupno s Choiseulom in Vernisom! Ravno tako je skrbela za sijajne sprejeme tujih vladarjev, ki so prihajali, da se poučijo o odlični življenski umetnosti na francoskem dvoru. Za kraljevo dušno zdravje pa je molila njegova pobožna žena, kraliica Marija! Za vlade Pompadourjeve je imel dvor ogromne stroške Vsak, kdor je 1p mogel, je segel v državno blagajno. Po polomu monarhije je izjavil grof Artois: »Vsak je dr- žal odprto roko.< In ko so posneje očitali izgnanemu bratu Ludvika XVI. (Karlu X.) nezmiselno zapravljivost, je odvrnil: >Ker je vsak držal odprto roko, sem rajši nastavil kar klobuk!« Markiza sama je posegala zelo globoko v državno blagajno. Kopičila si je zaklade, kupovala gradove in naročila umetnike, ki so jih okrasili z najlepšimi umotvori. Sploh je podpirala umetnike, pesnike, glasbenike in učenjake. Tudi ni pozabila svoje družine. Ko je bila markiza na višku svoje moči, se je zgodilo nekaj, kar bi bilo moglo namah uničiti njeno pozicijo. Nekega januarskega večera 1757. je na- j skočil neki Robert Damiens kralja, ki je šel po stopnicah v palačo, ter ga je ranil pod kolenom. Ker je izgubil kralj mnogo krvi so mislili, da je rana smrtnonevarna. Kralj je takoj sklenil, da mora prestolonaslednik ukreniti vse potrebno. Richelieu je nemu doma hitel k markizi in jo obvestil o kra Ijevem sklepu. Markiza je hotela iti takoj h kralju, pa je zvedela, da je že vse odrejeno glede regentstva. Izvedela pa je tudi, da sta d* Argenson in Marchault. ki sta prišla do svojesra ugleda po njeni pomoči, zahte vala, naj prestolonaslednik takoj odpusti favoritinjo. Mirno se je pripravljala na odhod. Ker pa je bila kraljeva rana samo lahka, je kmalu ozdravel Njegov prvi obisk je bil pri markizi, ki je nato imenovala nove ministre. Niena moč ie bila še boli utrjena. Ministrske seje so se vršile običajno markizinih sobanah. Prisostvovala je vsaki seji v posebnem nalonjaču Sploh pa je se dela tudi pri sprejemih ter ni vstala niti ob prihodu princev in princezinj Naporno življenje. neuspehi v zunanji politiki, predvsem pa številna sramotilna pisma, ki jih je širil zoner njo poznejši minister Ludvika Šestnajstega Maurepas so razrahljali njeno zdravie Najbuiše pa je morala šele doživeti Markiza Pompadour ni poznala ljubezni Kralju je bila zvesta in udana oriiateliiea Pravo prijateljstvo je izkazovala tudi svojim vernim prijateljem, med katerimi so bili v prvi vrsti Choiseul. Richelieu. Bernis in Soubise Zlasti zadnji, ki ie smel v dvomi kapeli nositi njep molitvenik. kar je bilo pač lažie neero zapovedovati armadi Kliub raznim verzijam, češ. da ie imela intimnejše razmerje z enim ali drugim, je ugotovljeno, da ni bila z nikomur v ljubezenskih odno-šajih Kolikor je bilo v njej splob nežnosti, je veljala ta samo njenemu otroku Aleksan-drini. za katero je skrbela naravnost kraljevsko Bila je silno potrta, ko je zvedela. Ponedeljkov * listek Križ nad vasjo Deževna marčna nedelja. Vsa okolica kakor naraščajoče jezero. Nikjer živega bitja. Sede! sem v kupeju obmejnega vlaka. Lokomoiiva. pošta in dva osebna voza. Z železničarji, potniki in z menoj šest do sedem ljudi. In dež je lil. Tako močno. da se je jedva slišalo obračanje škripajočih koles. Neprespan, utrujen, v nemirnem pričakovanju sem gledal skozi okno v smeri viaka. Vsn vožnja od ranega jutra — po utrudljivem nočnem delu — do prve popoldanske ure ni bila tako strašna in dolga, kakor teli petnajst minut do postaje, kamor setn bij namenjen. Želel sem biti čim prej na cilju, istočasno pa sem želel, da bi se vlak zamudi] kar največ. Že sem videl prve hiše. Iznad streh se jc prikazal zvonik, poleg njega Pa visoka in široka cerkvena streha Morda bi je niti ne opazil, da nisem bil videl na njej velikega belega križa ki se je zde! kakor svarilno znamenje prihajajočemu vlaku. Počasi, nerodno je privozil vlak na postajo. Stisnil sem se v kot Nikjer nobene ženske. Bij sem vznemirjen in potolažen obenem. Vznemirjen, ker je ni bilo, poto-lažen, ker sem se bal vso pot, da se ne bi prehladi];} v tem vremenu. Nisem vedel, kaj bi storil. Ali bi izstopil in jo poiskal, ali bi se peljal naprej. Morda ie zbolela, morda ni prosta. . Morda pa. Ne, ne — izključeno! Vlak se je začel premikati. Še 'e čas! sem sklenil in izstopil. Urnih korakov sem šel naravnost v gostilno onkraj postaje. Ni mi bito ne za dež, ne za začudene poglede železniškega uradnika, ki me ie poznal z mojih prejšnjih obiskov. V gostihrici sem napisa! par besed in jih poslal njej. Da sem prišel, sem ji rekel, in da moram govoriti ž njo. Dolgo se ni vrnil deček, ki je odnesel pismo v vas. Gledal sem skozi okno po blatn.; cesti, videl pa sem samo veliki beli križ nad vasjo. — Mi gremo sedaj v cerkev! me je zmotila sicer ljubezniva krčmarica. — V cerkev? Sedaj? serci raztreseno vprašal. — Na deželi je pač tako! ie odgovorila in pristavila: — Ako ostanete tu. pokličem sestro. Vsi ne moremo od hiše. Osta! sem ;n čakal. Prišel je deček in mi izročil pismo. Mirno sem ga odprl in še bolj mirno čital: — — — iskreno obžalujem, da ste napravili tako dolgo pot zaman. Razmere pr> nas so se tako spremenile, da ne morem govoriti z Vami. Morda kdaj pozneje in kje drugod Nas ta. Pogledal sem na uro. Zasmilil sem se samemu sebi. Še tri oele ure do odhoda vlaka. V tem vremenu in tako daleč! — Koliko je do mesta? sem vprašal sestro krčmarice. ki ie stala ob oknu jn gledala ženske, ki so brodile po blatni cesti k s'užbi božji. — Danes najmanj dve uri! se je sumljivo nasmejala — Pa prinesite še en četrt! Postavila ga it predme in rekla: — Slab dan ste izbrali. Sicer pa sri nas že ves teden dežuje. — Res? Molčala je, nato pa previdno vprašala: — Gospodične ni doma kaj ne? — Ne počuti se dobro, sem moral odgovoriti, ker sem se takoj spomnil, da me je zadnjič videla v njeni družbi. — Vidva sta sorodnika, kaj ne? — Da, da! — Otroci jo imajo zelo radi. Bog ve, če bo še učila, ko se poroči? V prsih me je zagrabilo, oa sem brezbrižno rzprazniJ čašo in naročil novega. — Seveda bo. Zakaj pa ne? K sreči je vstopil uradnjjc bližnje opekarne in me reši' neprijetnega razgovora Zunaj je lil dež. Cesta je bila zopet prazna. Cul se je zamolkel odmev zvona nad belim križem In kamor sem pogledal: po očrnelih slikah, po prazni steni, povsod sem videl samo bele črte ki so se vedno in vedno stikale v podobo križa... Bil ie že mrak, ko je vlak odpeljal s prazne postaje. Vedel sem. da je ne bom videl, vendar sem se oziral in pričakoval Za-man-za-man — so škripala počasna kolesa. Za-man-za-man — so se odbijale težke kaplje dežja ob okna praznega voza .Pogleda] sem še enkrat nazaj proti vasi. Dež in mrak sta jo zakrivala, vendar se je čisto jasno razločil nad njo veliki beli križ. —Pozdravljena. Nasta. sorodnica moja! Ostani dobra, in otroci te bodo Imeli radi! Beli križ nad vasjo se ie širil in izginjal v prihajajočo noč. Nedin Sterad. da se je njena jedva dvanajstletna Aleksan-drina prehladila v samostanski cerkvi, kar je povzročilo njeno rano in nenadno smrt Vse je prenesla, vse pretrpela, sovraštvo in spletke, sramotenja in hujskanja, smrt njene hčerke pa jo je upognila. Vendar ni smela pokazati svoje žalosti kralju, ki ga je morala razveseljevati in mu odganjati smrtne misli. Heroično in požrtvovalno je izpolnjevala svoje dolžnosti, dokler je ni premagala smrt. Par let po smrti svoje Aleksandrine — 10. marca 1764 — je umrla. Celo na smrtni postelji je ohranila ono duševno mirnost, s katero je obvladovala vse viharje svojega nemirnega življenja. Odredila je, da jo morajo pokopati brez sijajnih ceremonij, v siromašni obleki in sicer v kapucinski cerkvi na Plače Vendome. Ko se je hotel duhovnik posloviti od nje, mu je zaklicala: >Počakajte, prečastiti, samo trenutek, greva skupaj!« Par trenutkov nato je bila rešena trpljenja. Njena smrt je globoko potrla njene številne prijatelje in pristaše. Celo kralj, ki je bil za take stvari neobčutljiv, je postal izredno žalosten. Govorilo se je. da je bila markiza zastrupljena, kakor se je zgodilo v tistem času skoraj vsem. ki so postali neljubi svojim nasprotnikonfc vendar se zdi, da je umrla »naravne smrti«. Par trenutkov po markizini smrti je stopil kralj na balkon Odprla so se vrata v parku in v največjem dežju so štirje možje nesli skozi vrata s črnim suknom pokrito truplo markize, kajti v kraljevskem gradu ni smelo biti nobeno truplo. Globoko potrt je gledal kralj za odhajajočimi in jokaje vzdihnil: »To je zadnja Čast. Ki sem jo ji mogel izkazati.« Že po nekaj dneh je zavladalo na dvoru staro veselo življenje Kralj je kakor običajno zbiral okoli sebe svojo intimno družbo Markizino ime je bilo pozabljeno. Niso se je spominjali niti Choiseul niti Gramon-tovi, sploh nihče od onih. ki so ležali v prahu nred njo. ko je bila še v življenju. Takšno je bilo življenje in smrt najmogočnejše »postranske kraljice«, kar jih pozna zgodovina. (Nadaljevanje v prihodnjem »Ponedeljku«.) Šaljivo šfivo Njen tip «Kakšen tip moškega imaš rada?« «Onega, ki mi dvori!« Slabo znamenje. Mož in žena stopata mimo trgovine Te-dajci pa vstanejo gospodarju pomisleki v v srcu: >Bože mili. kaj neki si ie že morala naročiti, da danes kar nič ne sili v trgo-vion?« Trgovski zmisel. »Hčerka, vse Dremalo svir2š. Malo več bi se morala vaditi na klavir. Ako ir.i storiš po želii. ti bom daial do 2 Din na dan*. — »Ah. sosedje Da mi plačujejo pa 5 Din. ako miruiem!« Nepričakovan odgovor. Mati podnajemniku: Poliubili ste moje hčer. Kai mislite storiti?« Podnajemnik-»Nikoli več ie ne Doliubim.« Nujni posli. Poveljnik gasilcev: >Halo. gosDodar. hi-tro tri Štefane na mizo. Mudi se nam: gre mo gasit v sosedno vas!« Izpregledal ga je. »Sin. ko sem bi! iaz v tvoiili letih, sem služil 300 dinariev na teden v trgovini. Po deset letih Da ie že bila trgovina moia Ti pa samo pohajkuješ!« — >Oče. danes bi bilo to nemogoče Sedai imaio avtomatične blagaine.« Prah si bil in prah boš. »Ata, je li res, da smo iiudie zgoli prah?« — »Seveda«. — ?>Potcm so zamorci prab od premoga, kai ne?« Priporočljiva kuhinja. Gost. ki se muči s trdo pečenko: »Slišite, kje pa je gospodar te gostilne?« Natakar: Obeduie v sosodnem restavrantu.« Iz zadnjega „Skovirja" Ob ukinjenju stanovanjskega zakona «Ko!iko stane to stanovanje?-« «1200 dinarjev!« » «HIev za onega osla. ki bi vam toliko plačal!« Upnik Sluga svo iem u osiromašenemu gospodar* ju: Pred hišo vas čaka neki gospod Gospodar: Pozovi ga v s<.ho in rriu po« nudi stol. Sluga: Žal, sc on s stolom ne zadovolji, ampak hoče vse pohištvo. ——— in Id— — ipii —i Izvirne francoske pastilie »> V A L D A « zoper grlobol. liripavost prehlad. nahod akutne 'n kronične broanhite katarje, hripo. influenco naduho za soplenost Prodajajo vse lekarne In drogerije □□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnn^ □□□□□□□□□nr 'ju-nnnnnnnDGnnrnnnnnnn Vse spomladanske novosti so že cenj damam na razpolago v modnem atelje/u m SARC. KOIS/GRESht TRG 4 i Naznanjamo cenjemu občinstvu, da smo prisiljeni vsled preogromnih taks ustaviti do nadaljnega vsak kino obrat Vsem našim cenjenim obiskovalcem se jra dosedanjo naklonjenost najtopleje zahvaljujemo. Ravnateljstvo Elitnega kina Matice. Uradi, šole, bolnice., gostilne, lastniki dvoran. delavnic in zasebniki naročajo ORIGINAL LUTZ PATENT LEPE-DOBRE SOLIDNE §ma,jln,t oklep £fec£-ro ka.-m.rvi MALO GORIVA.DOLGA PRIJETNA GOR KOTA Zaloga: INŽ.GUZELJ Ljubljana-Šiška.Jernejeva 5. (dvomite pod CeiovšUo cesto 58) PROSPEKTI OOMAČA PRIZNANJA Kavno tam zastopstvo za male Voithove turbine in ( onzove elektromotorje. Tel. 3252 KLOBUKE najmodernejše in najelegantnejše v vseh najmodernejših oblikah Vam nudi v bogati izbiri specijaglna trgovina klobukov Jos. Pok nasl. M. Bogataj LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV 14. Fprejemajo se popravila Cene zmerne. L Hiktiš Mestni tro ftev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. Jtast Urade uri damah in vse nadležne kocine na tilniku. pod Dazduho in na obrazu odstranite sam' na najpripro-steiši način z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompletni samo Din 60. franko. ako oošljete denar naprej. Kosm laboratorij W ECKHARDT Augsburg. Bayeru. Ravpuspnrgerstr 12 /93 Nt POZABITE NA OBKOKt da kupite labko ▼ ljubljanskih trgovinah vse, kai rabite, ako se preje oDrneie na KREDITNO ZADRUGO °OJASNILA IN PROSPEKTI RADEVOLJF NA RAZPOLAGO DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI Selenburgova ulica 7/1 ; Špecijalni artistični atelje za črko-slikarstvo Pristou & Bricelj LJUBLJANA, Resljeva cesta št. 4 Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. Kup m staino vsano množino kos ame*eg* taninskeoa fS3 celei^zTobneSe smrekove hmeljeve droge, rabljene sode od strojnega m jedil nega olja v dobrem stanju, po najvišjih cenan Akreditivno plačilo FRANC OSE! Sv. Ptter v savinjski do». Oglfeni (karbon) papir indigo papir, barvni trakovi, barve za štamplljke, pagi- nirke in blagajne dobite vedno in najceneje pri LUD. BARAGA. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 61 Telefon štev. 3980. »»•■■■•••(■■■■■i.......................... I miiiiiimiiiii Moderno sredstvo za negovanje kože Eucerit vsebuje sedaj substanc co, ki pospešuje f- ' kože Ta Eucerit v Nivcascremi vpli= va vsled tega neprimerljive ublažujoče in 1-čilno na razpo; kano in gubasto kožo. Poizkus site Nivea-cremo. iiiiiiiiiiiiii Premog, drva. koks in oglje nuli Iruiba cjjinj** Duaajsk* .!e»ta 46 [kjIpi: Iv Zakotniks) I e-IMor 2820 208 Usičle, inihovi kaže Io vse druge od divjačini kupujf m zanesljivo dobre plaia D idravie, Ljubljana Florijaask* ulic« št 9, a Triciklje s ripravne za trgovce, pe ;arn<> in mesarje, izdelujt Tribuna. F B L.. Ljub l;ana Karlovska cesta" 4 « B n gosp zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 fodel u e -sakovrtne Kredite, esneratir^ menice, mka ;;rr! fakture tej izvr-u e razen deviznih in valutnih vst v hančrv strogo sp-^da opreiema Hranilne ^loge na kmižlce ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajaiec srečk Državne razredne loie. -ičunu ter ib brestuie oo dogovoru najugodneie vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega proda tud' srečke Ratne $tete na obroke pod zelo ugodnim« nopo Izdaja za Konzoieij «Jutra» Adoll Rib nikar, urejuje Ivan Po d rž a j, tiska »Narodna tiskarna d. dj>, njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.