11. štev.	V	Ljubljani,	četrtek	26.	decembra	1918.	I.	leto.
Velja v Ljubljani:
ceio Ielo ... K 56 — pol lete ... „ 28‘— četrt leta . . . „ 14*— en mesec. . . „ 4-7«
Velja po pošti:
M celo leto naprej	K60*—
za P*1 leta „	„ 30--
za Četrt leta „	„ 15 —
ra en mesec ,	B 5-—
V*1***!
Na pismene naročbe brez
pošiljatvc denarja sc ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnino '•'»znici.'
ijo po potoni in si-ii ter 63 mm za enkrat čkrat popust.
ŠHP~ Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je nn Marijinem trgu štev. 8. — ^=iž=s Telefon štev. 360.	.	?	:	■■.i.jsss
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 80 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ljubljana, 25. decembra 1918.
Eno glavnih načel smotrene politike je odkritosrčnost. Kar se misli, je treba povedati, kar se hoče, treba poznati! Intimna vez odkritosrčnosti mora združevati delo in dolžnost, politiko in narod.
Kakor ni vseeno, kaj kdo misli
o	samem sebi, tako tudi ni vseeno, kaj kdo misli © drugih.
Vez edinosti na znotraj in na zunaj ne sme biti zrahljana vsled enostranskega pojmovanja naše državnosti in še posebej našega plemena, kate-> rega voditelji so med svetovno vojno jasno in odločno pred celim svetom razglasili njegovo'krvno, narodno-po-litično in kulturno skupnost z brati Srbi in Hrvati.
Zato moramo na podlagi našega programa najodločnejše protestirati proti pisavi »Glasa SHS“, ki v svojem članku „Naše stvari" ostro napada naše zahteve po zedinjenju našega, od Italijanov zasedenega, slovenskega ozemlja. Naše najsvetejše narodne pravice naj bi bile ..partikularnem11 napram inozemstvu? Naše ljudstvo naj ne bi odločevalo o svoji usodi, naj bi prepustilo svoje najzavednejše člane italijanskemu imperijalizmu? Ne, nikdar nikoli! Saj je bil vendar slovenski narod prvi, ki se je brezpogojno od-‘Ocij za vsestransko skupnost v jugoslovanski državi. Ali naj zato trpi na svojem telesu, ali se mu zato očita „separatizem" ? Da, ravno zato, ker imamo pred očmi celokupno domovino, nočemo izgubiti niti enega našega človeka! Zato se bojimo popustljivosti naših državnikov, ki bodo zastopali na mirovni konferenci edinost in nerazdeljivost naše države. Veliko je naše zaupanje v mirovno delegacijo, v katero je imenovan tudi naš rojak dr. Žolger, ki bo branil kot Slovenec in ne morda kot bivši avstrijski minister naše pravice pred italijansko pohlepnostjo. Vsaka popustljivost bi bila največji greh, ki bi klical po maščevanju.
Izvajanja ali bolje očitanja „GIasa ^HS“ s0 torej popolnoma neopravičena, zlasti še, ker nam očitajo splo-en »separatizem".
P Mislimo, da je tudi uredništvu »jJlasa“ znano, da je prišla ravno te
Na Dunaj italijanska komisija, da
Bajka.
Cel- e'a }e stara mamica! Sedela je
1	dan sključena za pečjo in prebirala rabljene jagode starega molka; zra-?n Pa je kimala z glavo in njene ust-Ic^e so šepetale pobožno molitev. Na et-er pa so pohiteli k nji vnuki in nukinje, posedli so krog nje in so jo Prosili naj j,m p0ve bajko — skriv-°stno in čudapolno bajko. Takrat se do Vz^ramila stara majka. Dvignila je P yešeno glavo, shranila je molek in j. .Pogladila svojega ljubljenčka, ki se spravil v naročje, po mehkih svetlih
0	nh. Zaspane oči so ji oživile in za-e a je pripovedovati s tresočim glasom Polno bajko. Vsak večerjo je pripovedovala, to skrivnostno bajko, pa j. vačer so jo poslušali mali nebo-‘včki z radovednostjo na ustnicah in . strahom v očeh. Stara mamico pa sanjavo gledala proti stropu in s tihim ra> K^som je pravila:
D .. je noč! Megla je ležala na Janah, pokrivala je planine in gore.
sporazumno z vlado nemške Avstrije „kontrolira“, če se izpolnjujejo na zasedenem ozemlju vsi pogoji in odredbe, sklenjene med entento in bivšo Avstro-ogrsko monarhijo. S kakšno pravico?
In mi naj molčimo? Mi, ki čutimo italijanska nasilja na svojem telesu? Mi, ki slutimo, da bi Italijani radi sporazumno z Nemci opravičili svojo okupacijo in jo razširili še dalje v osrčje Slovenije?
Ne tako, bratje!
Vsak „partikularizem“ — tudi v časnikarstvu — škoduje skupni stvari. Naše zahteve pa so stvarne in v popolnem soglasju z interesi naše celokupne, svobodne Jugoslavije.
Blagoslov ali pro-kletstvo!
Te dni odpotuje v Pariz na mirovna pogajanja jugoslovanska delegacija. Gre tja, da soodloča o naši bodočnosti, da nam pred svetovnim forumom začrta naše meje. Nobeno poslanstvo še ni bilo za nas tako Važno, kakor je poslanstvo Pašiča, Trumbiča in Žclgerja. Prepričani smo, da se ti gospodje v polni meri zavedajo svoje odgovornosti napram narodu.
Gospodje delegati! Vedite, da Vam sledijo pogledi vsega naroda, pogledi polni nadej, pa tudi pogledi polni bojazni in negotovosti! Za Vami vpije rosnih oči ubogo primorsko ljudstvo, na Brdih trepeta srce primorskega Slovenca, krči se v negotovem pričakovanju, kaj da mu prinesete nazaj, ali rešitev, ali pogin. Cujte Sočo, našo zeleno Sočo, kako se peni med skalovjem, kako šumi skozi „Planinski raj", nemirna, kakor da Vam hoče zaklicati: ne pozabite, da sem vaša, da sem del slovenske zemlje in da brez mene ni slovenske domovine! In nad njo, od Sv. Lovrenca vam kliče Gregorčič iz groba: „Ne dajte me tujcu, ne dovolite, da bi sovražnik hodil po mojem grobu! Naj vsaj po smrti mirno počivam v svoji zemlji, ki sem jo tako ljubil! In oni naši bratje v Trstu in Gorici, one naše sestre, ki so tako navdušeno pozdravljale Jugoslavijo! Ali jih naj izročimo tujcu? Ne in stokrat ne! Ni pedi slovenske zemlje,
Na poljanah obdanih s temo in pokritih v meglo so stala mesta, vasi in gradovi. Med njim so se vile zamazane, blatne ceste. In sence so se premikale po teh cestah in mestih, tiho in počasi kakor duhovi.
Nekoč se je spustil na zemljo angel. Visoke postave je bil, lepega in mehkega obličja in ves obdan od glorije nebeške. Hodil je po zemlji ter opazoval veselje in trpljenje zemljanov. Privedla ga je pot tudi v deželo, ki je bila pokrita z meglo in odeta v temo. Strmž je obstal nebeški poslanec.
Zakaj pa se je ustavila noga nebeškemu angelu ? — Kaj je zazrlo njegovo sveto oko? —
Zagledal je ljudstvo z bledimi obrazi in s trpljenjem v očeh. Nosili so velike železne križe na ramenih in vkovani so bili v težke verige. Krvave srage so se jim nabirale na čelu in debele solze so jim tekle po licih; solze so padale na zemljo, in so se izpreminjale na tleh v bleščeče zlate cekine. Za vklenjenimi trpini pa je drvelo krdelo go-
čujete, gospodje? Ni najmanjše slovenske vasice ne damo! Vedite, da biva na Primorskem najboljši del našega naroda, biser slovenstva, kremenito, značajno in zavedno ljudstvo, ki tvori najboljši del jugoslovanskega naroda. To ljudstvo je trpelo in junaško prenašalo vse breme vojne, zaupajoč v pravico in pričakujoč rešitve v Jugoslaviji. In sedaj, ko se mi veselimo svoje svobode ter v gorkih objemih pozdravljamo mile nam srbske junake, trpi to ljudstvo najhujše duševne bolečine, krči se mu srce kot brodarju na viharnem morju v negotovosti, doseže li breg ali pogine. Zre neprestano proti svetilniku, ki je vsa njegova na-da... Ali bo ta svetilnik le fata mor-gana?
Na vas zre, gospodje delegati! Od vas zahteva, da mu uveljavite njegovo pravico. Spremlja Vas vsak utrip njegovega srca, vsak njegov dih, spremljajo vas njegov blagoslov, njegovi vzdihi in njegove solze.
Rotimo Vas, zaklinjamo Vas, storite, kar m o ra t e storili! Ni pedi zemlje tujcu! Če se vrnete zmagoviti, čaka vas zmagoslaven sprejem v srcih našega trpečega naroda, če pa narodu ne izvojujete njegovih pravic, ne vračajte se! Narod vas bo preklinjal in
—	preklel!
Reorganizacija
javne tehnične službe.
(Konec.)
\
Preidimo predlog glede instanc in navedimo še konečno nekatere misli
o	stroških in pokritju.
Prihranki, ki se dosežejo z novo (centralistično) organizacijo so le relativni, kajti: razširjenje državne uprave na vse takozvane deželne in okrajne ceste, prevzetje novih cest v I. vrsto, bo nalagalo državnim financam velike žrtve. Vrhu tega se bodo povišali stroški za vzdrževanje cest ob začetku vsled splošne draginje in potem vsled razvoja avtomobilizma ter z le-tem v zvezi s strogimi zahtevami glede kakovosti cest.
Umevno je tedaj, da bo treba obenem skrbeti za nove vire pokritja,
njačev s prešernim smehom na tolstih licih; v rokah so držali škorpijone in na hrbtih so nosili usnjate torbe; s škorpijoni so tepli po hrbtih svojih sužnjev, torbe pa so polnili s svetlimi cekini.
Takrat je zaplakal nebeški angel: milo. žalostno in naglas je zajokal. Obstali so sužnji in obstali so njih gospodi ter se ozrli nazaj. In videli so lepe rdeče rože, ki so rastle s čudovito hitrostjo iz tal. Vedno večje in večje so postajale, zrastle so do oblakov in krvav, žar so razlivale čez celo nebo in deželo.
Izrastle so te rože iz solz ange-ljevih.
Strah se je naselil v duši mogočnikov. Stisnjeno in potuhnjeno so sedli po kotih in torbe z zlatom napolnjene so peskrili podse; škorpijonov pa ni bilo videti nikjer več.
Tedaj se je zgodil čudež. Megle so se razgrnile in zlato solnce je pregnalo morečo temo. Smehljaje je poslušal angel pokanje verig in je gledal z ve-
ki jih navaja pričujoča spomenica celo vrsto, med drugim tudi morebitno uporabo vojaštva ali milice pri vseh tehničnih delih države ter konča:
Pri tem pa ne smemo prezreti, da bi bili vojaki zaposljeni ne le splošno koristno, ampak tudi v svoj lasten hasek za civilno življenje in bi po tem bila korist dvojna.
A baš ta omenjeni novi vir dohodkov države je mogoče doseči na primerno enostavnejši, vsestransko koristnejši način v še večji meri. Imam na mislih, recimo ,.splošni davek osebnih zmožnosti“ kot nadomestilo za človeštvo' nedostojno vojaško organizacijo
—	s katero bomo morda vendar le enkrat temeljito obračunali.
Ni niti prostora v tej spomenici, niti ni naša naloga, da bi navedli morda vse podrobnosti kot podlago za uvedbo tega novega davka, a smatramo vendar za svojo dolžnost, da opozorimo na zadevo, ki je gotovo vredna vsega uvaževanja.
V	prav kratkih potezah je ideja sledeča:
Vsak državljan je dolžan* za dobo enega leta (ali več, ali manj) darovati svoje telesne oziroma duševne zmožnosti v korist države in sicer v stroki, kateri namerava posvetiti svoje življenje. Tako naj bode zaposlen navaden delavec, rokodelec, bodoči trgovec, jurist ali inženjer vsak pri do-tičnem državnem podjetju t.j. pri zgradbi cest, mostov, pri železnicah, v industrijskih državnih podjetjih itd. eve.i-tuelno tudi le v pisarnah, vsak po svoji telesni in duševni zmožnosti.
Tako postane država ogromno podjetje, ki razpolaga takorekoč v vseh panogah človeškega delovanja s stalno, čvrsto armado moči, ki zamore regula-tivno vplivati na cene pridelkov privatnih podjetij, onemogočiti ali vsaj omejiti škodljive posledice različnih kartelov itd. v neizmerno lastno korist in s tem v korist cele javnosti.
Žrtve prizadetih davkoplačevalcev samih — in to bodo takorekoč vsi državljani — pa ne bodo razmeroma bogve kakšne, ker bode vsak praktično zaposlen, zaposlen v lastni stroki, ker se bo vsaki pojedinec z oddajo takega davka prav za prav le praktično pripravljal za svoj bodoči poklic.
seljem na lepo deželo in njene prebivalce. Čisto so se izpremenili nekdanji trpini. Izginile so srage, izginile so solze, ostal je le smeh in vriskanje v njem.
Napravil je veliko gostijo nekdanji robski narod; cele tedne je pel in pel in se veselil. Pa še svoje prejšnje mučitelje — deheluhai je s polnimi torbami je povabil na slavnostno gostijo.
In solnce je gledalo na nje, pa ni vedelo ali bi se jokalo ali smejalo.
Stara mamica je končala. Gledala je predse, kakor da vidi pred seboj narod pri veseli gostiji. Otroci pa so strmeli pred se ter premišljali o čudoviti bajki. Le mali Jurček je začudeno pogledal staro mamico, potegnil jo je za rokav in ogorčeno vprašal: »Majkal Zakaj pa niso reveži tiste grdune..,?« Odprla je oči in ga je smehljaje pogledala. Kako težko je bilo odgovoriti na to otroško vprašanje.
Pomen predlagane organizacije — zlasti cestne službe — za gospodarsko življenje naše države postane tem jasnejši, če pomislimo, da bi s prevzetjem vseh cest v državno upravo zraslo pravilno metodično in po znanstvenih pravilih vzdrževano cestno omrežje (kajti čas, v katerih je bilo še mogoče upravljati ceste mehanično na podlagi direktiv in ukazov bogve od koga — so že zdavnaj minili) samo na Kranjskem približno za 300 odstotkov t. j. iz okroglih 600 km na kakih 2400 km.
Gremo v vsakem oziru novi dobi, novim razmeram, novemu razumevanju in novi sreči nasproti in pot, po kateri nam bo v tem oziru hoditi, se nam zdi neizmerno prikladnejša, možnost uspehov in napredka v vsakem oziru večja kakor do sedaj, ker bomo jeden narod, sam sebi gospodar, prosti narodnostnega boja, ki je še povsod zahteval bodisi neposredno ali pa posredno velikanskih denarnih žrtev.
Sezimo torej takoj in smelo po prvih sadovih teh srečnih časov, da bo za vse trpljenje in stradanje še sedanji rod vsaj deloma deležen onih dobrot, ki jih bodo v polni meri uživali naši potomci.
Nadejamo se, da sedanji, tak# težko in z neizmernimi žrtvami in trpljenjem doseženi mir in njegov sad, svobodna demokratska Jugoslavija — na koji ustvaritvi imajo ne najmanjšo zaslugo sijajni uspehi tehnike — vendar le konečno prinesejo inženjerske-mu stanu po vsej pravici zaželjeno, da, grenko zasluženo samostojnost,^ ki bo ne-!e nam v zadoščenje, temveč v prvi vrsti v veliko vsestransko korist vsemu javnemu življenju.
Nemške nesramnosti v Celju.
Tukajšnji „Glas.N. S.“poroča obširno o odstranjenju samonemških napisov
— v soboto so namreč manifestanti kratkomalo odstranili napise tukajšnjih nemčurjev — ter pravi med drugim, da je končno treba zavzeti jasno stališče glede nemških napisov v Celju. Torej končno! Ta besedica sama do- j volj jasno karakterizira mlačnost na- ' ših vodilnih krogov. Šele nastop ljud- j stva, ki je bilo ogorčeno nad pre- j drznim izzivanjem Nemcev, jih je pri- i silil do spoznanja, da bo treba zav- j zeti neko stališče. Radovedni pa smo, ! koliko Časa bo še trajalo, dokler se ne prične to »jasno stališče11 kar najener-gičneje uveljavljati. Tukajšnje nemško oziroma nemčursko meščanstvo se ne vede niti za pičico drugače kot se je prej. Ob prvem narodnem prazniku 6. pr. m. so nekateri prelepili svoje napise, toda že čez par dni so jih zopet razkrili. To je nesramno izzivanje slov. prebivalstva, ki tvori večino odjemalcev. Če se Nemci nočejo prilagoditi novim razmeram prostovoljno, saj se jih lahko k temu prisili če ne, naj gredo iz Celja, čim preje tem bolje. Občina je v slov. rokah. Če pa pride človek s kolodvora se blesti na desni: »Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli" in 'na levi »Deutsches Haus" s svojimi germanskimi slikarijami in figurami, v točilnici nem. hiše se prepeva: Kiša pada, kiša pada, Jugoslavija razpada, v zakotnih kavarnah napajajo nemčurji naše vojaštvo ter ga hujskajo proti Jugoslaviji in dinastiji — to vse je kompetentnim oblastim znano, toda doslej se ni ukrenil niti en korak proti takemu nesramnemu početju. Še lepši slučaj pa se je zgodil v sredo v kavarni Koss, kamor zahaja po večini slov. publika. Na zahtevo, da igra kapela »Lepa naša domovina" se je kavarnar Koss — zagrizen neinčur
— izrazil, da ima od zgoraj ukaz, da ne pusti igrati komadov, ki bi pripadnike druge narodnosti razburjali. Na ponovno zahtevo je Koss kratkomalo izjavil, da je »Lepa naša domovina" ein Hetzlied — sploh pa on ni vezan na slov. občinstvo. Tako torej v jugoslovanskem Celju. In ta kavarna je še odprta, kot so tudi še vse druge, kjer se ščuva proti Slovencem, in
g, Koss se še vedno smeji v pest našim oblastem, ki ne najdejo energije, da b' takemu nesramnemu početju napravile kratek proces. Obesili bi bili vsakega, kdor bi bil rekel, da je cesarska himna »ein Hetzlied". O naši državni himni pa se smejo potu-rice a la Koss nekaznovano izražati, kakor jim ljubo in drago. To je pa že malo preveč svobode. G. Koss je dobil, kolikor znano, že tri povabila na magistrat radi prekoračenja policijske ure. Niti odzval se ni! Gospodje pri N. Sv. in na magistratu, bodite prepričani, da bi si g. Koss ne dovolil takih brezobraznosti, če ne bi vedel, da ima za seboj močno zaslombo, celo vrsto ljudi. Gonja in ščuvanje proti Jugoslaviji je v Celju dobro organizirana, v delovanju naših nasprotnikov je sistem in vaša krivda, gospodje, je to, ker še vedno redite gade na svojih — ne samo na svojih, nego ! tudi na naših prsih. Človek upravičeno ! domneva, da si gospodje iz kateriko- j lih ozirov ali ne upajo, ali pa nimajo energije, napraviti takemu početju enkrat za vsejej konec. Konec pa mora biti in če ne bo šlo drugače, pa bo ljudstvo, ki mu že preseda ta mlačnost, samo zavzelo in tudi uveljavilo svoje »jasno stališče".
Jugoslavija.
Obnova srbskih železnic.
| Belgrad, 23, decembra (Lj. k. u.)
I Vojni tiskovni urad poroča, da na-J preduje obnova srbskih železnic kar j ; najhitreje. Pričakovati je, da se prične i že prve tedne prihodnjega leta pro- j met na glavnih progah.
Državno veče. j Srbska narodna skupščina manifestira za ujedinjenje.
Belgrad,23. decembra. Jutri sese-I stane prvič po osvoboditvi Srbije : srbska narodna skupščina. V Beigradu se nahaja sedaj že toliko poslancev, i da bo mogla skupščina zborovati in sklepati. Zasedanje je proračunjer.o : samo na nekoliko dni. Prva seja bo manifestacija za narodno in državno ujedinjenje. Predsedoval bo podpredsednik Jovanovič. Narodna skupščina bo sprejela znani sklep Narodnega veča z dne 24. novembra, kakor tudi adreso delegatov Narodnega veča na prestolonaslednika Aleksandra in regentov odgovor. Seje narodne skupščine bodo v privatnih prostorih. Na zadnji seji bo predala skupščina vso svojo oblast državnemu veču in se i nato razšla.
Italijanski teror v Dalmaciji.
Zader, 23. decembra. (Lj. k. u.) j Italijanski teror v mestu in okolici na- j j rašča od dne do dne. Hrvati se ne -j upajo po ulicah več glasno govoriti, j ker vsaka hrvatska beseda je za laško j mladino povod za insulte.
Ujedinjenje srbske pravoslavne cerkve.
Belgrad, 24. decembra. (Lj. k. u.) AdminisUator karlovačke patrijarhije episkop Hiron je sklical sejo svetega sinoda, ki naj proglasi ujedinjenje srbske pravoslavne cerkve v bivši monarhiji s cerkvijo bivše kraljevine Srbije. Seje se bo udeležil tudi dalmatinsko istrski pravoslavni škof Dimitrija Brankovič, ki bo oznanil združitev svoje škofije s srbsko cerkvijo. Ker je proklamirala edinstvo že tudi pravoslavna cerkev v Bosni in Hercegovini, bo s tem ujedinjenje dovršeno in se bo v najkrajšem času sestala konferenca vseh jugoslovanskih pravoslavnih škofov, da določi končno organizacijo pravoslavne cerkve v Jugoslaviji.
Naše meje.
Šulferajnske šole razpuščene.
Celje, 25. decembra. Narodna vlada SHS v Ljubljani je razpustila šolo nemškega„Schulvereina“ v Šoštanju. —• Nemška štirlraz-
redna ljudska šola v Brežicah se je razpustila, ker je imela le 27 nemških otrok. — Nemška štiriraz-redna trška ljudska šola v Ljutomeru se je razpustila, učiteljstvo pa se je dalo na razpolago vladi v Gradcu. Imela je le 15 nemških otrok.
Slovanski svet.
Lužiški Srbi o spojenju k češki republiki.
Nemški listi pišejo že dalj časa o spojenju Lužic k češko-slovaški republiki. Budyšinske »Srbske Noviny“ so nato pripomnile: »Bodočnost češke republike je s tem zasigurana, da se je pridružila k ententi, torej k tistim državam, ki so v tej vojski zmagale. Kakor zaveznica bo imela v vsem' do-biček. Ako bi pa bilo to tako, kakor pišejo nemški listi, da Lužica ali vsaj Srbi pridejo k češki republiki, bi se na mah iznebili vsega strahu in vse stiske. In v članku o povratku srbskih vojakov iz vojske, »katere srbski narod ni hotel" beremo v istem listu: »Z navdušenostjo in vnemo, kakršne se o Srbih ne spominjamo, misli srbsko ljudstvo samo nase. Naša Srbija , vstaja iz prahu, vstaja živa narodnost j — ki ni več samo pesem, ampak i gola isti na. Stojimo na pragu nove I dobe, ko bo srbski narod z drugimi i močnimi slovanskimi narodi deloval j za svoj duševni in gospodarski pro-cvit."
Politični pregled.
Masaryk-Czernin. Nekdanji ključavničar, kovač, nekdanji proletare:, sedaj predsednik čehoslovaške repu-j blike T. G. Masaryk slavi zmago pra-| vice, zmago osvobojenja čehoslo-vaškega naroda. Ciste vesti, kot osvoboditelj in oče domovine stopa pred svoj narod in polaga obljubo, da bo ob svoji časti iu vesti vedno deloval za blaginjo republike in naroda in da bo spoštoval zakone. Masaryk slavi zmago resnice in pravde nad podlimi obrekovalci, lažniki in hujskači, ki so še nedavno s pozlačenih ministrskih stolcev bivše Avstrije hujskali narode in netili požar svetovne vojne. Še so nam v svežem spominu besede bahavega grofa Czernina, ki je nazval predsednika češkoslovaške republike »der e 1 en d e, jahmerliche<Masaryk“. Kje je danes Masaryk? —'Kje Czernin? Masaryk zre pjršteno in čiste vesti v oko vsakemu Čehu, vsakemu človeku; a lažnjivi grof Czernin (in njegova sodrga) se potuhnjeno skriva in pere svojo črno vest po nemškem časopisju. Lopov — grof Czernin! Amen.
Dnevne vesti.
Roman začnemo priobčevati začetkom januarja.
Slovenske občine, slovenska društva! Slovenske občine, vsa slovenska društva, protestirajte zavedno in odločno proti italijanski okupaciji našega ozemlja in italijanskemu nasilstvu. Nabirajte podpise! Proteste pošljite potom Narodne vlade SHS v Ljubljani jugoslovanski vladi v Belgrad. Vsi na plan! Položaj je resen!
Še o krvavi justici. K Vaši, zelo primerni razpravi »Krvava justica" z dne 16. decembra 1. 1. si dovoljujem poročati v dopolnilo sledeči markantni slučaj avstrijske krvoželjnosti in pravne nadmodrosti: Dne 16. oktobra 1915 sem bil poklican kot vojni kurat v Št. petersko vojašnico v Ljubljani, da pripravim nekega obsojenca na smrt. Obsodba se je prebrala ob 12 opoldne. Avditor to-žitelj je bil nam štajerskim Slovencem dobro znan in ognjušen renegat dr. Biček jz Maribora, tedaj nadporočnik, avditor pri 5. armadnem poveljstvu. Iz obsodbe sem zvedel, da je žrtva: civilist^ Ivan Kromar, kovač, zaposlen na Radoha-Zagi pri Novem mestu, star 4S let, oče 8 otrok. Njegova krivda: Neko nedeljo zjutraj kmalu po izbruhu voj-s.ke z Italijo, je zahteval v neki gostilni v Črnomeljnu, potem, ko je že spil 3 pol litra vina, še žganja, katerega mu krčmar ni hotel dati, ker je že bil pol pijan. Radi tega razburjen, je začel Kromar zmerjati in je rabil besede: »Srbi imajo prav1^, nekatere priče so pa trdile, da je rabil izraz: »Srbija ima prav“. Raditega so ga nekateri „patrijotični“ navzočniki naznanili orožništvu, ki ga je aritiralo in spravilo v Ljubljano pred »nagli sod“. Nekatere priče so pri obravnavi trdile, da je bil Kromar, ki je bil NB: alkoholik, ko je govoril inkrimitirane besede, čisto pi-
jan, druge pa, da je bil še samo v ..rožcali4. A ker je bil Kromar po rodu Sioveneu, je moral na morišče. Zato je preskrbel dr. Biček. ki je motiviral njegovo krivdo, sledeče: »Ako je bil Kromar trezen, ko je govoril navedene besede, je samo po sebi odgo-voreu za nje, toraj smrti vreden. Ako je bil pa pijan, so bile navedene besede izraz njegovega notranjega mišljenja in čustva: ia vino veritas (tu izraz se je rabil) in Kromar je istotako zaslužil smrt". To modrost je podpisal krvnik pl. Landvvehr in Kromar je bil ustreljen ter pokopan še slabše kot poginjen konj. Tri ure sem bil priča njegovega smrtnega boja, saj sem bi! poleg njega od 12. do 3. popoldne, ko so 4 streli napravili konec njegovi dušni muki. Pri živem Bogu, pri solncu in vsem, kar je na zemlji in v nebesih, mi je Kromar prisegel, da se prav nič ne spominja, da bi bil govoril inkriminirane besede, pač pa, da je tisto jutro veliko pil in se šele streznil v zaporu lu njegovemu zatrdilu verjamem popolnoma.
Gospod urednik, blagovolite ta slučaj priobčiti v svojem listu, za njega istinitost sem pripravljen pričati tudi na mirovni konferenci. = Jožef Vrečko, rez. vojni kurat t. č. v Breznu ob Dravi.
Vsakemu plačilo po svojem delu! V par člankih smo opozorili merodajne faktorje, da očistijo našo armado čimpreje nemškega in nemčurrkega plevela ter bomo temu po-svečavali največjo pozornost. Odločno stojimo na stališču, da morajo iz naših upravnih uradov in predvsem seveda iz naše ar-j made izginiti vsi prejšnji narodni sovražniki, j Le tedaj bomo tudi pomedli z žalostnim j sistemom prejšnjega režima. Naša mlada do-i movina potrebuje zanesljivo in domovinske i ljubezni prežetojarmado. Tako armado bomo i pa imeli le, če se iz nje odpravijo vse one-čaščujoče jo pege, t. j. častniki Nemci ia nemškutarji. Naša armada mora biti stavba, kjer je prostora samo za narodno neomade-i žeyane, navdušene, zmožne in marljive čast-j nike jugoslovanske narodnosii. Razni tuje-■ rodni parasitje, ki so le radi dobre plače j oblekli uniformo jugoslovanske armade, mo-• rajo nemudoma izginiti! Taki naj branijo na-! šo domovino 1 Bolj kot kedaj poprej potrc-j buje naša domovina zanesljivo narodno j armado. Ne sme. se več dogoditi, kot se je i baje na Koroškem, kjer je poveljnik naših čet nekemu nemškutarju, ki ga je vprašal, s kako pravico hoče zasesti dotični kraj, odgovoril, da on tudi neve; pač pa da ima povelje, da to izvrši. Takim ljudem vendar ne bomo izročali svoje usode. Danes hočemo merodajne faktorje opozoriti, da se nam dozdeva, da imamo pri naši armadi preveč častnikov. Bojimo se, da ne nastanejo razmere, enake onim v bivši avstroogrski armadi, kjer je bilo najmanj 30«/n enstmuov preveč, razven na fronti. Pri višjih poveljstvih, v etapi in zaledju je bilo častnikov, da so bili drug drugemu na potu. Takim razmeram moramo storiti takoj konec! Vsakdo je zato plačan, da dela ter kakršno delo, tako plačilo! Menda se še ni nikoli po Ljubljani tako vozilo, jahalo in po kavarnah posedalo, kot sedaj. Ako greš mimo kavarne, ob kateremkoli času, opaziš notri nebroj častnikov. Vse to napravlja vtis, da se je sprejelo za sedanje razmere mnogo preveč ; častnikov; drugače bi ne bilo mogoče, da ' vidimo toliko častnikov po cestah in ka-; varnah ob času, ko ima vsak poklic izvrše-I vati svoj posel! Če ni za vse opravila, po-i tem se morajo manj/možni odsloviti; obdr-| žijo naj se le najbolj zmožni, za narodno ' stvar navdušeni častniki in sicer le toliko, kolikor1 je neobhodno potrebno.
Po stari navadi. Poroča se nam, da se pojavljajo po nekaterih gostilnah zopet šra-melni, in da se, glase po starih uzorcih nemške pesmi. Če vlada v tem pogledu re-ciprociteta v Gradcu, tega pa ne vemo. Ta pa vemo, da se morajo vsi poskusi, upeljaii nemške gasenhaverje in šramelne v ljubljan-I ske gostilne in kavarne, takoj zatreti. Mor-i da bo še izvestno slovensko občinstvo spremljalo godce, kakar bodo svirali: »Dieses schone Land“ ali pa »unter dem Doppel-adler!- s svojim petjem.
160 primorskih sirot in sicer. 100 dečkov in 60 deklic v starosti od 3 do 14 let pride tekom meseca januarja v Ljubljano. Družine, ki bi sprejele otroke, ali za svoje ali le v začasno oskrbo, naj pošljejo svojo naslove na »Poverjeništvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani".
Češkd beseda v Ljubljani. Vyborova schuze sc odbyva v pštek 27. t. m. v hornich misrnostech restavrace »pri Roži'1, Židovska ulica. Vzhledem k duležiiosti programu se zve širši čienstvo k učastnestvi schuze.
Darovi. Našemu uredništvu je izročil g. Još. Jug, stavb, in poh. pleskar v Ljubljani; za jugoslovanske oslepele vojake K 100, za jugoslovanske invalide K 100, kot narodni davek K 100 in za mestne reveže K 100. Jugoslovani, posnemajte vzgled g. Juga!
Črnomelj. Na udanostno.izj»vo, ki jo je poslal mestni obč. odbor v Črnomlju povodom proslave zjedinjenja narodov SHS, je dobil sledeči brzojavni odgovor: Sporočam Vam iskreno zahvalo 'in pozdrav Nj. Velič. kralja Petra in Nj. Visoč. prcstolonasl. — regenta Aleksandra za vse iskreno narodnega čuta prevzeio pozdravno brzojavko. — P° najvišjem nalogu šef dvorske kancelarije; Balugdžič.
Obratno nadzorništvo Južne železnice v Ljubljani naznanja, da se takoj po božičnih praznikih preseli iz južnega kolodvora J' nekdanjo bclgijko vojašnico, poslopje št.
Zveza Jugosl. železničarjev, podruž' nlca Zldamnost kliče svoje člane k shod' na dan sv. Štefana 26. decembra t. 1.
9. dopoldne v hotelu Juvančič na Zidanem mostu-
Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba je v petek, dne 27. t. m. ob 8 zvečer ▼ restavraciji hotela pri Slonu. Društvenike in prijatelje šaha vabim, da se občnega zbora v obilnem številu udeleže. Predsednik.
Drože. Ponovno se opozarja, da razpošilja tvrdka Fischl v Celovcu — razun tvrd-koma Košmerl in Zaloker v Ljubljani odka-zanih 509 kg — drože tudi naravnost svojim dosedanjim odjemalcem na Kranjskem in slov. Koroškem. Tvrdka Košmerl in Zaloker ste zavezani z odkazanimi 500 kg L03p Preskrbeti mesto Ljubljano in bližno okolico mesta. Vsi drugi trgovci na Kranjskem in slov. Koroškem dobe drože narar-nost od tvrdke Fischl v Celovcu.
Glasovi iz občinstva.
Zanikernost ali nesposobnost?
Poroča se nam: Narodna vlada je ustanovila v Ljubljani vse mogoče višje urade: Poštno in brzojavno rav-nateljstvo, ravnateljstvo drž. železnic, y>šje dež. sodišče in dr. Vsled tega prišlo v Ljubljano uradništvo, ki mora točno opravljati svojo službo, toda ne vlada in ne mestna občiaa ne skrbita za to, kje naj ti uradniki stanujejo! V Ljubljani je silno pomanjkanje stanovanj, toda vktjub temu ie v mestu še polno tujcev iz Trsta, Gorce in Pulja. Državni uradniki pa morajo prebivati v barakah in spati na tleh!
Izzivalna deska sramote. Na
ljubljanskem gradu se še vedno blesti tista velika tabla z napisom ,.Nadvojvode Evgena razgled'1. Slovenski listi so že enkrat pozvali pristojno mesto,
nemudoma odstrani to škanda-!ozno tablo. Mesto takojšnje odstranitve pa je listom prišla lekcija češ, da hujskajo k barbarstvu. Neverjetno! Izgovarjalo se je, da ni delavcev! Da se odstrani drog s proslavljanjem spomina zločinskega nadvojvode, je delo _ — s potom vred na Grad in nazaj — niti e.ie ure. — Vemo čisto dobro, da ni pomanjkanje delavcev vzrok, nego le znana trma pristojne oblasti. V tem času, ko je bila spisana tista lekcija za liste in se tiskala, oil en delavec prišel dvakrat na Ur;‘d in nazaj ter s par zarnaliljaji 0pravil delo. In v istem času bi bila očiščena cela cesta — z napisi' — največjega evropskega zločinca Friderika. Da ni tablic, to je prazen izgovor; da bi nastala radi tablic ene ceste konfuzija' glede orijenlacije, je neroden in trmast izgovor. Stare in mlade obiskovalce našega — lepega Gradu kar pogreje tisti izzivalni napis, ki se jim gabi. Zakaj torej izzivati pošteno misleče, narodne ljudi ? — Ta trma se bo še bridko maščevala, kakor se vse maščuje na tem svetu. Vzgledi to kažejo Nam ni do hujska-f'ie> — do narodne časti nam je *n našega ponosa! In sram nas je ta^ih razmer v središču Slovenije . .’.
ni drugače, naj vsaj noč vzame 10 desko sramote ...
Književni glasnik.
se •. ^ul’ na našera književnem trpa in^vljaj° posledice vojne vedno bolj 0„ °’j. Splošno pomanjkanje papirja je jj “e,11°gočilo založnikom izvršiti marši-jih"' r?a,Crt; *cenc starih zalog, kolikor dai-Je §S ostai°> še bolj pa novim iz-oV.arn so poskočile, četudi ne tako on^Utno kakor pri hrvatskih knjigah; . P^me novih edicij nosijo z malimi /■^e?aiTl* Pe^at časa. In tako se je _KOctilo, da nista letos Miklavž in Božič knH>Sla na^’ mladini skoro nikakih * T -evn.h novosti, ako ne maramo binLočniškarj e v e g a vse-n.,1 Smalo posrečenega nadomestka, bod1Cnjenega- ”®rcem malih“. Zato se že -° rnon.l*i na^i mali tokrat zadovoljiti
i	Mn Znanim' »Lahkih nog naokrog", ’’ rtinom Krpanom", z dr. Lahovim s SP'S‘ ^ Gansla> Rapeta, Julčka; Omladinska zaloga ka^vih spisov je menda že pošla, in L 80 tnch Milčinskega ,,Pravljice"
Zrele-'	,Mata3“	ined	redkostmi.
gal_ ■*sa 'pladina bo /. zanimanjem se-L,, pP0 Jv* Hribarjevem prevodu atuin ontai.novih ,.Basni“, ki so v do-be|j tisku pred kratkim zagledale šen an> Ljubitelj narave bo navdu-
sPevek^°Z<3ravil Ferd- Seidlov pri-spoznavanju slovenske zemlje:
..Rastlinstvo naših Alp“, ki ga je v prikupni in priročni obliki oskrbela Zvezna tiskarna kot pomnožen ponatis iz ,,Slovana“. Z redko ljubeznijo do prirodnih krasot in s pesniško dikcijo pisano delo bodi toplo priporočeno jugoslovanski javnosti!
Naši klasiki, kras in ponos Vsake knjižnice, so po knjigarnah na razpolago večinoma le še v nepopolnih izvodih. ..Tiskovna zadruga" pošlje v kratkem med svet prvo knjigo Jurčičevih zbranih spisov, ki jih je po modernih načelih uredil dr. Iv. Prijatelj; „Katoliška bukvarna“ je ponatisnila peti zvezek Jurčičevih spisov. „Zvezna tiskarna" izda za novo' leto Iv. Albrehta, Zvonovega sotrudnika, pesniško zbirko „Slutnje“. Pričakovati smemo v doglednem času bogategai knjižnega daru podjetnega založništva ,,Omladine“. — Za bližajočo se stoletnico Vodnikove smrti izide v „Zvezni tiskarni" izbor Vodnikovih pesmi in proze z dr. Lahovim uvodom kot prva knjiga ^ „Narodne knjižnice", katere namen je predvsem obnoviti spise boljših starejših slovenskih pripovednikov in pesnikov v cenih izdajah. O podrobnem načrtu novega podjetja in o naših revijah izpregovorimo v kratkem.
»Rudarski slovarček" — zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov — je izšel v založništvu „Zvezne tiskarne" v Lubljani. V zbirki je okoli 3000 tehničnih izrazov za slovenske rudarje. Za podlago je služila češka rudarska terminologija za vse one izraze, ki niso pristno domači. Cena knjižici je K 2‘—. Dobiva se v knjigarnah in v upravništvu „Jugoslavije‘‘ na Marijinem trgu.
Problemi malega naroda, spisal Abditus, ie knjiga, katero mora prečitati vsak Slovenec, ki se želi spoznati v našem političnem, gospodarskem, kulturnem in socijalnem življenju v sedanjosti in še posebej v neposredni bodočnosti. Knjiga stane K 2-— ter se naročuje v vseh knjigarnah, kakor tudi v upravništvu našega dnevnika.
V	časih, ko je avstrijska cenzura plenila vse, kar ni dišalo do Dunaju, je izšel »Kurentov a 1 b u m", humoristični almanah s slikami, v katerem so naši pisatelji povedali resnico v humoristični obliki, katere tudi avstrijski cenzor ni mogel prepovedati. Kdor hoče imeti vesel spomin na žalostne čase, naj kupi »Kurentov album", dokler je še v zalogi. Lepo opremljen in z mnogimi slikami okrašen stane K 4-20.
Kdor potrebuje za vsakdanjo u-porabo slovensko-nemškl slovar, naj si kupi Praprotnikov besednjak, katerega je predelal dr. Josip Tominšek. Izšel je letos pri Ig. Kleinmayr i. F. Bambergu v Ljubljani ter stane K 6'60. Ista knjigarna je založila „Beležni koledar za leto 1919. Cena K 2‘20.
Gospodarstvo.
Izvoz slivovke iz Bosne in Hercegovine v ostalo jugoslovansko ozemlje je odslej dovoljen".
Več podjetnega duha! Skoraj vsa podjetja na naši zemlji so bila do sedaj v tujih rokah. Kakor jež k lisici je prišel tujec v našo hišo, izkoriščeval našo ponižnost ter nas celo zaničeval. Smela toda resnična je trditev, da je bilo ravno pomanjkanje podjetnosti največ krivo, ako se nam je slabo godilo ne samo v narodnem ampak tudi v gmotnem oziru. Naša prva dolžnost bodi, da se postavimo v vsaki stroki na lastne noge, da si pridobimo stvari, katerih narn je treba v lastni državi! Naša Jugoslavija je na sredstvih bogata, samo izkoristiti jih moramo! Koliko bi se še dalo storiti glede poljedelstva, živinoreje, rudarstva itd. Mnogo sveta je še, ki bi se dal obdelati v njive, travnike in vrtove, po naših planinah je mnogo sočnih pašnikov, kjer bi se lahko paslo mnogo živine, posebno ovac, ki bi nam dale ne samo živeža, ampak tudi toliko potrebne volne (obleke). V Jugoslaviji je dovolj gozdov, torej dovolj lesa ter bi se morala povzdigniti posebno tesna
obrt, zlasti ker nam je toliko vodne moči na razpolago. Slovenskega podjetja v rudarstvu pa menda itak ni nobenega, dasi krije slovenska zemlja toliko bogastva, le ljudi manjka, ki bi te zaklade znali tudi izrabljati. Da bi se podjetnost pri nas povzdignila, bi bilo treba tudi tozadevne organizacije.
V vsakem kraju se gotovo nahaja oseba, ki ima toliko duha da bo znala razsoditi, katero večje podjetje bi bilo pripravno za dotični okraj. Ta oseba naj bi, ako se ne more lotiti podjetja, poročala osrednjemu odboru, ki naj bi predlagancu podjetje proučil in vzel potem stvar v roke. — Sedaj, ko je toliko denarja med ljudstvom, bi gotovo ne bilo težavno osnovati delniške družbe, ki so ravno za večja podjetja velike važnosti. Torej Jugoslovani! Bodimo podjetni, a previdno podjetni. Na ta način postanemo v resnici samostojni in neodvisni odjtujcev!
Aprovizacija.
Vojne klobase na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo vojne klobase v petek, dne 27. t. m. in v soboto dne 28. t. m. pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V petek, dne 27. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 240, od 9. do 10. ure štev. 241 do 480, od 10. do 11. ure štev. 481 do 720, popoldne oo 2. do 3.\ire štev. 721 do 960, od 3. do 4. ure štev. 961 do 1200, od 4. do 5. ure štev. 1201 do 1440. V soboto, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1441 do 1680, od 9. do 10. ure štev. 1681 do 1920, od 10. do 11. ure štev. 1921 do 2160, popoldne od 2. do 3. ure štev. 2160 do 2400, od 3. do 4. štev. 2401 do 2640, od 4. do 5. ure štev. 2641 do kouca. Stranka dobi za vsako osebo en četrt kilograma vojnih klobas, kar stane 50 vinarjev. Stranke naj pripravijo drobiž.
Krompir za V. okraj. Stranke
V. okraja prejmejo krompir v petek, dne 27. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. šlev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kilogramov krompirja, kilogram stane o-semdeset vinarjev.
Krompir za VI. okraj. Stranke
VI. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 28. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 d® 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kilogramov krompirja, kilogram stane 80 vinarjev.
Meso na rdeče izkaznice B, Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek, dne 27. t. m. in v soboto, dne 28. t. m. v cerkvi sv. |ožefa. Določen je tale red : v petek, dne 27. t. m. od 3. do pol 4. popoldne štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000.
V soboto, dne 28. t. m. popoldne od
1.	do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do	3. štev 1601 do 1800, od 3. do
pol 4.	štev.	1801	do 2000,	od	pol 4.
do 4.	štev.	2001	do 2200,	od	4. do
pol 5.	štev.	2201	do 2400,	od	pol 5.
do 5. štev. 2401 do konca.
Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 27. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
Jabolka na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo jabolka v petek, dne 17. t. m. v telovadnici I. državne gimnazije (nasproti Narodnega doma). Določen je tale red: od 8. do 9. štev*. 1 do 250, od 9. do 10. štev. 251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol ki-
lograma jabolk, kilogram stane dve kroni.
Jabolka na rmene izkaznice C.
Stranke z rmenimi izkaznicami C prejemajo jabolka v petek, dne 27. t. m. in v soboto, dne 28. t. m. v telovadnici I. drž. gimnazije (nasproti Narodnega doma). Določen je tale red: v petek, dne 27. t. m. popoldne od 1. d®
2.	štev. 1 do 300, od 2. do 3. štev. 301 do 600, od 3. do 4. štev 601 do 900, od 4. do 5. štev. 901 do 1200.
V	soboto, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1201 do 1500, od 9. do 10. štev. 1501 do 1800, od 10. do 11. štev. 1801 do 2100, popoldne od 2. do 3. štev. 2101 do 2400, od 3. do 4. štev. 2401 do 2700, od 4. do 5. štev. 2701 do konca. Stranka dobi za vsako •sebo pol kilograma jabolk, kilogram stane dve kroni.
Zadnje vesti.
Masaryk in nemška umetnost.
Praga, 24i decembra. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Predsednik dr. Masaryk je z nekaterimi člani svoje vlade posetil nemško gledališče v Pragi. Na pozdrave odbornikov je odgovoril dr. Masaryk, da bo nemška umetnost ne samo v Pragi, marveč na vsem ozemlju republike pod našo zaščito. Naglašal je popolno enakopravnost Nemcev na Češkem. Gledališki odbor je nato spremil dr. Masaryka v ložo. Občinstvo je prirejalo predsedniku burne ovacije.
Živila za Češko.
| ^ Bern, 23. decembra. (Lj. k. u.) j Čehoslov. tisk. urad poroča: V Buchs \ je dospelo 120 vagonov živil iz Švice, j Nadaljnji prevoz je odvisen od dovo-' ljenja entente.
!
Ministrska kriza v Italiji.
Lugano, 23. decembra (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Ministrski predsednik Orlando se je nenadoma povrnil v Rim, ker je izbruhnila ministrska kriza. Minister Dari je de-misijoniral, drugi ministri, med njimi vojni minister, groze s stavko.
Volitve na Madžarskem.
Budimpežta, 23. decembra. (Lj. k. u.) Po Dim. kor. uradu poroča Ogrski kor. urad: Vlada je v svoji današnji seji razpisala volitve', ki se bodo vršile v drugi polovici meseca
i	januvarja prih. leta.
Likvidacija Avstrije.
Dunaj, *24. decembra. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad: Razprave o likvidaciji bivše c. in kr. vojne mornarice se bodo pričele prihodnje dni. Predsednik likvidacijskega urada za mornariške zadeve je podadmiral Franc Holub.
Listnica uredništva.
Ribnica: Dopisov, priobčenih že drugod, ne moremo „ponatisko-vati“. Vsem: Dopisi naj bodo kratki in pisani s črnilom!
flnmaricimfs na današnji oglas domate, UjJJ slovenske krojaške tvrdke S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Paktrfi-innfnr "h koniske sile> 190 volt»
LiulMiU 811U1111 se zaifienja za motor konjske sile, 300 volt ali pa proda pri b. Ponikvar, Sv. Petra cesta 7.	51	3—1
Kupim
hišo v Ljubljani, v sredini mesta,
na prometnem kraju, pripravna za trgovino. Ponudbe na upravo tega lista pod „Trgovska hiša".
Ilnrinjlr samostojen konciplst, stenograf, UltjUilln strojepisec, izurjen knjigovodja in korespondent, zlasti v sodnih in zemlje-knjižnih zadevah izvežban, starejša moč, išče’ službe. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod *Kadetaspirant-invalid“ na upravništvo tega lista.	31	2-2
^tannvanid E pohištvom aJi brez njega dlullUfullju išče urednik „'9n£oslaviJe“. Prijave prosimo na naše uredništvo, Stari trg 19 ali na naše upravništvo, Marijin trg štev. 8.	18
Snualirfnm v Ljubljani in po vseh večjih (IndliUUlll krajih širom naše države se nudi s prodajanjem dnevnika »Jugoslavija1* lep stalen zaslužek. Pojasnila daje uprav, nistvo v Ljubljani, Marijin trg 8.	lq
Lastna
dela in popravita
Nizke cene.
Postrežba točna.
Najfinejše rokavice, parfemi in kreme
O. Bračko
Ljubljana
Dunajska cesta št. 12	23	4-3
Naročajte in razširjajte
T
Poslano.
Dne 23. t. m. ob pol 13. uri popoldne bilrt sta ukradena posestniku Ivanu Rihar-ju iz Logatca pred južnim kolodvorom v Ljubljani dva v lahek \o>, vprežena konja. Eden konj je kostanjeve barve, 7. malo liso na glavi, 7 let star, drugi je temno-kostanjeve barve (črnikast) s podolgovato liso na glavi,
12 let star. Na kopitih imata užige št. 12, 13 ali 14. Oba sta približno 160 cm visoka Ukrajinca, ter zelo dobro rejena. Oprema konj je
prsna, na istih medeni obročki. Voz je lahek, 1	__	.	.	•*	<	•
(mesarski) z lestvicami, ter je pri istem zna-	1	)r^\7[)Pr\\	OK11C.
Ciino. da je ojnica tštauga), ki je bila zlom- »	1
ljena na sprednjem koncu s trcnii železnimi okovi okovana. Pri levi lestvici voza je tudi zgornji drog okovan. Komur bi bilo o tem kaj znano, oziroma da bi ukradeno blago zasledil, naj poroča živinozdravniku Riharju v Radovljici. Nagrade dobi 200 kron.
I-,
t:o
Jugoslovan, 25 let star, inteligenten, prijetne zunanjosti, želi v svrho ženitve znanja z gospico ali vdovo čiste preteklosti in čedne zunanjosti v starosti od 18—24 let, ki bi imela veselje do mirnega družinskega življenja.
Le resne ponudbe s sliko na uprav-ništvo »Jugoslavije*1 pod naslovom: ,.Vesel Jugoslovan 11)19“. Bivše na-stavljenke vojaških pisarn izključene. Tajnost zajamčena.	3—1
1
2
ja
erteea IV2 !n enega 3 konjskih sil za 300 voltov kupi
Zvezna tiskarna v Ljubljani Stari trg št. 19.	29	3
Vino, sadjevec in kislo vodo 37 5.3
se po Jugoslavije že lahko razpošilja in se naroča pri
A. Oset, pošta Guštanj.
Kdor palrebujs pa m\ luč
naj takoj naroči po povzetju dokler je še kaj zaloge našo karbitno svetilko najnovejšega sistema.	.
Cena fino emailirane svetilke iznaša K 10 50
Karbit vedno v zalogi pri
K. Čamernik & Ko., Ljubljana D unajska cesta štev. 12.
Priporoča se trgovina z urami zlatnino 17 7—5	in	srebrnino
Šelenburgova ulica štev. 6
za nova
V petek, dne 27. grudna 1913 točno ob 9. uri dopoldne se bode prodajalo v jahalnici, BleiveUova cesta št. 15 potom javne dražbe in sicer s barako, 3trcis-gke vozove, pramc zaboje, žimo in razne drtijre predmete proti takojšnjem plačilu v gotovini.
Zdražilec mora na lastne stroške takoj odstraniti kupljene predmete.
Ljubljana, dne 21. grudna 1918.
Za vodstvo stvarne demobolizacije: SsjjT. Kolja3 I. r.
J. Globočnik & drug
Ljubljana Gosposka ulica štev. 7.
priporoča za se nabavo
vsakovrstnega blaga specerijske stroke.
prije „Hrvatski Lloyd“
izlazi dva, povremeno i tri puta na tjedan, kao narodno-gospodarski list
u Zagrebu 45 2-1
uvrštuje u redakcionalnome i oglasnome dijelu ponude i potražnju trgovaca, obrtnika i industrialaca iz svih područja države SHS za svakovrstnu robu. Prima, daje i posreduje informacije u torne smjeru. — lnformativan list za sva narodno-gospodarska pitanja. Ogledni primjerci besplatno.
Uprava »Jug. Lloyd“ nalazi se u Zagrebu, Marovska ulica br. 21.
I
SL
n;
CD
ho
3
V Ritnice fčnJ?	Zvejna tiskarna.
Vsakovrstne slamnike
gospe,^ deklice dečke in gospode, od pri-prostih do najtfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu za obila naročila.
Fran Cerar
tovarna slamnikov v Stobu, po^ta Domžale pri Ljubljani.
10 7-4
Cene kakor temu času primerno nizke.
Postrežba točna.
Vojne posojila mesto denarja v gotovini
sprejema po izredno visoki knrzni vrednosti podpisana družba kot enkratno zavarovalnino
sklenjena življenska zavarovanja,- Proti plačilu zavarovalnine z vojnim posojilom izplača se zavarovana svota v gotovini po preteku zavarovalne dobe za slučaj doživetja; v slučaju prejšnje smrti izplača se takoj tudi cela zavarovana glavnica v gotovini in vrhutega povrne družba od skupne vnaprej plačane premije še toliko kolikor je ostalo neporabljenega. — Zavarovanja se sklepajo pa tudi na ta način, da se izplača zavarovana svota v gotovini samo po preteku vnaprej določene dobe. — Taka zavarovanja je priporočati starejšim ljudem, hranilnicam, penzijskim zavodom in drugim korporacijam. — Ako bi se na ta ali ovi način sklenjeno zavarovanje predčasno opustilo, izplača se v gotovini visoko obrestovana odkupna vrednost.	25	3—2
Pojasnila daje in predloge sprejema:
Generalni zastop zavarovalne družbe Feniks v Ljubljani, Sodna ulica št. I.
Prva jugoslovanska krojačnica
F. Potočnik,Selenbup/a ulica 6,1. nadet.
nkademično izprašani krojač na telinologičucm muzeju v Pariza, bivši večletni mode lir, modni damski risar akademije v Švici.
Obleke za dame in gospode po najnovejši modi.
Obračanje oblek in površnikov za gospode ter kostumov za dame.
Najnovejši modeli vedno na razpolago.
Božične in novoletne razglednice
priporoča
Marija Tičar, Ljubljana
Velika izbira božičnih, daril.
Mast, slaninu, suho meso salatnti (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene:
Mast.	.	.	po 24 K	po	kg Suhe šunke .	po	22 K po	kg
Slaninu	.	.	po 28 K	po	kg Salama (Braunšv.)	po	20 K po	kg
la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg.
Ia kavin nadomjestak u paketima V4kg po K 6‘50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 420. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	46	20-2
GJ	„	- j :	tvornica suhomesnate	robe i i
1	D V I	L) Nova Gradiška,	Slavonija.
u
Opr. Štev. A I. 1320/18-1.
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 23. decembra 1918, opr. štev. zgornja, se prodajo dne 30. in 31. decembra 1918, dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, .Resljeva cesta št. 13 na j a v n i dražbi: različna sobna oprava, obleka, perilo, namizna posoda, jedilno orodje, kuhinjska posoda, različne knjige, 1 gja-sovir, 1000 kg premoga, l m3 seža-ganih drv in 100 kg krompirja.
Stvari se smejo ogledati dne 30. decembra 1918 med 9. in VzlO- uro dopoldne v gori navedeni hiši.
Okraj, sodišče SHS v Ljubljani,
oddelek L, dne 23. decembra 1918.
Banka in menjalnica
Brdarič i drug v Brodu n. S.
BrzojaTi: Bankarlo-Savebrod.
35 3-2
Suhe češplje
< i
zdrave, letošnje nudi v večjih in manjših količinah z prostim izvozom
Brdarič i drug v Brodu n. S.
Brzojavi: Bankarič-Savebrod.
z gumijastimi podplati so zopet in ker so sirovine pošlje zadnjikrat na zalogi.
Cena za moške . K 85’— Cena za ženske . K 73— 32 3'2
Zaloga čevljev „Pekc‘
Peter Kozina & Ko., Ljubljana, Breg
Naročila po pošti se ne izvršujejo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek.
Tiska Zvezna tiskarna.