ALEN Krajnc
TATJANA Potočnik ROBERT Murko METKA A. Beber VESNA Voglar
Naslovnica: Tanja Murko Matej Simonič Borut Novak Sara Rozinger Tanja Ropič Maruša Topolovec
ŠOLSTVI ‘mpm%A VSLrKJW<B£Sm)I
Začetek gradnje vrtca
(Pirati iz Vidma ;)
ŠOLSKA KRONIKA I/SLIKIINOmmi
<P<RJ<DM ICO? MRAVLJICE
TEKMOVANJA
Mladi radi tekmujejo, zato so jim naj večji izziv dejavnosti, kjer se lahko dokazujejo in svoje znanje primerjajo z drugimi.
Že v mesecu septembru so se pomerili v logiki. Na predmetni stopnji se je šolskega tekmovanja udeležilo 57 učencev. 17 učencev je osvojilo bronasta priznanja, 6 pa se jih udeležilo državnega tekmovanja.
Devetošolci so tekmovali iz znanja angleščine. 5 učencev je doseglo bronasta priznanja, 3 učenke pa so se uvrstile še na državno tekmovanje.
Na tem tekmovanju sta Aleksandra Rožman in Manuela Forstnerič osvojili srebrni priznanji. Tekmovali so tudi iz znanja nemščine. 3 učenke so osvojile bronasta priznanja, Sara Rozinger in Aleksandra Rožman pa sta se z državnega tekmovanja vrnili še s
srebrnima priznanjema.
Za Cankarjevo priznanje seje na šolskem tekmovanju trudilo 8 učenk. 4 so osvojile bronasta priznanja, Spela Chomicki in Barbara Ceh pa sta na državnem tekmovanju dobili še srebrni priznanji. Iz matematike je tekmovalo 79 učencev od 5./8 do 9. razreda devetletke. 24 jih je osvojilo bronasta priznanja, Andreja Murko pa je na področnem tekmovanju osvojila še srebrno Vegovo priznanje.
27 učencev se je udeležilo tekmovanja iz kemije za Preglovo priznanje. Bronasta priznanja je osvojilo 11 učencev, na državno tekmovanje pa se jih je uvrstilo 6.
Tekmovali so tudi ljubitelji Vesele šole, in sicer od 4. do 9. razreda. 5 učencev je doseglo bronasta priznanja, na medšolskem tekmovanju sta Monika Škvorc in Eva Milošič dosegli srebrni priznanji. Monika pa je dobila še naslov državne prvakinje.
Iz zgodovine )t tekmovalo 10 učencev, 5 jih je osvojilo bronasta priznanja, Špela Chomicki je osvojila zlato priznanje, Tanja Murko in Vida Božičko pa srebrno. Tudi fiziki so tekmovali, in sicer za Stefanovo priznanje. 3 učenci so osvojili bronasta priznanja, Luka Škvorc in Borut Novak sta se uvrstila na področno tekmovanje, kjer je Luka osvojil srebrno Štefanovo priznanje.
Likovniki so bili zelo ustvarjalni, saj skoraj ni bilo natečaja, kjer ne bi sodelovali. Niso samo sodelovali, ampak tudi poželi uspehe. Na tekmovanju za najlepšo novoletno voščilnico so bile nagrajene:
Vida Božičko, Karolina Horvat, Tina Letič, Tamara Duh in Anja Širovnik. Nekateri učenci so nabirali izkušnje na kiparskem področju. Na koloniji Malečnik 2007 so bili aktivni Andraž Šilak, Sandi Vaupotič in Luka Škvorc. Na likovnem natečaju Poplave je dobil nagrado Denis Narat. Na natečaju Moj pogled so bile uspešne Tanja Murko, Sara Trafela in Vida Božičko. Že nekaj let naši učenci uspešno sodelujejo na likovnem in literarnem natečaju Evropa v šoli. Na državnem nivoju je za likovno delo dobila priznanje Tanja Ropič, Blanka Kozel in Vida Božičko pa za literarni deli. 1. mesto na medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu so dosegli: Mihael Hrženjak, Jure Horvat, Blaž Zemljak, Marko Jazbec in Alen Krajnc.
Jana Vaupotič je bila najuspešnejša na šolskem tekmovanju Raziskovanje okolja Evrope, zato seje uvrstila na državno tekmovanje, kjer je dosegla 14. mesto. V letošnjem šolskem letu so se učenci in mentorici lotili raziskovalne naloge S turizmom gradimo mostove. Na medobčinskem tekmovanju so osvojili zlato priznanje. To so bili učenci: Maruša Topolovec, Sara Rozinger, Tanja Ropič, Patricija Bračič, Špela Chomicki, Arne Korsika, Jure Horvat, Nastja Habjanič, Blaž Zemljak in Alen Krajnc.
Za šport je na naši šoli iz leta v leto večje zanimanje. Učenci se udeležujejo športnih tekmovanj na vseh področjih. Z mnogih se vrnejo s pokali, priznanji, medaljami. Na medobčinskem prvenstvu v odbojki so mlajše pionirke dosegle 4. mesto. Zelo uspešni so bili naši učenci v krosu. Učenci 9. razreda in učenci 7. razreda so dosegli ekipni 1. mesti. Tudi učenke 8. razreda so zasedle ekipno 1. mesto.Stojan Muršek je na tem prvenstvu pristal na 2. mestu, Igor Cafuta in Matjaž Brlek pa na 3. mestu. Zelo uspešni so bili naši učenci v atletiki. Na medobčinskem prvenstvu je Andrej Novak v suvanju krogle zasedel 1. mesto, Aleksander Trep je bil v teku na 300 m 1., Aleksander Ivančič je v teku na 60 m zasedel 3. mesto, Igor Cafuta pa v teku na 1000 m 4. mesto. Na področnem tekmovanju za atletski pokal )Q Aleksander Trep v teku zasedel 1. mesto in se uvrstil na državno prvenstvo. Na državnem prvenstvu je dosegel 5. mesto. Andrej Novak pa je v suvanju krogle zasedel 5. mesto.
Na medobčinskem tekmovanju v malem nogometu so naši učenci dosegli 1. mesto in se uvrstili na področno tekmovanje. Na državnem tekmovanju z mobilnimi roboti ROBOsled 2007 sta dosegla 3. mesto Matej Simonič in Borut Novak.
Povzela Tanja Potočnik
NlDy /./€
<p(RJ(Dffl Kp? VLJICK ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE
Pred 41 leti smo na naši šoli prvič podelili bralno značko. Takrat jo je osvojilo 17 učencev. V kroniki smo lahko prebrali, da so tedaj učenci odgovarjali na določena vprašanja celo pred komisijo. Danes se o prebrani knjigi, ki si jo lahko sami izberemo, pogovarjamo z mentorico. Na razredni stopnji je v tem šolskem letu bralno značko osvojilo 120 učencev, na predmetni pa 87. Zaključna prireditev je bila letos drugačna, kot smo bili navajeni. Bralci predmetne stopnje smo se odpeljali v Ingoličeve kraje. Najprej smo si v Slovenski Bistrici ogledali nekaj stalnih zbirk v tamkajšnjem gradu, obiskali osrednjo knjižnico dr. Josipa Vošnjaka, nato pa nadaljevali pot še v Spodnjo Polskavo, kjer smo videli pisateljevo rojstno hišo, na grobu pa smo prižgali še svečko. Po tem obisku nam je pisatelj, po katerem se imenuje naša bralna značka, še bližji. Za naj mlaj še pa smo v goste povabili igralke Mini teatra iz Ptuja s prisrčno igrico Strašilo Motovilo. Obojim bo dan ostal v lepem spominu.
Mentorica: Tanja Potočnik
Gledališki krožek
V gledališkem krožku OŠ Videm v letu 2006/07 aktivno deluje 28 učencev. Zaradi številčnosti smo se razdelili v dve skupini - mlajšo, v kateri je 8 učenk 2. razreda, ter starejšo, v katero je vključenih 20 učencev 3., 4. in 5. razreda. Po začetnih improvizacijskih vajah sta obe skupini pričeli z izbiro primernega besedila za uprizoritev. Mlajši so se odločili za prisrčno igrico o prijateljstvu z naslovom Modri cvet, starejši pa za vsem znano in večno lepo pravljično igrico Sneguljčica. V krožku z veseljem sodelujeta tudi učenki 7. razreda Eva in Urška, ki vestno pomagata pri tehnični izvedbi. Scena, kostumografija in glasbena oprema je skupno delo vseh članov.
Ob koncu šolskega leta smo naše delo predstavili učencem, staršem in ostalim obiskovalcem. Z igrico Modri cvet bomo pozdravili tudi bodoče prvošolčke. Tako kot že nekaj preteklih let načrtujemo ponovitev predstav v prazničnem decembru v »Cuker jami.«
Upamo, da bosta predstavi obiskovalcem všeč, saj smo vanju vložili veliko truda.
Če pa bomo koga z njimi navdušili, se nam lahko drugo leto tudi pridruži!
Mentorica: Biserka Selak
Slovenski knjižnično-muzejski kviz
Na pobudo Ministrstva za kulturo je bil osnovan Slovenski knjižnično-muzejski kviz, ki gaje pripravljala skupina bibliotekark, pedagoginj in kustosinj, organizacijo pa je prevzela Knjižnica Otona Zupančiča v Ljubljani. Kviz je obravnaval našo kulturno dediščino, in sicer »spominske hiše« znamenitih Slovencev in Slovenk z različnih področij. Za reševanje tega kviza se je odločilo tudi 20 učencev naše šole. Test so reševali s pomočjo spleta, knjig, razgovora z učitelji. Reševanje je bilo povezano tudi z obiski knjižnic, muzejev, galerij, spominskih hiš. Reševalci so morali zbirati tudi žige teh kulturnih ustanov. Učence je reševanje kviza pritegnilo, saj so razen zabave pridobili še mnogo novega znanja.
Mentorica: Tanja Potočnik
(Ptijom KPVMtiJlVLJICE
The power of images in our life
V tem šolskem letu smo se udeležili mednarodnega projekta. Potekal je preko Etvvirmga, pri njem pa smo sodelovale tri učenke iz 8. razreda: Špela Chomicki, Tjaša Podgoršek in Barbara Čeh, z mentorjema Aleksandro Skuk ter Robertom Murkom. Sodelovali smo s športno gimnazijo s Poznana. Pogovarjali smo se preko msn-ja, pri katerem smo uporabljali tudi spletno kamero in mikrofon. Drug drugemu smo se predstavili tudi s predstavitvijo nas in naše države na elektronskih prosojnicah. Pogovarjali smo se o praznikih, kako jih praznujemo, o hišnih ljubljenčkih ter o vami rabi interneta. Naš mentorje naše delo predstavil v Bruslju. Skupaj pa smo v Ljubljani predstavili svoje delo in videli še predstavitve drugih
projektov. Na pogovorov pa so si ogledamo običaje ter se spoprijateljimo.
enem izmed zadnjih nas Poljaki povabili, naj Poznan in njihove mogoče še bolj
Barbara Čeh, 8. a
KONCERTNI VEČER
Tudi letos smo učenci otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Videm pripravili pester glasbeni večer. Tokrat smo v goste povabili še mladinski pevski zbor Osti jarej. Tega smo bili še prav posebno veseli, saj večina pevcev, vključno z zborovodjem Dejanom Rihtaričem, izhaja iz naše šole, iz naših pevskih vrst. Najprej so se predstavili pevci otroškega pevskega zbora ter zapeli nekaj pesmi. Ob zadnji pesmi so jih spremljali člani orffa. Zatem smo se predstavili člani mladinskega pevskega zbora. Po nekaj pesmih je sledil svečan trenutek, kajti med nami so bile zadnjič naše devetošolke, ki so osem let pridno obiskovale vaje, nastopale na koncertih, revijah, šolskih proslavah in drugje. Zborovodkinja jim je razdelila diplome in nageljčke. Pravzaprav jih je bilo malo - bile so izbranke. Z učiteljico so še zadnjič skupaj zapele. Nato smo oder prepustili članom mešanega mladinskega zbora Osti jarej. Njihovo petje je bilo nepozabno. Glasbeni večer smo popestrili še z branjem humoresk iz knjige Jaz osel. Presenečenje večera sta bili dve skupni pesmi našega mladinskega zbora in gostov.
Vse, ki pojemo v različnih zborih, druži pesem. Radi jo imamo, saj prav ona naredi svet lepši, prijaznejši, boljši... Polni nam naša srca in plemeniti duha. Mnogo lepih doživetij ostaja skritih v naši pevski sobi in v nas samih. Danes že vemo, da velika žrtev prinese še večji občutek zadovoljstva. Do tja pa je dolga pot naporov, odrekanj, trdega dela, discipline, volje, predvsem pa ljubezni do petja.
Vsem, ki ste to prebrali, želim obilo lepih trenutkov. Če se vam zahoče, nikar ne oklevajte, zapojte. Videli boste, da deluje. Pomiri, razveseli, čudežno nagovarja. Samo dopustiti in verjeti je treba.
Alen Krajnc, 7. b
<FO<RS<TNT,<8JČeV V SPOMNIM
Smrt našega rojaka, pisatelja, pesnika in novinarja gospoda Franceta Forstneriča je tudi učence naše šole presenetila. Čeprav smo ga videvali le kdaj pa kdaj na kakšni kulturni prireditvi v kraju, na pokopališču ali v Halozah, smo ga vzeli za svojega in bili ponosni nanj. Njegov Srakač bo večno živel med nami in nas spominjal, kako so otroci v naših krajih nekoč preživljali otroštvo. Po Srakačevi poti, ki so jo pred leti skrbno označili člani kulturnega društva Videm, se bomo še velikokrat podali in ohranjali spomin na pisatelja.
(Uredniški odbor)
Kafcn pozabljam kraje iz svojih mladih dni, imena hiš. ljudi, dreves, trav. ptičev.
Mene pa, kot vidim, m še vsi poznajo,
- ;	pomnijo me, kot da bi sploh ne bil odšel,
kot pid ne hi-hil zrasel, žive/ daleč proč r. in se postaral ...
fF. Forstnerič: Pozabljam; zbirka Pesmi. Ljubljana. DZS 1979)-
■ v . * č;»r ' ■
-
■ W, ■
- ■ „ „ Srakac. .
.
........
.
^ OBČIMA VII,KM
r ......
Kulturno društvo F. Prešerna Videm


MLjmi VM%WIKJ
Obisk
Nekega jutra seje mala miška odločila, da obišče babico. Vprašala je mamico, ali ji dovoli. Potem seje hitro odpravila na pot. Med potjo ji je nabrala šopek dišečih rožic. Babica seje šopka zelo razveselila.
Jerneja Burg, 1. razred
Modra kapica
Nekoč je živela Modra kapica. Večkrat je hodila v gozd po jagode. Nekega dne seje izgubila. Našli so jo štirje palčki. Odslej je živela pri njih in skrbela zanje. Spet je hodila v gozd po jagode. Nekoč je srečala volka. Tajo je požrl. Palčki so našli volka in so takoj vedeli, kaj seje zgodilo. Šli so po kraljeviča, kije rešil Modro kapico. Odpeljal jo je na svoj grad. Zraven je vzel tudi palčke. Srečno so živeli do konca svojih dni.
Rok Simonič, 1. razred
Sem Žogica Nogica
Nekega dne sem prišla v hišo babice in dedka. Bila sem zelo lačna. Dedek in babica sta mi šla po kruh in mleko. Razbila sem vazo. Zmaj meje odnesel k svojim mladičem. Zmajčki so me metali po zraku. Dedek in babica sta me rešila.
Nuša Štrafela, 2. a
Sem Žogica Nogica
Prišla sem k babici in dedku. Lačna sem bila. Prišla sem z nogometnega igrišča. Razbila sem vazo. Skakala sem po mizi.
Nina Duh, 2. a
Žogica Metka
Nekoč je živela Žogica Metka. Žogica Metka je imela dedka in babico. Babica in dedek sta zaspala. Žogica Metko je odnesel zmaj. Babica in dedek stajo iskala. Končno sta prišla k zmaju. Rekla sta, naj da Žogico Metko nazaj. Zmaj je dal Žogico Metko nazaj in so šli vsi veseli domov.
Nina Osenjak, 2. b
Zajec
Naš zajec rad je korenje in deteljico in rad spi. Ko spi, ga lahko božam in ga lahko nosim. Je bel in ima rdeče oči in zato mi je všeč.
Katja Goričan, 2. b
MLJLVI VMESNIKI
Vijolica pripoveduje
Sem vijolica Siki. Živim ob reki. Družbo mi dela vrba Faga. Ko mi je dolgčas, se gledava v vodo in se pogovarjava. Zvečer pozno zaspiva in zjutraj se zgodaj zbudiva. Ampak to noč, ko sva spali, je potihoma prišel mož. Mahnil meje s palico, da sem se zbudila. Faga je spala. Mož meje izkopal iz zemlje in me v zemljo zakopal daleč vstran. Faga je bila le drobna pika v daljavi. Bilo je jutro. Fago sem zelo pogrešala. Od nekod je prišel deček. Gledal meje. List sem usmerila proti vrbi. Deček me je takoj razumel. Izkopal me je in me posadil k vrbi. Skupaj sva se pogovarjala do večera.
Nekoč sta se Pika Nogavička in Sneguljčica srečali v parku. Sneguljčica je rekla Piki Nogavički, daje umazana, in ji je predlagala, dajo pelje domov in jo obleče in umije. Pika je bila vesela in odšli sta na grad. Princ jo je vprašal, kako ji je ime. Pika je odgovorila, da ji je ime Pika. Sneguljčica jo je oblekla in ji razkazala grad. Prišel je princ in se zaljubil v Piko. Povedal ji je, daje zaljubljen v njo. Poročila sta se in sta srečno živela do konca svojih dni.
Raca je dobra Faca, po vodi rada taca.
Ker noga jo boli, k zdravniku pohiti.
Stari doktorje pregleda in predpiše žlico meda. Raca jezno zakriči, saj nene grlo me boli.
Nekaj mi za nogo daj, da grem v ribnik spet nazaj. Tam bom srečno čofotala in se žabicam smejala.
Špela Turk, 3. a
Pika Nogavička in Sneguljčica
Nina Vaupotič, 3. a
Raca - Faca
Miha Habjanič Rok Forstnerič
Žan Hliš
Miha Kostanjevec
3. razred
MLM>I ‘UMETNIKI
Janko in Metka
(poustvarjanje)
Nekega dne seje dobra in prijazna čarovnica izgubila v gozdu. Našla je malo hiško iz kislih kumaric. V njej sta živela hudobna Janko in Metka. Ubogo in lačno čarovnico sta hotela speči za večerjo, vendar je bila zanju predebela. Nista je hotela nahraniti, saj je morala shujšati. Čez nekaj dni, ko je bila že čisto izčrpana, je nad streho kumaric zagledala svojo metlo, ki ji je priletela na pomoč. Usedla seje nanjo in poleteli sta svobodi naproti.
Tomi Merc, 4. b
Kruh proti sovraštvu
Nekoč, v nekem mestu, v neki ulici, je bilo strašno. Vsi odrasli so se sovražili, le otroci so se imeli radi. Ker niso smeli nikamor, jim je bil dolgčas. Naenkrat pa iz radia zaslišijo glas strica Kuharčka. Vabi jih, naj pridejo k njemu in s sabo prinesejo nekaj hrane, ki je ne potrebujejo. Otroci so se toplo oblekli in odhiteli do strica. Bučka je prinesla pet klobas, Mimi eno hrenovko, Cucika 1 kilogram moke, Roža tri kvase in Gašper deset jajc. Vse skupaj so stresli v veliko posodo, stric Kuharček pa je dodal še prašek Protisovražim. Nastalo zmes so odnesli v peč. Ko je iz štedilnika prijetno zadišalo, je bil kruh spečen. Vsak otrok je dobil kos kruha, ki gaje odnesel domov svojim staršem. Ko so ga pojedli, so se vsi imeli spet radi.
Blaž Lesjak, 4. b
Nadležna muha
Nekoč je živela muha, ki ji je bilo ime Nadležna muha. Že njeno ime pove, daje zelo tečna in nagajiva. Imela je sestro, kije bila nadvse prijazna in ji je bilo ime Prijazna muha. Nadležna muha je svoji starejši sestri vedno ugovarjala in jo prepričevala, naj vsaj malo ponagaja ljudem, vendar je ta ni poslušala.
Nekega dne je Nadležna muha spet šla nagajat ljudem, Prijazna muha pa ji je sledila. Nadležna muha se je ustavila pri gospe, ki seje sončila na ležalniku. Začela jo je žgečkati po podplatih, nato pa se je preselila na obraz. Gospa se je muhe hotela otresti z rokami, to pa jo je še bolj zabavalo. Ker ni prenehala, je gospe prekipelo: »Ti nadležna muha!« Vzela je muholovec in jo hotela ubiti. Skoraj jo je že zadela, ko je priletela njena sestra Prijazna muha in jo rešila. Ko sta sestri muhi leteli domov, zadovoljni, da se je vse srečno končalo, je Nadležna muha vprašala svojo sestro: »Kako je gospa vedela, kako mi je ime?« Prijazna muha seje samo nasmehnila, rekla pa ni nič.
Nina Kmetec, 4. b
M£A<DI VMT.amKJ
Mamino jutro
Zjutraj mami se zbudi in svežo kavo privošči si. Potem še Klaro prebudi, za zajtrk poskrbi ter se uredi.
Kot vsako jutro seji tudi zdaj mudi, ker v službo zamujati lepo pač ni.
Moji mamici se služba imenitna zdi, saj otroke kot smo mi, zelo rada uči.
Klara Širovnik, 4. a
" f;
Muca Maca
Muca Maca belotaca na potep nam je ušla, pri sosedu je spoznala mačka z imenom Murija.
Muca Maca belotaca srečna zdaj samo predi, saj v košari sedem muckov sladko se ji zdaj ši
Monika Merc, 4. a

Mamica
Mamica, ti si kot rožica, ki večno živi in zame skrbi.
Ker danes je materinski dan, pokazala ti bom, kako rada te imam.
Dala ti bom en velik poljub in en velik objem, da vedela boš, da tvoja sem.
Eva Milošič, 4. a
Macesen in kostanj
Kdo v gorah je doma in pozimi iglice odda?
To sem jaz, macesen zlat, ki samo poleti sem kosmat.
Kdo v ravnini je doma in liste ter kostanje ima?
To sem jaz, kostanj mlad, ki pozimi liste oddam.
Kdo ima trdo in močno deblo, kdo pa mehko in šibko?
Jaz sem kostanj korenjak in trdo deblo moja je oblast.
Jaz sem šibek in mehak, kaj morem, če sem tak.
Tam zgoraj veter vedno pihlja in me odpihne skoraj do neba.
Monika Škvorc, 5. f
Draga Nina!
(pismo prijateljici)
Pišem ti zato, ker želim, da bi se še bolj spoznali in postali še boljši prijateljici. Takrat, ko sva se na morju spoznali, nisva imeli dovolj časa, da bi se ti dobro predstavila. Nina, rada bi ti povedala, da se imam super, odkar sva se spoznali. Mislim, da bi se morali še kdaj dobiti in skupaj poklepetati. Še sedaj rada plešeš? Tudi jaz nisem pozabila tistega plesa, ki sva se ga naučili, in še sedaj rada plešem. Naj ti povem še to, daje sestra Nina že dobila sobo. Saj veš, da takrat, ko sva se spoznali, še ni imela opremljene sobe. Takrat si rekla, da še ne veš, če boš odlična. Piši mi, kakšna si bila takrat. Še naslov ti bom napisala, da veš, kje me lahko najdeš. Pa še nekaj. Boš prišla na moj rojstni dan, ki bo devetega avgusta pri meni doma? Doma pa sem v Tržcu la. Pa odgovori mi, prosim.
Lep pozdrav!
Jana Vaupotič, 5. f
Pomladna hvalnica
Hvalnico pojem pomladi in z njo njeni čudoviti livadi. Hvalnico pojem sinički, majceni, drobceni ptički.
Gledam v sinje modro nebo in hvalnico pojem metulju,
MLA<DI VMESNIKI ki leta s cveta na cvet, ter tudi marljivi čebeli, ki vestno nabira cvetni med.
In pojem in pojem in tekam sem in tja z vetrom v laseh in srečo v očeh.
Barbara Krošel, 5. b
Hvalnica pomladi
Hvalnico pojem pomladi, lepim ptičkom in žarkom sonca, svetlim oblakom, ki se vrtijo na nebu in pridnemu čmrlju, ki iz cveta odnese med do panja.
Hvalnico pojem soncu, njegovim toplim žarkom, toplemu vetrcu in prijazni gospe iz sosednjega kraja.
Hvalnico pojem cvetočemu travniku pisanih rož, raznim metuljčkom cekinčkom, ki letajo po cvetočih travnikih.
Hvalnico pojem medvedu, ki pozimi spi in se spomladi zbudi iz zelo dolgega spanja, zvončkom, ki zvonijo, a mi jih ne slišimo.
Nina Černezel, 5. a
ŠOLA V NARAVI v Kranjski Gori
V torek, 10. 4. 2007, smo se sedmi razredi odpravili v šolo v naravi v Kranjsko Goro. Ko smo prispeli z avtobusom, smo se namestili v jedilnici doma Kranjska Gora.
Najprej nam je gospa Barbara predstavila vsa navodila in pravila doma. Nato smo vzeli svojo prtljago in si pripravili sobe, v katerih smo bivali naslednje dni. Popoldan smo se razdelili v tri skupine. Naša skupina je popoldan imela že prvo dejavnost. Učitelj Lojze nam je predstavil osnove gorništva. Nato smo se z učiteljema Lojzetom in Mirom odpravili na strmino. Ko smo prišli nazaj, smo povečerjali. Zvečer smo si ogledali Kranjsko Goro, nato pa smo dobili kazensko delo. Sledil je nočni počitek. V sredo zjutraj smo imeli najprej jutranjo telovadbo, nato pa zajtrk. Po zajtrku se je naša skupina odpravila na ogled Zelencev. Bilo je malce naporno, vendar zabavno. Ogledali smo si različna vodovja. Po kosilu pa smo z učiteljico Majo raziskovali bližnjo reko in jezero. Zvečer smo si v športni dvorani Vitranc
M£JL<DI VM‘E‘IWIXI
ogledali košarkarsko tekmo, kjer smo vsi navijali za tekmovalke iz Kranjske Gore. Zato so te na koncu tudi zmagale. Nato smo šli počivat.
Naslednji dan smo se po jutranji telovadbi in zajtrku z učiteljem Mirom odpravili na bližnje igrišče, kjer smo igrali nogomet ter odbojko. Nato smo šli na kosilo. Po kosilu smo z učiteljico Klavdijo raziskovali gozd. Izvedeli smo zelo zanimiva imena tamkajšnjih rastlin. Ker je bil v četrtek poslovilni večer, smo imeli po večerji predstavitev sob, nato pa smo si ogledali Kekca. Spat smo šli zelo pozno. V petek nam je učiteljica Maja povedala nekaj o rastlinah in zanimivosti o tropskih sadežih. Nato smo se odpravili na ogled Liznjekove domačije. Oskrbnik domačije nam je predstavil domačijo in način življenja v preteklosti.
Po kosilu smo se poslovili od gospe Barbare in gospoda Romana ter se odpravili iz doma Kranjska Gora. Počasi smo se z avtobusom odpeljali proti Vidmu.
V šoli v naravi sem se zelo zabavala. Če bi imela možnost, bi se z razredom ponovno vrnila v Kranjsko Goro.
Barbara Rodošek, 7. a
SOLA V NARAVI
Bil je torek, 10. aprila. Na ta dan smo učenci sedmih razredov iz osnovne šole Videm odšli na štiridnevno šolo v naravi v Kranjsko Goro. Ob 7.40 smo se zbrali pred šolo, se prešteli, se vkrcali na avtobus in odpravili na pot. Med potjo smo se veliiiko pogovarjali, brali vice... vožnja pa se nam je zdela čedalje daljša. Nekje blizu Brnika smo se ustavili, pomalicali, šli na wc... No, čez približno eno uro smo prispeli na cilj. Vsi smo bili radovedni, kakšna je notranjost doma. Najprej smo pokosili, si pospravili oblačila in nato so se začele prve aktivnosti. Sam sem bil v 3. skupini in v torek smo delali na temo: gozd in kamnine. Le-to je trajalo približno do 18.00, nato smo bili prosti do večerje, kije bila predvidena ob 18.30. Po
MLA<DI ‘UM<Ecrm‘KJ
večerji smo z Mirom odšli na ogled Kranjske Gore. Potem pa je nastopil čas za spanje. Tako približno so zgledali naši dnevi. No, vsak dan ob 7.30 uri smo imeli telovadbo, nato zajtrk in nato aktivnosti, ki so se vsak dan spreminjale. Npr. v sredo smo se pogovarjali o človeku in rastlinah, popoldne smo se poučili o plezanju in tudi šli plezat in zvečer smo si ogledali košarkaško tekmo med Celjankami in domačinkami. V četrtek smo odšli proti naravnemu rezervatu Zelenci. Tam smo slišali mnogo novega, razburljivega... Popoldne pa nas je čakala enkratna dejavnost: voda, neznana znanka. Tega sicer ni bilo v programu, ampak vsi smo bili mokri, ker smo šli preko reke. Toda splačalo se je - ujeli smo 3 žabe. Ta dan je bil zelo razburljiv. Toda nekaj nas je še čakalo v petek. Ta dan smo se s skupino odpravili na igrišče in imeli športne igre. Hitro je bilo kosilo - vsaj tako se nam zdelo - in nato odhod. Poslovili smo se in se odpravili proti domačemu kraju. Med potjo smo se ustavili v Trojanah.
Ko smo se vrnili na Videm, smo šli domov.
Te šole v naravi ne bom nikoli pozabil. Toda žal mi je, da je bila za nas to zadnja šola v naravi.
Alen Krajnc, 7. b
POPLAVA
Le kaj je to poplava, sprašujemo se vsi, mislimo, daje to zmešnjava in se le malokrat zgodi, a vendar temu tako ni.
Mi smo država,
ki v območju hudih poplav ne leži, vendar pa sočustvujemo s tujimi ljudmi, kijih večkrat ta nesreča doleti.
T.V v-T.;-'	-

X

X "i

Kaj vemo,
mogoče se tudi nam kaj takega kdaj zgodi in nam voda vse zalije kleti.

X :	^gpapSv.:--: ..h.;,.

Zato moramo vedno biti pripravljeni, če se poplava pri nas oglasi in za sabo veliko bridkosti in razdejanja pusti.

%
rL ■
Če pa doma pralni stroj vodo popusti, ti ni treba gasilcev klicati, raje vedro zgrabi in varnostni ventil zapri, da po hiši voda preveč škode ne pusti.
Dorotej Horvat, 8.

MLJKDI UMETNIKI
LJUBEZEN JE VEČNA
(razmišljanje)
Ljubezen je večna ... No, ja. Ljudje si lahko ljubezen razlagamo na več načinov. Nekateri si dopovedujejo, da je prva ljubezen tista ta prava, drugi pravijo, da je naj slajša ljubezen na prvi pogled, spet tretji pa rečejo, da pravo ljubezen spoznaš šele, ko to zares čutiš. No, pa vzemimo pod drobnogled to zadnjo trditev: pravo ljubezen spoznaš šele, ko to zares čutiš. Ampak kako naj to vem? Kako naj spoznam, da to ni le zaljubljenost ali prijateljstvo? Saj je pojem ljubezen zelo obširen. Naj bo to ljubezen med fantom in punco, med mamo in sinom, dedkom in vnukom, med najboljšima prijateljicama ali zgolj med znanci. Ljubezen ne pomeni samo ljubezni med osebama, ki se spolno privlačita, marveč tudi med vsemi drugimi. Med rastlinami malo težje, ampak med živalmi ali pa med živaljo in človekom pa obstaja. Torej? Ali večna ljubezen obstaja? No, odprite že te zasanjane oči, seveda obstaja. Dokaz? Tu ga imate. Če človeku umre znanec, ga ta še vedno ljubi oziroma ga ima rad. Res, da ljubezen ni obojestranska, saj preminuli človek ne more ljubiti, vsaj takšno mnenje imam jaz. No, vidite, da ni tako težko. In še to. Ljubezni ni treba izkazovati samo s poljubi ali darili. Ko se zjutraj odpraviš v šolo, službo, namesto da bi zaloputnil z vrati, reci bližnji osebi: "Rad/a te imam!" Poskusite pa boste videli, da ljubezen dela tudi čudeže.
Saša Kamenšek, 9. b
LJUBEZEN IN ZALJUBLJENOST
Ljubezen je nekaj naj lepšega, kar lahko čutiš v sebi. Vemo, da je več občutkov ljubezni. Svoje starše in prijatelje imamo radi, ljubezen na prvi pogled ... velikokrat pa damo med ljubezen tudi zaljubljenost.
KAJ JE ZALJUBLJENOST? Marsikdo ne zna razložiti tega pojma.
Zaljubljenost je lep občutek, občutek toplote »v srcu«. Ko si zaljubljen, hočeš imeti svojo simpatijo samo zase. Ljubosumen si na vse ljudi, ki jo imajo radi. Pri ljubezni pa ni tako. Ko nekoga ljubiš, ne misliš na mnenja drugih in nisi ljubosumen na te, ki jo imajo radi. Edina skupna točka med ljubeznijo in zaljubljenostjo je ta, da sta obe minljivi - nista večni, to pa zato, ker s časom ljubezen do drugega preraste v spoštovanje in morda je to bolj pomembno kot samo ljubezen do tistega, ki ga imaš rad. Druga stvar med večnostjo ljubezni do drugih je smrt.
»Ljubezen je res lepa stvar, in dajo deliš, prav v tem je čar.
A ljubezen lahko tudi mine, zato pazi, da ne izgine.« (Dante)
»Čar prve ljubezni je ta, da ne ve, da bo nekega dne povsem preminila.« (B. Disraeli)
Maruša Topolovec, 9. b
MLA<DI ‘UMT,WI%I
Ne le fantje, tudi dekleta želijo izobrazbo
Manca živi v kraju, kjer ni enako kot pri nas. Tam delajo velike razlike med fanti in dekleti oziroma med moškimi ter ženskami. To se predstavnicam nežnejšega spola zdi zelo nepravično in tako seveda tudi je. Malo pa je takih, ki bi o teh težavah upali spregovoriti. Manca pa se zelo trudi, da ne bi bilo tako.
Zlato rumeno sonce je posijalo skozi okno. Manca je odprla oči in pogledala na uro. Joj, zaspala je. Ura je bila 15 minut čez peto. Stekla je po stopnicah do kuhinje in pogledala, če je mož še zmeraj doma. Tudi on je še spal, saj ga mora ona zbuditi ob petih. Skuhala je kavo in pripravila zajtrk. Možje začel godrnjati kot ponavadi, kadar ga zbudi malce prepozno.
Pojedel je zajtrk in odšel v službo. Čez nekaj časa je zbudila še otroke. Ima dva sina ter hčer. Starejši sin Miha je star 10 let, mlajši sin Jure pa 8. Oba že hodita v šolo. Najljubša izmed njenih otrok ji je Marina. Saj ima vse otroke enako rada, vendar je deklica tako prisrčna in ljubka, da ti zmeraj pade v oči. Otroci so se najedli. Fantoma je pripravila vse potrebno za šolo. Danes bosta jedla domač polnozrnati kruh. Narezala je še svež paradižnik in nekaj klobase. Paziti mora, da bo ostalo še kaj za kosilo. Niso bili ravno revni, vendar so z moževo delavsko plačo včasih malo težje shajali. Velikokrat je morala paziti, kolikšen obrok bo pripravila fantoma za v šolo in to jo je zmeraj zbadalo kot nož v srce. Prepričana je bila, da bi bilo veliko lažje, če bi tudi sama imela službo, vendar to ni bilo tako lahko, saj se ni dovolj šolala. V bistvu se sploh ni šolala, le včasih je prišla njena teta, ki jo je učila brati in pisati. Starši se niso preveč zavzemali za njeno šolanje in tudi starši drugih deklet ne. Vedeli so namreč, da imajo ženske veliko manjšo možnost zaposlitve, saj imajo povsod prednost moški, in porabili so manj denarja, če se dekleta niso šolala. Zdaj, ko ima že sama otroke, je še zmeraj tako. To jo zelo žalosti, saj svoji Marinki želi le najlepše v življenju in noče, da bi tudi ona bila odvisna od svojega moža. Marinka je zdaj stara 5 let. Drugo leto naj bi šla v šolo, vendar ji tega nihče ne more zagotoviti. Za dekleta in fante imajo tu posebne šole. Za fante so zgradili veliko šol, saj jih je zmeraj bilo dosti. Za dekleta pa je šol zelo malo, in tudi če so, so zelo drage, saj so to zasebne šole. Dekleta se torej redkokdaj šolajo in tako ostanejo doma, kjer kuhajo, perejo, pomivajo posodo, kasneje pa skrbijo za otroke... Lahko bi rekli, da gospodinjijo do konca svojih dni. Ponavadi se kar hitro sprijaznijo s tem, saj jim ne preostane drugega. Manca pa noče, da taka usoda doleti tudi njeno ljubko dekle. Tudi njene prijateljice so enakega mnenja. Pred enim letom so ustanovile svoje društvo, nekakšen svet staršev. Zelo se zavzemajo za enakost med spoloma v šolah in na delovnih mestih, vendar do zdaj še niso dosegle nobenega uspeha, saj jih nihče ne jemlje resno. Le kdo bi se zavzel za nekaj navadnih gospodinj, ki si še za kruh ne morejo zaslužiti. Da, njihova usoda je zelo žalostna. Vendar se bodo borile, borile do zadnjega, saj nočejo, daje taka usoda tudi usoda vseh drugih deklet. Jutri ima Manca sestanek z vsemi ženami, ki se zavzemajo za enake možnosti šolanja Sedaj piše svoj govor na bel list papirja. Zelo je natančna pri pisavi, da ne bi kaj narobe prebrala. Ta sestanek je namreč zelo pomemben. Prišle bodo tudi druge gospe iz sosednjih krajev, zato je Manca še toliko bolj vznemirjena. Začelo seje temniti in sonce je počasi zahajalo za hribom. »Čas je že, da pripravim večerjo,« sije mislila Manca. Šla je torej in pripravila nekaj za pod zob. Pojedli so večerjo in odšli spat. Naslednji dan zvoni budilka, ura je 5. Manca zbudi moža, mu pripravi zajtrk in zbudi še otroke. Fantoma naredi malico in nato gresta v šolo.
Sedaj je doma sama z Marinko. Vzela jo bo s seboj na sestanek. Oglasil seje zvonec. Bila je njena soseda Anica, s katero sta se dogovorili, da bosta skupaj odšli na ta pomemben dogodek. Anica je Manci zmeraj stala ob strani. Podpirala jo je pri njenih idejah in to je Manci zelo veliko pomenilo. V takšnih trenutkih je namreč potrebovala nekoga, na katerega

MLA®! VMEfNIKJ
seje zmeraj lahko obrnila, ko je potrebovala kakšno pomoč. Pohiteti sta morali, saj je ura bila že 10 minut do petnajste. Ko sta prišli tja, je Manca imela občutek, kot da seji tresejo noge in kot da bi imela nekakšne metuljčke v trebuhu. Bilo je tako veliko ljudi kot še nikoli. Tega ni bila vajena. Zbrala je vse moči in stopila do odra. Pogumno in odločno je prebrala sestavek z lista. Govorila j e o svojem življenju in življenju deklet, ki nimajo možnosti šolanja. Ob njenem govoru so bili vsi zelo ganjeni in začeli so resno razmišljati, kako bi lahko izboljšali razmere šolanja. Prijatelj Anice, Mančine sosede, je poznal nekoga, ki bi lahko pripomogel k temu, da bi si pridobili več somišljenikov, ki bi pripomogli k temu, da bi Manca dosegla tisto, kar je najbolj želela. Pridobiti ljudi, s katerimi bi skupaj dosegli to, kar le nekaj žensk nikakor ni moglo. Želeli so posneti intervju z Manco in ga nato predvajati po televiziji. To bi bil za Manco zelo velik dosežek. Navadna ženska, brez vsakega šolanja, pa na televiziji... Misel na to je bila sicer malce neprijetna, saj jo je bilo strah, da bi kaj naredila narobe. Prvič v življenju seje nekoliko sramovala svojega narečnega jezika, saj so po televiziji vsi govorili zelo knjižno. A vendar je to ni ustavilo. Dogovorili so se z novinarjem in čez nekaj dni posneli intervju. Ko so za to izvedeli ljudje iz vasi, so se vse družine zbrale pred televizorji, kjer sojih seveda imeli. Gledali so Manco, kije z vso vnemo poskušala natančneje označiti krivico, ki se dogaja dekletom v njeni deželi. Njene misli so segale globoko v srca vseh ljudi, še tistih, ki so bili prej glavni pri šolanju fantov in se za dekleta sploh niso zavzemali. Sedaj pa so bili prepričani, da morajo tudi sami nekaj narediti, da se bo stanje izboljšalo in da bodo v deželi imeli veliko šolanih deklet, ki bodo prav tako kot fantje opravljala najrazličnejša dela. Stanje seje seveda začelo postopoma izboljševati. Za dekleta so se sedaj zavzemali znani politiki in vodstva šol. Že čez nekaj mesecev so v šole vpisali nekaj deklet, in to brezplačno. Manca j e bila zelo srečna. Njeno nepopisno srečo je z njo sedaj delil tudi mož, kije prej ne bi niti malo podprl v teh njenih »traparijah«, kot je sam to poimenoval. Srečne so bile vse ženske, katerih hčere so se sedaj lahko šolale in so imele zagotovljeno boljšo prihodnost. Čez nekaj let so bile ustanovljene šole, v katerih so poučevali fante in dekleta. Pojavljalo seje vedno več služb, ki so jih lahko opravljali tako fantje kot tudi dekleta.
V nekaterih državah pa še zmeraj velja ta razlika med moškimi in ženskami. Moški imajo v veliko družinah glavno besedo, a to je le kanček tega, kar se še zmeraj dogaja v nekaterih deželah. Dekleta še zmeraj nimajo tolikšne možnosti šolanja. Ponekod niti nimajo pravice odločati, s katerim moškim bodo živele do konca življenja. Najhuje pa je to, da so ponekod še zmeraj le ena od žena svojega moža, torej le številka, ki možu ne pomeni ničesar. Četudi bi rade pobegnile, ne morejo, saj so vse življenje odvisne od njega. Če pa bi imele možnost šolanja in nato zaposlitve, bi stvar bila drugačna. Živele bi samostojno, kot bi same želele.
Blanka Kozel, 9. b OŠ Videm
MLjmi VMESNIKI ČEMU RAZLIKE MED SPOLOMA?
Ko tako tukaj sedim in razmišljam, kaj pravzaprav pomeni beseda enakopravnost, se najprej vprašam: »Zakaj?«
Zakaj ljudje najprej, ko slišimo besede otroci in odrasli, Evropejci in Afričani ter možje in žene, pomislimo na razlike med nami, ne pa na podobnosti? Zakaj pozabljamo, da smo v osnovi vsi enaki? Da smo vsi le ljudje, ki bi morali imeti enake pravice in odprto enako število vrat za življenje. Če bi ljudje tako razmišljali, potem se sploh ne bi obremenjevali s tem, kdo smo in zakaj smo tukaj. Besedi enakopravnost in neenakopravnost morda sploh ne bi obstajali. Oh. Toliko gorja, prepirov, vojn, nasilja, kričanja, pretočenih solza ter krvi in pokopanih trupel je že bilo. In vse to zaradi ene same besede. Ene besede, sestavljene iz petnajstih črk. Vse to zaradi ene besede neenakopravnost. Pa še vedno jo uporabljamo, čeprav nam je povzročila toliko hudega. Z njo se srečujemo vsakodnevno v družbi in preko medijev, ki nas zasipujejo z novimi in novimi škandali na ta račun. Kako lepo bi bilo, če bi ljudi sprejemali takšne, kot so. Če bi med sabo iskali podobnosti in živeli, uživali in bili ponosni na svojo drugačnost. Pravi izziv je spoznavati nove in med seboj tako raznolike ljudi in biti naklonjeni njihovi svojevrstnosti. In če se že sedaj trudim in poskušam razumeti neenakopravnost med otroki in odraslimi, med manj izobraženimi od tistih z visoko izobrazbo, pa se vedno znova in znova sprašujem: »Čemu razlike med spoloma?« Saj je že od prazgodovine tako, da razlike med spoloma so bile. Pa vendar eni brez drugih ne moremo. Že od nekdaj je veljalo pravilo, da so ženske za kuhinjo, pospravljanje in da skrbijo za otroke. Moški pa so seveda bili tisti, ki so finančno skrbeli za družino in so predvsem bili glava družine. Zakaj? Čemu? To so vprašanja, ki mi zlepa ne gredo iz glave. Ampak najbolj ironično se mi zdi, da se ženske temu, da so bile vedno zatirane, da niso imele nikakršne vloge v družbi, niso upirale. Zdi se mi, da se družba sedaj vendarle spreminja. Ženske se v družbi vedno bolj uveljavljajo in imamo že nekaj ženskih predstavnic spola v politiki, gospodarstvu in medijih. Moram tudi pripomniti, da so tam zelo uspešne. Vendar še vseeno ni to to. Še vedno ne gre za popolno enakovrednost. Ženske so še zmeraj tiste, ki naj bi skrbele za moža, otroke, čisto stanovanje in vse, kar sodi zraven. Še zmeraj se nam zdi nenavadno, ko slišimo, da ženska opravlja poklic kirurga, vojaka, pilota... Tako rečeno »moški« poklic. Medtem ko ni nič nenavadnega, ko moški opravlja poklic kuhaija, čistilca, natakarja... Vse bi se spremenilo, če bi ljudje za seboj pustili stereotipe in živeli naprej. Živeli za prihodnost, kakršno si želimo vsi, a seje nekateri bojijo. Bojijo se drugačnosti, bojijo se novega in se zato oklepajo starega. Moramo živeti za jutri in ne za včeraj. Moramo upati in delati za boljšo in lepšo prihodnost. Moramo biti in sprejemati drugačnost. V tem je smisel življenja. Človek je bitje, kije ustvarjeno zato, da raziskuje in vedno znova odkriva novo. Ko odkriješ, spoznaš ali pa se naučiš nekaj novega, se počutiš tako velikega, ponosnega in vzvišenega. Vendar še s tem delo ni končano. Ko tisto novo sprejmeš takšno, kot je, in uživaš v tisti drugačnosti, se pustiš vedno znova presenetiti, šele takrat je dosežen tisti pravi uspeh.
Zato ljudje, raziskujte! Bodite radovedni! Iščite novo in sprejemajte drugačno! Ne morem spreminjati sveta in miselnosti ljudi. Lahko pa spremenim sebe in kanček tebe.
Vida Božičko, 9. a

ZJl <RJLZV<ECD<ULO

Pri pouku naravoslovja smo sestavljali didaktične igre, ker smo začeli obravnavati temo o morju. Razdelili smo se v manjše skupine ter začeli sestavljati zanimive didaktične igre. Sestavljali smo: rebuse, križanke, skrivalnice besed ... Upamo, da se boste ob reševanju nekaj novega naučili in se predvsem zabavali. Želimo vam prijetno reševanje, hkrati pa naj vam zaželimo še prijetne in sproščene počitnice.
RiMirra
Navodila za reševanje:
Pred teboj je nekaj nalog, povezanih z morjem.
Najprej se loti reševanja rebusov. Rešitve vpisuj
na črtice. Če si vse rebuse rešil pravilno, so vse rešitve povezane z morjem.
Rešitve rebusov vpiši v besedilo pri naslednji nalogi.
Besede se lahko ponovijo večkrat!!!
Na koncu pa imaš zapisano misel, pod katero zapiši, kaj si ti misliš o njej. Svoj odgovor utemelji.
ŽELIMO VAM LEPO REŠEVANJE!
ZA <RAZV<E(D%JLO
Navodila za reševanje:
Pozorno preberi vprašanja in nanje odgovori v križanki. Črke iz označenih polj prenesi na črtice pod križanko in dobil/a boš geslo.
Vprašanja:
1.	Čista voda je brez barve,___________in okusa.
2.	Katera je kemična formula za vodo?_____________.
3.	Kaj je raztopljeno v vodi? Različne____________.
4.	Vodo v naravi najdemo v treh____________stanjih.
5.	Umetna zajezitev vode je umetno_____________.
6.	Pitna voda je tista, kije___________očiščena.
7.	Naprava za merjenje vode je_____________.
8.	Z vrenjem voda prehaja v____________agregatno stanje.
9.	Voda pod 0°C je voda v______________agregatnem stanju.
10.	Voda je na nekaterih predelih že zelo_________.
11.	Visoko v gorah je voda še vedno____________.
12.	Temperaturo vode lahko merimo v °C, lahko pa v_____________.
13.	Vodo kemično očistimo tako, da ji dodamo_____________.
14.	Kako s tujko imenujemo stanje, ko v telesu primanjkuje vode?___________.
15.	Ko kalno vodo prečistimo skozi filtrimi papir, se voda_________prečisti.
16.	Kadar vode ne moremo piti niti iz pipe, jo dovažajo v__________.
17.	Voda opravlja v telesu podobno_____________, kot jo ima morje na Zemlji.
18.	Ko vodo prečistimo skozi filtrimi papir, na njem ostane________.
ZJ? <RAZV<E(D<gJLO
Križanka - rešitve:
1.	) VONJA
2.	) H20
3.	) RUDE
4.	) AGREGATNIH
5.	) JEZERO
6.	) KEMIČNO
7.	) VODOMER
8.	) PLINASTO
9.	) TRDNEM
10.	) ONESNAŽENA
12.	) KELVINIH
13.	) KLOR
14.	) DEHIDRACIJA
15.	) MEHANIČNO
16.	) STEKLENICAH
17.	) FUNKCIJO
18.	) PREOSTANEK
AVTORICI: Laura Kovačec in Monika Ostroško, 7. b
W ^ -J;
KATJA
MLJKDI VMEmilCI
djarucd-,5-cu
u-uoB ijcuu.-^oVZ j S-fr
!