LETO LVIII GLASILO SOZD HMEZAD. KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA * KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje * SADJARSTVO »MIROSAN« Pelrovie * VRTNARSTVO Celje ★ KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * INŽENIRING * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA ★ M AJ CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CELJSKE MLEKARNE Celje ★ HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec ★ STROJNA Žalec ★ MINERVA Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec * AGRINA Žalec ★ JATA ZALOG Ljubljana * TAJFUN Planina * INTERNA ŠT. 5. - 1988 BANKA HMEZAD ★ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec. DS Služba pravne pomoa in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD Ob prvem maju Praznovanje prvega maja - praznika delovnih ljudi - je pomemben dogodek, ki korenini v času, ko so se morali delavci najodločneje boriti za najelementarnejše pravice. Prvi maj je v osnovi manifestacija delovnih ljudi. Ni samo golo praznovanje, ampak zlasti še pri nas se mo-i ramo zavedati svojih obveznosti do skupnosti, v kateri živimo, do širše družbene skupnosti, in obveznosti, ki jih imamo do širše mednarodne skupnosti v povezavi z delovnimi ljudmi sveta. Mnogi narodi, mnogi delovni ljudje po svetu še dandanes ne praznujejo tega Velikega dne. Se preveč je razrednega, socialnega in rasnega nasilja po svetu. Se veliko je neenakopravnosti, ki se kaže v različnih oblikah in se manifestira v izkoriščanju, podrejenosti in okrnjenih pravicah odločanja o svojem delu itd. Sicer je prvi maj tudi praznik, ko snujemo naše načrte in zastavljamo cilje. V Hmezadu imamo pretežno primarno kmetijsko dejavnost. Ostale dejavnosti so tesno povezane z njo in so ji v nekem smislu podrejene. Zato se tudi srečujemo z dokajšnjimi problemi Prvič zato, ker je celotno gospodarstvo v krizi, drugič ker je kmetijstvo še v večji krizi. Zato /e eden naših dolgoročnih ciljev, da čimbolj aktivno delamo in z rezultati pomagamo sami sebi in celotni družbi iz krize. Jasnoj da bo potrebno tudi na nivoju države napraviti marsikaj, da bomo pri gospodarjenju osvobojeni raznih administrativnih ovir in se medsebojno uspešneje povezovali, sodelovali, izvažali itd. Želimo, da nam država čim manj določa administrativne cene, ker so le-te potuha za slabe gospodarje. Take cene so ovira za zdravo medsebojno konkurenco. Zlasti v kmetijstvu so velike Zahteve, da se nekatere zadeve spremenijo. Pa ne samo odprava zemljiškega maksimuma v zasebnem kmetijstvu, marveč tudi odnosi med pridelovalci in predelavo, trgovino... Dokler bodo tu prevladovale administrativne regulative se odnosi v reproveri-gah ne bodo uredili ali pa izredno težko. In ti odnosi so tudi problem, ki ga v Hmezadu kar precej občutimo, kar je tudi ovira za tekoče poslovanje. Sedaj smo sredi razprav k dopolnitvi zvezne ustave; Vsekakor si je potrebno prizadevati tako v razpravi kakor tudi v skupščinah, da bo u-stava kot osnovni dokument naše socialistične samoupravne države odprla široke možnosti urejevanja medsebojnih odnosov in s tem u-spešnejšega gospodarjenja. Da bo čim manj predpisovala. Drugi pomembni dokumenti so sklepi CK ZKS s področja kmetijstva, ki so bili sprejeti v- lanskem letu po analizi realizacije stališč druge konference ZKS o kmetijstvu.. V teh dokumentih so v bistvu'zajeta vsa hd-tenja in predlogi, ki jih vseskozi zahtevamo za ureditev razmet .v kmetijstvu in ki so sedaj tudi predmetši-rokih razprav v okviru Zadružne zveze Slovenije. V Hmezadu smo kljub težavam v lanskem letu lahko zadovoljni z rezultati. Saj je bilo veliko narejenega od urejanja zemljišč naprej. Še dokaj uspešno smo premagali ostale finančne, devizne in druge težave. Letos se je pojavilo niz novih problemov, ki so jih prinesli konec lanskega leta sprejeti ukrepi ZIS. Najslabše je, da se cene ne stabilizirajo, da so v razkoraku, da ni urejen devizni režim, da ne ustavimo visoke inflacije, ki podira vse, kar je bilo napravljenega in prigospodarjenega. Toda ne glede na to si moramo prizadevati za večjo proizvodnjo, ker le to je naš porok za stabilizacijo Hmezada. Ob prvem maju moramo več razmišljati in delati na medsebojnih odnosih, ki morajo temeljiti na spoštovanju, solidarnosti in vzajemnosti pri premagovanju težav in socialnih težav. V Hmezadu lahko dokaj smelo gledamo v prihodnost. Saj so doseženi rezultati porok za naš nadaljnji razvoj. Vsem kmetom, delavcem in obrtnikom želim srečo za praznik dela -prvi maj. Predsednik PO SOZD Vlado Gorišek DELU ČAST IN OBLAST! Čestitamo za 1. maj sozd HMEZAD Delavski svet SOZD Hmezad je sprejel letošnji plan K izdelavi plana za leto 1988 smo v Hmezadu pristopili v razmerah skrajne negotovosti. Časovna razmerja, ki so bila postavljena z ukrepi zvezne vlade in sprotno usklajevanje najbolj bolečih nesorazmerij, v prvih mesecih, neznanke družbene usmeritve v zvezi s sproščanjem trga, nedorečene dopolnitve na področju deviznega poslovanja, so neznanke, ki v veliki meri vplivajo na odločitve pri planiranju proizvodnje in prodaje. Drugi sklop nepredvidljivih razmer je področje delitve dohodka, ki bo letos zopet doživljalo temeljne spremembe. Tretji sklop neznank so sprejeta spremenljiva merila na področju finančnega poslovanja in inflacija. Vse to je zaviralo potek planiranja in pogojevalo, da je letni plan le groba usmeritev letošnjega poslovanja Osnovni cilji poslovanja v SOZD, ki so bili sprejeti pred pričetkom planiranja, so bili upoštevani. Fizični obseg bo večji kot v letu 1987, ob racionalni zaposlovalni politiki bo proizvodnost dela rasla, hitrejša rast čistega dohodka kot osebnih dohodkov in realna rast ostanka čistega dohodka. Pomembnejši proizvodi, ki jih proizvajajo DO članice, bodo dosegli naslednje količine: indeks na leto 1987 je Hmelj 3.334 ton 95 Zelje sveže 2.100 ton 113 Jabolka namizna 2.809 ton 132 Govedo za zakol 5.071 ton 104 Prašiči za zakol 1.314 ton 103 Piščanci 16.762 ton 102 Mleko 38.395 10001 104 Kislo zelje 632 ton 132 Hmelj za prodajo 4.405 ton 109 Meso in mesni izdelki 6.828 ton 106 Perutninsko meso 9.450 ton 97 Mleko v predelavi 55.988 10001 109 Kmetijski stroji 10.350 kom. 124 Mehanične storitve 101.038 ur 92 Plastične cevi 3.736 ton 115 Gostinske storitve: nočnin 25.000 104 obrokov 1.697 tisoč 100 pijače 821 10001 105 Proizvodnja oz. prodaja je usmerjena na domači in tuji trg. Tako bo v inozemstvo prodano: Indeks za leto 1987 Hmelja 3.402 ton 123 Namiznih jabolk 170 ton 485 Sadnih sadik 30 tisoč kom. 94 Valilnih jajc 11.466 tisoč kom. 139 Dan starih piščancev 170 tisoč kom. 155 Perutninskega mesa 400 ton 105 Kmetijske mehanizacije Gostinskih storitev v vred- 1600 kom. 210 nosti 111 tisoč $ 195 Gozdnih sadežev in zdrav, rastlin v vrednosti 1.838 tisoč $ 92 Skupna vrednost izvoza je predvidena 15.718 tisoč $ ali 17 % več kot v letu 1987. Članice predvidevajo s planom uvoza za 9.296 tisoč $, kar je 57 % več kot lani. Večji delež uvoza je za repromaterial in rezervne dele- 84 % in 16 96 opreme. Velik porast uvoza je odraz devizne politike preteklih let in nujnih potreb za reprodukcijo zastavljene proizvodnje. Pokritost uvoza z izvozom je 1,69, kar Hmezad uvršča v zelo aktivne izvoznike. Ob dokaj natančnem planu obsega proizvodnje in prodaje onemogoča neznana stopnja inflacije enotnost vrednostnega plana Zato je bilo osnovno izhodišče vrednostnega plana znano decembrsko stanje cen in predpisov. Planska predvidevanja izkazujejo: milijarde din , Indeks na R 87 Celotni prihodek 377,4 155 Porabljena sredstva 317,7 155 Dohodek 59,7 157 Čisti dohodek 41,0 171 Osebni dohodki 36,3 168 Ostanek čistega dohodka Zaposleni (iz vkalkuliranih 4,7 204 ur) 4.468 100,4 Ob teh vrednostnih kazalcih so pomembnejši sprejeti proporci: - ekonomičnost bo višja za 1 %, - delitev osebnih dohodkov bo v okvirih družbenega dogovora in usklajevana med članicami SOZD, - ostanek čistega dohodka oz. akumulacija mora naraščati v strukturi dohodka, oziroma povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih. Plan sredstev stanovanjske izgradnje za leto 1988 prav tako sloni na istih osnovah kot vrednostni plani članic. Plan predvideva vire in porabo sredstev v višini 1.101 milijonov din pri tem pa je treba skrbeti za racionalno plasiranje prilivov. Plan izobraževanja predvideva v letu 1988 - izobraževanje ob delu na podlagi zahtev v razvidu del in nalog v vseh oblikah za 1726 udeležencev, - izobraževanje iz dela in ob delu za pridobitev ustrezne šolske izobrazbe oz. prekvalifikacije za 130 udeležencev, - pripravništva in strokovne izpite za 83 udeležencev, - plan štipendiranja za 104 štipedniste v višini 342 milijonov din. V kolikor bodo prilivi in odlivi v razkoraku, bo odbor za EO in OZD ustrezno usklajeval. Takšen sprejeti plan s ciljem večje dohodkovne sposobnosti - večjega razvoja - večje konkurenčne sposobnosti zahteva predvsem disciplino pri ukrepih finančne politike, ki pa so: - sanacija izgubarjev oz. da se ne pojavijo novi, - relativno zmanjševanje obsega denarnih sredstev za planiran obseg poslovanja, - ustvarjen dohodek in sredstva revalorizacijske podbilance IB nameniti za skupne naložbe SOZD, - investicijska dejavnost Se mora odvijati po sprejetih planih, - opredeliti je treba obseg investicij na manj razvitih območjih, - interno kreditiranje se bo vršilo preko sistema limitov, -politiko obrestnih mer bomo prilagajali mesečno, . - na področju deviznega poslovanja bomo zagotavljali plačila v tujino in skušali nadomestiti izpad dohodka zaradi izvoza, - v HKS je potrebno opredeliti politiko varčevanja in politiko vlaganja, pridobivanje čim cenejših virov sredstev in - iskati nove oblike financiranja znotraj SOZD. Ker je letos pričakovati težko splošno likvidnostno situacijo, bo potrebna stroga disciplina pri izvajanju teh sprejetih ukrepov za izboljšanja stanja v SOZD in DO: : -^.investicije se smejo financirati le z ustreznimi dolgoročnimi viri, - povečati se mora prodaja - delovne organizacije morajo v največji meri doseči plačevanje z virmani in ne z menicami - delovne organizacije morajo skrajno varčevati z zalogami in jih ne poveče- Delo plansko poslovne skupnosti Hmezad - Merx od lanskega do letošnjega marca Plansko poslovna skupnost Hmezad-Merx je v tem času odigrala pomembno vlogo na področju sodelovanja obeh sistemov. Posebej naj poudarim, da so se razvile in zaživele različne oblike sodelovanja na ostalih nivojih, kar je brez dvoma vplivalo na same medsebojne odnose. Verjetno bo kazalo vključevati bolj kot doslej v naše nadaljnje delo tudi direktorje večjih DO obeh sistemov, oziroma organizacij, ki so nosilke posameznih poslov ali nalog. Ugotavljamo tudi znatne kvalitetne premike okrog nastopanja navzven in pred raznimi institucijami tako v regiji, kakor tudi v republiki. Blagovni tokovi so v medsebojnem porastu, kar kaže tudi na uspešnost sodelovanja. Resnično bi pa moral Hmezad voditi bolj aktivno politiko na področju zunanjetrgovinske dejavnosti. Računamo, da bo ta lahko realizirana v prihodnje spričo kadrovskih zamenjav v tej DO. So še področja, ki bodo zahtevala maksimalno ali večjo skupno udeležbo in nastop t.j. področje urejevanja zemljišč, pa še nekatera vprašanja s področja proizvodnje (zelje, hmelj itd.) kakor tudi trgovina. Verjetno bi kazalo razmišljati o kakšnih posebnih pogojih v medsebojnem poslovanj u. Iskati moramo nove kvalitete in možnosti, ki jih daje dopolnjen zakon o združenem delu. Vendar moramo upoštevati tudi dejstvo, ki ga narekuje svoboda poslovnih subjektov, tozdov in DO, ki velikokrat gledajo preveč lastne interese in računi-co pri vsem tem. Tako, da je tudi usklajevanje čestokrat otežkočeno in dolgotrajno. Preteklo leto je brez dvoma leto velikih sprememb, dopolnil, novih poslovnih lilo- zolij itd., kar nas je vse skupaj dodatno angažiralo in nam povzročalo dodatne težave in angažiranost na vseh področjih. Vsekakor pa razvoj kaže, da se bodo lahko posamezne naloge realizirale z določeno koncentracijo sredstev, maksimalnega sodelovanja bank itd. Letos nas čakajo pomembne naloge. Se zlasti, ker je na področju ekonomskih ukrepov v okviru SFRJ veliko nedorečenega. Zlasti je v veliki krizi kmetijstvo, kar povzroča tudi razna gibanja in zahtevo po reorganizaciji zadrug, večjo vlogo zadrug v predelavi, trgovini itd. Vse te zahteve in naloge zahtevajo realen pristop in razmislek, kako razrešiti nekatera vprašanja: kakšna je realnost, kaj je sploh verbalizem? Ker smo v glavnem v celjskih regiji odgovorni za razvoj kmetijstva v Hmezadu in Merxu, bo ena izmed nalog, da bomo do teh vprašanj poenotili tudi svoja stališča in da jih bomo večkrat skupaj tudi obravnavali. V zadnjem času smo se z delom poslovnega odbora PPS srečevali z dokajšnjimi kadrovskimi problemi oziroma menjavo posameznih vodstvenih delavcev, toda ne glede na to smo zadeve, ki se tičejo dela PPS tekoče razreševali, bodisi na sejah PO, posameznih odborih, z direktnimi kontakti in razgovori. V bodoče kaže, da se zlasti delo posameznih odborov še bolj osredotoči na posamezno konkretno problematiko in jo tudi razrešuje s konkretnimi dogovori in predlogi za razrešitev. Zato menim, da moramo vsi po svojih močeh sodelovati, da se naše delo krepi in s tem tudi medsebojni odnosi v okviru Plansko poslovne skupnosti Hmezad-M erx. Predsednik PO PPS mag. Vlado GORIŠEK Drugačen odnos med delavskim razredom in ZK Zveza komunistov svoje vodilne idejnopolitične vloge za gotovo ne more uveljavljati tako kot doslej. Toda res pa je tudi, da niso sprejemljive niti »rešita ve«, ki nam jih nekateri ponujajo. Kot avantgarda delavskega razreda zveza komunistov ne vlada v njegovem imenu in zato so potrebne predvsem temeljite spremembe odnosov med ZKJ in delavskim razredom. Zveza komunistov mora biti mnogo bolj kot je zdaj organizacija najnaprednejših proizvajalcev, ki jih bo povezovala z drugimi subjektivnimi silami v boju za nadaljnji samoupravni razvoj in družbeni napredek. To pa pomeni tudi temeljite spremembe v sami zvezi komunistov, ki se mora usmeriti v ustvarjalnosti in inovatorstvo, v znanost, strokovnost in teoretično utemeljevanje prakse. Posebej pomembno je, da se komunisti potrjujejo kot najnaprednejši del delavskega razreda, kot njegova notranja, duhovna, akcijska in gibalna sila. Zato je upravičeno zahtevati, da moramo biti v premoči v znanju in oblikovanju prihodnosti ter da prevzemamo konkretno odgovornost za učinkovito izpolnjevanje svojih sklepov, ideologije in politike ZKJ. Uveljavljanje vodilne idejnopolitične vloge zahteva od zveze komunistov, vendar ne kot partije na oblasti, temveč kot revolucionarne akcije ter tiste, ki povezuje in notranje utrjuje, jugoslovansko socialistično skupnost, tudi kar največjo mero akcijske sposobnosti, enotnosti in odgovornosti za izvajanje sprejetih sklepov in stališč. Na žalost zvezi komunistov tega ne uspe vedno doseči, tudi ne zdaj, ko se odpirajo številni procesi odločanja boja in odračunavanja z lastnimi slabostmi, ko je treba odločneje odpraviti staro prepričanje in prakso v delu zveze komunistov, birokratski način dela in razmišljanja, monopol zveze komunistov, ko je treba premagati federalizacijo ZK in ko se zavzemamo za večjo odgovornost in sodelovanje članov, organov in organizacij pri oblikovanju in uresničevanju politike. Pri tem zveza komunistov ne doživi vedno vse podpore, pa tudi ne vseakcijske enotnosti. Nasprotno. Še vedno se srečujemo s parcialnimi, partikularističnimi in drugimi posamičnimi interesi, ki pogosto niso v skladu s politiko ZK. M. R. ¡■■■H Kolektiv KZ Savinjska dolina se je sestal. Delavski svet SOZD Hmezad Važnejši sklepi 6. redne seje Razpisna komisija za razpis del in nalog podpredsednika poslovodnega odbora SOZD Hmezad za področje ekonomike, organizaciji in poslovne informatike nadaljuje postopek za imenovanje iov. Danijela Rinca, dipl. pravnika, za podpredsednika PO SOZD HMEZAD za področje EOR. Sprejet je globalni okvir programa dela delavskega sveta SOZD Hmezad za leto 1988, odstopanja so možna po dogovoru med strokovnimi službami SOZD, DO in predsednikom delavskega sveta SOZD. Sprejeti so informacija o poslovanju SOZD in DO za leto 1987, poročilo o poslovanju Interne banke Hmezad za leto 1987 in poročilo o poslovanju Hranilno kreditne službe kmetijstva in gozdarstva za leto 1987. Delavski svet SOZD priporoča vsem zaposlenim delavcem SOZD, da svoje prihranke varčujejo pri HKS Žalec, leta pa naj ponovno prouči možnosti in potrebe po povečanju obrestne mere za hranilne vloge na vpogled, ki bi morala stimulativno vplivati na večje varčevanje. Delavski svet SOZD Hmezad zadolži vse strokovne službe in koordinacije, da sodelujejo pri reševanju izgube v TOZD Tovarna močnih krmil in zagotavljanju njenega normalnega poslovanja, rednega in polnega izplačevanja osebnih dohodkov. Zaposleni delavci v TOZD ne smejo biti prikrajšani pri osebnih dohodkih. Vse aktivnosti okrog izgradnje nove tovarne močnih krmil in S tem izboljšanja delovnih pogojev zaposlenih tečejo normalno naprej. Delavski Svet SOZD Hmezad mora biti tekoče obveščen o poteku reševanja izgube in spora z RO Stižanka iz Po-žarevca. Sprejeta je finančna politika SOZD Hmezad za leto 1988. Sprejeti so ukrepi za izboljšanje likvidnostnega stanja SOZD in DO. Sprejet je plan količinskega obsega proizvodnje, delitve celotnega prihodka in dohodka za leto 1988, Cilji plana: - sprejmejo se predvidene stopnje rasti obsega proizvodnje po dejavnostih in DO kot delovna obveza, V— zaposlenost ne bo naraščala, - ekonomičnost mora rasti vsaj 1-odstotno, - osebni dohodki se usklajujejo z družbenim dogovorom, - ostanek čistega dohodka oz. akumulacija mora naraščati v strukturi DO oz. PUPS, piv delovnih organizacijah z izgubo morajo nujno izdelati realne sanacijske programe in izvesti take ukrepe, da ne bo izgube, gPJv DO HM-Gostinstvo turizem je nujno plan ponovno proučiti in sanacijo izpeljati dokončno. Na osnovi samoupravnih aktov SOZD Hmezad, predloga strokovne službe in sklepa sveta direktorjev delavski svet SOZD Hmezad soglaša, da usklajujemo osebne dohodke v letu 1988 na nivoju SOZD. Sprejetje plan izvoza in uvoza za leto 1988. Sprejet je tudi plan združevanja in porabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo v letu 1988: K VIRI SREDSTEV v 000 din 1. stanje sredstev 1.1. 1988 149.891 2. sredstva stanovanj, prispevka od 1. 7. do 31. 12. .1987 188.177 3. dodatno izložena sredstva po ZR/87 (KZSd, ST) 17.165 4. sredstva stan. prisp. 1988 616.021 5. posojilo iz vzajemnosti občina Celje 40.000 občina Žalec 55.000 6. obresti od oročenih, vezanih in posojenih sredstev 5.000 7. sofinanciranje drugih DO 25:000 8. lastna udeležba pričako- valcev stanovanj 5.000 SKUPAJ: 1,101.254 n| PORABA SREDSTEV 1. anuitete 20.895 2. refundacije po ZR/87 23.627 3. oročitev LB SB Celje za individualno gradnjo (natečaj 87) 131.490 4. individualna gradnja 1988 232.000 5. prenova stanovanj lf 6. nakup stanovanj 7. sofinanciranje drugim DO 8. podražitve, rezerva, ostalo (5-8 skupaj) 693.242 SKUPAJ: 1,101.245 Za sklepanje v okviru posameznih postavk, virov sredstev in njih porabo je pristojen odbor za stanovanjske zadeve SOZD Hmezad Žalec. V Interni banki Hmezad zadolžijo odgovornega delavca, da bo skrbel za preudarno naložbo denarja. Sprejmejo plan združevanja sredstev za delo družbenopolitičnih organizacij SOZD in svečano sejo delavskega sveta SOZD Hmezad v skupnem znesku 7,000.000 din. Delovne organizacije poravnajo svojo obvezo v dveh delih, polovico zneska takoj, drugo polovico pa v mesecu novembru 1988. Sprejmejo še plan 'izobraževanja SOZD Hmezad za leto 1988, potrde razpis kadrovskih štipendij za šoL leto 1988/89, sprejmejo plan sredstev za štipendiranje za leto 1988 in potrde obračun štipendij za leto 1987. Počitniški dom v Crikvenici ostane tudi v bodoče objekt skupnega pomena in skupno lastništvo. Člani DS sprejmejo poročilo o delu delovne skupnosti Službe pravne pomoči za leto 1987 in njen program dela za 1988. leto. Poslovodni odbor SOZD in vodstvi DO Jata in KZ Savinjska dolina zadolžijo, da v najkrajšem času proučijo razloge za odklanjanje pristopa k SaS o u-stanovitvi delovne skupnosti Službe pravne pomoči. Sprejeta je ocena inventivne dejavnosti v SOZD Hmezad in ukrepi, s katerimi bi v naslednjem obdobju dosegli ustrezno raven razvojno-raziskovalne dejavnosti v SOZD. Tovariš Ivan Glušič je razrešen dolžnosti predsednika koordinacijskega komiteja za SLO in DS SOZD in namesto njega imenovan tov. Zoran Kriter, sekretar OO ZKS DSSS SOZD. Vy Mlekarna Dopolnitev imena firme Na referendumu sp sprejeli spremembe statuta Dopolnili so ime DO, ki se od sedaj glasi: Hmezad - Celeia, mlekarstvo, sirarstvo, čebelarstvo, p. o. Arja vas, pošta Petrovče. Upokojenci SOZD Hmezad so imeli v hotelu Golding letni občni zbor. TEHNOLOŠKI NORMATIVI IN NASVETI ZA SILIRANJE TRAVE UVOD Večje proizvodnje mleka in mesa si ne moremo predstavljati brez povečanja travnatega sveta. Obilnejša gnojenja, ugodnejša in večkratna košnja sili paša ter konzerviranje trave tudi s siliranjem so postopki, ki jih lahko in moramo uporabiti, da dosežemo v proizvodnem smislu ugodnejše učinke. Zato ne bo odveč, da pred začetkom spravila krme na njih spomnimo in opozorimo. V naših podnebnih razmerah lahko mlado travo racionalno konzerviramo predvsem s siliranjem, pa tudi z vlaganjem v sušila in dosuševanjem s toplim zrakom. Vlaganje v sušila je še zmeraj razširjeno v alpskih deželah, vendar je postopek delovno intenziven, torej dražji. Tudi izguba zaradi podnebnih vplivov so še zmeraj velike. Dosuševa-nje s toplim zrakom je sicer zelo učinkovito, tehnološko in organizacijsko sprejemljivo, vendar se zaradi drage opreme oz. nizkih cen mleka in mesa počasi uveljavlja Zahteva več znanja (siliranje tudi!) in izkušenj. Z večkratno košnjo (pašo) dosežemo zato velik pridelek beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov (karotinov) in energije, kar moramo s postopkom konzerviranja ohraniti. Zaradi ugodnega razmerja beljakovin in energije v mladi travni silaži dobro dopolnjujemo silažo v obroku, ki je predvsem pozimi neusklajen in z nekaterimi hranili reven. SILOS Dobro silažo lahko »pridelamo« v stolpnih, koritastih silosih ali pa kar pod folijo. Važno je predvsem, da je velikost silosa usklajena s količino krme in zmerno porabo, da krmo (travo) dobro stlačimo, postopek čimprej končamo ter zaščitimo pred zrakom in padavinami. Vsak silos naj ima tudi urejen odtok. Ne dajemo prednosti eni ali drugi obliki silosa, ker v obeh lahko pripravimo dobro silažo, če se držimo pravil oz. tehnologije. Trdimo pa lahko, da so stolpni silosi nemalokrat prenizki in premeri veliki, koritasti silosi pa preširoki, saj je pojavov naknadnega vrenja zelo veliko, ki pa jih iz enega ali drugega vzroka radi zamolčimo. Povečujemo torej proizvodnjo in odvzem! Siliranje pod folijo je na videz enostavno, vendar zelo zahtevno. Se pa ob njem lahko veliko naučimo. KAKOVOST TRAVE ZA SILIRANJE Travo siliramo mlado, v fazi latenja, ko je najbogatejša s krmili. Za lažje in hitrejše siliranje jo ovenemo: tudi dobro raztrosimo, enkrat ali dvakrat obrnemo, da je vsa masa enakomerno suha. Zgrabki naj bodo primerni, da ne povzročajo mašitev pri pobiranju. Jesenske odkose tudi ovenemo in siliramo (mešamo) s koruzo za kisal. Detelje in lucerne se teže silirajo, zato mora biti postopek siliranja čim krajši, silos pa mora dobro tesniti, mlade trave, posebno ljuljke, se zelo dobro silirajo. Zavedati se moramo, da se vsaka napaka pri siliranju maščuje: izgube krmil so zaradi oksidacije večje, tvorba neza-željenih kislin (ocetne, maslene) na ra- čun mlečne kisline je večja. Taka silaža je poleg tega, da je manj vredna, tudi manj obstojna in okusna Z manjšo uvelostjo (30-35 96 sušine) siliramo trave: - če je trava starejša, - če je vreme manj ugodno, - če trava ni rezana, - če jo težje tlačimo (stolpni silos), - če traja polnjenje dalj časa, - če so stene silosov porozne in silos slabše pokrit, - če siliranje prekinjamo ali silos delno polnimo Z večjo uvelostjo (približno 40 96 sušine) lahko siliramo: - če je trava zelo mlada, z zelo gnojenih travnikov, z visokim deležem detelj v ruši, - če je trava rezana, - če je tlačenje dobro, ali z enkratnim polnjenjem dosežemo vsaj 7-8 m višine v stolpnem silosu, 'T-jče silos dobro tesni. POLNJENJE SILOSA IN POKRIVANJE Trava naj bo za siliranje rezana, ker se lažje tlači in silira. Le pri zelo mladi travi (v fazi bilčenja) lahko rezanje opustimo. S hitrim polnjenjem in dobrim tlačenjem zmanjšamo izgube. V stolpnih silosih s hermetičnim pokrovom lahko tlačenje opustimo, ovelo travo predvsem dobro poravnamo in stlačimo ob stenah. Zadnji poldrugi meter krme v stolpnem silosu pa moramo skrbno pretlačiti. V stolpnem silosu še dobro potlačimo travo pred pokrivanjem. Kup naj bo dobro obokan (napet) in ob stenah dobro zatlačen, takoj po tlačenju pa skrbno pokrijemo s folijo. Ce uporabimo belo folijo, jo moramo pokriti s sipkim materialom (pesek ali zemlja), ker jo drugače sončni žarki uničijo. Črno, stabilizirano folijo, ki je sicer dražja, lahko drugače obtežimo: stare gume, prečni tramovi, ki jih na vsaki strani obtežimo. V nizkih stolpnih silosih je koristno, če krmo še dodatno obtežimo. SILIRNI DODATKI V normalnih razmerah niso potrebni, so pa zelo koristni v vrhnjih plasteh, v stolpnih silosih, če so slabše potlačeni ter ob siliranju v neugodnem vremenu. Izbor silimih dodatkov je pri nas skromen, uporaba pa zahteva natančnost pri delu. V. F. TZO TRNAVA NOVE ŽIČNICE V Grajski vasi, na Gomilskem in v Zaklu je TZO Trnava zgradila 3 žičnice v izmeri 6 ha. Spomladi začete priprave žičnice bodo nadaljevali jeseni. Žičnice so gradili marljivi fantje z Vranskega. Zaželeno bi bilo, da bi v mrtvi sezoni tudi popravljali žičnice domači fantje. Ker je vzdrževanje kmečkih žičnic ponekod slabo, pozivam hmeljarje, ki žičnice sami vzdržujejo, da jih zaradi varnosti vzdržujejo sproti. Upravnik NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO solnik Iizalni kamen Mineralno vitaminski dodatek za dopolnjevanje obrokov z natrijem, vitamini in mikrominerali. Namenjen je za govedo, krave, srnjad in jelenjad. Za ovce ni primeren. UPORABA: Lizalni kamen naj imajo živali na voljo z dovolj sveže vode na paši in hlevu. SUROVINSKI SESTAV: Sol, soli mikromineralov, vitamini A, D3, E, vezalec in barvilo. Vrednosti: Natrij najmanj 35 96 Baker 800 mg/kg Cink 4.000 mg/kg Mangan 3.000 mg/kg Jod 60 mg/kg Kobalt 20 mg/kg Vitamin A 300.000 IE/kg Vitamin D3 80.000 IE/kg Vitamin E 500 IE/kg Solnik izdeluje Agroemona, Tovarna močnih krmil Ljubljana. Izdelan je po proizvodni specifikaciji. Rok trajanja: 6 mesecev Skladiščen naj bo v suhem, zračnem in temnem prostoru. Kupite ga lahko v kmetijskih preskrbah ali skladiščih. I. F., J. Š. Strojna TOZD PKM si že nekaj let prizadeva v hmeljarstvu, posebno v zaščiti hmelja izdelovati kvalitetne atomizerje. V svoji prizadevanjih je skupno z firmo MYERS razvila atomizer, ki se je v praksi že uveljavil. Svoja prizadevanja v zaščiti nasadov razširja tudi na področje sadjarstva. Na pobudo Poslovne skupnosti za sadjarstvo Slovenije je strojna izdelala sodoben pršilnik. Osnovne značilnosti pršilnika P36-1000 so: — minimalna ali normalna poraba škropiva na hektar, to je 200 ali 1500 1 — intenzivno mešanje škropiva v sodu — priprava škropiva v sodu — enostavna nastavitev šob na minimalno ali normalno uporabo — keramične ploščice v šobah — usmernik zračnega curka na ventilatorju — dve stopnji količine zraka na ventilatorju — ogrodje - priključek na ogrodju, ki omogoča pršilniku, da sledi kolotek traktorja — izredna okretnost in maneverska sposobnost ter stabilnost pršilnika — rezervar za škropivo 1000 litrov Vse navedene značilnosti pršilnika dajejo sodobno tehnološko osnovo za kva-litetnješe pridelovanje sadja, s tem omogoča sadjarjem večjo konkurenčnost na zunanjem trgu. 36. mednarodni kongres pridelovalcev hmelja v Avstraliji Na svoji 101. seji je izvršilni odbor Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije poslušal poročilo delegatov, ki so se udeležili 36. mednarodnega kongresa hmeljarjev - IHB v mestu Hobart v Avstraliji, ki je trajal od 9. do 12. februarja letos. Sklenjeno je bilo, da objavimo nekaj zanimivih podatkov o tem srečanju, ki je bilo nenavadno že zato, ker se je hmeljarski kongres prvič sestal na južni polobli. Organizatorji so ga dobro organizirali, ker so se zavedali, da prihaja okoli 200 udeležencev iz zelo oddaljenih krajev. Udeleženci nam pripovedujejo, da so bili gostitelji zelo iskreni, da jih je njihova gostoljubnost ostala v prijetnem nepozabnem spominu. V času trajanja kongresa so organizirali: sestanek tehnične komisije IHB - sestanek ekonomske komisije IHB — sestanek predsedstva IHB - generalno skupščino IHB. Sledili so obhodi hmeljarskih območij Tasmanije in države Viktorija. Organizatorji so smatrali, da je potrebno posebno pozornost posvetiti tehnološkim vprašanjem, čeprav so ekonomska močna. Delegati kongresa so se lahko seznanili z naslednjimi dejstvi: Pridelovalci hmelja v Avstraliji imajo to prednost, da lahko gojijo hmelj brez zaščite (ni nevarnosti peronospore, pepelnice ali pa listnih uši). To dejstvo močno uporabljajo v propagandi prodaje, imajo mnogo manjše stroške in manj tveganja v pridelovanju hmelja. Avstralski hmeljarji vseeno niso povsem brez skrbi, zato so kot najpomembnejšo temo predlagali-proizvodnjo brezviroznih rastlin hmelja. V tem sklopu so delegati poslušali naslednje teme: »Virusne bolezni hmelja«, »Brez-virozni hmelj - prednosti in proizvodnja tehnologije«, »Izkušnje v pridelovanju brezviroznih sadik na Angleškem«, seznanjeni pa so bili tudi s sitemom pridelovanja hmelja v Avstraliji, s sistemom napeljave vrvice v Belgiji, o solarnih sušilnicah, o varnosti pri delu v hmeljiščih. Zelo pomembna je bila razprava o novih omejitvenih ukrepih pri uvozu hmelja v ZDA. Najbolj zapleteno naj bi sedaj bilo pri uničevanju rdečega pajka. Na spisek prepovedanih sredstev od januarja 1989. leta je uvrščen »pliktran«. To pa pomeni, da že letos pliktran ne moremo več uporabljati. Pridelovalcem hmelja preostane le uporaba omitea, ki je na mnogih področjih fitotoksičen. Iz navedenega izhaja, da je to sedaj zelo važen problem mnogih hmeljarskih dežel pa tudi samih ameriških hmeljarjev. Tudi ekonomska komisija je govorila o vprašanjih ostankov pesticidov na hmelju in različnih omejitvah v prometu s hmeljem. Najbolj so te omejitve prizadele Zapadno Nemčijo, ki izvaža največ hmelja v ZDA. Predstavniki Zahodne Nemčije so najavili črtanje čl. 3 iz pravilnika o uvozu hmelja v Zahodno Nemčijo, s katerim se ureja možnost, da se v Zahodno Nemčijo lahko uvozi hmelj, ki je škropljen s sredstvom, ki ni registrirano v tej deželi. To je izzvalo različne komentarje. Obravnavali so tudi stanje površin in proizvodnjo hmelja v posameznih državah članicah. Iz pregleda sledi, da je proizvodnja hmelja relativno stabilna. Povečanje predvidevajo le Avstralija za ca. 300 ha in ZDA ca. 400 ha. Največ sadijo aroma kultivarje. V deželah IHB je površina aroma hmelja porasla za 1093 ha (3,2 %) v primerjavi s preteklim letom. Obenem so padle površine z visoko alfa za 60 ha (2,7 %). Morda je zanimiv podatek, da bo v 1. 1988 svetovna proizvodnja piva znašala 1038 milij. hi. (povečanja za 1 % od 1. 1987). Pri uporabi 119 g hmelja po hibo znašala poraba hmelja v svetu 123.5221. Skupne količine pridelanega hmelja v svetu se ocenjujejo na 116.0001. S tem bo skupna bilanca pokazala 55.9441 hmelja v zalogah. Ugotovljena je tudi velika nausklaje-nost med cenami, ki veljajo danes za aromatičen hmelj na eni strani in za grenki hmelj na drugi strani. Povprečna cena za aromatičen hmelj je 8 DM/kg, za grenkega pa 3,5 DM/kg.Taka razlika v ceni bo vsekakor vplivala na pridelovalce hmelja, da bo v parih letih močno spremenila sortiment hmelja, vse spre- membe pa bodo več ali manj odvisne od ponudbe in povpraševanja. Predsedstvo IHB se je tudi zaustavilo na vprašanjih ostankov pesticidov na hmelju ter odprlo razpravo o ekonomskih in komercialnih vidikih takih predpisov, ki pomenijo neke vrste omejevanja s strani nekaterih uvoznikov hmelja kot so ZDA in ZRN. Sprejelo je pobude za sprejemanje tovrstnega mednarodnega sporazuma, o nalogah znanstvene komisije IHB pri reševanju teh vprašanj in upamo, da bo ponovna razprava o tem pomembnem vprašanju Iz zgodovine Agrarna reforma Ko v zadnjem času bolj odprto razpravljamo o kmetijstvu in razvoju zadružništva, ko se ob ustavnih amandmajih predvidevajo tudi spremembe v kmetijstvu, ne moremo mimo dogajanj v preteklosti. Ce pogledamo razvoj zadružništva, vidimo, da so v prvih povojnih letih imele zelo pomembno vlogo zadruge za obnovo in nabavno-prodajne zadruge. V tem času je bila sprejeta ustava, ki je deklarirala: zemljo tistemu, ki jo obdeluje, sprejeti so bili predpisi o agrarni reformi in o dokončani odpravi kmečkih dolgov. Z ustavo je bila poleg sploš-noljudske (državne) in zasebne lastnine, kot posebna oblika lastnine sankcionirana tudi zadružna lastnina. Istega 1946. leta, je bil izdan zvezni temeljni zakon o zadrugah. Ta zakon je zadruge opredelil kot prostovoljne ekonomske organizacije delovnega ljudstva. Te organizacije naj bi na podlagi skupnega dela pospeševale kmetijstvo in obrtno dejavnost ter razvijale iniciativo najširših množic pri organiziranju proizvodnje, preskrbe in delitve blaga. Zakon je že predvideval kmečke delovne zadruge, ki so bile dotlej organizirane predvsem v zvezi z izvajanjem agrarne reforme. Primer takšne organiziranosti zasledimo tudi v Vrbju. Tu se je takoj po osvoboditvi pojavila misel o ustanovitvi kmetijsko-obdelovalne zadruge. Odločitev o ustanovitvi je bila sprejeta na sestanku agrarnih interesentov v Vrbju, oktobra 1945. Ustanovljena je bila PLAN HMELJARSTVA ZA LETO 1988 (gibanje površin, pridelek) Spremembe površin v ha Razmerje v ha OZD - TOZD Stanje 1987 ha Krčitve Obnova Stanje 88 Pridelek ton SG Ost. kult. SG ha H Latkova vas 417,36 30,27 20,2 i 407,30 707 33,66 66,34 137,09 H Petrovče 631,36 49,52 16,94 598,78 1.096 31,13 68,87 186,41 H KZ Savinjska dolina 711,45 36,00 40,00 715,45 1.297 51,21 48,79 366,41 H KZ Radlje 109,10 11,68 8,70 106,12 176 43,28 56,72 45,93 H KK Šmarje 31,00 B - 4,00 35,00 44 45,71 54,29 16,00 IHP Žalec 15,56 - ¡Kg 15,56 30 3,60 96,40 0,56 ZKZ Mozirje 59,54 - - 4,05 63,59 97 37,74 62,26 24,00 ERA TOK Šoštanj 18,77 - 4,0 22,77 36 47,83 52,17 10,89 M KK Sevnica 87,03 4,09 - 82,94 126 57,19 42,81 47,43 Agraria Brežice 41,57 41,57 72 32,81 67,19 13,64 KZ Krka Brazda 35,60 |SPa ÉpÉgL 35,60 56 5,62 94,38 2,00 KŠCGrm 15,00 - pBi 15,00 18 40,00 60,00 6,0 TZO Ledina 32,70 - 4,5 37,20 46 52,15 47,85 19,40 TZO Odor 15,85 3,50 3,50 15,85 18 90,54 9,46 14,35 KZ Zadr. Ruše 24,35 8,20 4,0 20,15 32 4,96 95,04 1,00 AK Maribor 40,00 - 5,0 45,00 68 37,78 62,22 17,00 PP Kozjak Rogoza 16,00 - - 16,00 25 0 100 - KK Ptuj Dravsko polje 65,80 1,20 4,60 69,20 137 27,75 72,25 19,20 KK Ptuj Ptujpolje 71,69 9,00 8,00 70,69 107 46,68 53,32 32,89 KK Ptuj Slov. Gorice-Haloze 14,60 - 2,50 17,10 23 33,92 66,08 5,80 SV KK Jeruzalem-Ormož 31,00 - - 31,00 59 25,81 74,19 8,0 KZ Celje 11,07 0,62 KI 10,45 12 87,46 12,54 9,14 SKUPAJ: 2.496,40 154,08 130,00 2.472,32 4.282 39,77 60,23 983,17 v avgustu 11. v Pragi (Olomucu-op. ur.) prinesla kaj več sprejemljivih rešitev. Vsa ta vprašanja bodo delegati, ki so se udeležili tega kongresa, s svojim razmišljanjem in zaključki postavili na tehtnico tudi v naši organizaciji. Za izhod iz krize je potrebno sistematično spremljati gibanja v svetovni proizvodnji in trgovini, slediti tem pogojem, predvsem pa iskati izhod v intenzivni proizvodnji ter slediti vsem dosežkom novejše tehnologije. Strokovna služba PSHS 1.2.1946.Tedaj je pristopilo 9 družin, ki so dobile zemljo kot agrarni interesenti. Tako je nastala zadružna posest, ki je obsegala 10 ha. Tej posesti se je priključila posest, ki je pred vojno pripadala Usmiljenim bratom (29 ha in 91 arov). Tako je bila ustanovljena kmetijsko-ob-delovalna zadruga »Slavko Šlander«. V Arji vasi je delovala Kmečka delovna zadruga »Franc Prešeren«, ki je 1948. leta pridelala po posameznih parcelah 20,24,29-metrskih stotov pšenice na hektar in 26,5-metrskih stotov ječmena na ha (Tovariš 35/48) in še bi lahko naštevali. Zakon o agrarni reformi je bil sprejet 23. 7. 1945 in je predvideval, da lahko vsak kmet zadrži do 30 ha zemlje. Torej več kot 10 ha zemljiški maksimum, ki je bil uzakonjen 1. 1953. Ta maksimum se je izkazal kot učinkovito sredstvo, ki lahko ne glede na vse druge ukrepe, dolgoročno prepreči razvoj in povzroči strukturni razkroj kmečkega gospodarstva. 6. XI. 1946 je bil sprejet prvi zakon o nacionalizaciji in 28. 4. 1948 drugi zakon. V privatnih rokah so ostale samo kmetije, obrtne delavnice in stanovanjske hiše. Ob gibanju v kmetijski politiki, takoj po vojni, ne moremo mimo dejstva, da je na tedanjo politiko vplivala zmota iz časov bolševiške revolucije. Stalin se je bal, da je tudi droben zasebni lastnik proizvajalnih sredstev stalna grožnja za socializem. Zato je v Sovjetski zvezi izvedel kolektivizacijo. Takoj po vojni se je vse gospodarstvo vodilo strogo administrativno, po državnih organih. To je nedvoumno vplivalo tudi na kmetijstvo. Omenimo uredbo o obvezni setvi, od 14. E. 1947. Strogo je bilo določeno, koliko mora kdo na svoji zemlji pridelati. Ce kmet ni zasejal po državnem planu, je odgovarjal kazensko. Od 11. III. 1947 je uredba o odkupu kot sorazmerno trajnem sistemu. Po tej uredbi so bili napravljeni razrezi odkupa do KLO, predpisovali so obveznosti posameznim kmetom, ki so bili dolžni pridelati predpisano količino določenega pridelka in ga oddati po točno določeni količini, izbiri in po ceni, ki jo je določila država. V »Organizacijskem vestniku OF Slovenije« št 10/1948 zasledimo sestavek »Odkup krompirja bomo pripravili politično in organizacijsko«. Med drugim je zapisano: »Prvo in drugo leto po osvoboditvi smo na podlagi obvezne oddaje pobirali od kmetov vse njihove presežke krompirja po določenih državnih cenah. Tak način odkupa nam je narekovalo splošno pomanjkanje, ki ga je povzročila vojna in velike potrebe pri obnovi. S tem načinom seveda nismo kmetov vzpodbujali k večji proizvodnji, vendar v takratnih razmerah ni bilo drugega izhoda. Delavcem, zaposlenim pri obnovi in izgradnji, smo morali zagotoviti minimalne količine hrane, a pri tem smo bili vezani predvsem na vire iz: lastne kmetijske proizvodnje, ki pa je bila v vojni prav tako zelo prizade^ ta ...« (Nadaljevanje na 6. strani) v SPOMIN Konec preteklega leta smo se poslovili od našega upokojenega sodelavca. OTA KRAJNCA, 16. marca letos pa od našega upokojenega sodelavca JAKOBA VRHOVŠKA Težko se je poslavljati od ljudi, ki smo ju poznali toliko let, od sodelavcev, ki sta bila vedno pripravljena delati za dobrobit svoje dežele, svoje domovine in s tem tudi za sočloveka, sotovariše, s katerimi sta živela in soustvarjala. Vedno sta se zavedala, da se le z delom lahko dosežejo cilji, za katere sta si prizadevala. Vsem bosta ostala v trajnem in lepem spominu. DO Hmezad export-import V SPOMIN Miri GRM V spomladanskem popoldnevu se je na pokopališču v Grižah zbrala velika množica ljudi in v tihi bolečini pospremila Miro GRM na njeni zadnji poti. V prometni nesreči je tragično ugasnilo njeno življenje. Rodila se je pred 37 leti v za današnji čas številni družini. Ustvarila si je družino in prijeten dom. Bila je vestna delavka. Vedno je privabljala goste s svojim nasmejanim obrazom kljub temu, da se je srečevala s težavami, ki jih je ohranjala zase. Saj delo v gostinstvu to zahteva. Da je bila zvesta gostinskemu poklicu, dokazuje tudi priznanje za 10-letno pripadnost DO Gos-tinstvo-turizem Žalec, ki ga je prejela z velikim ponosom na srečanju kolektiva v mesecu februarju. Za Miro bo ostala praznina, nepozaben spomin in spoštovanje. Sodelavci Hmezad DO Gostinstvo-turizem Žalec V spomin Petindvajsetega marca smo se tiho poslovili na pokopališču na Ponikvi od ANE FAJDIGA kmetice iz Lok. Rodila se {e pred 81. leti na manjši kmetiji na Ponikvi. Kot mlado kmečko dekle se je poročila v Loke. Že po nekaj letih zakona ji je umrl mož. Na razgibani kalski zemlji sama ni mogla obdelovati kmetije, čeprav ta ni bila velika. V drugo se je poročila. Okusila je vso grenkobo kmečkega življenja v hribih. Težko delo ji je pred leti načelo zdravje in kmetijo je prepustila mlajšim rokam. Živela je skromno in tiho. Spominjali se je bomo s spoštovanjem. TZO Šempeter Naša pot Slovenci si želimo ekonomsko, kulturno, človeško bogat, v svet odprt samoupravni socializem. Zato, kdor ne zna, se naj nauči, kdor ne zmore, ali si ne upa, naj naredi prostor sposobnejšim in pogumnejšim,-kdor noče, temu bomo dali slovo. (Nadaljevanje s 5. strani) Nato preberemo v sestavku, da so v 1. 1947 odkupovali krompir še v sistemu določenih (maksimalnih) cen za obvezno prodajo in za proste presežke. Prodaja prostih presežkov ni predstavljala proste trgovine/za kmeta, pač pa posebno vrsto obvezne prodaje po nekoliko višjih cenah. V1. 1948 pa obvezna prodaja obsega le del presežkov, ki ostanejo kmetu po kritju lastnih potreb v gospodarstvu in gospodinjstvu (velikokrat je bila problematična določitev lastnih potreb) a s preostalimi količinami, ki presegajo obvezno prodajo (svobodni presežki), pa lahko kmetje prosto razpolagajo. Odredba je nadalje določala, da bodo kmetje, če bodo pravočasno sklenili pogodbe za krompir, ki so ga dolžni prodati državi (količine iz obvezne prodaje), dobili plačan krompir po določenih državnih cenah, povišanih za 25 % in bone za nakup industrijskega blaga. Poudarimo točno določene količine, ki jih je bilo potrebno oddati, določene s planskimi razrezi in točno določene cene - škarje cen! (Nadaljevanje prihodnjič) DODATNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Na osnovi ugotovljenih kadrovskih potreb razpisujejo DO v SOZD Hmezad za šolsko leto 1988/89 še naslednje štipendije: poklic oz. program stop. zaht. število štip. DO - TOZD gozdarski tehnik V. 1 Kmetijstvo Žalec -DO Kmetijstvo mehanik kmet.-meh. V. 1 Sadjarstvo Mirosan ekonomski tehnik V. 3 Export-import upravni tehnik ekonomist za komerc. V. 1 Export-import dejavnost VI. 1 Export-import inženir kemije dipl. inž. živilske teh- VI. 1 Agrina - TOZD Sa-deks nolog. VII. 1 Agrina - TOZD Sa-deks Za prosilce navedenih štipendij veljajo enaki splošni razpisni pogoji in roki, kot so bili objavljeni v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v dnevnih časopisih DELO in VEČER, ter v aprilski 4. številki glasila HMELJAR. V mesecu maju bodo v dnevnem časopisju objavljeni tudi razpisi in pogoji za štipendije iz združenih sredstev, Titovega sklada in Kraigherjevega sklada. Programer izobraževanja Niko Veber Na farmi Zalog so v polnem dela na adaptaciji senika, ki bo končan do košnje. Naj-moderneje bo opremljen z avtomatiko in ko bo polnjen, bo vreden ogleda. Staro mlekarno v Medlogu že preurejajo od lanskega septembra za potrebe čebelarske zadruge, ki pod okriljem mlekarne v Arji vasi načrtuje velik razvoj. Najslabša dela pri razkopavanju so končana. Notranjost od laboratorija, polnilnice do skladišč in jedilnice že dobivajo novo podobo in tudi opremo. Uredili bodo diskontno trgovino za mlečne izdelke, čebelarsko opremo in medarske izdelke do konca leta, če bo denar. PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Šahovski KLUB en A op koordinat 2EHSKO IME (NALČi) ll$TI ZPfcAtfIL. "RASTLINE GLAVNA (A RAL NA VCAAJA TRST pesTmer Sij IRSKI uvlEtor $l, mesto KENUC J0HM 1>0YD HODtLOVšC »a um KIIKEL RAZUČmA 5AM0QL. DIVJI KOZEL. >adav/na 2 A NAT SNEG OKRAJ- ŠAVA HUSOLI-NlJE V ZUNANJI MINISTER PREDIV. IRSKE TONA JAPR.oTor Vladimir LENIN DJ&, VZAH. AtRlKt „ 3|ERA" IJHIAS PANJ '{• RAJSKI O G* N J SKUfEK. VODNIH, KR UTA C SESTAVNI Del ATOMSkE CENTRALE MEDMET PRIGA- NJANJA TORINO Konec Polotoka DIJAŠKI J>0M , KONVIKT KATRI J VPORNtK 2A SPR. jakosti EL.TOKA TELOVADEC rut>i CLAN CIRKUSA STAR. J VED NAM.TrM. IGRALEC ARABSKI ŽRCAEC BERILIJ JTAINOST TR&OXT (UAŠ CILJ) iVEtLO <|A R.JE tfOJA EDINO Jordan 5 ko PRISTAN. špranja ihed Ploščicama ZADNJA CUKA DUŠIK. kisik SLOK PEVKA Falk AC.C RKA XKUP. NENASIČENIH CALJIKOVOA (etiiemC»^ 400O INDIJ, n L S IS Tč", od vladanje rfi.es a T*<5 SEVERNO Oi> CELJA KARU IT. SHU¿. -ZNAKOV. SLAL. 1985 ucer/j ClOVSK. HALCIJ O0... Doz JJORj XADJXRSU TOZD HKCZADA spremlje- valec Boça Dioniza 5. ČRKA kRAJ 3Ab J A RS K Plantaž ptica, TUDI Past TOVAllVA avtomod, l/ MM MESTO NA ŠVED. t«jdi TORKU NASA nogomet. čdranka MARKO) st. mes . v 3EV- AFR. fUtUTjNBA B (¿MÜT AMER.- gjj OBvjFSc. OR<¡. SLOV IGRALKA TKAČEVA EN Oceuč. M£NjA OCA 2FN.