Aktualno Ptuj •
Denar je, a ne za bazen O Stran 3
Podravje Ormož • Lekarniški dobiček v občinske blagajne? O Stran 7
Kmetijstvo Videm • Halo-ški vinogradniki složni
O Stran 9
Ptuj, torek, 22. marca 2016
letnik LXIX • št. 23 ¡^ Odgovorna urednica: j ¡2 Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
AvtoD^OM
Danes priloga
Štajerski TEDNIH
Ptuj • Kadrovske, finančne in investicijske težave bolnišnice
Podravje Bo rešitev jutrišnji pogovor z ministrico?
Videm, Podleh- V ptujski bolnišnici se na vse načine trudijo splavati iz rdečih številk, ki jih spremljajo že vrsto let. Poslovanje za lansko nik • Avtocesta bo in letošnje leto je sicer spodbudno, a daleč od tega, da bi bilo tako dobro. Najnovejši hladni tuš pa so doživeli ob obisku zgrajena v roku ministrice za zdravje. Več na straneh 2 in 3.
O Stran 4
Šport
Nogomet • Pa jo
imajo, prvo zmago namreč	*
O Stran 11
Nogomet • Drava v derbiju do točke v zadnji minuti
O Stran 12
Reportaža • Prevc osvojil vse, kar je bilo na voljo
O Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Podravje
Ormož - Imenovanje fg^TEDMiKj direktorja psihiatrije na
mrtvi točki	O Stran 4
Stajerskitednik - Stajerskitednik
Arheologija •
Ptuj - Prostora za arheološko bogastvo v mestu ni
O Stran 5
Zanimivosti •
Ormož - Predsednik Pahor že drugič v
vlogi gasilca O Stran 5
Poljčane •
Neizprosna država zavira male pridelovalce o Stran 2
VABIMO VAS V PRENOVLJEN
HIPERMARKET PTUJ
ŠPINDLERJEVA 3
H Mercatormoj najboljši sosed
2 ŠtegenMmm	Aktualno	torek • 22. marca 2016
Ptuj • Seja sveta zavoda Bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
Bo jutri dan D za urgentni center?
V Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj se na vse načine trudijo splavati iz rdečih številk, ki jih spremljajo že vrsto let. Poslovanje za lansko in letošnje leto je sicer spodbudno, a daleč od tega, da bi bilo tako dobro, da bi lahko pokrili izgube preteklih let in zagotovili sredstva za lastno udeležbo, ki so nujna za začetek gradnje urgentnega centra.
Najnovejši hladni tuš so doživeli ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, zato naj bi z njo za skupno mizo sedli ponovno jutri in poskušali najti dogovor.
„Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj je stopila v leto 2015 z optimističnimi načrti. Po katastrofalnih zadnjih letih, ko smo od leta 2009 v povprečju letno poslovali z 1.125.000 evrov večjimi stroški, kot so bili prihodki, in tako skupno 'pridelali' 6,5 milijona evrov izgube, smo v letu 2014 z ukrepi na prihodkovni in odhod-
kovni strani praktično izničili nastajajočo izgubo iz poslovanja, saj je bil celoten negativen izid konec 2014 v višini 542.986 evrov posledica predvsem izrednih dogodkov, na katere večinoma nimamo vpliva," je med drugim minuli teden na seji sveta zavoda povedal Andrej Levanič, direktor Bolnišnice Ptuj.
A kljub uravnoteženemu poslovanju v lanskem letu ostaja težka likvidnostna situacija zaradi negativnega poslovanja preteklih let. Zapadle obveznosti so se še
nekoliko povečale, za približno 312.000 evrov, in znašajo 4,1 milijona evrov. A vodstvo bolnišnice je jasno: stabilizacija poslovanja bo možna le v sodelovanju z ministrstvoma za zdravje in finance, sami težav iz preteklih let ne morejo rešiti. „Trend je pravi, rezultat je v redu in jasno je, da je bilo zelo veliko narejenega," je na seji sveta med drugim povedala predsednica sveta Sonja Žibrat.
Kakšen trend in načrti bodo obveljali v prihodnje, bo odvisno tudi od finančnega načrta, a ga tokrat člani sveta zavoda niso dobili na mizo. Levanič je pojasnil, da ga ni zaradi projekta gradnje urgen-tnega centra, ki je še vprašljiv in bo imel velik vpliv na finance v letu 2016. Pripravili ga bodo v 30 dneh, ko bo manj odprtih vprašanj z investicijami v prihodnjih letih.
Kadrovska
podhranjenost
in čakalne
dobe
ostajajo
problem
Ptujska bolnišnica si že vrsto let prizadeva urediti problem
kadrovske podhranjenosti. Na nekaterih področjih so bili uspešni in so si zagotovili dodatne sodelavce, na drugih nimajo takšne sreče, kar povzroča probleme tudi pri obvladovanju čakalnih dob. Problem ostaja predvsem pomanjkanje zdravniškega kadra (anestezija, interni oddelek).
„Smo sicer uspešni pri pridobivanju mladih zdravnikov spe-cializantov, manj pa pri nujno
Stanje v Mariboru
vpliva tudi na Ptuj
Trenutno je v Bolnišnici Ptuj 20 specializantov, nujno pa bi potrebovali tudi specialiste, vsaj tri na internem oddelku, in nekaj anesteziologov, ki so ta hip najbolj iskan kader. Toliko bolj potrebujejo zdravniški kader, ker se pritiski zaradi težav v mariborskem UKC poznajo že tudi pri delu ptujske bolnišnice.
i"
—Si J: ' ^ -	-■-: ' — - '* -
Vodstvo ptujske bolnišnice je na zadnji seji zavoda poudarilo, da ministrstvo za zdravje na ptujsko bolnišnico gleda drugače kot na nekatere druge ...
Uvodnik
Planica
Morje slovenskih zastav in navijaških transparentov, glasen oclzven slovenske himne Zdravljice in Avse-nikove skladbe »Planica, Planica, snežena kraljica« iz i >eč kot 110.000 grl, pa odmev drugih navijaških pesmi ter ponosen zvok harmonike. Tako veličastno je bilo te dni na slovenskem skakalnem prazniku v dolini pod Poncami, kjer so nepremagljivi slovenski orli z najboljšim letalcem Petrom Prevcem v glavni vlogi znova navdušili z izjemnimi rezultati. Skupaj s sotekmovalci iz celega sveta.
Ne najdem dovolj velikih besed inpresežnikov, s katerim bi vsaj približno lahko opisala to slovensko skakalno pravljico, za katero so zaslužni naši pogumni fantje. Rekordi so padali -skorajda povsod. Tudi v slovenskih srcih, ki so bila te dni združena in enotna kot že dolgo ne. Pa ne samo na mogočni planiški velikanki. Štiridnevni športni spektakel je namreč sprožil val skakalne evforijepo vsej Sloveniji. In upam si trditi, da ga ni bilo Slovenca, ki ne bi stiskal pesti za naše junake ter se veselil njihovih novih uspehov. Pozabili smo na vsakdanje težave, na arbitražne zaplete, na migrante, tajkune in pokvarjene politike...
Tu ni treba veliko filozofirati: Planica je kraljica. Je veliko več kot le zibelka smučarskih poletov in skokov. Je sinonim naravne lepote in kulturne dediščine ter športnih uspehov. Je simbol srčnosti nas Slovencev. Predvsem pa ponos našega naroda, saj dviguje nacionalno zavest, utrjuje občutek pripadnosti in prepoznavnost naše domovine po vsem svetu. Še posebej zdaj, ko imamo tam tudi najsodobnejše nordijsko središče na svetu.
Čez sto deset tisoč gledalcev je tako v urejenem prizorišču uživalo v poletih naših fenomenalnih tekmovalcev. Zatopoklon celotni ekipi. Vsa čast tudi organizatorjem in pa rekordnemu številu navijačev.
Ampak Planica je žal minila, vse tisto od prej pa je ostalo .
Monika Levanič
Kraljica
Pojčane • Razstavno-promocijski prostor društva Zakladi Dravinjske doline ostaja zaprt
Neizprosna država zavira male prideloval
Po slabem letu dni delovanja je društvo Zakladi Dravinjske doline zaprlo razstavni prostor z možnostjo prodaje v Razvojn »Razstavni prostor smo s prvim januarjem zaprli. Razlog za to je seveda sprejetje novega zakona o davčnih blagajnah,« je Jelka Lovrenčič.
V razstavnem prostoru z možnostjo prodaje so bili izdelki in pridelki članov društva iz občin Majšperk, Poljčane in Makole. Kot je pojasnila Lovrenčičeva, razlog za zaprtje ni bila toliko sama uvedba davčnih blagajn, temveč še vse druge dodatne obveznosti in tudi nejasnosti. »Ni nam uspelo dobiti odgovora, ali za društvo lahko prodaja oseba, ki je na primer zaposlena, upokojenka, brezposelna in ali se to delo ne šteje kot delo na črno, čeprav je prostovoljno. Težava je tudi v sami prodaji, saj lahko društvo prodaja svoje izdelke le v promocijske namene, za katere pa se ponovno ne ve, kje je meja promocijske prodaje. Po odgovore smo se preko telefona obrnili neposredno na finančno upravo, kjer so nas prevezovali iz pisarne v pisarno, konkretnega odgovora pa nismo dobili.«
Država zavira lokalni razvoj
Zato društvo, čeprav povezuje člane treh občin, ne vidi smisla odpirati novih prostorov, vsaj kratkoročno.
»Najprej moramo rešiti omenjene težave in nejasnosti. Ko
bodo te odpravljene, pa je naša dolgoročna strategija nadgraditi vse začeto. Če pogledam nazaj, sem izjemno zadovoljna z vsem, kar nam je uspelo doseči v minulih dveh letih od ustanovitve. Člani smo v razvoj vložili ogromno časa, energije, tudi znanja in
izkušenj. Lahko rečem, da smo z zagonom društva prestopili marsikatero mejo. Povezali smo Dravinjsko dolino in postali vzoren primer tovrstnega povezovanja celo v širšem slovenskem prostoru, povečali smo prepoznavnost naših izdelkov in posledično se-
veda izboljšali prodajo ... Žal pa nas na naši poti močno ovira država, ki je s svojimi strogimi ukrepi neizprosna do nas - malih pridelovalcev in na ta način izjemno zavira lokalni razvoj.«
Na finančni upravi so pojasnili, da če član društva za delo v dru-
Foto: Mojca Vtič
Društvo, ki povezuje nekaj manj kot 97 lokalnih pridelovalcev, je zaradi uvedbe davčnih blagajn zaprlo vrata razstavno-promocijskega prostora.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 22. marca 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
potrebnih izkušenih specialistih. Kljub temu nam je uspelo z boljšo organizacijo dela in sprotnimi plačili presežnih ur doseči odlično realizacijo zadanega cilja - rešitev iz preteklosti nakopičenih ur (8600 ur konec leta 2014) iz prerazporeditve delovnega časa, ki so praktično v celoti odpravljene. Ob tem smo za 30 % povečali število ur izobraževanja, zmanjšali odsotnost z dela in obrnili trend nezadovoljstva zaposlenih in uporabnikov v zadovoljstvo," pojasnjuje Levanič.
Medtem ko so lani imeli težave s preveč urami, so letos te številke šle celo v minus. Zdravnik Borut Kostanjevec meni, da tudi zato, ker je racionalizacija v ptujski bolnišnici že na meji ra-
Bolnišnica Ptuj v (rdečih) številkah:
-	Skupaj ima Bolnišnica Ptuj 6,5 milijona izgube (seštevek izgube iz preteklih let).
-	4,1 milijona so bolnišnične zapadle obveznosti.
-	V letu 2015 so opravili za 430.280 evrov, ki jih ZZZS ni plačal.
-	Prvič po letu 2009 so imeli lani presežek prihodkov nad odhodki v višini 44.932 evrov.
-	Lanskoletni rezultat bi bil še boljši, če v 2015. ne bi izplačali 74.617 evrov odškodnine (zaradi škode, nastale leta 2007).
-	V bolnišnici nujno potrebujejo okrog 500.000 evrov, da lahko začnejo gradnjo urgentnega centra. Vlogo za začetek dela so, kot pravijo, na ministrstvo za zdravje poslali že decembra lani, a odgovora še niso dobili; če bi ga, bi po mnenju vodstva bolnišnice stroje pognali že aprila letos.
-	Za primerjavo: ministrstvo je za izgradnjo urgentnega centra v Slovenj Gradcu (po besedah Levaniča) zagotovilo 9 milijonov evrov, za Ptuj pa le 2 milijona.
Jutri sestanek z ministrico
Kot je pojasnil direktor Andrej Levanič, naj bi Bolnišnica Ptuj v pridobitev vse potrebne dokumentacije za začetek izgradnje urgentnega centra vložila že 150.000 evrov. A ob obisku Podravja je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc dala zahteven pogoj za začetek izgradnje: ptujska bolnišnica mora tako kot vse druge sama zagotoviti lastni delež - pol milijona evrov. Vprašljiva ostaja tudi sočasna gradnja operacijskih dvoran, za katere vodstvo bolnišnice poudarja, da jo je nujno izvesti v sklopu gradnje urgentnega centra, saj da je to najbolj racionalna rešitev, tudi z vidika financ. O vsem tem bodo govorili jutri, ko so si končno (po več dneh prizadevanj) le uspeli zagotoviti sestanek z ministrico. „Zaradi takih težav je vprašljiv celoten projekt, to pa je -milo rečeno - neresno," je bil jasen direktor ptujske bolnišnice.
zumnega. Kot je dejal direktorju in članom sveta zavoda, ga skrbi dejstvo, da se sestre vedno bolj obremenjuje, da tri medicinske sestre opravljajo delo, ki bi ga morale štiri, in da se programi povečujejo, kader pa ostaja številčno nespremenjen. „Ljudje res delajo na polno. Uprava se obnaša zelo racionalno, a že na meji razumnega," je bil jasen Kostanjevec.
Odgovor Levaniča na ta očitek je bil, da si oddelki sami prilagajajo urnike in da bo v prihodnjih mesecih gotovo manj primanjkljaja ur, kot jih je bilo v prvem mesecu. „Kakorkoli, dejstvo je, da poskušamo sestre maksimalno izkoristiti," je bil jasen Kostanjevec.
Dženana Kmetec
Ptuj • Bazen v domu upokojencev ostaja zaprt
Denar je, a ne za bazen
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri upravljanju bazena v Domu upokojencev Ptuj je ta že skoraj leto dni zaprt. Za njegovo ureditev bi potrebovali okrog 100.000 evrov, a čeprav imajo na svojem računu precej denarja, se za to niso odločili.
Inšpekcijski pregled naj bi že lani ugotovil številne nepravilnosti pri upravljanju bazena in
naložil potrebne ukrepe za odpravo. Kot pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički, naj bi za to, da bi zadostili vsem zahtevam predpisov za upravljanje javnega bazena, morali vzpostaviti potrebno tehnično in strokovno podporo za izvajanje monitoringa vode in zagotavljanje varnosti kopalcev. „Za lažje razumevanje - bilo naj bi tako kot v toplicah."
Ob tem poudarja, da je bazen tudi tehnično pomanjkljiv in da je ob njenem nastopu dela iz njega iztekala voda, tako da so jo dnevno dolivali v večjih količinah.
„Za sanacijo bazena je takratni vodja tehnične službe v letu 2015 predlagal sredstva v višini 100.000 evrov. Dnevna vstopnica za prosto kopanje v bazenu je stala 3,21 evra, obiskovalcev pa je bilo največ pet dnevno, pogosto tudi nihče. Letno bi torej s prodajo vstopnic zaslužili maksi-
malno 5.400 evrov bruto," svojo odločitev, da ne gredo v sanacijo bazena, pojasnjuje Šemničkijeva, ki je prepričana, da domu s tem ni povzročena materialna ali strokovna škoda. Zato je bazen do nadaljnjega zaprt.
Čeprav ta odločitev vzbuja začudenje, glede na to da imajo na svojem računu še precej milijonov, direktorica vztraja, da sredstev za sanacijo in vzdrževanje bazena ne morejo vzeti iz oskrbnin.
Dženana Kmetec
Foto: CG
ce
em centru narave v Poljčanah. povedala predsednica društva
štvu prejme plačilo ali nagrado za opravljeno delo, mora pred začetkom opravljanja dela z društvom to ustrezno pogodbeno urediti (npr. delovno razmerje, civilnopravne pogodbe, študentske napotnice ...) »V primeru brezplačnega dela članov društva so izjeme od zaposlovanja na črno, in sicer za opravljanje nujnega dela, humanitarnega in karitativnega dela, dela za invalidske organizacije, prostovoljsko in dobrodelno delo. Poleg teh oblik dela lahko člani opravljajo tudi druga dela, če jih opravljajo brezplačno. Je pa treba dokazati, da gre za takšno vrsto dela, ki je povezano z nalogami in dejavnostmi, ki jih ima društvo opredeljene v statutu, na primer prodaja jedi in pijače v primeru posameznega dogodka gasilske veselice, prodaja izdelkov, ki so jih izdelali člani društva, prodaja reklamnih izdelkov društva v primeru promocije društva ...« In kot so še poudarili na finančni upravi, se bo v vsakem konkretnem primeru ugotavljalo, ali člani društva dejansko delo opravljajo brezplačno in ali se pridobitna dejavnost opravlja v določenih mejah.
Mojca Vtič
Ormož • O aktualni problematiki in predvidenih ukrepih zdravstvenega ministrstva
Bo Ormož čez dve leti brez pediatra?
»V ZD Ormož smo trenutno v težki kadrovski stiski na področjih družinske medicine ter otroškega in šolskega varstva, ker je kolegica na daljšem bolniškem dopustu, meni pa se izteka delovna doba in ne vemo, kdo bo pokrival to področje,« je na problematiko pomanjkanja specialistov s področja družinske medicine in pediatrije v ormoškem zdravstvenem domu opozoril vodja strokovne službe ZD Ormož Dušan Kolarič.
Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko je na torkovi novinarski konferenci govorila o obisku ministrice za zdravje Mi-lojke Kolar Celarc na Ptuju; tam jo je s strokovnim vodjem Dušanom Kolaričem opozorila na neustreznost sistema razpisovanja specializacij ter na preobremenjenost obstoječih specialistov.
Za kako resno problematiko gre, priča podatek, da v ormoškem ZD dela le en pediater, čeprav je nadzor z Zdravniške zbornice Slovenije ugotovil, da bi to območje morali pokrivati trije. »Trenutno je težnja, da se postavi
meja 860 opredeljenih pacientov na specialista v predšolski populaciji, realna slika v moji ambulanti pa je 1.900 pacientov, torej govorim o okrog 100 bolnikih dnevno. Gre za ekstremno obremenitev, sploh v času epidemij. S strokovnega stališča je to velik problem, nevarnost napak je zelo velika. Tveganje lahko zmanjšamo le specialisti z dolgoletnimi izkušnjami,« je opozoril D. Kola-rič.
S preobremenjenostjo se nosilci dejavnosti srečujejo tudi na področju ginekologije in družinske medicine.
Delodajalci si »kradejo« mladi kader
Razmere pa bi lahko postale še bolj kritične že čez dve leti, ko se edini ormoški pediater namerava upokojiti. Kdo bo potem opravljal to delo, še ni znano. Zato vodstvo ormoškega ZD ministrstvo poziva, naj sistem razpisovanja specializacij čim prej prilagodi potrebam zavodov:
»Problem imamo predvsem manjši zavodi, ki spadamo v večje regije, saj ne pridemo do specia-
Z leve: vodja službe nujne medicinske pomoči ZD Ormož Alenka Simonič, direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko in strokovni vodja Dušan Kolarič
oblastilo za razpis specializacije (to ima sedaj v rokah Zdravniška zbornica Slovenije), postopno do leta 2020 zmanjšati število pacientov na posameznega specialista družinske medicine in pediatrije na 1.500 ter 4.000 na specialista ginekologa, pa tudi redefinirati javno zdravstveno mrežo z vzpostavitvijo inštrumentov za ruralna okolja. Obetajo se zakonske spremembe glede načina podelitve koncesij, ministrstvo pa pripravlja še strategijo razvoja primarnega zdravstvenega varstva.
Želijo vzpostavitev satelitskega urgentnega centra
Glede reorganizacije službe NMP in gradnje urgentnih centrov pa je direktorica izpostavila, da bo ormoški zdravstveni dom po vzpostavitvi dispečerskih centrov glede na postavljena merila ministrstva za zdravje kandidiral za pridobitev statusa satelitskega urgentnega centra, na kar se že pripravljajo preko strokovnih izobraževanj in investicijskih vlaganj.
Monika Levanič
tiiiiiiiimmimiimmmmimmiiiiii!^
Bronasti znak službi nujne pomoči
Služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ormož je prejela bronasti znak, ki ga je podelila Civilna zaščita Republike Slovenije kot priznanje za požrtvovalno in uspešno delo pri postavljanju začasnih nastanitvenih centrov in oskrbi migrantov v letu 2015, na kar so v kolektivu ZD Ormož izredno ponosni: »S strokovnim delom službe smo dokazali, da znamo in zmoremo pokriti potrebe po nujni pomoči in dežurne službe za ormoško območje in tudi v primeru oskrbe migrantov.« Pri tem pa je vodja službe Alenka Simonič še poudarila, da gre za skupno priznanje, saj pripada tudi policiji, Rdečemu križu, civilni zaščiti in drugim, ki so oskrbovali migrante v Središču ob Dravi.
lizantov, predvsem za nekatera področja, kot je pediatrija. To dovoljuje trenutno veljavna zakonodaja, ki ni pisana za potrebe izvajalcev. V pediatriji, kljub temu da je kar nekaj ZD od leta 2006 do leta 2015 izrazilo potrebo po tej specializaciji, se veliko mladih, ki so specializacijo končali, ni zaposlilo v teh ZD, pač pa pri drugih delodajalcih v regiji oz. na sekundarni ravni.«
V ormoškem domu letos končuje specializacijo ena speciali-zantka s področja pediatrije, ki je šla na specializacijo na račun ormoškega območja, a ne vedo, ali se bo zaposlila pri njih, saj jo snubijo na sekundarni nivo.
Na ministrstvu se po besedah direktorice zavedajo te problematike, zato želijo pridobiti po-
Foto: ML
4 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 22. marca 2016
Videm, Podlehnik • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje
Avtocesta bo zgrajena v roku
Dela na obeh etapah avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje tečejo skladno s potrjenim terminskim planom, tudi zaradi ugodnega vremena. DARS pa naj bi še ta mesec podpisal pogodbo s podjetjem Euro-Asfalt iz Sarajeva, ki bo gradilo drugo etapo avtoceste.
Eno zadnjih lukenj v 2300 kilometrov dolgi povezavi med nemškim Hamburgom in grškim Solunom trenutno krpa okrog 150 delavcev. Prvo etapo v dolžini 7,26 kilometra gradi konzorcij podjetij SGP Pomgrad, Gorenjska gradbena družba, CGP Novo mesto in Cestno podjetje Ptuj, ki dela pet dni na teden med 7. in 17. uro. Na drugi etapi v dolžini 5,77 kilometra pa podjetje Euro-Asfalt pripravljalna dela izvaja vse dni v tednu, tudi popoldne in občasno celo ponoči.
Na prvi etapi podizvajalci trenutno izvajajo avtocestna dela: odriv humusa, planiranje temeljnih tal, vgradnja geotekstila, vgrajevanje nasipa in nasipnih plasti, izvedba nasipa, izkopi, odvajanje padavinskih voda z avtoceste ipd. Urejajo tudi vzporedno cesto in opravljajo številna zemeljska dela in preddela, potrebna za nadaljnje faze projekta. Pri deviacijah so zakoličili meje posega, očistili teren, odrinil humus, izkopali zemljino, izdelali meteorno kanalizacijo itd. Nadaljujejo pa tudi z gradnjo objektov, kot so nadvozi, podvozi, prepusti in mostovi.
Za drugo etapo je za zdaj sklenjena samo pogodba za pripravljalna dela; podpisali so jo lani avgusta. Na tem delu še urejajo obvoz glavne ceste in začasni
DARS trenutno gradi samo avtocestni odsek Draženci-Gruškovje,
načrtujejo in pripravljajo pa še številne druge projekte. Za izgradnjo druge cevi predora Karavanke opravljajo geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave; v pripravi je državni prostorski načrt za hitro cesto na odseku Koper-Dragonja; za hitro cesto Jagodje-Lucija z dvema predoroma in dvema viaduktoma je projektna dokumentacija že izdelana, investicijski program pa na Ministrstvu za infrastrukturo še potrjujejo. Na DARS-u ocenjujejo, da bodo pripravljalna dela lahko začeli v začetku naslednjega leta. Maja letos naj bi začeli graditi tudi priključek Šmarje-Sap. Pridobivajo pa še gradbena dovoljenja in potrebna soglasja za izgradnjo protivetrnih zaščit na odseku hitre ceste Razdrto-Vrtojba. Ker je vrednost investicije velika, pojav izredno sunkovitih burij pa še ni dovolj pojasnjen, bodo protivetrne ograje najprej postavili na treh testnih poljih. Na njih bodo merili veter ter analizirali promet ob močni burji.
Dela na prvi etapi avtocestnega odseka so v polnem teku.
dostop, gradijo premostitvene objekte in podporne konstrukcije, nadaljujejo pa tudi komunalno urejanje (vodovod, elektroinstalacije in telekomunikacije). Na celotnem odseku bodo trije avtocestni priključki (Lancova vas, Podlehnik in Zakl), zgraditi pa bo treba tudi sedem nadvozov in tri podvoze, dva podhoda (enega za pešce
in kolesarje, drugega za živali), predor, mostove, prepuste in podporne konstrukcije.
Podpis pogodbe za drugo etape še ta mesec
Za gradnjo druge etape so dokončno izbrali podjetje Euro-
Ormož • Imenovanje direktorja psihiatrije na mrtvi točki
Po pol leta stanje nespremenjeno
Lani jeseni smo poročali o zapletih, ki so nastali pri imenovanju na funkcijo direktorja Psihiatrične bolnišnice Ormož. Zaradi neusklajenosti ustanovitvenih aktov (odloka in statuta) je svet zavoda razpis za imenovanje direktorja razveljavil in direktorico Majdo Keček imenoval kot vršilko dolžnosti.
Iz sveta zavoda, ki ga vodi Teja Ilc, sicer zaposlena na ministrstvu za zdravje, so nam septembra odgovorili, da bodo ustanovitvene akte uskladili do novega leta. Pa jih niso, so pojasnili te dni, ko smo pri njih poizvedovali o tej temi. Povedali so, da so pripravili spremembe
odloka o ustanovitvi, ta pa je zdaj v medresorskem usklajevanju. Kdaj bo odlok potrjen na vladi, niso znali povedati, kot tudi ne, kakšna bo organiziranost vodstvenih funkcij: ali bosta poslovodska in strokovna funkcija združeni v eni osebi, ali bosta funkciji ločeni
Za zdaj ni znano, kdaj bo svet zavoda Psihiatrična bolnišnica Ormož objavil nov razpis za delovno mesto direktorja in kakšne bodo njegove zadolžitve.
in ju bosta opravljali dve osebi. »Spremembe in dopolnitve so v postopku medresorskega usklajevanja, zato vam točnih informacij ne moremo podati,« so sporočili.
Zanimalo nas je tudi, kdaj predvidoma bodo objavili razpis za delovno mesto direktorja - glede na to, da se je dosedanji direktorici Kečkovi mandat iztekel 20. septembra lani. Od takrat je vršilka dolžnosti, za obdobje enega leta. Tudi na to vprašanje na ministrstvu nimajo odgovora, saj čakajo, da vlada potrdi odlok o ustanovitvi.
Začasna direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Keček je zaradi bolezni od 21. januarja na bolniškem dopustu. Na delovno mesto naj bi se vrnila predvidoma konec tega meseca. Povprašali smo, kdo jo v tem času nadomešča. Iz uprav-no-pravne službe bolnišnice so nam odgovorili, da jo nadomešča strokovni vodja - predstojnik Dubravko Krmpotic.
Mojca Zemljarič
Asfalt iz Sarajeva, ki na tem delu bodoče avtoceste že opravlja pripravljalna dela. Državni revizorji so namreč januarja zavrnili pritožbo SGP Pomgrad, ki je menil, da so cene Euro-Asfalta dumpinške in nerealne. DARS je prepričan, da je bila izbrana ponudba (46 milijonov evrov brez DDV) pač najugodnejša. Za prvo etapo bodo (brez DDV) plačali približno 56 milijonov evrov.
Pogodbe za drugo etapo še niso podpisali. DARS bo namreč pri Evropski investicijski banki (EIB) najel 55 milijonov evrov posojila, za katerega pa bo morala vlada podpisati poroštvo.
»Poroštvena pogodba je v tem trenutku v urejanju, na njeni podlagi pa bo imela družba DARS zagotovljena sredstva za gradnjo. Takoj po ureditvi pogodbe med vlado in EIB bo DARS pristopil k podpisu pogodbe za izgradnjo odseka AC Draženci-Gruškovje - 2. A-etapa, v dolžini 5,77 km. V pripravi je tudi sklep o dodelitvi evropskih sredstev. Predvidevamo, da bo podpis pogodbe s podi-zvajalcem konec tega meseca,« pojasnjujejo na DARS-u. Začasni vodja uprave DARS-a Tomaž Vi-dic je ob obisku Podlehnika zatrdil: »Če bo pogodba podpisana v marcu, roki niso ogroženi.«

Krajani bodo lažje zadihali že to jesen
Gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje je logistično izjemno zahtevna, saj hkrati s 13,03 kilometra avtoceste gradijo tudi 13,9 kilometra vzporedne regionalne ceste. Vodja projekta Bogdan Vrezner je ob obisku vlade v Podlehniku pojasnil, da bodo jeseni promet z glavne ceste preusmerili na polovico bodoče avtoceste (izmenično na oba pasova), šele nato pa bodo zgradili drugo polovico.
Prvo etapo avtoceste in pripadajoči del regionalne ceste naj bi zgradili do novembra naslednjega leta, celoten odsek do mejnega prehoda pa do junija 2018. Videmski župan Friderik Bračič pravi, da občani gradnjo potrpežljivo prenašajo, težave s šolskimi prevozi pa so že rešili: »Ljudje so to sprejeli kot svoj projekt, na katerega so dolgo čakali.«
Eva Milošič
Kidričevo • Podpis pogodbe o ureditvi ceste Apače-Lancova vas
Ponudba CP Ptuj najugodnejša
Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za modernizacijo ceste Apače-Lancova vas. Najugodnejša je bila ponudba Cestnega podjetja Ptuj v vrednosti 186.861 evrov.
Kot so povedali na Občini Kidričevo, je na javni razpis prispelo 12 ponudb: Hip Plus (274.830 €), Gradnje Žveplan (281.308 €), VOC Celje (229.116 €), Nograd (301.254 €), SGP Pomgrad (251.546 €), GMW (223.915 €), Blisk Bo-na (241.221 €), Nigrad KP (319.460 €), Asfalti Ptuj (193.211 €), Kit-ak Gradnje (246.620 €), Jožef Žolger, s. p. (272.055 €) in Cestno podjetje Ptuj (186.860 €).
V okviru investicije bo izvedena obnova lokalne ceste v dolžini 1,1 kilometra in skupni širini 7,2 metra. Na odsekih, kjer ni zagotovljene potrebne širine, se bo vozišče izvedlo v maksimalni možni širini. S tem projektom bo občina uredila tudi odvodnjava-nje meteornih vod in asfaltirala cestišče. Ob tem bo na celotnem odseku obnovljeno nizkonapeto-
stno električno omrežje in javna razsvetljava, to pomeni, da bodo položeni zemeljski kabli ter
postavljena javna razsvetljava z LED-svetilkami.
MV
Foto: Občina Kidričevo
Izvršna direktorica CP Ptuj Meta Zaje Pogorelčnik in župan Kidričevega Anton Leskovar sta podpisala pogodbo za modernizacijo ceste Apače-Lovrenc.
Foto: EM
Foto: MZ
torek • 22. marca 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Odprtje razstave arheoloških najdb
Ptuj ima zlato podlago
V galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši so odprli prvo iz cikla dvanajstih razstav s skupnim naslovom Iz ptujskih depojev. Mesec dni si bo v dveh vitrinah mogoče ogledati eksponate iz rimskih grobov s Potrčeve ceste, nato pa jih bodo zamenjale druge arheološke izkopanine z območja ptujske občine.
V letih 2001 in 2002 je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) na prostoru današnjega poslovnega objekta Platana in predvidene garaže na Potrčevi cesti opravil arheološko raziskavo. Arheologi so odkopali 116 rimskodobnih grobov, od katerih je bilo 115 žganih, eden pa v skeletni obliki. Avtorica razstave Marija Lubšina Tušek opozarja, da so gradivo našli v zelo razlomljenem stanju: »Grobovi so bili močno poškodovani od mlajših, srednje- in novoveških vkopov različnih jam, sajenja drevja in obdelave vrta. Zemljišče je bilo namreč še tik pred raziskavo kmečko dvorišče, delno pa zelenjavni in sadni vrt.«
Pri žganih pokopih so bile grobne jame okrogle ali ovalne,
Prostora za arheološko bogastvo ni
Ptujski župan Miran Senčar je prepričan, da mesto nujno potrebuje arheološki muzej, dotlej pa bo treba iskati alternativne rešitve. Na občini čakajo rezultate razpisa za paviljon Expo, v katerem bi lahko predstavili del arheoloških najdb. »Pridržali pa smo si pravico, da od kandidature odstopimo, ker pogoji prevzema paviljona niso določeni, niti niso znane vse finančne obveznosti, ki bi iz tega sledile. Mislim, da sta resna kandidata za paviljon Murska Sobota in Ptuj,« pojasnjuje župan. Za izbranega kandidata bo objekt sicer zastonj, vendar pa bo postavitev stala milijon evrov in pol, za obratovalne stroške pa bo letno treba primakniti še 30 tisočakov.
Mesto pa bi nujno potrebovalo tudi mestno galerijo. Na občini pravkar pripravljajo tudi popis vseh stavb in dejavnosti v mestu, da bi razpoložljive prostore kar najbolje izkoristili.
Razstavo so odprli (z leve) njena avtorica Marija Lubšina Tušek, župan Miran Senčar in organizatorka projekta Maja Janežič s Centra za preventivno arheologijo ZVKDS.
v nekaterih pa so bile tudi skrinje iz opek, velikokrat prekrite s strešno opeko v obliki dvokapne strehe. Žgane kosti pokojnih so pokopavali skupaj z ostanki njihove osebne noše in njim ljubimi predmeti. Gre predvsem za lon-čenino - razstavili so posode in
oljenke s pečatom ptujskega lončarja VRSULI iz 2. in 3. stoletja. Izjemen pa je skeletni grob, pri katerem je bila pokojnica položena v svinčeno skrinjo in opečnato grobnico. »V njem je bila pokopana premožna Rimljanka visokega stanu. To sklepamo po najdbi de-
lov ogrlice iz gagata in zlata ter zlatim obeskom, pa tudi po načinu pokopa. Ta se na rimskodobnih grobiščih na območju Ptuja pojavlja le posamično, večinoma v času 3. in 4. stoletja,« pojasnjuje Lubšina Tuškova. Pravi tudi, da je obesek v obliki zlate posode z dvema ročajema vrhunski izdelek zlatarske obrti in izjemna najdba na območju rimske Peto-vione: »Kot lahko vidite po zlatih predmetih, lahko rečemo, da ima Ptuj tudi stvarno zlato podlago.«
Razstavo sta v sodelovanju z Mestno občino Ptuj pripravila Center za preventivno arheologijo, ki deluje znotraj ZVKDS, in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Ker je dostop do ptujske materialne dediščine trenutno tako za širšo kot strokovno javnost zelo okrnjen, bosta ZVKDS in muzej v t. i. »vitrinah meseca« izmenično razstavljala vsaj del bogastva iz depojev. Na prihodnjih razstavah si bo mogoče ogledati še arheološko gradivo s ptujskega gradu, z Vičave in iz Rabelčje vasi, ob vsaki od ducata razstav pa bodo tudi izdali zloženko.
Eva Milošič
Foto: CG
Videm • 20. skupščina Gasilske zveze Videm
Naloge gasilcev vse zahtevnejše
šestih naravnih nesrečah, izve-
Na skupščini Gasilske zveze (GZ) Videm se je zbralo več kot 50 gasilcev, tudi gostje iz drugih zvez in celo iz hrvaške dli reševanje na vodi, sodelovali Bednje. Pregledali so svoje dosežke v preteklem letu in potrdili načrt dela za 2016.	pa so tudi pri pomoči migran-
Vidmu, 14 v Tržcu, 5 na Selih, 8 v Podlehniku in 2 v Žetalah. Gasilci so bili aktivirani ob 28 različnih dogodkih: desetkrat je zagorelo, osemkrat so nudili tehnično pomoč, pomagali pri
Razrešili so dosedanjega predsednika prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tržec Draga Šeliga in na njegovo mesto izvolili Franca Milošiča. Ob 60-letni-ci nekdanje GZ Ptuj so podelili odlikovanja vsem trem občinam, na območju katerih videmska zveza deluje: Podlehniku, Vidmu in Žetalam. Z njimi so tudi podpisali pogodbe o opravljanju
javne gasilske službe. Odlikovali pa so še PGD Podlehnik, Sela in Žetale. Zveza sicer združuje in strokovno nadgrajuje delo šestih društev, poleg že naštetih še PGD Leskovec, Tržec in Videm pri Ptuju.
Predsednik GZ Videm Janez Merc je predstavil dosedanje delo zveze. Lani so našteli 48 intervencij: 14 v Leskovcu, 5 v
Podpis pogodb o opravljanju javne gasilske službe; z leve: predsednik GZ Videm Janez Merc, župan Podlehnika Marko Maučič in župan Vidma Friderik Bračič
tom. Merc pojasnjuje: »Število intervencij se je v primerjavi s predhodnim letom nekoliko zmanjšalo, so pa naloge vedno zahtevnejše.«
Organizirali so tudi številna srečanja in skupne gasilske vaje, sodelovali na pokalnih, meddru-štvenih in drugih tekmovanjih in kvizih (PGD Leskovec je organiziralo državno gasilsko tekmovanje Gasilski boj), vključili so se v programe izobraževanj in usposabljanj, opravili pa so tudi obsežne preventivne in izobraževalne dejavnosti. Lani so namenu predali novo gasilsko vozilo za PGD Sela, letos pa načrtujejo nakup vozila še za PGD Leskovec.
Eva Milošič
Foto: EM
Ormož • Predsednik republike obiskal ormoške gasilce
Pahor ze drugič v vlogi gasilca
Predsednik republike Borut Pahor se je v okviru projekta Stopimo skupaj za en dan pridružil članom Prostovoljnega gasilskega društva Ormož, ki letos praznuje zavidljivih 130 let obstoja.
Prostovoljno gasilsko društvo Ormož, osrednja gasilska enota v občini Ormož, letos praznuje 130 let obstoja. Predsednik republike je častni pokrovitelj slovesnosti. Ta bo potekala letos septembra.
Po sprejemu pred ormoškim gasilskim domov, kjer so predsednika republike pozdravili gasilci iz vrst PGD Ormož, si je predsednik nadel gasilsko uniformo in stopil v gasilske čevlje,
nato pa se v koloni gasilskih vozil odpravil na pot proti začasnemu poligonu društva. Tam so izkušeni ormoški gasilci predstavili prijeme in uporabo specialnih orodij za reševanje ukleščenih oseb
v primeru prometnih nesreč. V vlogi gasilca se je preizkusil tudi sam predsednik. Poprijel je za hidravlično orodje in pomagal pri reševanju poškodovanih oseb iz vozila.
»Predsednik bi bil zagotovo dober gasilec. Predvsem poslušen, kar je pomembno za naše delo, pa tudi premišljujoč, ker ve, kaj počne, ko nekomu pomaga,« je delo predsednika v gasilski uni-
formi ocenil poveljnik gasilskega društva Andrej Primužič.
To je sicer že druga predsednikova gasilska izkušnja: pred štirimi leti se je namreč pridružil poklicnim gasilcem v Sežani. Kot je povedal na tokratnem srečanju, je
Tako se je v vlogi gasilca preizkusil predsednik.
Predsednika države Boruta Pahorja so prišli pozdravit tudi ormoški osnovnošolci.
pomen prostovoljnega gasilstva v Sloveniji izjemen. Gasilci se v primeru prometnih nesreč srečujejo s hudim stresom, saj so poveljniki oziroma vodje intervencije tisti, ki morajo odločiti o tem, kdo je najbolj potreben pomoči, meni Pahor: »V tem primeru, tukaj v Ormožu, to delo opravljajo prostovoljni gasilci. To delajo zaradi vesti, predanosti, ker želijo pomagati. Mi, udeleženci v prometu, pa njihovo pomoč pričakujemo, ko jo potrebujemo. Ob tem bi rad opozoril in poudaril, da njihove pomoči ne smemo jemati kot samoumevno.« Zato je treba pomagati prostovoljnemu gasilstvu, da bi se razvijalo še naprej. Poleg finančne pomoči in nekaterih zakonskih prilagoditev je pri tem pomembno tudi razumevanje delodajalcev, je še prepričan.
A razlog za obisk Ormoža ni le prihajajoča 130-letnica društva, ampak na neki način tudi zahvala za vse požrtvovalno delo, je ob koncu sklenil predsednik države.
Monika Levanič
Foto: ML
Foto: ML
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 22. marca 2016
Svet je majhen
Konec balkanske poti?
Pritisk migrcmtov na meje Evropske unije predstavlja stalnico, ki smo ji priča vsi državljani že celo desetletje. Brezmejne kolone ljudi iz podsaharske Afrike ter bližnje in srednje Azije redno potujejo preko Sredozemskega morja v smeri Italije in Španije.
V letu 2015 je prišlo do velikega preobrata. Migracijski tok v smeri Unije je začel prihajati še po novi, dodatni poti, ki je iz Sirije v smeri Severne Evrope peljala preko Balkana. Sprva je bila na udaru zgolj madžarska meja, po postavitvi bodeče žice pa se je tok iz Srbije preusmeril na Hrvaško in v Slovenijo. Po skoraj enem letu krize, ki je ponovno postavila pod velik vprašaj delovanje celotne Unije, so se evropski voditelji dogovorili, da bodo Turčiji odobrili šest milijard evrov, če bo zadrževala oz. sprejela vrnitev vseh tistih migrantov, ki so vstopili na ozemlje EU in nimajo pogojev za pridobitev statusa azilanta. Turčija je sporazumu dodala še liberalizacijo vizumov za vstop v Unijo in dogovor podpisala.
Prestolnice Stare celine so se odločile za financiranje najbolj nestabilne partnerice na meji s Sirijo in jo preoblikovale v veliko zbirno taborišče.
Ankara je spopad v Siriji in begunsko vprašanje uporabila za vrnitev na geopolitični zemljevid, s katerega je bila v zadnjih letih izrinjena. Turčija je na podlagi teorije o globinski strategiji v svoji zunanji politiki opustila cilj priključitve Evropski uniji, želela je postati svetilnik za islamski svet ter v času arabske pomladi podpirala nastanek vlad pod okriljem Muslimanske bratovščine. A ob ponovni zamenjavi vlad v regiji se je znašla popolnoma izolirana. Na koncu, da bi prebila izolacijo in našla nov smisel v zunanji politiki, je želela zamenjati Al Assada v Siriji, ampak tudi tukaj so ji načrte na različne načine prekrižale Savdska Arabija, Rusija, Iran in ZDA. Kot ranjena žival, ki postaja tudi sama sebi nevarna, je odigrala karto pritiska na EU z manipulacijo begunskega vala. V trenutku, ko se EU ni znala dogovoriti o skupni azilni politiki in o vzpostavitvi delujočega sistema solidarne razporeditve migrantov med državami EU, je bilo vladi v Ankari jasno, da ponovno postaja ključni igralec in da lahko dvigne ceno za sodelovanje.
Z dodatnim plačevanjem Ankare EU ni rešila problema znotraj hiše, je pa problem potisnila iz hiše. Namesto da bi se izoblikovala skupna azilna politika, se je povečalo sodelovanje Europola, postavila skupna mejna policija oz. obalna straža, in namesto da bi se pospešilo sodelovanje na področju obveščanja preko obveščevalnega centra, kije pri predstavnici za skupno zunanjo politiko, so se evropski voditelji odločili, da državi, ki ni članica ženevske konvencije, predajo usodo o lastni stabilnosti in mednarodni kredibilnosti. Dogovor verjetno predstavlja začasni kompromis. Trajal bo tako dolgo, kolikor dolgo bo Turčija zadovoljna ali se bo počutila vsaj primerno vključena v pomembnejše geopolitične odločitve Zahoda.
Erdogan dobro ve, da njegova država nikoli ne bo članica Evropske unije, a za notranjo javnost je nujno potreboval navidezno zmago, s katero lahko dokazuje, da je presekal diplomatsko izolacijo. V letu 2015 in do začetka marca 2016 je v EUprišlo milijon migrantov. Pol milijona jih je mejo prečkalo Slovenijo. Z omenjenim dogovorom Unija zaustavlja lastno destabilizacijo, pridobiva čas za notranjo rešitev, a kar je najpomembnejše, razbremenjuje srednjeevropske države, ki so dokazale, da lahko postanejo najšibkejši člen celotne verige.
Migracijski tokovi z uradnim zaprtjem balkanske poti ne bodo prenehali. Našli bodo nove možnosti in zelo verjetno se bodo ponovno povečali v smeri Italije preko Sredozemskega morja.
Laris Gaiser
Slovenska Bistrica • Slavnostna akademija ob občinskem prazniku
»
Bodimo ponosni na to, kar smo«
Slovenjebistričanke in Slovenjebistričani so 12. marca obeležili praznik občine Slovenska Bistrica. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja in listina občine.
Slavnostni govornik na akademiji podžupan občine Slovenska Bistrica Stanislav Mlakar je spomnil na številne projekte, ki so bili izvedeni v preteklem letu, izpostavil razvito gospodarstvo v Slovenski Bistrici, glede odnosa državne politike do občin pa je dejal: »Ne moremo biti zadovoljni s tem odnosom, saj je naša občina samo z naslova nespoštovanja zakona o financiranju občin prikrajšana za štiri milijone evrov in to je zgolj vrh ledene gore. Občine so namreč soočene še z dodatnimi finančnimi obremenitvami, ukinjanjem krajevnih skupnosti, ob tem pa nimajo niti dostopa do evropskih sredstev, kar se kaže v krčenju sredstev za društvene dejavnosti.« Slavnostni govornik je še dodal, da se s pomladjo prebujajo tudi nove ideje, novi projekti. »Vztrajnost, trdo delo in samozavest so osnovni pogoji za uspeh. Bodimo ponosni na to, kar smo in kar imamo. Z optimizmom, zagnanostjo in voljo bomo dosegli še večje uspehe.«
Zagnanost in volja sta lastnosti, ki sta odlikovali tudi preje-
Foto: Mojca Vtič
Prejemniki priznanj in listine: (od leve) Anton Kolar, Stanko Skela, predstavnik PGD Kebelj, Frančišek Bera in župan Ivan Žagar.
mnike priznanj. Za izjemen prispevek na športnem področju in prepoznavnost občine Slovenska Bistrica doma in v tujini je priznanje prejel Stanko Skela, za izjemen prispevek na področju prostovoljstva in aktivno delovanje na družbenem in drugih področjih je bilo priznanje po-
deljeno Antonu Kolarju. Priznanje občine je prejelo tudi PGD Kebelj za dolgoletno uspešno in aktivno delovanje na gasilskem in drugih področjih v kraju. Dobitnik listine Občine Slovenska Bistrica je Frančišek Bera, ki je listino prejel za izjemen prispevek k razvoju in napredku
občine Slovenska Bistrica tako na gospodarskem kakor tudi na družbenem in civilnem področju ustvarjalnosti.
Kulturni program slavnostne akademije so oblikovali člani okteta Planika, ki so lani obeležili 35 let delovanja.
Mojca Vtič
Slovenija • Inštitut dr. Jožeta Pučnika
Za delovanje SDS-ovega instituta iz države pol milijona
Če v bazo poslovnih subjektov v Ajpes vtipkamo besedo institut, se pojavi več kot 760 zadetkov. V Sloveniji namreč obstaja množica institutov - od kemijskega, instituta FrančiSkank Marijinih misijonark Lesce do Instituta dr. Jožeta Pučnika.
Slednji je nedavno organiziral Pučnikov simpozij v Slovenski Bistrici. Preverili smo, katere aktivnosti še organizira in kako se financira.
Inštitut je ustanovljen z namenom razvoja demokratične kulture in političnega dialoga, posredovanja politične izobrazbe, njegov namen je tudi podpora umetnosti in kulturi, znanosti s pomočjo znanstvenih raziskav ... In katere aktivnosti je lani izpe-
Ormož • Zupan in podžupan o aktivnostih za hitro cesto
Država južni varianti ni naklonjena
Na marčevski seji sveta občine Ormož so med drugim razpravljali o že več kot 20 let načrtovani gradnji hitre ceste Ptuj-Ormož.
»Vse vlade so to cesto potiskale nekam v prihodnost in tudi sedaj je tako. V operativni program naj bi jo umestili šele po letu 2025, čeprav je v veljavnem nacionalnem programu o gradnji avtocest še vedno navedena in bi morala biti do leta 2015 že zgrajena. Kakor hitro bo državni zbor potrdil novo strategijo o gradnji avtocest, bo ta, ki trenutno še velja, postala neveljavna. Moralo bi biti tako, da bi se tisto, kar se iz stare strategije ni izvedlo, zapisalo v novo. A bojim se, da ne bo tako
in da ceste ne bo,« je povedal član državnega sveta in ormoški podžupan iz vrst SDS Branko Šumenjak.
Župan Alojz Sok je dejal, da so bile občine, ki so nedavno zbirale podpise za peticijo za začetek gradnje ceste, povabljene na sestanek na ministrstvo za okolje. Na razgovor jih je povabila ministrica Irena Majcen. »Okoljsko ministrstvo je pripravljeno začeti pripravo državnega lokacijskega načrta, mi na lokalnem nivoju pa bi se morali odločiti za varianto, ki je
za njih (državo) sprejemljiva, in to je severna. Vsi navzoči na sestanku so nas opozorili, da nam Bruselj ne bo dovolil graditi ceste po južni varianti. Občini Markovci in Ptuj temu nasprotujeta, vztrajata pri južni varianti. Vzeli smo si 14 dni časa, potem se bomo občine o tem pogovarjale naprej. Jasno nam je bilo povedano, da južna varianta ne pride v poštev in da tistega, kar nam je ponujeno (severna varianta) nočemo sprejeti,« je na seji pojasnil župan Sok.
Mojca Zemljarič
ljal inštitut, ki nima redno zaposlenih oseb? »V preteklem letu smo nadaljevali tradicijo organiziranja Pučnikovih dni. Pripravili smo evropske večere, okrogle mize in pogovore o različnih aktualnih temah. Uspešno smo izvedli mednarodni projekt Tran-sverzala slovenske demokracije, ki je udeležence popeljal po poteh od Noriškega kraljestva preko Karantanije in Dunaja do Bruslja. Letos je za nami uspešno izpeljan Pučnikov simpozij. Izvajamo mednarodni projekt Pučnikovi evropski večeri in sodelujemo v organizaciji pogovornih večerov evropskih poslancev,« so pojasnili v inštitutu.
160.000,00
140.000,00 120.000,00 100.000,00 80.000,00 60.000,00 40.000,00 20.000,00 0,00
Za dvodnevni simpozij 20.000 evrov
Osrednje vprašanje pa je, od kod se inštitut financira. Z inštituta so odgovorili, da so projekti, ki jih izvaja Inštitut dr. Jožeta Pučnika, večinoma financirani iz mednarodnih projektov. Kot pa izhaja iz podatkov na Supervizor-ju, je od proračunskih uporabnikov inštitutu največ prispeval državni zbor, in sicer nekaj manj kot pol milijona evrov predvsem za svetovanje in pomoč stranki SDS (93,77 % vseh prihodkov s strani proračunskih uporabnikov). Skupen znesek, ki ga je v
tem obdobju prejel, je 529.770 evrov. Ministrstvo za kulturo je decembra 2013 za organizacijo dvodnevnega simpozija Pučnikovi dnevi in večeri prispevalo 19.870 evrov, ljubljanski mestni svetniki pa so bili decembra 2009 deležni izobraževanja v vrednosti 5.520 evrov ... Kolikšen delež v prihodkih inštituta znašajo sredstva proračunskih porabnikov, ni znano, saj poslovno poročilo na spletu ni objavljeno.
Sicer pa so inštitut ustanovili nekdanji poslanec SDS Aleksander Zorn, nekdanja člana SDS Mihael Brejc in Vera Ban ter Go-razd Pučnik, sin Jožeta Pučnika.
Mojca Vtič
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013 2014
Foto: Mojca Vtič
Od leta 2006 je Inštitut Jožeta Pučnika prejel 496.752,64 evra. Največja posamezna izplačana zneska, vsak v višini 32.640 evrov, sta bila izplačana za november in december 2007 za strokovno pomoč poslanski skupini po pogodbi. (Vir: Supervizor)
torek • 22. marca 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 7
Na kratko
Starše • Policisti beležijo manj kaznivih dejanj in prometnih nesreč
Pisek: »Pošteni plačujemo za tiste, ki predobro poznajo svoje pravice«
«
Občinski svetniki in svetnice iz Starš so bili na marčevski seji med drugim seznanjeni z varnostnimi trendi, z redarskim poročilom in tudi s plačilno nedisciplino najemnikov socialnih stanovanj.
Širšo razpravo občinskega sveta je sprožila obravnava letnega poročila medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Namreč podobno kot drugi upravljavci ali lastniki stanovanj se tudi mariborski sklad sooča s plačilno nedisciplino najemnikov. »Naši najemniki se zelo dobro zavedajo svojih pravic. Marsikdaj zahtevajo višji standard in kakovost, kot jo imajo drugi državljani, ki so lastniki stanovanj. Ko delimo stanovanja, so nekateri celo tako predrzni, da na določene naslove ne želijo iti, ker jim lokacija ni všeč,« je povedala direktorica sklada Tanja Vindiš Furman. Svetnik Ivan Pišek je povedano pokomentiral: »Mi se imamo včasih za preveč socialno državo. Na koncu pošteni plačujemo za tiste, ki predobro poznajo svoje pravice. Sodišče pa problemov neplačevanja ne more rešiti, saj najemnikom navadno ni moč nič vzeti. V okviru socialne države podpiramo lenuhe.« A vendar ne gre enačiti vseh najemnikov. Kot je priznala Vindiš Furmanova, je le petina takšnih, s katerimi se sklad konstantno ukvarja, bodisi zaradi neplačevanja bodisi zaradi njihovih zahtev. Sicer pa niso ne-plačniki le socialno šibkejši. »Tržna stanovanja smo delili glede na dohodek in ugotovili smo, da je vsak peti najemnik neplačnik. Tako da ni bistvene razlike. Smo pa bolj dosledni glede izrekanja
Foto: Mojca Vtič
Svetniki so na marčevski seji potrdili številna prečiščena besedila odlokov in pravilnikov ter se seznanili z varnostnimi trendi v občini.
pozivov in izvršb vsem najemnikom,« je še dodala.
Sicer pa letos sklad predvideva nakup dveh neprofitnih stanovanj v Staršah. »Ti dve stanovanji bosta rezervirani za naše občane in občanke, namreč sedaj je tako, da v neprofitnih stanovanjih živijo osebe, ki so prišle iz drugih občin,« je pojasnil župan Bojan Kirbiš.
Število prometnih nesreč upadlo za več kot tretjino
Informacije o trendih varnostnih pojavov v občini Starše je podal komandir Policijske postaje Rače Jože Šprah, ki je povedal, da so policisti lani zabeležili 29 kaznivih dejanj (največ je bilo tatvin), leta 2014 kar 41. Tako kot
leto poprej so tudi lani policisti obravnavali umor. Šprah je svetnikom sporočil, da je lani upadlo tudi število prometnih nesreč v primerjavi z letom 2014. Namreč policisti so lani obravnavali 33 prometnih nesreč, predlani 51. Policisti so izrekli še 1062 glob, v večini so bile globe izrečene v času poletne sezone, predvsem tujcem, je pojasnil Šprah.
Parkirnih prostorov dovolj, parkiranje na pločnikih ostaja
Nina Mikl iz medobčinskega inšpektorata in redarstva je ocenila, da je stanje čistoče v občini zelo dobro, da pa ljudje pogosto pozabljajo na svojo obvezo, da če imajo ob cestah kaj posajeno, morajo za to tudi skrbeti. Redarska služba je
lani izdala za 120 evrov glob, in sicer zaradi nepravilnega parkiranja na mestih, rezerviranih za invalide. Kot je bilo slišati na seji, so redarji bdeli tudi nad parkiranjem na pločnikih pri OŠ. V času njihove prisotnosti nepravilnosti ni bilo, zato redarji opominjajo starše, da so oni vzor svojim otrokom.
Občina kupuje zemljo za podružnično šolo
Svetnike je na seji zanimalo še, v kateri fazi je občinski prostorski načrt. Mojca Kacjan z občinske uprave je pojasnila, da je v fazi pridobivanja mnenj. »Že lani maja so bile vloge poslane na pristojna ministrstva. Upoštevali smo njihova priporočila in spremembe, ki naj bi jim pritrdili. Na točki, ko bi morali izdati mnenje, pa so nasprotovali spremembam in obrnili zadeve. V naslednjih tednih se sestanemo z okoljskim ministrstvom in agencijo za okolje, s kmetijskim ministrstvom še nismo dorekli termina.« Na seji je bilo tudi povedano, da je občina že podpisala predpogodbo za nakup zemljišča v Marjeti ob podružnični osnovni šoli. Župan je pojasnil, da bodo sedaj stekli nadaljnji postopki, od odmere do priprave idejnega projekta za izgradnjo nove šolske stavbe.
Mojca Vtič
Ormož • Lekarna Ormož s slabimi 113.000 evri dobička
Lekarniški dobiček v občinske blagajne?
Javni zavod Lekarna Ormož je v lanskem letu ustvaril slabih 113.000 evrov dobička, kar znaša 28 % več kot leto poprej.
»V javnem zavodu Lekarna Ormož minulo leto ocenjujemo kot poslovno uspešno,« pove direktorica Ksenija Senčar. Da ormoška lekarna dobro posluje, pričajo tudi številke. Po besedah direktorice je namreč lekarna v lanskem letu ustvarila za dobre 4.096.600 evrov prihodkov, kar je za en odstotek več kot leto poprej in kar 28 % višji dobiček, in sicer v višini 112.867 evrov. Beležijo tudi več obdelanih receptov. »V letu 2015 je bilo obdelanih več kot 147.000 receptov, kar je za 1,54 % več kot predhodno leto, prav tako pa je
bilo povečano število točk v primerjavi z letom 2014. Tako se je fizični obseg dela v primerjavi s predhodnim letom povečal.« Kot je še pojasnila Senčarjeva, so presežek ustvarili predvsem na račun povečanega obsega del in racionalnega poslovanja.
0 dobičku bodo odločale ustanoviteljice
Kaj bo z dobičkom, pav tem trenutku še ni povsem jasno. Namreč ustanoviteljice javnega zavoda, to
Lekarna deluje na območju treh občin
Lekarna Ormož kot javni lekarniški zavod opravlja lekarniške storitve na področju treh občin: Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Lekarna posluje na treh lokacijah. Matična enota je na Ptujski cesti 25, v neposredni bližini Zdravstvenega doma in Centra za starejše občane; lekarniška enota je še v ormoškem centru Holermu-os, v Središču ob Dravi pa imajo podružnično enoto.
Bo Lekarni Ormož ostalo 35 % dobička za naložbe?
so občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, bodo o tem še odločale. Z odlokom iz leta 2008 je sicer definirana razporeditev presežka prihodkov nad odhodki (dobička), ki določa, da se dobiček iz poslovnega leta deli glede na število prebivalcev po posameznih občinah. V skladu z odlokom se tako dobiček deli po naslednjem ključu: Ormož 74,3 %, Središče ob Dravi 13 % in Sv. Tomaž 12,7 %.
A v zavodu si želijo, da bi jim ostalo 35 % dobička, ki bi ga namenili za nakup tehnične opreme.
Monika Levanič
Foto: EM
Zg. Leskovec Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah je v sodelovanju z vrtcem in kulturnim društvom organiziralo že tradicionalno razstavo pisanic, velikonočnih pogrinjkov in aranžmajev. Domiselne dekorativne izdelke so pripravili še gostujoči aktivi kmečkih žena s Pobrežja, iz Vidma, Lancove vasi in Dolene, TD Središče ob Dravi, posamezniki iz Leskovca ter učenci OŠ Leskovec. Razstavo je blagoslovil župnik Edi Vajda in poudaril, da so običaji in bogato obložena miza šele prvi korak k sporočilu, ki ga prinašajo velikonočni prazniki. »Organizirati to razstavo je vsako leto težje, ker imajo ljudje vse manj časa. Pomembno pa je, da sodelujejo tudi mladi; le tako se bo tradicija ohranila,« pravi podpredsednik TD Klopotec Maksi-miljan Polanec. Tajnica društva Frančiška Bračko pa pojasnjuje: »Razstavo smo v preteklih letih pripravljali v velikonočnem tednu, letos pa že teden prej, da se lahko med prazniki bolj posvetimo svojim družinam.« Oči si lahko v prostorih društva Klopotec na-pasete še na velikonočno soboto med 8. in 18. uro.
Eva Milošič
Ljutomer • Ob bogatem kulturnem programu, kulinaričnih dobrotah in vrhunskih vinih je minulo soboto ljutomerski mestni viničar Mihael Kuhar opravil rez vinske trte, ki krasi atrij Mestne hiše. Gre za tradicionalen običaj, ki ga vsako leto na dan sv. Jožefa pripravljata Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer ter Klub Martina. S tem se tudi uradno pričenja vinogradniška sezona. Ob prisotnosti vinskih kraljic Ljutomera Tadeje Heric in Male Nedelje Danijele Rožman ter vitezov vin evropskega reda so obiskovalce nagovorili predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Stanislav Kaučič, županja Olga Karba in častni občan Miran Puconja. Potomka najstarejše vinske trte z mariborskega Lenta, ki jo je Ljutomerčanom pred domala dvema desetletjema podarilo mariborsko društvo vinogradnikov, vsako leto obrodi okoli trideset grozdov.
NŠ
Veržej • Zavod Marianum iz Veržeja, tamkajšnja občina in TIC so skupaj s Pomurskim muzejem Murska Sobota in Termami Banovci pripravili že 8. razstavo pisanic. Tokrat sodeluje 15 šolskih in predšolskih skupin ter društev severovzhodne Slovenije ter 24 posameznikov, posebnost pa je 198 pirhov iz trinajstih držav sveta (Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Rusija, Bolgarija, Romunija, Finska, Nemčija, Madžarska, Orient, Bali). Po besedah Jelke Pšajd iz Pomurskega muzeja se pomen velikonočnega jajca spreminja, saj postaja rokodelski in prodajni izdelek, ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da so belokranjske in prleške pisanice ter prekmurske remenke in šempavski pirhi vpisani v register žive dediščine. Ob tej priložnosti je bil izdan zbornik, kjer 14 avtorjev raziskuje okraševanje in barvanje velikonočnih jajc in njihov pomen ter obravnavajo običaje, šege in navade ob tem najpomembnejšem krščanskem prazniku.
NŠ
Foto: ML
8 Štajerski TEDNIK
Iz naših krajev
torek • 22. marca 2016
Podravje • Kmetje za Pomursko mlekarno 0,2 centa po litru mleka
Nakup Pomurskih mlekarn - zgodovinska odločitev
Pomurske mlekarne, ki so bile še pred letom zrele za stečaj, sta prevzeli Delavska hranilnica in Mlekarska zadruga Ptuj. »Naredili smo zgodovinsko odločitev. Zamislite si, da ne bi imeli Pomurskih mlekarn, močno bi švicali,« je povedal direktor Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič.
Kot je izpostavil Zupanič, je bila mlekarna pred reorganizacijo in zamenjavo vodstva zrela za stečaj zaradi nabranih dolgov, zapravljenega kapitala. »Ne želite imeti tako razmetane štale, kot so bile stvari v mlekarni. To smo sedaj spravili v red. Prvo bitko smo dobili, saj smo se ubranili stečaja, sedaj se moramo rešiti še dolgov, ki smo jih podedovali,« je povedal direktor Pomurskih mlekarn Robert Serec. Dodal je, da je lani mlekarna ustvarila več kot 1,6 milijona evrov dobička in da bo ta denar porabljen za poplačilo obveznosti. »Pritisk na mleko bo še nekaj mesecev. Toda kot pravijo: Cigani plešejo takrat, ko dežuje, vendar ne, ker bi bili neumni, ampak ker vedo, da za vsakim dežjem posije sonce.«
Kmetje v svoje roke jemljejo pridelavo in predelavo
Delavska hranilnica in Mlekarska zadruga Ptuj sta prevzeli
Foto: Črtomir Goznik
V Delavski hranilnici in Mlekarski zadrugi Ptuj so prepričani, da so s prevzemom Pomurskih mlekarn začeli pisati pozitivno zgodbo.
Pomursko mlekarno. »Odkup terjatev od NLB in Raiffeisen Banke je bil opravljen. Ker je bil podaljšan poziv upnikom za en mesec, to je do 8. aprila, da izvr-
šijo konverzijo terjatev v kapital mlekarne, bo šele takrat jasno, kdo je konvertiral svojo terjatev v kapital in koliko, zato v tem trenutku ne moremo govoriti o de-
Slovenska Bistrica • Lastnik potrebuje gradbeno dovoljenje
Ko iz malega zraste veliko ...
Po objavi članka o gostinskem obratu pri Centru borilnih veščin v Slovenski Bistrici, za katerega je gradbena inšpektorica po požaru ustavila obnovo do pridobitve novega gradbenega dovoljenja, se je na nas obrnil Petar Stankovic iz okrepčevalnice Žar burger.
ležih,« je povedal Drago Zupanič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. Dodal je, da s prevzemom kmetje v svoje roke jemljejo pridelavo in predelavo. »Vemo, da je bila mlekarna vseskozi zrela za tečaj in da se je v desetih letih zapravilo 15 milijonov evrov kapitala, prav tako vemo, da je zadruga zmanjšala količino mleka v Pomurske mlekarne zaradi lastne varnosti. Sedaj smo obrnili kazalce v po-
Ljutomer • Skupni prleški projekt vpliva na zadolženost občine
Zakaj je prleška prestolnica na samem vrhu?
Kratkoročni krediti v višini 5,5 milijona evrov, ki jih je občina Ljutomer najela za zaključevanje projekta oskrbe z vodo za osem prleških občin, so drastično povišali zadolževanje ljutomerske občine.
Povedal je, da je imel ob Centru borilnih veščin že leta 2005 postavljen kiosk v velikosti 24 m2 in da je zanj pridobil dovoljenje na osnovi lokacijske informacije za enostaven objekt. »Torej ne drži, da nisem imel dovoljenja, imel sem ga in ga še imam,« je dejal.
Dodal je še, da je leta 2009 pridobil gradbeno dovoljenje za enostaven objekt velikosti 20 m2. »Objekt sem postavil zraven že obstoječega kioska. Tega leta sem prosil še za najem približno 40 m2 zemljišča, kjer bi lahko postavil začasne mize. To zemljišče sem v nadaljevanju pokril z nadstrešnico. Tako sem imel pred požarom v najemu 80 m2 zemljišča in dva gostinska prostora z dovoljenjem. Da je prišlo do zapleta, ki je sedaj ak-
tualen, je krivo to, da sem začel obnovo v celoti, to je na vseh 80 m2, za kar pa moram pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Če bi nazaj postavil dva kioska po 20 m2, za kar imam dovoljenje, ne bi bilo nobenih problemov.«
V članku smo namreč navedli izjavo župana Ivana Žagarja, ki je sklepal, da je gostinec objekte, ki so letos pogoreli, postavil na podlagi soglasij in zanje ni potreboval gradbenega dovoljenja. Slovenjebistriški župan je še pojasnil, da je lastnika objekta med obnovo obiskala gradbena inšpektorica in mu naložila, da mora pridobiti gradbeno dovoljenje. »Ker je občina lastnik zemljišč, je bila na nas naslovljena vloga po soglasju. V pogovoru z upravno enoto smo ugotovili, da mu ne moremo dati soglasja za
najem, saj da to ne zadostuje za gradbeno dovoljenje. Tako mora lastnik dobiti stavbno pravico ali pa mora postati lastnik.«
Za pojasnila smo se obrnili tudi na upravno enoto, kjer so potrdili, da je bil prvi kiosk postavljen na podlagi lokacijske informacije, ki jo je izdala Občina Slovenska Bistrica, in da je bilo za drugi kiosk tlorisne velikosti 7,4 m x 2,4 m (17,76 m2) izdano gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala Upravna enota Slovenska Bistrica leta 2009. Dodali pa so, da je lastnik leseno nadstrešnico postavil brez gradbenega dovoljenja, zanjo tudi ni bilo izdano uporabno dovoljenje.
Zanimalo nas je tudi, kakšne so omejitve pri tovrstnem postavljanju enostavnih in nezahtevnih objektov. Povedali so, da je imel Petar Stankovic dovoljenje za objekta, ki sta samostojno in konstrukcijsko ločena. »V primeru, da sta bila ta dva objekta konstrukcijsko povezana z eno streho, je to investitor zgradil v nasprotju z gradbeno zakonodajo. Kakršnokoli vpenjanje enostavnega ali nezahtevnega objekta, poseg v nosilni del ostrešja ali poseg v temelje obstoječega objekta se šteje kot rekonstrukcija objekta, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta (npr. zaradi prizidave, nadzidave objekta).«
Mojca Vtič
V javnosti krožijo podatki o zadolženosti slovenskih občin. Skupni dolg vseh slovenskih občin znaša 865 milijonov evrov, kar je nekaj manj kot v letu 2014 (899 milijonov evrov), v sam vrh pa je uvrščena občina Ljutomer. Po preliminarnih podatkih finančnega ministrstva znaša na zadnji dan leta 2015 dolg prleške prestolnice 11,5 milijona evrov, kar občino Ljutomer uvršča na 13. mesto najbolj zadolženih sloven-
zitivno smer.« Tako bo zadruga povečala prodajo mleka v Pomurske mlekarne, na drugi strani pa zmanjšala prodajo mleka Ljubljanskim mlekarnam, vendar ne zaradi odpovedi pogodb, kot bojda krožijo govorice, temveč ker so do zdaj Ljubljanskim mlekarnam prodajali mleko nad dogovorjenimi količinami.
Prevzem mlekarn je nujen za stabilen razvoj kmetij
Glede nakupa mlekarn je še dejal: »Banke smo prepričali, da je mlekarna izredno pomembna za ta prostor. Ponosen sem, da so nas v Delavski hranilnici uslišali in tudi pomembno je, da so nas uslišali, saj si želimo pozitivnih zgodb,« je povedal. Dodal je, da so si z nakupom naložili breme, ki pa je pomembno za stabilen razvoj kmetij. O deležih ali denarju, odštetem za mlekarno, še ni želel govoriti, je pa povedal, da se bo nakup mlekarne poznal tudi na odkupni ceni mleka. »V žepu boste občutili manj kot 0,2 centa po litru. To ni omembe vredno.« Sicer pa je Mlekarska zadruga Ptuj v 21 letih odkup mleka povečala z 21 na 46,7 milijona litrov mleka, letos pa naj bi ta količina zrasla na rekordnih 70 milijonov.
skih občin v letu 2015. Po zadolženosti na prebivalca je občina Ljutomer na 7. mestu, dolg na občana pa znaša 976 evrov. Rast zadolženosti občine Ljutomer po teh podatkih je 103,9 odstotka glede na leto 2014. Občina Ljutomer je bila leta 2010 zadolžena 391 evrov na prebivalca.
V ljutomerski občinski upravi so v odgovor na predstavljene podatke zapisali, da občina Ljutomer ne sodi med dolgoročno
Delavska hranilnica z več kot 50-odstotnim lastništvom
O odločitvi za nakup Pomurskih mlekarn je predsednik uprave banke Jože Stegne dejal: »Naklonjen sem slovenskemu lastništvu, morda bolj kot tisti, ki bi to morali biti. Mlekarna kaže dobre znake oživljanja, posluje z dobičkom in to nas je prepričalo, da smo se pridružili temu projektu in skušamo narediti uspešno poslovno zgodbo. Razmerje v lastniškem deležu je nekaj več kot 50 % v našo korist, za mlekarno pa smo odšteli nekaj manj kot dva milijona evrov. Sicer pa kot finančna in-štitucija zagotovo ne bomo dolgo v tem lastništvu, skušali bomo naš delež prenesti na kmete.« Poudaril je, da so razmere res težke, vendar jih je treba sprejeti kot izziv.
»Treba je imeti cilj«
Jože Stegne se je obregnil tudi na poročanje nekaterih medijev, da je Delavska hranilnica tem-pirana bomba. »V državi očitno velja, da vse, kar je nad vodo, je treba utopiti ali razprodati. Tukaj smo mi drugačni, in ker smo drugačni, smo moteči. Smo edina normalna bančna institucija v RS, zato se delajo poskusi diskredita-cij. Mislim, da jim ne bo uspelo. Mi smo tempirana bomba za druge banke.«
Zbranim kmetom na letnem zboru Mlekarske zadruge Ptuj pa je Stegne še dejal, da je življenje trdo, vendar se da preživeti. »Imeti moramo voljo, da preživimo. Treba je imeti cilj.«
Mojca Vtič
najbolj zadolžene slovenske občine. Njene dolgoročne obveznosti ne znašajo 976 evrov, ampak 500 evrov na prebivalca.»Omenjena razlika na prebivalca gre na račun kratkoročnih premostitvenih kreditov osmih prleških občin, partneric projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C, ki zapade 30. junija 2016,« razlagajo v ljutomerski občinski upravi.
NŠ
Foto: Edi Grobler
Prvi kiosk je bil postavljen na podlagi lokacijske informacije, za drugega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, lesena nadstrešni-ca je bila postavljena brez gradbenega dovoljenja, zanjo tudi ni bilo izdano uporabno dovoljenje.
Foto: Ludvik Rogan
Občino Ljutomer »tepe « kratkoročni kredit, ki ga je najela za dokončanje skupnega projekta osmih prleških občin.
Nadstrešnica brez gradbenega dovoljenja
torek • 22. marca 2016
Kmetijstvo
ŠtajerskiTEBKlK 9
Videm • Ustanovni občni zbor Vinarske zadruge Haloze
Haloški vinogradniki složni
Haloški vinogradniki in vinarji so začeli uresničevati zamisel o krovni organizaciji za povezovanje in pospeševanje prodaje vina. Na ustanovnem občnem zboru v Vidmu so sprejeli ustanovne akte za zadrugo, ki bo delovala po načelih socialnega podjetništva. Volilna skupščina bo 1. aprila, še isti mesec pa naj bi zadrugo že vpisali v register.
Zadruga za zdaj šteje 29 ustanovnih članov, ki obdelujejo kar četrtino vinogradov. Število se bo gotovo še povečalo, najverjetneje pa se bo pridružilo vsaj nekaj ha-loških občin. Največ interesa so doslej pokazale občine Majšperk, Podlehnik in Videm, njihovo odločitev pa bodo morali potrditi še občinski sveti. Vsak član zadruge bo imel en glas, ustvarjenih presežkov pa ne bodo delili, temveč vlagali nazaj v delovanje zadruge. Člani bodo plačali 100 evrov obveznega vpisnega deleža, letne članarine pa še niso povsem dorekli. Trenutni predlog je, da vinogradniki plačajo 100 evrov, lokalne skupnosti 300 evrov, tiste občine, v katerih se bodo vzpostavile poslovne enote zadruge (Vidova klet v Vidmu, Viničarski muzej na Gorci, Turističnoinfor-
macijska pisarna na Ptujski Gori), pa 1.000 evrov članarine. Sedež zadruge bo v prostorih občine Videm.
Na volilni skupščini bodo izbrali člane upravnega in nadzor-
nega odbora ter predsednika. Upravni odbor bo imel sedem članov, od katerih bo en predstavnik lokalnih skupnosti. Zamisel o tem, da bi svoje člane volili po velikosti vinogradov (mali, sre-
dnji in veliki vinogradniki bi volili vsak svojega člana upravnega odbora) ali po geografski delitvi, so za zdaj opustili, pravila pa lahko tudi spremenijo. Šele ko bodo potrdili vse dokumente, izvolili
organe in vplačali obvezne deleže, bodo lahko na okrožnem sodišču oddali vlogo za vpis zadruge v register. Jernej Golc iz PRJ Halo, kjer so model zadruge pripravili, pravi: »Pričakujem, da bo zadruga v register vpisana že v aprilu.«
Ustanovitev zadruge je predlagala Delovna skupina za razvoj Haloz. Ker haloško vinogradništvo upada (leta 1900 je bilo v Halozah 2.739 hektarjev vinogradov, lani pa so našteli samo še 795 hektarjev), je pripravila model za razvoj vinogradništva na tem območju. Predlagala je 20 različnih ukrepov, najpo-
membnejši med njimi pa je prav ustanovitev krovne organizacije. Pri pripravi ustanovnih aktov je vinogradnikom pomagala in svetovala tudi Karolina Babič iz Združenja CAAP, ki ima z vzpostavljanjem zadrug že veliko izkušenj. Meni, da je zadruga najprimernejša oblika organizacije, saj so v gospodarski krizi med vsemi podjetji najmanj odpuščale prav zadruge, najmanj pa jih je tudi šlo v stečaj. Poudarja tudi: »Zadruge in socialna podjetja so zdaj 'in', zato se zanje pojavljajo tudi razpisi.«
Glavni cilj delovanja zadruge bo, da bo svojim članom zmanjšala stroške v vseh fazah pridelave, proizvodnje in prodaje. V programu za letošnje leto so predvsem vzpostavitev prodajnih mest v poslovnih enotah, marketinške aktivnosti (izdelava celostne podobe, promocijskega materiala in spletne strani), vzpostavitev modelov za izposojo delovne sile za dela v vinogradih ter za nabavo in izposojo strojev, pomoč vinogradnikom pri razvoju novih produktov ter pridobivanje finančnih sredstev za izvajanje programa zadruge.
Eva Milošič
Videm • Pogovorni večer o razvojnih potencialih in problemih podeželja
Kdo je pozabil malega kmeta
V Vidmu so pripravili pogovorni večer na temo razvojnih potencialov in problemov podeželja, zlasti na obmejnih območjih. Prišlo je več kot 20 spodnjepodravskih kmetov, ki so opozorili na težave pri svojem delu.
Kmet Jože Vovk iz Makol je prepričan, da je zaraščanje površin v Halozah (doseglo je že 75 %) posledica slabe kmetijske politike. „Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije zamerim, da je malega kmeta povsem pozabila. Na noben razpis se ne morem prijaviti, ker je pogoj 6 hektarjev primerljivih kmetijskih zemljišč, torej 12 hektarjev travinja," pravi, povprečna haloška kmetija pa meri samo 4,8 hektarja. Meni tudi, da so se reševanja težave lotili na napačen način: „Zaraščanje bi morali najprej zaustaviti. V okviru projekta Life pa so skoraj 4 milijone evrov namenili za čiščenje 30-40 hektarjev, zasaditev sadnih dreves in nakup kosilnic."
Poslanec Zvonko Lah se strinja: „Če povprečna slovenska kmetija
meri 6,6 hektarja, potem potrebujemo takšno kmetijsko politiko, da se bo kmetu s tako površino splačalo kmetovati."
Subvencije težav ne bodo rešile
Vovk je opozoril še, da kmetijska politika v obdobju od 2015 do 2020 Haložanom in vsem, ki kmetujejo na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, ne prinaša nič dobrega. „KOPOP (kmetijsko-okolj-sko-podnebna plačila, namenjena spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, op. a.) je za nas pravi pokop."
Lah je pojasnil, da se je pri novi kmetijski politiki vlada sla-
bo pogajala, veliko pa naj bi tudi prepisala od drugih držav, kjer so razmere povsem drugačne od naših. „Pred sto leti je bilo v
Sloveniji približno milijon hektarjev obdelanih kmetijskih zemljišč, zdaj pa jih imamo samo še 477.000. Od tega je tri četrt povr-
šin na območju z omejenimi dejavniki kmetovanja, torej veliko kmetov že v osnovi ne more biti konkurenčnih tujini. Kmetijsko politiko bi bilo treba postaviti na novo, od spodaj navzgor," pravi.
Tisti kmetje, ki zemljo obdelujejo na vodovarstvenih območjih (in torej morajo upoštevati določene omejitve), dobijo za vsak hektar 140 evrov odškodnine. Kmet Martin Vogrinec iz Skorbe je opozoril, da ta odškodnina v sosednji Avstriji znaša kar 1.000
Kmetom so prisluhnili (z leve) podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Gola-všek in poslanca državnega zbora Suzana Lep Šimenko in Zvonko Lah.
evrov: „Obljubljali so nam tudi možnost zamenjave zemljišč, pa iz tega za zdaj ni še nič." Lah je odgovoril, da bi menjava morala biti mogoča, če je le v bližini na razpolago ustrezna državna zemlja: „Voda in podtalnica sta državni, torej naj država kmetu plača nadomestilo!"
Milan Fideršek iz Kidričevega pa je opozoril, da subvencije niso prava rešitev: „Jaz subvencije nočem imeti. Dajte jo raje tistemu potrošniku na blagajni v trgovini, ki bo kupil slovenske izdelke!"
Podpredsednik KGZS Marjan Golavšek je pojasnil, da so nizke odkupne cene pridelkov največja slabost slovenskega kmetijstva: „Zaradi njih pa kupec izdelka od trgovca ne kupi nič ceneje. Trenutno ni kmetijske panoge, ki bi imela dostojno ceno. Še dodatno pa so male kmete prizadele davčne blagajne. Na KGZS bomo začeli zbirati 5.000 potrebnih podpisov za zakonodajni predlog, da davčne blagajne za kmete sploh ne bi bile več potrebne ali pa bi vsaj zvišali prag zanje."
Eva Milošič
Foto: EM
Jeruzalem • Skupščina Zveze strojnih krožkov
Število strojnih krožkov upada
V osrčju Ljutomersko-Ormoških goric je potekala jubilejna, 10. skupščina Zveze strojnih krožkov Slovenije (ZSKS). Ta združuje 38 strojnih krožkov, v katere je vključenih več kot 6.000 članov. Na tokratni skupščini so izvolili novo vodstvo ZSKS. Naslednja štiri leta bo ZSKS vodil Jože Marolt iz Ribnice.
Delo v letih 2014 in 2015 je predstavil tajnik zveze Marjan Dolenšek. Dejal je, da je glavna naloga zveze obveščanje članov o novostih na številnih področjih, tudi na zakonodajnem, že več kot desetletje pa strojni krožki preko zveze oskrbujejo člane in druge simpatizerje s kakovostnimi in prepoznavnimi delovnimi oblačili.
Prvi strojni krožek v Sloveniji je bil ustanovljen leta 1994. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je v zadnjih letih upadlo število strojnih krožkov v Slove-
Zveza strojnih krožkov Slovenije združuje 38 strojnih krožkov s 6.000 člani.
niji, saj je bilo leta 2012 44 strojnih krožkov z vključenimi 6.277 kmetijami, ki so skupaj obdelovale več kot 66.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. V letu 2012 so člani strojnih krožkov opravili 143.547 ur storitev s kmetijskimi stroji, ki so jih tudi zabeležili z računi. Preračunano na optimalno letno rabo traktorjev to pomeni prihranek kar 261 traktorjev. V pretekli štirih letih, tudi zaradi ukinitve nekaterih strojnih krožkov, je bilo teh ur storitev s kmetijskimi stroji opravljenih manj.
MŠ
Foto: MS
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 22. marca 2016
Sp. Podravje • Županski zbor o neenakopravnem financiranju ptujske območne knjižnice
Nekatere občine deset, druge samo pet evrov po občanu
Župani občin Spodnjega Podravja so na nedavni seji kolegija med drugim razpravljali o financiranju osrednje regijske oz. območne knjižnice, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Največji delež njenega financiranja nosi MO Ptuj, preostali delež sofinancirajo občine Sp. Podravja in ministrstvo za kulturo.
Za zdaj je sistem takšen, da vodstvo knjižnice za vsako koledarsko leto pripravi načrt financiranja, v katerem za vsako občino navede njen sofinancer-ski delež. Večina občin se tega načrta ne drži, temveč vsaka po svoje knjižnici nakaže toliko denarja, kot se ji pač zdi, da ga mora ali ga lahko glede na svoje finančne zmožnosti. V letu 2014 sta se načrta financiranja, ki ga je pripravila in predložila Knjižnica, do evra natančno držali samo občini Dornava in Podlehnik, občini Trnovska vas in Destrnik sta nakazali nekaj sto evrov manj od predvidenega, vse preostale pa so nakazale za tisoč ali nekaj tisoč evrov nižje
Foto: Črtomir Goznik
Ker občine dejavnost knjižnice financirajo vsaka po svoje, se za dejavnost letno zbere tudi do 200.000 evrov manj prihodkov, kot jih vodstvo zavoda predvidi s finančnim načrtom.
Knjige so vendar znanje!
Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, vsaka občina knjižnico financira po svoje. V znesku, kot se županu ali vodstvu občine zdi primerno. Tako se dogaja, da večja in finančno bogatejša občina za delovanje knjižnice namenja manj kot njena manjša soseda, ki ima manj denarja. V naši regiji smo takšnega načina dela in financiranja že vajeni. Pri zadevah, ki so skupna lastnina ali obveznost, občine soglasja nikakor ne morejo doseči. Pa se potem župani med seboj tako dolgo »driblajo«, da jim sistem vmes razpade (primer komunalnih odpadkov) ali pa se desetletje oz. še več sploh ne pride do prepotrebne rešitve (primer hitre ceste). Vsak župan je mnenja, da mu tisti iz sosednje občine na njegovem dvorišču že ne bo delal reda. Da je vsak izmed njih najbolj moder in da ima samo on najbolj prav, je nekako zakoreninjeno v tej miselnosti.
Delovanje regijske knjižnice je področje, ki bi moralo biti natančno urejeno, ne pa da se ga prepušča spletu naključij, da vsaka občina svoj del financira dobesedno v znesku, kot želi. Najverjetneje bi bilo še najbolj pošteno in do vseh pravično, če bi občine knjižnico financirale po sistemu glavarine ali morda po faktorju, ki bi bil kombinacija glavarine in števila bralcev (članov knjižnice) iz neke občine. Financiranje dejavnosti osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami si lokalne skupnosti razdelijo glede na število otrok, ki prihajajo iz vsake posamezne občine. Zato bi morda bilo tudi pri knjižnici smiselno dejavnost financirati po ključu števila uporabnikov oz. kombinacije števila prebivalcev in števila uporabnikov.
Do takrat, ko se bo breme financiranja knjižice med vse občine porazdelilo vsaj koliko toliko pravično, bo skozi Ptuj preteklo še veliko Drave. Ampak, spoštovani: knjige so znanje! O tem, prosim, razmišljajte.
zneske. Po podatkih, ki jih je na seji kolegija predstavil direktor Knjižnice Matjaž Neudauer, se je tega deficita (razlike med finančnim načrtom in plačilom po pogodbi) pri financiranju v petih letih nabralo za dobrih 921.000 evrov. Leta 2011 so občine skupno po pogodbah v primerjavi z načrtom nakazale 185.000 evrov manj, 2012 140.000 evrov manj, leta 2013 je deficit iz tega naslo-
va znašal 201.000 evrov, predlani 170.000 evrov in lani 224.000 evrov.
Direktor Neudauer je povedal, da je ptujska območna knjižnica med vsemi slovenskimi (teh je 11, toliko kot je mestnih občin) po več dejavnikih na repu. Pri številu zaposlenih strokovnih sodelavcev na tisoč prebivalcev je na zadnjem mestu, zadnja je tudi pri prihodkih glede na število prebivalcev. Pri sredstvih za nakup knjižničnega gradiva na prebivalca je na devetem mestu. V tem primeru za Ptujem zaostajata območni knjižnici Celje in Murska Sobota. Podatki so povzeti iz poročila Slovenske knjižnice v številkah, 2014.
Janžekovič: »Potem pa se gremo vsi kavboje«
Župan občine Dornava Raj-ko Janžekovič je na seji kolegija spraševal, zakaj direktor knjižnice dopušča način, da lahko občine kar po svoje odločijo, koliko bodo dejavnost sofinancirale. »Če je tako, pa se gremo vsi kavboje.« Izdelal je preračune in ugotovil, da občina Ptuj dejavnost po glavi prebivalca financira v znesku dobrih 26 evrov, občina Dornava 11,05 evra, občina Gorišnica 5,42, najmanj pa občina Sv. Andraž: 5,03 evra. »Od knjižnice se mi zdi nekorektno,
Foto: Črtomir Goznik
Direktor knjižnice Ptuj Matjaž Neudauer predlaga, da bi z letom 2018 občine dejavnost knjižnice začele financirati po novem sistemu, to je po številu prebivalcev oz. glavarini.
Spodnjepodravske občine bi za dejavnost knjižnice v letu 2014 morale prispevati, kot je pojasnjeval dornavski župan, 1.184.849 evrov, pa so svoj delež samovoljno zmanjšale na 1.014.652 evrov. Ministrstvo za kulturo je tega leta za delovanje ptujske knjižnice namenilo 67.300 evrov - toliko, kot je bilo po finančnem načrtu predvideno. Za nakup knjižničnega gradiva je ministrstvo prispevalo okrog 180.000 evrov manj, kot je po načrtu pričakovalo vodstvo knjižnice (39.538 namesto 218.295 evrov).
/
da tega ni uredila. Gospod direktor, zunaj imate milijon evrov neizterjanega denarja. Ko smo to ugotovili v naši šoli, je ravnateljica šla,« je poudaril dornavski župan in pripomnil, da knjižnico kot regijsko ustanovo potrebujemo, vendar naj se financiranje pošteno in pravično porazdeli.
Država jemlje občinam, občine pa knjižnici
Župan občine Žetale Anton Butolen je povedal, da ne ocenjuje, da bi bila njihova občina kaj dolžna: »Financiramo toliko, kot zmoremo.« V letu 2014 so sicer plačali 2.700 evrov manj, kot je bilo po načrtu Knjižnice. Butolen je spomnil, da tudi država ne spoštuje zakonodaje, saj da vseskozi občinam nezakonito odvzema sredstva za glavarino.
Butolenu je pritrdil Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik: »Če država svojih obveznosti ne izpolnjuje, jih mi še toliko težje.«
Direktor občinske uprave občine Sv. Andraž Miran Čeh je dejal, da bodo tudi oni knjižnico financirali v skladu s svojimi zmožnostmi, župan Hajdine Stanko Glažar pa je obljubil, da bodo svoj del obveznosti izpolnili.
Predsednik sveta zavoda Knjižnica Ptuj Mirko Kekec je pojasnil, da opažajo upadanje sredstev za financiranje Knjižnice, posledično peša tudi nabava knjižnega gradiva. »Bojim se, da bomo izgubili kategorijo. Upam, da se zavedate, da je knjižnica institucija regionalnega pomena.«
Da knjižnica dela dobro, se je strinjal celoten županski zbor. Vendar pa, ker država da občinam premalo, tudi oni knjižnice ne zmorejo financirati v večjem obsegu, se je glasilo mnenje večine prisotnih.
Mojca Zemljarič
Slovenska Bistrica • Začela se je 3. Vošnjakova bralna značka za odrasle
Bralci bodo tokrat prebirali besede Slovenk
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica letos že tretje leto stopa na samostojno pot bralne značke za odrasle. Bralna značka bo potekala pod sloganom Skozi besede Slovenk.
Cilj projekta je spodbuditi bralce, da posežejo po kakovostni literaturi, ki jo je napisala ženska roka, kajti slovenske ustvarjalke so številčne in plo-dovite, so odločitev pojasnili v knjižnici. V okviru bralne značke je treba prebrati vsaj pet del avtoric s predpisanega seznama. Naloga bralca je, da na list zapiše avtorice in naslove prebranih del ter nekaj misli o prebranem. Oboje odda knjižničarki do konca letošnjega oktobra. Prvo leto je knjige s seznama prebralo 20 bralk, lani pa že več kot 70 bralcev in bralk.
Otvoritveni večer bralne značke za odrasle je bil posvečen tudi 110. obletnici rojstva pedagoga, dramatika in avtorja mla-
jssum
Večer je pevsko obogatil Oktet Tinje pod umetniškim vodstvom Marjana Krajnca.
Foto: Mojca Vtič
dinskih pripovednih del Jožeta Tomažiča, rojenega leta 1906 na Velikem Tinju. Tomažičeva dela so temeljila na pohorskem ljudskem izročilu: Pohorske pravljice, Pohorske bajke in Pohorske legende. Zbrani v slovenje-bistriški knjižnici so lahko dve Tomažičevi pravljici tudi slišali. Domača pravljičarka Darja Plav-čak je zbranim zaupala pravljico o ribji kraljici iz Črnega jezera, milostnem drvarju ter grabežljivi in prevzetni drvarki. Agica Kovše iz Mariborske knjižnice pa je zbranim v pohorskem narečju povedala pravljico o dveh bratih, ki »dila nista mila«, a jima do dela tudi ni bilo, in zelencu (hudiču).
Mojca Vtič
Nogomet
Ptujčani v zadnji minuti ulovili remi
Strani 12
Rokomet
Dravaši pri vodilnem blizu zmagi
Stran 12
Boks
Ringovcem sedmič ekipni naslov
Stran 13
Nogomet
Videmčani vodili, a na koncu klonili
Stran 13
Planica 2016
Slovenci vzeli vse, kar je bilo na voljo
Stran 15
Strelstvo
Kovinar Ormož zaznamoval zaključek lige
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 26. krog
Pa jo imajo, prvo zmago namreč
STRELEC: 0:1 Cvek (16.).
KRŠKO: Zalokar, Sikošek (od 76. Štefanac), Petric, Gregov, Ja-kolic, Urbanč, Žinko, Hotic, Dur-kovic (od 81. Rusic), Volarič, Po-ljanec. Trener: Tomaž Petrovič.
ZAVRČ: Ranilovic, Štanenko, Antic, Karamatic, Jakšic, Cvek, Pihler, Kokorovic (od 78. Filipo-vic), Batrovic (od 71. Matjašič), Golubar (od 86. Tudan), Dodlek. Trener: Ivica Solomun.
RUMENI KARTONI: Sikošek, Gregov, Petric; Golubar, Kokorovic, Antic, Pihler, Karamatic, Ranilovic, Tudan.
Dva remija in poraz je bil dosedanji izkupiček nogometašev Zavrča v spomladanskem delu prvenstva, v četrtem poskusu so vknjižili še prvo zmago. Njihova »žrtev« je bila ekipa Krškega, ki jo je Zavrč ugnal drugič v tej sezoni, enkrat je bilo neodločeno. S tremi vknjiženimi točkami so se Zavrčani utrdili na petem mestu prvenstvene lestvice. Zagotovo bo to blagodejno vplivalo na samozavest
Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Tekma je bila z obeh strani dinamična, agresivna, s čimer so lahko bili gledalci zadovoljni. Dobili smo res pravi evrogol, moji fantje pa so storili vse, da bi izid spremenili. Moram jih pohvaliti za borbenost, za ustvarjanje priložnosti, a žoga tokrat ni hotela v gol. Pozabiti moramo poraz in se ozreti proti naslednjim tekmam.«
Timotej Dodlek, Zavrč: »Pred reprezentančnim odmorom smo si želeli zmage, kar nam je tudi uspelo. Sedaj lahko razbremenjeni opravimo mini priprave in se nato podamo novim zmagam naproti.«
Foto: Črtomir Goznik
Lovro Cvek (Zavrč) je z zadetkom v 16. minuti odločil srečanje v Krškem. Zavrčani so sicer imeli še nekaj priložnosti, a tega niso izkoristili.
ekipe, ki bo po reprezentančnem premoru 3. aprila gostila ekipo Kopra.
Tekmo je na stadionu Matija Gubca spremljalo več kot 1000 gledalcev, ki so pričakovali tretjo zmago domače ekipe v tem delu. Bolje so srečanje odprli varovanci Ivi-ce Solomuna, ki je v začetno enajsterico uvrstil Štanenka in Dodleka. Srečanje je odločil zgodnji zadetek Lovra Čveka, ki se je v 16. minuti odločil za strel z več kot 20 metrov, žoga pa je skoraj v lobu končala v mreži Krčanov - 0:1. Ti so se pozneje odločneje podali proti vratom gostov, med drugim je Enis Durkovič poskusil nekoliko z desne strani v 29. minuti, a zadel le zunanji del mreže. Tudi v nadaljevanju so se gostitelji še nekajkrat znašli v ugodnih položajih v
mÊÊBttÈÊm FltiSte mfâ
Rokomet • 1. NLB leasing liga, 23. krog
PRVALiGA TelekomSIovenije
Vodilni uspešni, nekateri s težavami
Izmed petih prvouvrščenih moštev so kar štiri prišla do zmag - Olimpija, Maribor, Domžale in Zavrč. Pot vodilnih ekip do polnega izkupička pa je bila povsem različna: Olimpija je bila prepričljiva po izključitvi Bolhe (dvakrat je v polno meril Rok Kronaveter), Maribor je bil uspešen na težji način, po izključitvi Vršeča. Še enkrat pa se je izkazalo, da se lahko Mariboru v najtežjih trenutkih zanese na kapetana Tavaresa.
Podobni sta zmagi Domžal in Zavrča: oboji so slavili v gosteh, eni in drugi pa niso bili prepričljivi v igri in so bili domačini vsaj enakovredni. Najbolj napeto je bilo v Kopru, kjer so imeli v primorskem derbiju Novogoričani tako rekoč že vknjižene tri točke, nato pa je globoko v sodnikovem podaljšku izenačil Jurina.
Sledi reprezentančni premor, prvoligaši bodo 27. krog odigrali v začetku aprila.
REZULTATI 26. KROGA:
Krško - Zavrč 0:1 (0:1);
Luka Koper - Gorica 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Gregorič (53.), 1:1 Jurina (94.);
Maribor - Krka 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Kostanjšek (10.), 1:1 Vršič (43.), 2:1 Tavares (77.); rdeči karton: Vršič (54., Maribor);
Celje - Domžale 1:2 (1:0); strelci: 1:0 De Sousa (25.), 1:1 Črnic (66., z 11 m), 1:2 Balkovec (83.);
Olimpija - Rudar Velenje 5:0 (1:0); strelci: 1:0 Kronaveter (24.), 1:1 Wobay (49.), 3:0 Kronaveter (63., z 11 m), 4:0 Radovic (88.), 5:0 Alves (90.); rdeči karton: Bolha (62., Rudar).
Tretja zmaga v gosteh
Sevnica - Jeruzalem 26:29(15:15)
1.	OLIMPIJA
2.	MARIBOR
3.	DOMŽALE
4.	GORICA
5.	ZAVRČ
6.	CELJE
7.	KOPER
8.	KRKA
9.	RUDAR
10.	KRŠKO
26 l6	6
26 l4	B
26 l2	9
26 l2	5
26 26 26 26 26 26
9 B
6 l0	l0
7 5	14
6 7	1S
6 7	1S
6 7	1S
60:lB 60:25 S7:l9 S9:S7 2B:29 20:SB 27:4l 2l:SB l9:42 l5:S9
54 50 45 4l
55 2B 26 25 25 25
JM
JERUZALEM: Balent, Sutalo; Kavčič, Horvat, Bogadi 7, Raduj-kovič 2, Čudič 4 (3), T. Hebar 1, Žižek Cvetko, Grizolt, Kosi 3 (1), Mesaric 7 (1), Petrovič, Rajšp 2, Cirar 3, Grabovac. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Sevnica 9/7; Jeruzalem 7/5.
Izključitve: Sevnica 8; Jeruzalem 22 minut.
Igralec tekme: David Bogadi (Jeruzalem Ormož).
Zaradi poškodb okrnjeni Ormožani so gostovali pri odpisani Sevnici, ki je do tekme z Ormožani zbrala le štiri točke (zmagi proti Dobovi in Izoli). V ekipo Jeruzalema se je po poškodbi prsta vrnil kapetan Bojan Čudič, kar je najbolj razveselilo trenerja Saša Prapotnika. Pot do zmage ni bila enostavna, saj so gostje več kot tretjino tekme odigrali z igralcem manj v polju (kar enajst izključitev). V 1. polčasu nobeni izmed ekip ni uspelo povesti več
Danijel Mesarič
kot za gol. Izid je bil vselej izenačen (petnajstkrat) od 1:1 do 15:15. Domačim je največ težav povzročal krožni napadalec Danijel Mesarič, ki je do odmora zadel kar šestkrat. Na sevniški strani je bil najbolj razpoložen Matic Grušovnik prav tako s šestimi dosežnimi goli. V nadaljevanju so domačini v 35. minuti prvič povedli za dva (19:17), gostje pa v 49. minuti (23:25) po seriji treh zaporednih zadetkov. Za zmago Ormožanov je
kazenskem prostoru gostov, a do pravega zaključka tudi po lastni nespretnosti niso prišli.
V	54. minuti je bil Šime Gregov malce prepočasen pred golom po podaji Dina Hotica s prostega strela, v 63. minuti je Dejan Urbanč sprožil s prostega strela z leve strani, Marko Ranilovic pa je žogo odbil tako kot po poskusu Davida Poljanca nekaj trenutkov pozneje. V zadnjem delu tekme so se domači sicer trudili priti do kakšne priložnosti, a je bilo preveč napak pri ključnih podajah, pa tudi Zavrčani niso pustili veliko prostora domačim napadalcem, tako da se je končalo z zmago gostov.
V	ekipo Zavrča se je po sanaciji poškodbe vrnil Jure Matjašič, ki je zaigral od 71. minute naprej.
JM, sta
1. NLB leasing liga
REZULTATI 23. KROGA: Sevnica - Jeruzalem Ormož 26:29 (15:15), Istrabenz Plini Izola -Koper 2013 24:22 (10:13), Krka - Riko Ribnica 29:33 (12:17), Gorenje Velenje - Slovan 36:21 (20:11), Dobova - Slovenj Gradec 2011 25:27 (9:11), Maribor Branik - Trimo Trebnje 33:31 (17:15), Celje Pivovarna Laško -Urbanscape Loka 39:25 (24:13).
Foto: Črtomir Goznik
bilo ključno obdobje od 50. do 52. minute, ko so v pičlih 94 sekundah David Bogadi, Tilen Kosi in Gal Cirar trikrat zadeli sevniško mrežo za prevzem vodstva s +4 (24:28). V zadnjih osmih minutah so padli le še trije zadetki in gostje so rutinirano pripeljali tekmo k tretji zmagi v gosteh, skupaj pa že dvanajsti prvenstveni zmagi, ki jih uvršča s 24 točkami na 8. mesto. Za ulovitev 6. mesta je treba dobiti vse tri naslednje tekme proti
1. CELJE PIVO. LAŠKO 22	20	l	l	4S
2. GORENJE VELENJE 23	2l	l	l	4S
3. MARIBOR BRANIK 23	l5	l	7	Sl
4. KOPER 2013 23	l4	l	B	29
5. RIKO RIBNICA 23	lS	l	9	27
6. KRKA 23	lS	l	9	27
7. URBANSCAPE LOKA23	l2	2	9	26
8. JERUZALEM ORMOŽ23	l2	0	ll	24
9. TRIMO TREBNJE 23	9	2 12,		20
10. DOBOVA 23	6	2	l5	l4
11. ISTRABENZ IZOLA 23	5	S	l5	lS
12. SLOVENJ GRADEC 23	4	4	l5	l2
13. SLOVAN (-1) 23	4	l	lB	B
14. SEVNICA 23	2	0	20	4
Gorenju, Izoli in Dobovi. Že v petek, 25. 3., ob 19. uri na Hardek prihajajo Velenjčani. Gorenje je v zadnjih treh krogih zmlelo Slovenj Gradec, Koper in Slovan povprečno s trinajstimi goli prednosti. Prav zanimivo bo videti, kakšen odpor lahko na Hardeku nudijo Ormožani, ki bodo zaigrali zagotovo še brez Roka Žurana, Jureta Kocbeka in Dominika Ozmeca.
uk
Krško - Zavrč 0:1
(0:1)
12 Štajerski
Šport
torek • 22. marca 2016
Nogomet • 2. slovenska liga
Ptujčani pred skoraj 1000 gledalci ulovili piko v zadnji minuti
Damijan Vogrinec, trener Drave: »V prvem polčasu nismo igrali dobro, gostom smo puščali preveč prostora. To smo v drugem polčasu popravili, a dobili naiven gol. Po tem smo se morali truditi do konca in smo zasluženo izenačili. Aluminij bi sicer lahko povišal rezultat, a je naš vratar branil zares na visokem nivoju. Zadovoljen sem s tem, da držimo 2. mesto. Dobil sem informacijo, da je Sandi Čeh v bolnišnici - želim mu hitro okrevanje.«
Nastja Čeh, kapetan Drave: »Z delitvijo točk nismo zadovoljni, saj bi morali imeti v 1. polčasu dve enajstmetrovki, a sodnik ni dosodil nobene. Drugi polčas je bil posledica poteka prvega, res smo lovili točko do konca, a smo do nje prišli zasluženo.«
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Zanimiva tekma, v kateri smo bili boljši tekmec v 1. polčasu, Drava pa v drugem. Imeli smo zrelejše priložnosti, zato bi morali tekmo odločiti že pred zadnjo minuto, ko je Nastja Čeh izenačil. Mislim, da smo si zaslužili zmago.«
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Do doseženega vodstva smo bili boljši tekmec, nato pa smo se po vodstvu nekoliko nerazumljivo preveč potegnili v obrambo, premalo smo odigrali po tleh. Kljub pritisku Drave smo imeli svoje priložnosti in škoda, da jih nismo izkoristili.«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave (v modrih dresih) in Aluminija so se v drugem lokalnem derbiju v tej sezoni razšli z neodločenim izidom.
Najbolj šokantna tekma kroga je bila odigrana v Veržeju, kjer je sodnik Tkalčič iz Maribora podelil kar 17 kartonov, 15 rumenih in dva rdeča. Ob tem je Matej Podplatnik za-streljal še enajstmetrovko, z igralcem več pa so gostje v zaključnih minutah vendarle zadeli za zmago. S tem so se prebili na 4. mesto in imajo pred zadnjimi devetimi krogi boljše izhodišče od Veržejcev, Doba in Aluminija, ki so sedaj točko za njimi. Razlika med drugou-vrščeno Dravo in šestouvršče-nim Aluminijem je le tri točke in prav to obeta izjemno zanimiv zadnji del sezone. Drava - Aluminij 1:1 (0:0); Šenčur - Kalcer Radomlje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Stoiljkovic (25.);
Roltek Dob - TKK Tolmin 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Čretnik (3.), 2:0 Kunstelj (40./11 m);
Zarica Kranj - Ankaran 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Reja (5.), 1:1 Šujica (81.);
Farmtech Veržej - Triglav Kranj 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Šmit (16.), 1:1 Lukač (19.), 1:2 Gvardjančič (89.); rdeča kartona: Lukač (43. - 2. rumeni), Gromilič (57.).
1.	KAL. RADOMLJE 18 10 5 3 31:14 35
2.	DRAVA PTUJ 18 8 6 4 25:22 30
3.	TRIGLAV KRANJ 18 7 7 4 28:19 28
4.	FAR. VERŽEJ 18 7 6 5 32:26 27
5.	ROLTEK DOB 18 8 3 7 30:24 27
6.	ALUMINIJ 18 7 6 5 29:27 27
7.	ANKARAN 18 5 6 7 19:29 21
8.	ZARICA KRANJ 18 4 6 8 17:32 18
9.	TKK TOLMIN 18 4 5 9 27:31 17
10.	ŠENČUR 18 2 6 10 23:37 12
Drava - Aluminij 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Kurež (56.), 1:1 N. Čeh (90.).
DRAVA: Musič, Rešek, Ro-škar, Lonzaric, Tomažič Šeruga, Romih, A. Čeh (od 71. Vindiš), Perger (od 63. Roj), N. Čeh, Ma-jer (od 46. Krajnc), Zorko. Trener: Damijan Vogrinec ALUMINIJ: Janžekovič, Kajtna,
Vezjak, Topolovec, Turkalj (od 78. Damiš), Krljanovic, Rogina (od 60. Fratea), Vrbanec, Kurež, Bizjak, Škoflek (od 68. Križan). Trener: Bojan Špehonja.
Rumeni kartoni: A. Čeh, N. Čeh, Lonzaric, Romih; Krljanovic, Bizjak.
Lokalni derbi je na ptujski Mestni stadion privabil blizu 1000 gledalcev. »Živimo v nogometnem okolju, ljudje imajo radi nogomet in si želijo takšnih in podobnih tekem,« je atmosfero ocenil Nastja Čeh. Vrste na blagajni so se vile precej metrov, kot v prvoli-gaških sezonah ... Igralci na igrišču so jim to vrnili z bor-
benostjo do zadnje sekunde srečanja - dobesedno ...
Domačini so srečanje začeli isto enajsterico kot proti Kalcerju v prejšnjem krogu. Pri gostih je manjkal Sandi Čeh, trener Bojan Špehonja pa je glede na srečanje z Dobom v začetno enajste-rico namesto Petroviča in Ahca uvrstil Krljanovica in Turkalja. Kidričani so tudi bolje začeli srečanje in so prevladovali praktično celoten prvi polčas. Domačini so imeli veliko dela predvsem z Bizjakom, Škoflekom in Kure-žem, uspešno sta se napadu priključevala tudi Vrbanec
in Rogina. Kljub številnim dobrim situacijam do spremembe izida ni prišlo. Na drugi strani so se domačini prebudili šele ob koncu polčasa, ko je v 40. minuti sploh prvi strel proti Janžekoviču sprožil Zorko. Najbolj sporna situacija 1. polčasa se je zgodila v 43. minuti, ko je Perger po podaji Zorka streljal proti golu, eden izmed branilcev Aluminija pa naj bi žogo po mnenju igralcev Drave blokiral z roko. Sodnik Balažič je to ocenil kot nenamerno in ni dosodil najstrožje kazni.
Tudi na začetku drugega dela so gostje več poskušali,
čeprav se je tudi v igri Drave videl premik na bolje. Prvo priložnost je imel v 49. minuti za goste razpoloženi Kurež, ki je prejel natančno globinsko žogo, lepo je streljal, a je bil Musič na mestu. Dve minuti kasneje je z enako mero odgovoril Alen Krajnc, a se je izkazal Janžekovič. V 56. minuti pa je prišlo do spremembe rezultata: Kurež se je po izvajanju iz avta in napaki v obrambi Drave znašel sam pred vratarjem Musičem, izkoristil je trenutek njegove neodločnosti in z močnim strelom zadel v »malo mrežico« - 0:1. Za goste je imel tri minute kasneje priložnost Bizjak, a je streljal preko gola. Domačini so nato prevzeli igro v svoje roke in začeli vršiti stalni pritisk proti golu Janžekoviča. V 70. minuti so gostujoči branilci naredili napako, do žoge je prišel Nastja Čeh, a je s 15 metrov neoviran streljal preko gola. Isti igralec je poskušal še nekaj minut kasneje iz velike razdalje, tudi tokrat neuspešno. V 78. minuti je moral gostujoči strateg Špehonja zamenjati Turkalja, kar je tudi
nekoliko vplivalo na obrambno postavitev gostov. Končni pritisk Drave je v 81. minuti začel Nastja Čeh, ki je iz kota streljal neposredno na gol in zadel prečko. Domači kape-tan je poskusil še z nekaterimi podajami po prekinitvah, a je bil Janžekovič vedno na pravem mestu. Gostje bi lahko srečanje dokončno odločili v svojo korist v 83. minuti, ko je strel Vrbanca ustavil Musič. Ta je bil uspešen tudi v 89. minuti, ko sta se Križan in Kurež znašla sama pred njim, strel slednjega pa je Musič ustavil tik pred golovo črto. Nepisano pravilo, kdor ga ne da, ta ga dobi, je obveljalo tudi v soboto: prosti strel s približno 23 metrov je v 90. minuti mojstrsko izvedel N. Čeh in izenačil na 1:1.
Val navdušenja med navijači Drave se še ni polegel, ko bi lahko Romih iz bližine z glavo izvedel popoln preobrat, a je streljal preko gola. Na drugi strani je v naslednjem napadu dobro meril Bizjak, a je bil še enkrat uspešnejši Musič.
Jože Mohorič
Rokomet • 1. B DRL 20. krog
Dravaši bližje zmagi
Dol TKI Hrastnik -Drava Ptuj 23:23 (14:13)
DRAVA PTUJ: Cvetko 1, Jan-žekovič 2, Verdenik, Jensterle 2, Bračič, Maroh 5, Vaupotič, Bede-nik, Sabo, Bedeti, Rosic, Jerenec 6, Lesjak 2, Šalamun 2, Žuran 3, Belec; Trener: Ivan Hrupič.
Ptujski rokometaši so z nepopolno postavo in izredno borbeno predstavo prišli do pomembne točke na tekmi z vodilno ekipo 1. B-lige Dolom TKI Hrastnikom. Drava je obračun vodilnih ekip začela odlično, saj je povedla z 0:3 in v sedemnajsti minuti s 5:10. V tem obdobju je bil strelsko razpoložen Maroh, medtem ko je dal v gostujoči ekipi tokrat največ zadetkov, šest, Jerenec. Po uspešnem začetku Dravi v končnici polčasa žoga ni hotela v mrežo, razbranil se je domači vratar
Sikovšek in izkušeni domačini so preko razpoloženih Brileja ter Klepeja najprej izenačili, nato pa so na odmor odšli z zadetkom prednosti. V nadaljevanju so igralci Drave pokazali pravi karakter in tudi neizenačen sodniški kri-
terij jih ni zmedel, ampak so prav vsi, ki so vstopili v igro, pripomogli na poti do remija. Domači so sicer dvakrat v nadaljevanju povedli s plus dva, a zmeraj znova so jih gostje s svojo nepopustljivostjo ujeli. Tekma je bila pravi boj, v kateri so domačini izvajali različne pritiske in prav vse je zdržala mlada ptujska ekipa. Približno tri minute do konca je izid na 23:23 poravnal Žuran in v sami končnici se
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so v derbiju prvo- in drugouvrščene ekipe lige osvojili točko v gosteh.
skozi vso tekmo razpoložena vratarja Sikošek in Belec nista pustila premagati. V zadnjem napadu so gostje poizkušali s strelom iz devetih metrov preko Jerenca priti do zmage, a žoga ni pristala v mreži, kar je pomenilo, da se je derbi končal brez zmagovalca. Glede na prikazano si je Drava zaslužila vsaj točko in v drugem delu prvenstva ostaja še naprej neporažena ekipa.
David Breznik
Herz Šmartno -Moškanjci-Gorišnica 33:28 (18:13)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA:
Bratuša, Kovač 6, M. Bedrač 3, Valenko 4, Balas 3, Lozinšek 4, Ozmec, Ranfl, Tement 1, Žuran, Preac 1, Stopar 1, Koštomaj 5, Geč: Trener: Boštjan Strašek.
Po prepričljivi zmagi proti Grosuplju v preteklem krogu so ta konec tedna rokometaši Moškanjcev-Gorišnice morali na zahtevno gostovanje k enemu izmed kandidatov za uvrstitev med najboljše, moštvu Herz Šmartnega. Glede
na dejstvo, da rumeno-črni nekoliko lažje in tudi bolje igrajo proti favoritom, se na žalost ni izšlo, domačini so bili boljši tekmec in povsem zasluženo slavili.
Po nekaj boljših predstavah so Štajerci tudi tokrat zaigrali na vse ali nič, toda trčili na zahtevnega tekmeca, ki je prevladoval domala vse srečanje. Na polovici prvega dela igre so domačini že vodili +7 (11:4), do polčasa pa so varovanci Boštjana Straška le nekoliko ublažili razliko. V igri štajerske vrste se je pojavljajo vse preveč napak in prav tehnične napake so bile v soboto tiste, ki so pokopale moštvo Moškanjcev-Gorišni-ce. Nadaljevanje je bilo nato vendarle nekoliko bolj izenačeno, toda zmaga domačinov ni bila nikoli vprašljiva. Gostje so sicer prišli na -3 (19:16 in 21:18), toda takoj zatem so Šmarčani s serijo 4:0 postavili stvari na svoje mesto in poskrbeli za dokaj mirno končnico srečanja.
Po prazničnem tednu premora čaka rokometaše Mo-škanjcev-Gorišnice 2. aprila domače srečanje proti Kr-
škemu. Posavci bodo seveda v tem srečanju favoriti, toda domačini bolje igrajo proti kakovostnejšim ekipam in seveda verjamejo v novi dve točki, do njih pa bo treba priti z borbeno in kakovostno predstavo.
tp
1. B SRL (m)
REZULTATI 20. KROGA: Škofljica Pekarna Pečjak - Sviš Ivančna Gorica 24:25, Alples Železniki - Mokerc-Ig 31:27,Gro-suplje - Krim 32:38, Krško - Črnomelj 40:28, Dol Tki Hrastnik - Drava Ptuj 23:23, Herz Šmartno - Moškanjci-Gorišnica 33:28, Radeče-Mik Celje - Brežice 29:29
1. DOL TKI HRASTNIK 20		16	2	2	34
2. DRAVA PTUJ	20	14	3	3	31
3. KRIM-OLIMPIJA	20	15	1	4	31
4. HERZ ŠMARTNO	20	14	2	4	30
5. BREŽICE	20	12	4	4	28
6. ČRNOMELJ	20	10	3	7	23
7. KRŠKO	20	10	1	9	21
8. SVIŠ IVANČNA G.	20	9	3	8	21
9. RADEČE CELJE	20	7	2	11	16
10. MOKERC - IG	19	7	1	11	15
11. MOŠKANJCI GOR. 20		4	2	14	10
12. ŠKOFLJICA PEČJAK 19		5	0	14	10
13. ALPLES ŽELEZNIKI 20		2	1	17	5
14. GROSUPLJE	20	0	3	17	3
torek • 22. marca 2016
Šport
Štajerski	13
Boks • 1. slovenska boksarska liga
Ringovcem sedmič ekipni naslov
V športni dvorani Lucija je bila s šestim krogom postavljena pika na i sezoni 2015/2016 v slovenski boksarski ligi. Boks klub Portorož in Boks zveza Slovenije sta kot organizatorja izvedla dvajset dvobojev, v katerih so se predstavili od začetnikov, kadetov, mladincev, članov in žensk. Pred sklepnim dejanjem je imel Boks klub Ring enajst točk naskoka pred FCL Ljubljana v boju za ekipni državni naslov. Ptujčani so se v zadnjem obdobju pod vodstvom Ivana Pučka in Ivana Pučka mlajšega intenzivno pripravljali za nastop v Portorožu. Na dvoboje so imeli prijavljenih sedem svojih predstavnikov, ki so tokrat dosegli tri zmage in štiri poraze. Mladi Leon Lovrec se je pomeril s Tilnom Tudjo (BK Portorož) in je dvoboj začel zadržano, v drugi rudni je začel svoj nastop stopnjevati, medtem ko je v tretji rundi s serijami
Foto: Črtomir Goznik
Denis Lazar (BK Ring)
udarcev popolnoma prevladoval, vendar to po mnenju sodnikov ni bilo dovolj, saj so zmago z 2:1 prisodili Tud-ji. Svojo drugo uradno borbo je imela Tamara Oprešnik, ki ji je v ringu nasproti stala izkušenejša Jasmina Strelec (BK Sande Team Ruše), a osemnajstletna ptujska bo-ksarka je skozi vse tri runde
prevladovala in je deklasirala nasprotnico za čisto zmago s 3:0. Do zmage je prišel tudi Timotej Pučko, potem ko je njegov nasprotnik Timi Ja-voršek (KBV Domžale) zaradi bolezni predal dvoboj. Standardne obračune sta imela v ligi v letošnji sezoni Andrey Lendel in Tadej Črnoga (BK Portorož). Njuni dvoboji so
tradicionalno izenačeni in tako je bilo tudi tokrat, a sodniki so rahlo prednost po dobri partiji obeh dali domačemu tekmovalcu. Po dolgem času je tekmovalno v ringu stal Marcel Gojkošek, ki je nastopil v skladu s pričakovanji, vendar je bil nasprotnik Haris Šerifovski (BK Portorož) enostavno premočen nasprotnik in je zmagal s soglasno sodniško odločitvijo. Ena izmed poslastic kroga je bila ponovitev lanskega finala državnega prvenstva v velterski kategoriji med Alešem Kujavcem in De-nielom Babičem (BK Knockout Ljubljana). V zanimivi borbi je vsak izmed boksarjev na čase prevladoval in zmago so sodniki po zelo izenačenem dvoboju z 2:1 dosodili Babiču. Zadnji »ringovec« je bil tokrat Denis Lazar, ki je boksal v kategoriji do 91. kilogramov z Gregorjem Gajičem (FCL Ljubljana). Ne glede na veliko težjega nasprotnika
Nogomet • 3. SNL sever
Videmčani vodili, a na koncu klonili
Podvinci Betonarna Kuhar - Brežice 1919 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Jelec 10., 0:2 Jelec 50., 0:3 Jelec 61.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Gašperič, Hren, N. Pesek, Lah, Mulej (od 71. Zele-nik), R. Petrovič, Topolovec (od 65. T. Pesek), Krajnc, D. Petrovič, Toplak, D. Brumen (od 63. Brec). Trener: Lovrenc Šeruga.
Kljub temu da so pozimi ostali brez precej nogometašev, so navijači Podvincev z veliko nestrpnostjo pričakovali uvodni spomladanski obračun. Navijačem se je namreč predstavila povsem domača zasedba, poleg tega pa je bil atraktiven tudi tekmec, to je bila namreč ekipa Brežic, ki je po mnenju večine tudi glavni favorit za napredovanje med drugoligaše. To so oranžno-modri upravičili tudi v Pod-vincih, res pa je, da so se za zmago morali zelo potruditi,
3. SNL-Sever,
REZULTATI 15. KROGA: Maribor B - Koroška Dravograd 1:1 (1:0), S. Rojko Dobrovce -Radlje 2:3 (1:1), AjDAS Lenart - Šmarje pri Jelšah 1:3 (1:2), Dravinja - Fužinar Noži Ravne 2:2 (1:1), Šmartno 1928 -Mons Claudius 0:1 (0:1), Šam-pion - Videm 5:1 (1:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Brežice 1919 0:3 (0:1)
1.	MARIBOR B 15 12 3 0 60:13 39
2.	BREŽICE 1919 15 11 2 2 39:10 35
3.	ŠMARJE 15 11 0 4 46:23 33
4.	ŠAMPION 15 10 2 3 41:18 32
5.	VIDEM 15 8 3 4 35:35 27
6.	M. CLAUDIUS 15 7 1 7 25:25 22
7.	S. R. DOBROVCE 15 6 0 9 32:39 18
8.	FUŽINAR RAVNE 15 5 3 7 23:32 18
9.	KOROŠKA 15 4 4 7 20:27 16
10.	AJDAS LENART 15 5 1 9 24:38 16
11.	DRAVINJA 15 3 5 7 17:29 14
12.	ŠMARTNO 15 4 2 9 20:36 14
13.	RADLJE 15 3 2 10 14:34 11
14.	PODVINCI 15 2 0 13 8:45 6
Foto: Črtomir Goznik
Podvinčani so se gostom močno upirali
saj se zdi glede na prikazano na zelenici končni izid celo malo previsok. Vse tri zadetke za goste je dosegel odlični Hrvat Jelec, ki je v svoji karieri med drugim do sedaj nastopal tudi za Aluminij.
Po uvodnem tipanju obeh tekmecev so Brežičani zadeli v 10. minuti, po tem ko je Je-lec izkoristil naivnost domače obrambe. Sledilo je obdobje izenačene igre, kjer so tudi domačini imeli nekaj obetavnih situacij, toda pred 150 gledalci jim na žalost ni uspelo zadeti. Najlepša priložnost se je domači četi, ki jo je tokrat s klopi vodil Lovrenc Šeruga, kajti prvi trener Boštjan Ku-serbanj je bil zadržan, ponudila v 40. minuti, toda situacije 2 na 1 dvojcu D. Brumen in D. Petrovič ni uspelo realizirati. Gostje so svojo prednost povišali takoj v uvodu nadaljevanja, spet je zadel Jelec, zatem pa je šlo za Podvince le še navzdol. V 56. minuti je drugi rumeni in s tem rdeč karton prejel Toplak, kar je favorizi-ranim Posavcem še olajšalo delo, kmalu zatem so namreč zadeli še tretjič. Po opravljenih vseh treh menjavah se je v štajerski vrsti poškodoval še vratar Gašperič, tako da je v vrata moral igralec Brec, domačini pa so nato imeli kar dva igralca manj na terenu,
kljub temu se izid do konca ni več spremenil.
Domačini kljub porazu nikakor niso razočarali, saj so odigrali zelo spodobno srečanje, že tako ozek kader pa je bil prikrajšan še za K. Brumna in Zagorška. Sicer so gledalci tokrat nekoliko več pričakovali od Brežic, ki letos ciljajo visoko. Nova priložnost, da Podvinci dobro predstavo nadgradijo tudi s kakšnim zadetkom in morebiti tudi točko ali tremi, bo že v soboto, ko se bodo na Koroškem pomerili z ekipo Fužinarja.
Šampion - Videm 5:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Kostanjevec 20., 1:1 Horvat 30., 2:1 Korošec 67., 3:1 Pukl 73., 4:1 Horvat 85., 5:1 Horvat 87.
VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Leskovar, Kostanjevec, Hreljič (od 46. Cafuta), Kmetec (od 74. Kovačič), Bošnjak, Osterc, Krajnc, Ž. Plajn-šek (od 65. Bračič). Trener: Primož Gorše.
Za Videm se spomladanski del prvenstva ni začel najbolje, saj je visoko klonil v Celju pri ekipi Šampiona, toda izid je v tem primeru precej varljiv, saj prikazuje, da so Videmčani doživeli pravo malo katastro-
je Lazar prevladoval vse tri runde in je bil za razred boljši od svojega nasprotnika ter je gladko zmagal. Po seštevku vseh rezultatov sta bila najuspešnejša posameznika lige za sezono 2015/2016 Denis Lazar (BK Ring Ptuj) in Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor), ki sta vsak zbrala po trinajst točk, saj sta štirikrat zmagala in enkrat izgubila. V skupnem seštevku vseh osvojenih točk na šestih krogih tekmovanja slovenske boksarske lige je bil najuspešnejši Boks klub Ring, ki je ponovno s svojo številčno ekipo osvojil naslov državnih ekipnih liga-ških prvakov. Ptujski boksarji in boksarke so vso sezono zelo zavzeto delali za ta uspeh in so bili na večini izmed šestih krogov tekmovanja zelo uspešni. V minuli sezoni so dali ob uveljavljenih imenih priložnost za dokazovanje tudi nekaterim novincem in vsi skupaj so se izkazali ter so v osmi izvedbi slovenske boksarske lige osvojili že sedmi naslov prvakov.
Zmagi Lorenčiča in Vukaliča
V Portorožu je Dejan Za-vec ob ringu iz svojega kluba Dejan Zavec Boxing spre-
64	točk
52	točk
46	točk
30	točk
Končna lestvica:
1.	BK Ring Ptuj
2.	BK Portorož
3.	FCL Ljubljana 6. Dejan Zavec Boxing
mljal dva boksarja, ki sta oba prišla do zmag. Mladi Tomi Lorenčič je po točkah premagal svojega nasprotnika, potem ko je bil na začetku še malo zadržan in je nato dobro opravil svoje delo v ringu. Enako velja tudi za Dada Vukaliča, ki nastopa v kategoriji do 91 kilogramov, saj je bil v vseh treh rundah boljši od svojega nasprotnika in je zasluženo vpisal novo zmago. V letošnji ligi so člani Dejan Zavec Boxinga skupno dosegli devet zmag in tri poraze, kar jim je v konkurenci petindvajsetih klubov na koncu prineslo šesto mesto. Ob Lorenčiču in Vukaliču je v ligi zelo uspešno nastopil tudi Pero Pravdič in prav vsi so si skozi dvoboje nabirali izkušnje. Njihovi nastopi kažejo, da gredo v pravo smer in pred njimi je nov cikel priprav oziroma trdega dela, saj bodo nastopili na državnem prvenstvu v boksu, ki bo letos v maju na Ravnah na Koroškem.
David Breznik
fo, dogajanje na zelenici pa je bilo vsaj dve tretjini srečanja povsem drugačno. Videm je namreč igral dobro, celo vodil, toda ko je drugi rumeni karton, ki je seveda pomenil izključitev, prejel Leskovar, je bilo vsega konec.
Uvod je pripadel rumeno-zelenim, ki so se brez strahu podali v boj, in to kljub dejstvu, da so nastopili oslabljeni, saj ni bilo Škvarica, Laha, Te-menta, šele v nadaljevanju pa je vstopil tudi Cafuta. Osterc je imel v uvodu po lepih akcijah dve priložnosti, toda mreža Šampiona se ni zatresla. Tako je bilo vse do 20. Minute, ko je zadel Kostanjevec za vodstvo Vidma. Domači so se v igro vrnili deset minut kasneje, ko je prvi zadetek na tekmi (skupaj je dosegel tri gole, op. a.) dosegel Horvat. Do konca prvega dela so bili nato podjetnejši Celjani, toda ostalo je pri izidu 1:1. Po dokaj izenačenem uvodu nadaljevanja je iz igre v 61. Minuti, kot že rečeno, moral Leskovar. Šampion je dve minuti zatem zadel za 2:1, kmalu zatem je bilo že 3:1, nakar so se številčno oslabljeni gostje vdali in do konca prejeli še dva zadetka.
Izključitev Leskovarja poleg ostalih poškodb seveda ne bo pozitivno vplivala na sestavo moštva za naslednji obračun Vidma, ko bodo rumeno-zele-ni gostili vijoličaste iz Maribora. Srečanje bo na velikonočni ponedeljek ob 10.30, Videm-čani pa bodo nedvomno storili vse, da bi pustili dober vtis in morda tudi presenetili drugo ekipo iz Maribora, ki bo seveda v vlogi absolutnih favoritov. Sicer pa je spodbudno tudi dejstvo, da vse več priložnosti dobivajo domači mladi fantje. Že v Celju sta srečanje začela po stažu dva mladinca, Hreljič in Ž. Plajnšek, tudi v nadaljevanju pa sta vstopila Bračič in Kovačič.
tp
Od leve Dado Vukalič, Tomi Lorenčič in Dejan Zavec
Rokomet
Ptujčanke z zmago v končnico
Ptuj - Olimpija 36:26 (19:8)
ŽRK PTUJ: Pušnik, Majcen 1, Kolednik 5, Ivančič 2, Rodi 4, Rozman, Grabrovec 4, Zorec, Kopold-Metličar 1, Metličar, Hergula 3, Ambrož 4, B. Selin-šek 12. Trener: Sašo Petek.
Zaostala tekma 14. kroga 1. mladinsko-članske lige vzhod, med Ptujem in Olim-pijo je prepričljivo pripadla prvim, obenem pa je bilo to zadnje srečanje rednega dela prvenstva. Sledi krajši premor, nato pa končnica za prvaka, kjer se bo mlada ptujska vrsta za uvrstitev v 1. žensko člansko rokometno ligo merila z ekipama Litije in Logatca. Štajerska vrsta ima letos ogromno težav s poškodbami, zato ni tako izrazit favorit pred končnico, kot bi bila, če bi nastopila v popolni zasedbi, kljub vsemu pa bodo varovanke Saša Petka storile vse, da bi končnico zaključile kot zmagovalke in nato same odločale o tem, ali bodo v naslednji sezoni po nekaj letih
premora spet nastopile v našem najmočnejšem ženskem rokometnem tekmovanju.
Tekma proti Olimpiji je potekala točno tako, kot so v domači vrsti pričakovali. Ptujčanke so diktirale tempo in že v 6. minuti je bilo 5:0. Prednost je nato le naraščala, najvišja v prvem delu je znašala prav ob koncu, ko je bilo 19:8. Velja omeniti, da je v prvem delu nastopila najboljša zasedba, kar jo v tem trenutku premore ptujski strateg, Ljubljančanke pa z nekoliko mlajšo zasedbo. V drugem delu so za domačo vrsto nato na parket stopile prav vse igralke, tudi dve kadetinji, velja po pohvaliti tudi prispevek obeh vratarka Pušnikove in Rozmanove. Ta del je bil sicer nekoliko bolj izenačen, toda zmaga Ptujčank seveda ni bila nikoli vprašljiva, pa čeprav so nastopile brez M. Selinšek, Kacove in Lahove, Šrajnerjeva pa bo svojo športno pot poslej nadaljevala pri naših severnih sosedih, saj je okrepila vrste Ferlacha.
tp
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 22. marca 2016
Strelstvo • 6. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Kovinar Ormož z zmago in srebrom zaznamoval zaključek 1. A DL
Foto: Simeon Gönc
V 1. A DL s pištolo je svoj prestižni prvi naslov prvakov osvojila ekipa Kovinarja, pred lanskimi prvaki iz Miklavža in Ptujčani na 3. mestu. Med posamezniki je slavil Ormožan Kevin Venta, pred Klemnom Tomaševičem in Ptujčanom Sašem Stojakom
V soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal zaključni, šesti turnir prvo-ligaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Strelske zveze Slovenije, vnovič z rekordno, tokrat že 468-član-sko udeležbo. V obeh najmočnejših 1. A DL s pištolo in puško so znova dominirali spodnjepodravski strelci, ki so osvojili štiri izmed šestih razpoložljivih odličij. Ormo-žani Kovinarja so prvo letošnjo zmago v 1. A DL s puško začinili še s svojim najvišjim ekipnim rezultatom v sezoni (1234,5), ki jim je v skupnem seštevku prinesel ubranitev naslova podprvakov. V 1. A DL s pištolo je miklavški ekipi Jožeta Kerenčiča uspelo
premagati letos neporaženo pištolsko ekipo Kovinarja, popolno dominanco so potrdili še Ptujčani na 3. mestu.
Kovinar Ormož zmagal in ugnal lanske prvake z Grosuplja
V 1. A DL s puško je bilo pred zaključkom odprto vprašanje, kdo bo letos za dominantno Olimpijo, ki je slavila že po petih turnirjih z neulovljivo prednostjo, osvojil 2. mesto in naslov podpr-vaka. V boj so se podali lanski prvaki Grosupeljčani in podprvaki iz Ormoža, ki so zaostajali za točko. Ormožani so bili natančnejši in so z ble-
ščečo zmago na zadnjem turnirju slavili s prednostjo dveh točk in tako ubranili lanski naslov podprvakov. Velik ekipni uspeh pa je dopolnila še najboljša ormoška strelka Urška Kuharic, ki se je najprej z najboljšim rezultatom kvalifikacij (414,6) uvrstila v finale, nato pa z odličnim streljanjem (206,7) v svojo korist odločila še prestižno finalno tekmo s prednostjo 1,8 kroga pred Grosupeljča-nom Željkom Moičevicem. Slednji je bil sicer uspešnejši od Kuharičeve v skupnem seštevku, saj je osvojil srebrno odličje (128 točk), za zmagovalko Živo Dvoršak (137), ki je bila odsotna na zadnjem turnirju, Kuharičeva pa je
Vrtec Ptuj • Smučarski tečaj
60 otrok spoznavalo veščine smučanja
Vrtec Ptuj je v sodelovanju s Športnim društvom »Biba se giba« tudi v letošnji zimi otrokom ponudil možnost, da na zabaven in družaben način naredijo prve smučarske zavoje, tistim, ki pa so se s smučanjem srečali že v preteklih zimah, pa je bilo omogočeno, da svoje smučarsko znanje nadgradijo. Tečaj je potekal na smučišču na Arehu.
Tako je 10 učiteljev po začetnem testiranju otroke razvrstilo v 7 homogenih skupin, in sicer v 2 skupini za nadaljevalni tečaj, 5 skupin pa je bilo začetnikov.
V petih dneh, koliko je trajal tečaj, so se otroci najprej seznanjali s smučarskimi osnovami. Prilagajali so se na podaljšano stopalo, po-drsavali s smučmi na mestu, naučili pa so se tudi pobirati po padcih, saj so le-ti sestavni del smučanja. Kot so poudarili učitelji, je tudi pasti potrebno znati, da se ne poškodujemo. Otroci začetniki so se učili zaustavljanja v klinastem položaju, medtem ko so v nadaljevalni skupini utrjevali zavoje z različnimi vajami za izboljšanje tehnike smučanja.
Na tečaju seveda niso pozabili na zabavo, zato so izvedli tudi igre na snegu. K veselju in zadovoljstvu je pripomoglo tudi vreme, saj so otroke razveselile ogromne količine na novo zapadlega snega.
Otroci so zadnji dan tečaja staršem, sorodnikom, prijateljem s ponosom pokazali, česa so se naučili, smučarski tečaj pa sta zaključili nadaljevalni skupini, ki sta svoje znanje prikazali z vožnjo po poligonu. Za prikazano so otroci prejeli tudi diplome.
Črtomir Goznik
osvojila prestižni bron s 120 točkami. Dobri uvrstitvi sta dosegla tudi preostala Ormo-žana, finalistka Petra Vernik (410,6), ki je osvojila končno 6. Mesto, in Tadej Horvat, ki je finale zgrešil za vsega 0,6 kroga in osvojil 11. mesto z najboljšim rezultatom sezone s 409,3 kroga. Med tokratnimi finalisti je izstopala mlada Rušanka Urška Hrašovec, ki je s 411,2 kroga dosegla nov kadetski državni rekord. Iz elitne skupine se poslavljata ekipi SD Janka Jurkoviča Videm iz Sv. Jurija ob Ščavni-ci ter SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem. Preboj iz 1.B DL pa sta si zagotovili ekipi Črenšovcev in Trbovelj.
Zaključna zmaga za ekipo Jožeta Kerenčiča, Ptujčani do brona
Podobno napet in zanimiv razplet tekmovanja se je odvil tudi v 1.A DL s pištolo, kjer so si ormoški strelci že turnir pred koncem zagotovili svoj prvi prestižni naslov prvakov. Zmago na zadnjem turnirju so si priborili miklavški strelci Jožeta Kerenčiča, ki so s 1130 krogi za 5 krogov premagali Ormožane in si tako dokončno zagotovili 2. mesto v skupnem seštevku. Možnosti za osvojitev naslova podprvakov so imeli tudi Ptujčani, ki pa so s tretjim najboljšim rezultatom zadnjega turnirja (1119) premagali Sevničane in Rečičane in si tako zadovoljni pristreljali 3. mesto v skupnem seštevku. Izjemna sezona s popolnim uspehom za spodnjepodra-vske strelce!
Venta do naslova prvaka 1.A DL, Stojak tretji
Še en odlični dosežek v zaključku ligaške sezone pa je med posamezniki pokazal najboljši slovenski strelec, Ormožan Kevin Venta, ki je s 386 krogi postavil drugi najboljši rezultat v sezoni in potrdil zmago v skupnem seštevku s 136 točkami, če-
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi točke
1.	JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1130 67
2.	KOVINAR ORMOŽ	1125 87
3.	PTUJ-TPV PRIKOLICE 1119 58
4.	MAR0K SEVNICA	1117 55
5.	DUŠANA P0ŽENELA REČICA 1111 55
6.	BREŽICE	1110 33
7.	GROSUPLJE	1107 36
8.	KAMNIK	1073 31
9.L0TRIČ	ŽELEZNIKI	1102 25
10.	JURŠINCI	1100 17 11.0LIMPIJA 1093 17 12. TRZIN 1086 11 Posamični rezultati strelcev:
1.	Klemen Tomaševič, Železniki (382) 120 (2.)
2.	Aleksander Ciglarič, J. Kerenčiča M. (381) 99 (7.)
3.	Blaž Kunšek, MarokSevnica, (377) 111 (4.)
4.	Boštjan Simonič, J. Kerenčiča M. (378) 104 (5.)
5.	Kevin Venta, Kovinar Ormož (386) 136 (1.)
9.	Sašo Stojak, Ptuj (374)	113(3.)
10.	Matija Potočnik, Ptuj (373) 57 (15.)
11.	Emerik Hodžič, Kovinar Ormož (373) 69 (13.)
16.	Majda Raušl, Ptuj (372)	74(12.)
17.	Ludvik Pšajd, Juršinci (371) 25(24.)
18.	Miran Miholič, J. Kerenčiča M. (371) 44 (18.) 21. Rok Pucko, Juršinci (367)	15(28.) 25. Nenad Vignjevic, Kov. Ormož (366) 76 (10.) 31. Mirko Moleh, Juršinci (362) 1 (38.) Simon Simonič, Jožeta Kerenčiča M. (/) 35 (22.)
1. A-liga puška
Ekipni rezultati:	krogi točke
1.	KOVINAR ORMOŽ	1234,5 68
2.	GROSUPLJE	1228,7 66
3.	I. POHORSKI BATALJON RUŠE	1223,9 47
4.	KOLOMANA FLISARJA TIŠINA	1221,1	29
5.	OLIMPIJA	1221,0 83
6.	POSTOJNA	1218,2	32
prav je v zaključku osvojil 5. mesto. Med finaliste sta se uvrstila še miklavška strelca Aleksander Ciglarič (381) in Boštjan Simonič (378). Slednji je nato v boju za odli-čje klonil proti Sevničanu Blažu Kunšku in osvojil 4. mesto, še višji preboj pa je uspel Ciglariču, ki je osvojil srebrno odličje in zaostal le za zmagovalcem in drugouvr-ščenim v skupnem seštevku
Klemnom Tomaševičem od Železnikov. Brez finala so tokrat ostali vsi trije Ptujčani, najboljša Sašo Stojak (374) in Majda Raušl (373) sta bila prekratka za krog oziroma dva. Kljub najslabši uvrstitvi v sezoni na zadnjem turnirju se je Stojak s skupnimi 113 točkami zavihtel visoko in osvojil bronasto odličje ter zaostal le za Vento in Tomaševičem. Dosežek pa ima še toliko večjo veljavo, če upoštevamo, da je Stojak najmlajši strelec med
7.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠCE 1216,6 47
8.	GANČANI	1214,8 26
9.	TRIGLAV JAVORNIK K.B. 1212,8 34
10.	DUŠANA POŽENELA REČICA 1196,8 14
11.	KAMNIK	1188,2 36
12.	JANKA JURKOVIČA VIDEM 811,3 10 Posamični rezultati strelcev:
1.	Urška Kuharič, Kov. Ormož (414,6) 120 (3.)
2.	Željko Moičevič, Grosuplje (409,9) 128 (2.)
3.	Saša Marija Ratnik, KF Tišina (412,2) 108 (4.)
4.	Benjamin Jodl, Ruše (412,7) 107 (5.)
5.	Jan Kolenc, Grosuplje (411,0) 62 (14.)
6.	Petra Vernik, Kovinar Ormož (410,6) 89 (8.)
7.	Urška Hrašovec, Ruše (411,2) 24 (25.) 11. Tadej Horvat, Kovinar Ormož (407,1) 49 (19.) Živa Dvoršak, Olimpija	137 (1.)
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi točke
1.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1091	75
2.	ŠKOFJA LOKA 1084	38
3.	VREMŠČICA 1080	59
4.	KIDRIČEVO 1079	48
5.	MROŽ VELENJE 1077	65
6.	DOMŽALE 1072	32
7.	GORENJA VAS 1070	31
8.	POSTOJNA 1068	23
9.	GORJANCI 1065	56
10.	1956 TRBOVLJE 1064	22
11.	SLOVENSKE KONJICE 1029	20
12.	ELEKTRO MARIBOR 685	23 Posamični rezultati strelcev:
1.	Jože Čeper, Vremščica (378)	144 (1.)
2.	Srečko Hudoklin, Gorjanci (375)	102 (4.)
3.	Uroš Poljanec, Gorenja vas (372)	97 (5.)
6.	Cvetko Ljubič, Sl. Konjice (369)	124 (2.)
7.	Uroš Mohorko, Kidričevo (369)	71 (8.) 10. Renato Šterman, Mrož Velenje (364) 108 (3.)
13.	Matevž Mohorko, Kidričevo (362)	44 (20.) 29. Jurček Lamot, Kidričevo (348)	29 (28.)
najboljšimi 30 strelci v 1. A DL s pištolo. Na zadnjem turnirju so Juršinčani v boju za obstanek sicer za eno mesto prehiteli Olimpijo, se z njo izenačili po točkah, vendar kljub temu zaostali za vsega 3 točke v seštevku vseh krogov (6525 : 6522) in se poslavljajo iz elitne 1. A DL, skupaj z ekipo iz Trzina. Preboj v elito pa je uspel ekipi Štefana Kovača iz Turnišča ter Mroža iz Velenja. V 1. B DL so Kidričani osvojili 5. mesto v skupnem seštevku, s 369 krogi pa je bil najvišje v zaključku uvrščen Uroš Mohorko, ki je v skupnem seštevku osvojil 8. mesto.
V petkovi številki bomo razkrili zmagovalce velikega in malega pokala Slovenije ter dosežkov naših odličnih mladih strelcev. Svoj peti naslov pokalnih prvakov so osvojili ...
Simeon Gonc
Šahovski kotiček
Od Ptujčanov najboljši Igor Iljaž
Šahovski klub Slovenska Bistrica je priredil tradicionalni že 19. enodnevni mednarodni turnir, kjer so udeleženci odigrali devet kol s pospešenim tempom deset minut in dodatkom pet sekund na potezo. Konkurenca je bila izredno močna, saj so sodelovali kar trije velemojstri, pet mojstrov fide, pet mednarodnih mojstrov in lepo število mojstrskih kandidatov.
Med 74 udeleženci je nastopilo tudi pet članov Šahovskega društva Ptuj, med katerimi je bil najboljši Igor Iljaž, ki si je delil 15. do 23. mesto, vendar ga je dodatni kriterij uvrstil prav na zadnje mesto med šahisti z osvojenimi 5,5 točke. Igor je zabeležil pet zmag, med drugim v sedmem kolu tudi proti klubskemu prijatelju Aleksandru Podkrižniku, en neodločen rezultat in tri poraze.
Vrstni red: 1. VM Zoran Jovanovič CRO 7,5 točke, 2. FM
Marjan Črepan ŠD Podpeč 7, 3. VM Mladen Palac CRO 7, 4.
MM Branko Rogulj CRO 7, 5. MM Leon Mazi Kranj 6,5 ... 23.
Igor Iljaž 5,5 ... 31. Darko Dominko 5 ... 42. Ciril Kužner 4
... 51. Leon Selišek 4 ... 57. Aleksander Podkrižnik 3,5 vsi
ŠD Ptuj.	_
Silva Razlag
torek • 22. marca 2016
Šport, zanimivosti
ŠtajmkiTEBKlK 15
Reportaža iz Planice
Vse, kar je bilo na voljo
Planica 2016 se bo v zgodovino zapisala kot prireditev, ki je postavila nove mejnike. Konkretno več kot 100.000 ljudi se je v štirih dneh zvrstilo skozi nov nordijski center, ki kaže zares enkratno podobo. Del tega so bili tudi številni navijači s Ptujskega ...
Ko sta uradna napovedovalca (o tem več kasneje) po slovenskih pokrajinah pozivala gledalce k navijanju, so Štajerci z naskokom preglasili vse druge - koliko toliko so bili blizu le Prekmurci. Tako bi lahko bila uradna govorica prireditve na Gorenjskem štajerščina ... Med navijači je bilo videti skupine iz Ptuja, Podgorcev, Makol . - vse je bilo "po naše".
Vse te skupine so se na pot odpravile kmalu po polnoči - mi smo se s Ptuja odpravili ob 2.00. Preko Maribora smo do Slovenske Bistrice prišli že ob 3.20, do postajališča Voklo smo prišli še precej kasneje. Na postajališčih je bilo kljub zgodnji uri kot v čebelnjaku: številni avtobusi, zastave, harmonika, sendviči, tudi kakšno šilce... - vse, kar pač spada k organiziranim
navijačem. Vseeno smo se že pred 7. uro stacionirali pod vznožjem planiške velikanke, nato pa potrpežljivo dobri dve uri čakali na poskusno serijo. Pa še zdaleč nismo bili prvi, kje pa! Od te ure naprej smo čakali v družbi kakšnih 10.000 navijačev, z vsako minuto jih je bilo več - vse do končne številke 33.000! Če to ni pojem potrpežljivosti, potem pa res ne vem ... Za dobro razpoloženje sta skrbela uradna napovedovalca, ki sta bila izjemno uigrana. Še posebej sta se izkazala ob napovedovanju tekmovalcev, ko sta vsakega napovedala v njegovem maternem jeziku, pa naj je prišel iz Norveške, Japonske, Češke, Poljske, Avstrije . - v desetih minutah sta med različnimi jeziki brez napak "preklopila" vsaj desetkrat - fascinantno!
Takšni pa so bili tudi navijači, ki so delovali kot eno: takšno navijanje bi si vsaj enkrat v življenju želel vsak športnik, pa če potem takoj konča kariero. Seveda so za izjemno energijo poskrbeli naši letalci, ki so v letošnji zimi presegli vse mejnike. Na-
merno sem uporabil množino, saj naša reprezentanca še zdaleč ni samo Peter Prevc, ampak jo ob najboljšem letalcu sezone sestavljajo tudi drugi člani, od Roberta Krajnca, Jurija Tepeša, Anže-ta Laniška in drugih tekmovalcev, pa vse do trenerjev, serviserjev... Ekipa, ki dokazuje, da v Sloveniji nimamo samo izjemnih posameznikov, ampak tudi potrebno znanje za prestavljanje mejnikov. Kronski dragulj pa je res Peter Prevc, ki je postavil mejnike za naslednje desetletje, morda še dlje... Več kot 2300 osvojenih točk v eni sezoni (2303), 15 zmag, 22 uvrstitev na stopničke, osvojeni veliki in mali kristalni globus, novoletna turneja štirih skakalnic, naslov svetovnega prvaka v poletih... NEPONOVLJIVO! "Ne pričakujte več takšne sezone," evforijo miri sam Peter, ki se zaveda, da bo konkurenca natančno analizirala njegovo tehniko in jo v pripravah na naslednjo sezono poskušala kar najbolje kopirati.
Naši skakalci so v nedeljo poskrbeli za piko na i izjemni
Foto: Blaž Sluga
Slovenska junaka Planice 2016: Peter Prevc (zmagal v četrtek in nedeljo) in Robert Kranjec (zmagal v petek). V skupnem seštevku poletov sta osvojila 1. in 2. mesto.
sezoni, gledalci pa so se jim oddolžili s petjem himne -trikrat (zmaga na nedeljski tekmi, mali in veliki kristalni globus Prevca). Oziroma štirikrat, saj so jo enkrat brez vsakršne spremljave odpeli še pred samim slovesnim zaključkom. Redki so bili, ki se jim zaradi čustvenosti dogodka niso rosile oči...
Smo pa po zaključku spoznali, da je lahko pot do doma še daljša, kot je bila pot v Planico. Ker sem imel izpred tedna izkušnje s tem, koliko potrebuje avtobus za pot od Hajdine do Munchna, lahko rečem, da pot do Planice traja kakšno uro dlje, čeprav je razdalja pol manjša... Spoznali smo tudi, da lahko pot od Planice do nekaj kilometrov oddaljene Kranjske Gore traja - reci in piši - dve uri... Pa po pripovedovanju vodičke ni vedno tako, smo imeli pač srečo... Ko bomo čez teden strnili misli, sem prepričan, da se bomo Planice 2016 spomnili po tem, da smo bili del nečesa večjega, del zgodovine, ki bo ostala zapisana z zlatimi črkami v zgodovino smučarskih skokov. Kot bi rekle mlajše članice naše skupine: "A ti veš, da smo bile le deset metrov oddaljene od Prevca?!?" Le deset metrov?!? Vau...
Jože Mohorič
Izjememna planiška kulisa navijačev
16 &o/m¿zTEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 22. marca 2016
PU Maribor • Od leta 1985 do danes 25 pogrešanih niso našli
Pogrešani: preveč naključij ali pretirana človeška domišljija?
Primer pogrešanega 20-letnega študenta Domna Simoniča, ki je bil nazadnje viden v noči na 25. februar pred študentskim klubom Štuk, je sprožil zelo veliko ugibanj. Tudi o tem, da je ta primer zelo podoben tistima iz lanskega leta, ko so dva mladeniča našli mrtva v Dravi. Glasne so bile tudi govorice, da je šlo v primerih Klemena Lenka in Petra Aplinca za trgovino z organi, a to na policiji odločno zavračajo. Nekaj podobnosti v vseh treh primerih pa je ljudem očitno nagnalo strah v kosti; na policiji so prepričani, da povsem neupravičeno.
Seznam pogrešanih oseb v Sloveniji je precej dolg, a obstaja razlika med tistimi, za katere predvidevajo, da so od doma odšli prostovoljno ali pobegnili, in tistimi, ki izginejo brez razumljivega razloga in bi se lahko ponesrečili ali bili žrtve kaznivih dejanj. Slovenska policija ima na spletni strani objavljen seznam pogrešanih oseb, na katerem je vrsta nerešenih primerov izginotij, nekateri celo iz leta 1982. Te zgodbe - ki jih ni malo - so ponovno prišle na plan tudi zaradi vseh zadnjih dogodkov.
Naključna podobnost primerov?
V zadnjih tednih, vse od izginotja Domna Simoniča, je v javnosti krožilo več različnih teorij, ki so povezovale primer
Policisti nas mirijo, ljudje pa se ponoči ne počutijo več varni ...
Simoniča s primeroma Klemena Lenka in Petra Aplinca, ki sta bila lani najdena mrtva v Dravi.
Med drugim jih povezuje približno enaka starost ter dejstvo, da so bili vsi trije študentje in da so izginili v Mariboru.
„Do sedaj nismo potrdili oziroma ugotovili povezanosti med posameznimi primeri pogrešanih oseb. Istočasno vas obveščamo, da smo v zadevi pogrešanja Klemena Lenka in Petra Aplinca poslali poročilo na Okrožno državno tožilstvo, saj je bila v obeh primerih tuja krivda izključena oziroma nismo potrdili, da bi bila žrtvi kaznivega dejanja oz. da sta storila samomor," je pojasnil Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor.
Ob tem dodaja, da je težko govoriti o podobnosti primerov, sploh pa ne za zadnjega, ker da sploh še ni jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo: „Dokler Domna Simoniča ne bomo našli, bo o tem težko govoriti. Pri prejšnjih dveh primerih gre res zgolj za naključje. Povezuje ju sicer to, od kod sta izginila in kje sta bila najdena, to, od kod sta doma, pa ni nenavadno, saj v študentskih
Od leta 1985 do danes 25 pogrešanih ni najdenih
Statistični podatki o pogrešanih osebah na PU Maribor kažejo, da so v prvih mesecih leta 2016 prejeli 15 prijav pogrešanih oseb, od tega sta dva še vedno pogrešana. V letu 2015 so prejeli 63 prijav pogrešanih oseb, med njimi sta prav tako dva še vedno pogrešana. Pred dvema letoma, leta 2014, je bilo 48 prijav, od teh ni bila najdena ena oseba. So pa bili najdeni vsi pogrešani iz leta 2013 - skupno 58 prijav. Trenutno na območju PU Maribor beležijo 25 pogrešanih oseb, in sicer od leta 1985 do danes. So od doma odšli samovoljno, so se ponesrečili, naredili samomor ali so bili žrtve kaznivih dejanj, ostaja v teh primerih nerešena uganka.
Skupno jim je, da so še vedno pogrešani ...
25. maja v Sloveniji obeležujemo dan pogrešanih otrok. Kar nekaj otrok in mladih je na seznamu pogrešanih oseb pri ministrstvu za notranje zadeve že več let. Med njimi recimo Maja Vojvoda, rojena leta 1974, pogrešana od leta 1986, in Helena Sedej, ki je leta 1998 štela 22 let. Najdena nista nikoli bila niti 15-letni Mitja Bogovič in 19-letni Jure Plevnik, ki je izginil leta 2000. Ni jasno niti, kakšna je bila usoda 27-letne Mojce Fišer, ki je pogrešana od leta 2007. Le 17 let je ob izginotju štela Doroteja Pasar, za katero se je vsaka sled izgubila leta 2007, pa 20-letni Peter Novak, ki je izginil v Ljubljani leta 2011. Od januarja lani je pogrešan tudi Tadej Štrucl, februarja letos pa je stekla še iskalna akcija za Domnom Simoničem. Nekaj dni za njim so med pogrešane vpisali še Klemena Jakliča.
Miran Sadi: „Ni razloga za preplah!"
„Maribor je absolutno zelo varno mesto in ni nobenega razloga za preplah. Trenutni trendi varnostne situacije kažejo na še večjo stopnjo varnosti. Število kaznivih dejanj je namreč konstantno v upadu, njihova preiskanost pa se iz leta v leto povečuje. Je pa treba poudariti, da je na vseh področjih, tako pri kaznivih dejanjih, prekrških, sploh pri tistih z elementi nasilja, in tudi v cestnem prometu preveč alkohola in tudi preveč zlorab prepovedanih drog."
domovih v okolici lokalov, kjer so bili omenjeni nazadnje videni, biva veliko ljudi iz okolja, od koder izvirajo tudi oba najdena in pogrešani Simonič."
Šadl pojasnjuje, da dosedanje iskalne akcije, tudi v reki Dravi in ob njej, niso bile uspešne oz. pogrešanega niso našli. Kriminalistična preiskava se nadaljuje in poteka v vse mogoče smeri. Preverjajo prav vse informacije, ki so jih pridobili.
Trgovina z organi?
Policija je jasno povedala, da v primerih Lenka in Aplinca izključujejo tujo krivdo in da vse tri primere (skupaj s primerom Simonič) obravnavajo povsem ločeno. V zadnjih časih je bilo zelo veliko namigovanj tudi v zvezi s tem, da naj bi bila mladeniča, najdena v Dravi, žrtvi trgovine z organi.
„Z vso odgovornostjo in gotovostjo še enkrat več sporočam, da v primeru Lenko in Aplinc ni šlo za 'trgovino z organi'. Lahko pa potrdim, da smo v truplih obeh našli alkohol, v enem od njiju pa tudi prepovedane droge," pojasnjuje Šadl.
In ker so se ponovno odprla tudi vprašanja okrog uporabe domnevno novih drog pri mladih, smo ga povprašali tudi o tem. „V Mariboru še vedno, tako kot prejšnja leta, opažamo največjo razširjenost prepovedane droge konoplje, bolj znane pod imenom marihuana. Poleg tega se opaža upad porabe prepovedane droge heroin. Zaznavamo, da uživalci prepovedanih drog vedno več konzumirajo kokain, amfetamine, MDMA, ecstasy, se pravi, da so v porastu stimulansi. Kazniva dejanja in prekrški s tovrstnega področja so nekako primerljivi s statističnimi podatki preteklih let," še pojasnjujejo na Policijski upravi Maribor.
Dženana Kmetec
Je strah mladih neupravičen?
Mlade iz Ptuja in okolice smo povprašali, ali zaradi zadnjih dogodkov čutijo strah, ko gredo ob večerih ven s prijatelji. Prav vsi naši sogovorniki so dejali, da so izginotja srhljiva, večina jih meni, da so primeri Aplinc, Lenko in Simonič med seboj povezani. Kar nekaj jih je dejalo, da se bojijo iti predvsem v diskoteke v Maribor, medtem ko se v Ptuju počutijo dokaj varne. Vprašali smo jih še, ali so seznanjeni s primeri podtaknjenih drog, saj se je veliko ugibalo tudi o tem ...
Petra Kurnik: „Izginotja v Mariboru so prav gotovo lahko zaskrbljujoča. Trditi, da so med seboj povezani, je za zdaj nemogoče, vsaj dokler potekajo preiskave. Osebno se glede teh izginotij ne počutim nič manj varno, je pa res, da morda nasvet mladim, naj se ne odpravljajo sami v večernih urah na prosto, ni odveč. Kar ne pomeni, da bi morala zavladati panika, ampak morda to, da nekoliko pazimo drug na drugega. Sploh med mlajšimi, ko se odpravijo 'na žur'. Vsaj mi smo zmeraj pazili drug na drugega. Če smo videli, da je kdo morda že pregloboko pogledal v kozarec, smo poskrbeli, da pride varno domov. Osebno sicer nimam izkušnje s tem, da bi kdo imel kakšno podtaknjeno drogo, le enkrat smo to posumili pri prijateljici, ki je po eni pijači sama rekla, da se ji zdi, da nekaj ni v redu. Upam, da se kmalu ugotovi, kje je vzrok, in da se izginuli varno vrnejo k svojim bližnjim. In naj se to ne zgodi več nikomur!"
Nastja Klajnšek: "Vsakodnevno lahko beremo v medijih nešteto ugibanj in različnih zgodb glede izginotij mladih fantov. Posledično je težko verjeti, kaj je res in kaj ni. Zdi se mi, da gre v ozadju za večjo in resnejšo stvar, a nam jo mediji rahlo prikrivajo. Morda zato, da ne bi prišlo do velike prestrašenosti med ljudmi. Trgovina s človeškimi organi? Če nismo tako črnogledi, je največja verjetnost ta, da gre pri izginotju Domna za ugrabitev ali usmrtite, samomor po mojem ne."
Sebastian Grgič: „Moje mnenje o tem: nikoli več se tistemu prostoru ne približam, kaj šele, da bi šli s kolegi v to diskoteko. Zadnjič sva šla s prijateljem v Maribor, in ko sva šla domov, me je bilo ponoči dobesedno strah. Enostavno ne moreš verjeti, kaj se ti dandanes lahko zgodi. Moralo bi se malo povečati varovanje v Mariboru in Ptuju, boljše več varnostnih kamer kot manj. Nekako se mi zdijo ti trije primeri povezani med sabo. Trije ljudje izginejo na isti lokaciji, približno isto stari in v tako kratkem času naj bi bilo povsem naključno?! Toliko ljudi, varnostnih kamer, a ne vidijo nič?!"
Eva Toplak: "Izginotja ne bi komentirala, ker imam premalo informacij. Bi pa poudarila, da se zagotovo ne bi šla več zabavat v Maribor v to diskoteko. To se lahko slej ko prej zgodi tudi na Ptuj, zato menim, da se mora varnost diskotek okrepiti."
Blaž Križaj: "Slišal sem že več različnih razlag, kaj naj bi se dogajalo v Mariboru. Ali nas je kaj strah? Seveda, če več ne moreš hoditi nikjer ponoči sam! Ker če ljudje izginjajo, potem ne izginjajo po svoji volji; če bi, bi se menda javili ali pa vsaj pustili kakšen namig, kam so oziroma naj bi šli. Tukaj so po mojem mnenju vpletene kakšne droge. Kaj se zares dogaja, pa ve samo policija. In mislim, daje vsakega človeka strah na ulicah Maribora, ker nikoli ne veš, kaj te lahko čaka za naslednjim vogalom."
Daša Vuletič: „Moje mnenje o izginotjih je, da primeri med seboj niso povezani, ampak za vsakim izginotjem tiči neki razlog. Mene ti primeri niso preveč prestrašili, ampak opažam, da so družbo kot celoto kar precej. Velikokrat tole komentiramo s starši, prijatelji, sorodniki in imam primer, da starši prijateljice zaradi teh izginotjih ne pustijo več v diskoteko na Štuk, ker menijo, da ljudje, ki naj bi bili s tem povezani, izbirajo naključno, koga ubiti. Z omamljanjem nisem seznanjena in nisem nič prestrašena glede tega. Mogoče po vseh teh mnenjih, kijih poslušam od drugih, čutim malo strahu in imam kakšen dvom več."
Karolina Horvat: „Menim, da so v Mariboru primeri izginotij povezani, saj gre za tri zaporedne enake dogodke in vsi trije so moški. Menim pa, da je v ozadju trgovanje z organi, saj kot sem seznanjena, so moški za to ustreznejši kandidati, saj v primerjavi z ženskami ne jedo kontracepcije, večjih količin tablet... Sama ne čutim strahu, vendar pa po pogovoru z mladimi vidim, da ne upajo več v bližino Štu-ka. Pa ne samo tja, temveč jim vzbuja strah že hoja po temi. S primeri omamljanja z drogami sem seznanjena le toliko, kolikor sem slišala od znancev. Slišim, da je to v nočnih klubih vse pogostejše. Gre za podtikanje drog v pijače, kjer dekleta omamijo in posledično te čutijo slabost in nezmožnost hoje ali pa 'podivjajo' in pozabijo na moralne okvire."

torek • 22. marca 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
Majšperk • 18. ocenjevanje vin
Vinogradniki z 28 zlatimi in 28 ■ ■ ■ ■ ■■
srebrnimi priznanji
Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk so marca preverili kakovost vinskega letnika 2015. Petčlanska komisija, ki ji je predsedoval specialist za vinogradništvo Andrej Rebernišek, je ocenila 62 vzorcev.
m
Strokovna komisija je pokusiia in ocenila 62 vzorcev.
Letošnja bera priznanj vinogradnikov iz Majšperka je 28 zlatih in 28 srebrnih, šest vzorcev je bilo izločenih.. A kot je že v uvodu povedal Rebernišek: »Vino je živo, danes je takšno, jutri že drugačno.« Ob tem je pohvalil že 18. ocenjevanje vin v Majšperku in dodal, da je to ocenjevanje več kot samo okušanje vin in podajanje ocen, saj je to vedno spremljano s kulturnim progra-
mom, ki so ga oblikovali pevci iz Majšperka, sicer člani KUD Majšperk.
Najvišji oceni je prejel Anton Cep, in sicer 18,67 in 18,40 za zelenega silvanca (izbor) in laški rizling (pozna trgatev), z oceno 18,40 je bil ocenjen tudi rumeni muškat Franca Križanca. Najvišjo oceno za zvrst je prejel Igor Zajšek, in sicer oceno 18,27. »Z rezultati ocenjevanja sem zelo
Foto: Mojca Vtič
zadovoljen, med drugim tudi zato, ker je vedno manj izločenih. Vinogradniki smo z leti pridobili obilo znanja in tudi izkušenj, seveda pa se zgodi, da je kakšen vzorec izločen. Sicer pa je priznanje potrditev dobrega dela v vinogradu in tudi v kleti,« je povedal predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Maj-šperk Zvonko Marčič.
Mojca Vtič
Ljutomer • Državno tekmovanje iz tujega jezika
Dijaki odlično obvladali nemščino
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) je gostila državno tekmovanje iz nemškega jezika, na katerem so sodelovali dijaki drugih in tretjih letnikov iz več kot 60 slovenskih srednjih šol. Udeležencem tekmovanja, ki so pokazali odlično znanje nemškega jezika, je bilo podeljenih kar 41 zlatih priznanj.
Državni prvaki so postali Nikolaus Molinari iz Prve gimnazije Maribor (mentorica Martina Vrecl) med dijaki 2. letnikov - nemščina kot prvi tuji jezik, Vid Vajnhandl iz Prve gimnazije Maribor (Martina Vrecl) med dijaki 2. letnikov - nemščina kot drugi tuji jezik, Emina Mahic iz Dvojezične srednje šole Lendava (Simona Hozjan) med dijaki 2. letnikov - prvi in drugi tuji
jezik skupaj za srednje tehnične in strokovne ter srednje poklicne in nižje poklicne šole, Luka Antolin iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (Gita Fras) med dijaki 3. letnikov - nemščina kot prvi tuji jezik, Patrick Pojškruh iz Prve gimnazije Maribor (Martina Vrecl) med dijaki 3. letnikov -nemščina kot drugi tuji jezik in Katja Črepinko iz Srednje zdravstvene in kozmetične šole Ma-
ribor (Tamara Podgornik) med dijaki 3. letnikov - prvi in drugi tuji jezik skupaj za srednje tehnične in strokovne ter srednje poklicne in nižje poklicne šole.
Ob Antolinu je za ljutomersko gimnazijo zlato priznanje osvojila še Tina Klement (mentorica Milojka Vaupotič), ki je tekmovala v kategoriji dijakov 3. letnika -nemščina kot drugi tuji jezik.
NŠ
Utrinek z državnega tekmovanja v nemščini na ljutomerski gimnaziji
Majšperk, Starše • Izvedli spomladansko čiščenje
Največ smeti ob prometnicah
Drugo soboto v marcu so si nadeli rokavice tudi občani in občanke občin Majšperk in Starše. Skupaj so zbrali približno 53 m3 smeti, največ odpadne embalaže, ki je onesnaževala naravo predvsem ob glavnih cestah.
V Majšperku so prostovoljci zbrali približno 14 m3 smeti, predvsem plastenke in pločevinke. »Največ smeti je bilo ob državnih cestah, ki potekajo skozi našo občino, in ob vodotoku Dravinja. Nekaj manj pa ob bolj frekven-tnih lokalnih cestah,« je povedal Darko Rejec iz Občine Majšperk. Dodal je, da se je zbralo nekaj čez 200 prostovoljcev na osmih zbornih mestih, torej v Majšperku, na Ptujski Gori, v Stopercah, na Bregu, v Podložah, Medvedcah, Sestržah in Naraplju. Občina je poskrbela za vreče, rokavice in vodo. »Lovci in ribiči so očistili območje ob Dravinji, od Slap do Dolene. Vrtec zaradi slabega vremena ni sodeloval, bodo pa izvedli čistilno akcijo takoj, ko se bo vreme izboljšalo. OŠ Majšperk s podružnicami Ptujska Gora in
Stoperce, bodo čistili okoliš do konca šolskega leta.«
V občini Starše so prostovoljci pobrali za približno 40 m3. Največ je bilo odpadne embalaže, steklovine, pločevink in plastike, ki je v večini onesnaževala okolico ob glavni cesti Ptuj-Maribor in ob
nekaterih brežinah. »Divja odlagališča smo bolj in manj sanirali že v preteklosti, smo pa v okviru letošnje čistilne akcije zabeležili novo, to je v Zlatoličju za zadrugo,« je povedal Bogdan Rokavec iz občine Starše.
MV
Foto: Občina Starše
Rokavice si je nadelo več kot 600 prostovoljcev.
Starše • Lani pridelali 1.000 litrov občinskega kvintona
Občina obreže - občina potrga
Sredi marca je Občina Starše na svoji spletni strani objavila obvestilo, da bo občanom, ki bodo občini podarili grozdje za občinsko vino - kvinton »la brajde«, režijski obrat opravil rez vinske trte. Lani so zbrali približno 3.000 kg grozdja in pridelali 1.000 litrov vina.
Na vprašanje, kaj je bilo vzrok za odločitev za pridelavo lastnega vina, so na občini odgovorili: »Skoraj na vsakem dvorišču na našem območju najdemo brajde. Opazili smo, da nekateri več ne poberejo grozdja. Prav to nas je privedlo do odločitve, da začnemo zbirati grozdje. S tem želimo ohranjati stare običaje. Vsem ponudimo tudi, da jim trto obreže naš režijski obrat in potem tudi obere grozdje.« Lani je občini grozdje podarilo že 13 občanov.
Za občinski kvinton skrbijo gospodar - župan Bojan Kirbiš, viničar Janez Ekart in kletar Igor
Trstenjak, nad sodi pa bdi Davorin Sel. Pridelano vino občina uporabi za poslovna darila ter za
pogostitve na občinskih in društvenih prireditvah.
MV
Foto: Črtomir Goznik
Lani so v Staršah zbrali približno 3.000 kg grozdja in pridelali 1.000 litrov vina »la brajde«.
Gornja Radgona • Odlični dosežki mladih glasbenikov
Zlata plaketa Enji Ritonja
Radgonska glasbena šola velja za eno boljših v vzhodnem delu države, kar potrjujejo tudi rezultati minulega, 45. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije.
Na različnih lokacijah po Sloveniji so mladi glasbeniki prikazali svojo kakovost. Do najvišjih odlikovanj so prišli tudi učenci radgonske šole. V Novi Gorici so nastopili najboljši slovenski glasbeniki, ki se učijo igranja na klarinet. Zlato plaketo (99 točk) in II. nagrado je prejela Radenčanka Enja Ritonja, srebrno plaketo (92 točk) pa Tia Lipič Stanek (mentorica obeh je Kaja Smogavec).
V Idriji so se pomerili glasbeniki na saksofonu. Pod mentorstvom Roka Volka so srebrne plakete dobili Rene Klement (94 točk), Vid Velnar (93,33 točke) in Klara Kous (94,33 točke). Flavtistke so svoje znanje preizkušale v Postojni. Mentorica Marija Durič je na to tekmovanje popeljala tri
mlade glasbenice. Srebrni plaketi sta prejeli Eva Kurbos (93,67 točke) in Chiara Nidorfer (90 točk), bronasto plaketo (88,33 točke) pa Barbara Brumen. Eva Kerbič se je pod mentorstvom Viktorja
Malca v Cerknici udeležila državnega tekmovanja v igranju diato-nične harmonike. Za svoje znanje si je prislužila srebrno plaketo (92,67 točke).
MŠ
Foto: GS Gornja Radgona
Klarinetistka Enja Ritonja, dobitnica zlate plakete, skupaj z mentorico Kajo Smogavec in korepetitorjem Predragom Bjelajcem.
Foto: NS
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 22. marca 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kompostirane organske snovi - najprimernejše gnojilo
Pred nami so prazniki, ki tradicionalno pomenijo, da se vse delo v zemlji vsaj za en teden ustavi. Veliki teden je vedno tudi v luninih bukvah zapisan kot
čas, ko se ne dela.
Počasi pa se bo delo na vrtu le začelo. A vse, kar lahko zdaj po-sejete v mrzlo zemljo, sta bob in grah, posadimo pa jari česen in čebulček, sadike solate, zelene, pora in peteršilja.
Mnogi se sprašujejo, s čim in kako gnojiti. Prepričana sem, da so organska gnojila edina prava izbira za vrt. Vsekakor pride spomladi v poštev samo gnojenje s kompostom, morda tudi z ovčjo volno.
Zakaj kompost in ne hlevski gnoj
Več razlogov je, zakaj je vredno vložiti še nekaj truda in časa in si iz hlevskega gnoja pridelati dober kompost.
1.	Hlevski gnoj mora biti dobro uležan, kljub temu pa je v resnici samo predstopnja pravega komposta. Naslednja stopnja se dogaja v zemlji, kjer so že lahko tudi korenine rastlin.
2.	Kompostiranje uspešno zmanjšuje količino gospodinjskih odpadkov in jih s smetišč in iz vodnih virov vrača naravi, prav tako pa je tudi naravna metoda recikliranja organskih odpadkov v rodoviten humus.
3.	V hlevskem gnoju je lahko še veliko dušika, ki se lahko spira v podtalnico v tekoči obliki kot gnojnica in kakor plin v zrak. Tako je za nas in naše rastline izgubljen, povzroča pa lahko onesnaženje narave. S hlevskim gnojem gnojimo v jeseni, ko rastline
Foto: Miša Pušenjak Za spremembo velikonočne pirhe pobarvajmo s teranom, odličen in uporaben je tudi domač kvinton.	
Potrebe rastlin po domačem kompostu	
Rastlina	Zrel kompost - l/m2 na leto
okrasna trava - odrasla	1,5 v dveh obrokih, najbolje tik pred dežjem
okrasna trava - pred setvijo	3-5
cvetlice enoletnice	1,5 vsako drugo leto
solata, redkvica, čebula, česen, šalotka, šopasta čebula, visok fižol, bob, soja, leča, čičerika, zelišča, trajnice	2-3
korenovke in gomoljnice, paradižnik, por, paprika, kolerabica, rabarbara	5-8
kapusnice, špargelj, kumarice, bučke in buče, jajčevec	8-12
nizek fižol, grah	0
jagodičje: ribez, maline, jagode, manjše okrasne grmovnice	5 vsako drugo leto
večje okrasne grmovnice, okrasna drevesa	2-2,5 (cvetoče nekoliko manj, zelene več)
vrtne trajnice - zelene	1,5-2
vrtne trajnice - cvetoče	1
sadno drevje	1
dušika ne potrebujejo več, zato so izgube dušika iz hlevskega gnoja kar precej visoke.
4. Ko govorimo o hlevskem gnoju, govorimo v resnici o gnoju govedi. Vendar so mnogim na razpolago tudi
SETVENI KOLEDAR	času je primerno za sadje in zelenjavo			Ob navedenem času je primemo za podzemne pridelke.	
MAREC			SUŠEČ	2016	
TOREK 1 Albin	00.»	••	'PETEK 1 1 ^ Edvard	CSM	i)
SREDA 2 Jania	M.I0 ^	a	| SOBOTA 19		i
ČETRTEK ^ Marin	11.01	□	NEDELJA ,20	18» MtarL por-.lii ob C J .30	E3
PETEK 4 Kazimir		Q	POMEOEUEK 21 Benedikt		□
SOBOTA "i-Janez			TOREK 22		B
NEOEUA			SREDA 23 ioi*	huunmt 13-01 ©	
PONEOEUEK ^ Tomaž	3J.ce	B	ČETRTEK 24 Gabrijel		ffl
TOREK mednarodni q dan žena q Janez		B	PETEK matorirvsfu dan 25 Mir,fta	19.09	8
SREDA j 9 Ffari6ika »rte. 0154 € !			S030TA 2 6 Maksima		8
ČETflTEK 10 40mxenc£v			[ NEDELJA velika ooč 27	Mhrfck poktnefi tiiu	H S
PETEK J Krištof	»M	p	I PONEDELJEK MiKenoim 08.4« f) O pooedeije* ,anez		
SOBOTA 12 G,e£°r		□	TOREK 29 -		H
NEDELJA 22.« 13 Kristina			SREDA 30	19.«	O
PONEDELJEK 14 Matilda		¥	ČETflTEK 31 Benjamin	11,17 €	H
I TOREK 1 ^ Klemen	1 boj s				
SREDA 01.S7 16 Hi|arii		i§			
ČETRTEK 1 17 jerica		1			
PHIOb navedenem \jO" easy je primerno za cvetje.
Ob navedenem času je primemo za listnate rastline.
Počitek zaradi mrka
Vir: KZ Ptuj
druge vrste gnoja. Konjski gnoj in gnoj drobnice sta v primerjavi z govejim zelo suha. Zato se sama, brez rastlinskih odpadkov, zelo težko kompostirata - spreminjata v humus in kasneje hrano za rastline. Da ju lahko uporabimo za gnojenje rastlin, ju moramo kompostirati.
5.	Pogosto je hlevskega gnoja premalo na razpolago, po drugi strani pa ostaja na vrtovih in kmetijah veliko rastlinskih odpadkov, ki bi jih lahko uporabili za gnojila, pa sama po sebi tudi niso prav primerna za kompostiranje. Če pa združimo rastlinske in živalske odpadke, jih skupaj skompostiramo, dobimo idealno gnojila, pa še brezplačna so. Kompost je pravzaprav povsem brezplačno darilo narave našim rastlinam.
6.	Pravilen potek kompostiranja povzroči tako visoke temperature, da se uniči kaljivost semena plevelov, uničijo se tudi nekatere oblike škodljivih glivic in drugih mikroorganizmov. S hlevskim gnojem, še bolj pa z gnojem perutnine si lahko na vrt pogosto prinesemo tudi seme plevelov, saj ga živali ne prebavijo, gnoj pa ni dovolj topel, da bi ga uničil.
Vir: Miša Pušenjak
7. S kompostom vrnemo zemlji številne snovi, ki jih dan za dnem s pridelkom odvzemamo. Poleg organske snovi, humusa, vseh makro in mikro hranil tudi številne vitamine, hormone in še kaj. Kompostiranje in uporaba komposta je pravzaprav najbližje posnemanje dogajanja v naravi.
Postavitev kompostnega kupa
Mnogi vrtičkarji menijo, da je dovolj, če poiščejo skrivni kotiček na vrtu, ki mora biti čim dalj od oči in tam preprosto odlagajo ves odvečen organski material iz gospodinjstva in vrta. V zadnjih letih si z namenom, da vse skupaj zgleda nekoliko lepše, postavljamo takšne ali drugačne okvirje, škatle, ki jih lahko kupimo tudi v trgovinah.
Vendar tako pripravljena masa ni tiste kakovosti, ki si jo želimo za naše rastline. Kompostni kup moramo pripravljati pravilno. Zato si moramo omisliti vsaj dve, še bolje pa tri take škatle, prostore.
Izbira mesta za kompostni kup
Mesto za kompost mora biti zasenčeno, da komposta ne izsušuje in pregreva vroče sonce. Prav tako mora biti zavarovano pred močnimi vetrovi. Na vrtu
si izberemo kakšno večje drevo in zavetje okrasnih grmov, mednje postavimo naše škatle za kompost. Po mnenju nekaterih bio-vrtnarjev ima kompostni kup najraje soseščino leske in bezga.
Kako kompostirati v kompostnikih
Najbolje je, da imamo na vrtu vsaj dva prostora, kompo-stnika. V prvem čez leto zbiramo ves material z vrta, kuhinje in podobno. Za ta material samo poskrbimo, da se ne izsušuje ali da ne gnije. To pomeni, da ga poleti pokrivamo, lahko celo z agrokopreno, lepše pa zgleda, če je pokrit z naravnimi materiali. V drugem potem spomladi ali jeseni zložimo po plasteh priporočeni material in pustimo, da počasi razpada. Če imamo še tretji prostor, je ta namenjen za že pripravljen kompost, če ga ne utegnemo vsega porabiti.
Delo začnemo tako, da tla v kompostniku pohodimo, utrdimo, tako preprečimo odtekanje vode v zemljo. Nato na dno zložimo najprej porezane večje in debelejše veje. Uporabimo lahko tudi debelejša stebla večjih enoletnic, kot so sončnice, ščiri in podobno. Ta plast služi tako za drenažo kakor za nujno zračenje kompostnega materiala, zato jo moramo imeti. Kup moramo potem primerno, ustrezno zložiti. Začnemo s plastjo odpadkov, ki še niso razpadli v kompostu, ki so se v njem ves čas zbirali. Nanje naložimo tanko (10 cm) plast gnoja ali že povsem preperelega komposta. Nadaljujemo s plastjo sena, po-
košene trave, lahko spet dodamo tanko plast gnoja, nato nanjo naložimo plast listja in tako naprej. Plasti naj bodo narahlo naložene, če so odpadki preveliki, jih pred tem zdrobimo, vendar ne preveč. Vedno naj se menjujejo rastlinski in živalski ostanki ali namesto njih tanjša plast preperelega komposta. Vmes lahko namesto komposta ali gnoja naložimo tudi kakšno plast dobre, humozne vrtne zemlje.
Pepel naj vedno sledi plasti hlevskega gnoja ali zelo vlažnih rastlinskih ostankov - na primer sveže pokošene trave ali po-grabljenega listja, če je močno vlažno. Plasti naj ne bodo predebele, posamezna plast naj bo debela okoli 20 cm.
Za konec naloženo
V V • J •
maso zaščitimo s plastjo listja ali slame
Ko naložimo plasti dovolj visoko, ne pozabite, največ 150 cm visoko je primerno za dovolj zračen kompost, vse skupaj pokrijemo z debelejšo plastjo slame, sena, koruznice ali listja. Kup naj bo na koncu nekoliko naložen na vrh, na sredini višji kot ob straneh. Tudi zaščito naložimo okoli kupa tako, da bo voda po njej odtekala. V nobenem primeru se ne sme na sredini kupa narediti vdolbina, jama, kjer se bo voda zadrževala. Ne pozabite med sezono preverjati, kaj se v kompostniku dogaja. Neprijeten vonj je lahko znak, da je potrebno zračenje. To naredimo tako, da premešamo maso v kompostniku.
Miša Pušenjak
KGZS - Zavod Ptuj sporoča
Apnjenje - odločilen dejavnik za izboljšanje tal v Podravju
Apnjenje je najpomembnejši ukrep za izboljšanje rodovitnosti prekislih tal.
Kalcij je pomemben za uravnavanje reakcije tal. Večina kmetijskih kultur najbolje uspeva v nevtralni reakciji tal, ki pa ni za vse tipe tal enaka.
Kalcij je pomembno rastlinsko hranilo in mobilizira rastlinam nedostopne hranilne snovi.
Dostopnost posameznih hranil oziroma elementov je zelo odvisna od pH-vrednosti tal.
Apno ima pomembno vlogo tudi pri tvorbi strukturnih delcev v tleh. Pri zadostni količini kalcija so tla grudičasta, kar vpliva na boljšo zračnost tal. Takšna tla so tudi dalj časa sposobna zadrževati vlago v tleh.
Z apnjenjem prekislih tal z IGM-apnencem bistveno izboljšamo rodovitnost tal.
Hitrost delovanja apnenih gnojil je odvisna od topnosti in me-ljivosti apnencev. Tako lahko uporabimo hitro delujoče apno (na primer hidratizirano), ki vsebuje 70 % kalcijevega oksida, ali počasneje delujoči apnenec (na primer mleti apnenec), ki vsebuje okrog 50 % kalcijevega oksida. Količino apnenih gnojil je treba preračunati glede na vsebnost kalcijevega oksida v gnojilu, njegova učinkovitost pa je močno odvisna od kalibracije.
Ivan Brodnjak
torek • 22. marca 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 19
S slovenskih glasbenih odrov
Filmoljub
April trka na vrata, z njim pa tudi že 17. ORTO FEST, ki bo v naši prestolnici potekal od 4. do 29. aprila. Na festivalu, ki se ponaša z najdaljšo klubsko tradicijo v Sloveniji, bo v 27 dneh na odru Orto bara glasbene sladokusce navduševalo kar 34 domačih in tujih glasbenih skupin. Festival bodo odprli Big Foot Mama, zaključil pa Pero Lovšin. Vsekakor pa bodo prava poslastica za oči in ušesa med drugimi tudi legendarni
in velikokrat nagrajeni hrvaški glasbeni virtuoz Damir Urban, nekdanji frontman kultne reške rockovske skupine Laufer, ki je sicer razpadla sredi devetdesetih let, a je za seboj pustila nekaj izjemnih pesmi. Ne gre zamuditi niti nastopa hrvaške urbane hiphop funky zasedbe Elemental, vedno angažirane in aktualne hrvaške punk rock legende Hladno pivo in bosanske Yu-rock legende, bogatejše za novejši single Zabranjeno pušenje.
Orto Fest bo 1. aprila 2016 odprla ena najbolj cenjenih domačih glasbenih zasedb - Big Foot Mama, ki po spektakularnem koncertu v razprodani ljubljanski dvorani Stožice nadaljuje uspešnih 15 let delovanja. Aprila bo festival poleg Big Footov gostil tudi druge slovenske zasedbe, vse od velikanov slovenske glasbene scene do mladih, vzhajajočih bendov; od rocka, popa, punka, metala, folka, hip-hopa, rapa in reggaea, kar nekaj
pa bo tudi predstavitev novih izdaj ali premiernih predstavitev novih pesmi. Gušti, nekdanji član Big Footov, bo po dolgem času in sploh prvič v soboto, 2. aprila, nastopil tudi v vlogi glavnega pevca svoje zasedbe. Po 15 letih so se na sceno vrnili tudi Leteči potepuhi. Legendarna zasedba, ki je v devetdesetih letih »biciklirala« po slovenskih odrih in pela blues, si žvižgala, ko jim je šlo vse narobe in pripovedovala, kako je življenje kakor kurja lojtra, bo nastopila v torek, 5. aprila. V soboto, 9. aprila, bo po odlični novi dvojni studijski plošči »S3P« in po razprodanem koncertu v Kinu Šiška, dobrodošla obogatitev letošnjega Orto festa trnowski raper Klemen Klemen. Koncert v Ortu bo tudi uradni manifest Klemnove stranke FBS, zlahka najboljše opcije na prihodnjih parlamentarnih volitvah.Velja opozoriti, da se bodo na klubskem odru zvrstili še Niet, Flirrt, Sausages, Samo Budna z novo izdajo Manj je več ter Julie & Diamonds, vznemirljivi Če-dahuči, veterani hard rocka in metala Requiem, mlajši Nese-bat, Viperstone, Up'n'Downs, Soul Duality, Lynch, D Ko-kks, idrijski melodični punkerji Zablujena generacija ter ponovno aktivni Adam.
Simona Černetič, ki jo bolj poznamo pod njenim ume-tn iškim imenom Aynee, je v lanskem letu predstavila album Nedaleč stran, na katerem je avtorica tako glasbe kot besedil, sama pa se je lotila tudi aranžira-nja ter produkcije. Žive nastope nadgrajuje z uporabo looperja in tako bo tudi na letošnjem Festivalu Godibodi. Vseslovenski festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi bo letos potekal med 1. in 4. junijem v hostlu Celica v Ljubljani ter cel junij na koproducentskih mestih po vsej Sloveniji. Več o samem festivalu pa v eni od naših prihodnjih številk.
Janko Bezjak
Priporočamo v branje... Corman McCarthy:
Cesta
Le zakaj vse knjige, ki slikajo prihodnost človeštva, govorijo o katastrofi? Je ta res neizogibna?
Po razdejani, opustošeni, izpraznjeni zemlji Amerike v po-stapokaliptičnem času popolne civilizacijske praznine potujeta oče in sin. Skoraj brez hrane in v razcapanih oblačilih tavata po cesti. Samota, strah in nenehna nevarnost je stanje sveta po trenutku, ko so se »vse ure ustavile ob 1.17«. Njuna cesta se vije proti jugu, proti obljubljenemu in lepšemu jutri, čeprav ne oče ne sin ne vesta, kaj ju čaka na koncu poti ...
Se tudi vam zdi, da bodo naše ure kmalu pokazale 1.17?
Ocena:
Le s t v i
1.	7 YEARS - LUKAS GRAHAM
2.	LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER
3.	IF YOU EVER WANT TO BE IN LOVE - JAME
4.	PILLOWTALK - ZAYN
5.	FAST CAR - JONAS BLUE & DAKOTA
6.	SOMETHING IN THE WAY YOU MOVE - ELLIE GOULDING
7.	WHEN WE WERE YOUNG - ADELE
8.	FADED - ALAN WALKER/ ISELIN SOLH
9.	STRESSED OUT - TWENTY ONE PILOT
10.	ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH
11.	HYMN FOR THE WEEKEND - COLDPLAY BEYONCE
Cineplexx in Kolosej Maribor
(Ne)profesionalec
Foto: splet
Vsebina: Bratca Nobbyja in Sebastiana vtaknejo v sirotišnico, kjer pa nimata velike možnosti, da ju kdo posvoji. Samo en par je pripravljen vzeti samo enega od njiju, zato se starejši brat žrtvuje za svojega bratca in nato minejo dolga leta. Starejši brat odraste v moškega, ki s socialno podporo živi v socialnem naselju s svojo družino in devetimi otroki, brata pa ni videl že 28 let. Medtem se je Sebastian izuril za vrhunskega tajnega agenta, in ko se njune poti znova križajo, po sili razmer postaneta nenavadna tajna agenta, ki morata svet rešiti pred uničenjem.
Film (Ne)profesionalec dokončno pokaže, da je britanski komik in prvovrstni provokator Sacha Baron Cohen, sicer bolj znan po likih Borat, Bruno in Ali G, dokončno izpraznil svojo vrečo ustvarjalnosti. Ta trend je bil nekoliko prisoten že v njegovi prejšnji komediji Diktator, kjer pa je kljub prehodu v standardno komedijo ameriškega tipa še vedno podal pomembno družbeno sporočilo. Tokrat je dokončno preklopil v komedijo lenega tipa, ki bo uspešno nagovorila gledalce po vsem svetu in vseh stanov.
Seveda je kljub temu ostal zvest svojemu značilnemu izzivalnemu in že na pol straniščnemu humorju. Tudi film (Ne) profesionalec namreč premore prizor, ki gre tako močno preko vseh meja slabega okusa, da občinstvo v grozi in šoku obnemi - ali pa se krohota do solz. Sacha Baron Cohen se namreč kljub vsemu studijskemu konformizmu ne ustavi ob neokusni šali, ampak jo izmolze do konca in dodajmo še, da ta fraza ni samo prispodoba. Namen tega šaljivega prizora je enak kot v njegovih prejšnjih filmih. Če so drugi prizori namenjeni smehu, ki ga občinstvo doživi zaradi občutka večvrednosti v primerjavi z bebci na zaslonu, je tak mučen »komični« prizor, kakršnega vidimo v (Ne)profesionalcu, naperjen proti občinstvu. Ker na ekranu ni drugih bebcev, na katere bi štos letel, so torej njegove ciljne žrtve prav gledalci v dvorani, zato ni čudno, da se dobršnemu deležu tak štos ne zdi niti najmanj smešen. In prav pri njih avtor nato doseže bistvo šale. Da ne bi kdo morda pomislil, da je kaj več od bebcev na platnu. Heh.
Kakorkoli že, parodije na vohunske filme je težko narediti in kakovostne v zadnjih štirih petih desetletjih lahko preštejemo na prste ene mizarjeve roke. Za ta film bi težko rekli, da se bo pridružil tej peščici, ne bi pa mogli trditi, da je tudi popolnoma slab. Če zanemarimo avtorjev prejšnji opus in si film ocenjujemo samo s stališča tega, kaj je avtor hotel narediti, potem lahko samo ugotovimo, da mu je to v celoti uspelo. Nezahteven film, idealen za odklop možganov in vmes malo smeha. Ironično pa je, da film, ki se norčuje iz vsega, premore prav toliko manipulativne čustvene globine, kot vsi resni akcijski filmi, ki jih parodira.
Matej Frece
The Brothers Grimsby
Igrajo: Sacha Baron Cohen, Mark Strong, Isla Fisher, Rebel Wilson, Gabourey Sidlbe, Penelope Cruz Režija: Louis Leterrler
Scenarij: Phil Johnston, Peter Baynham, Sacha Baron Cohen
Žanr: komedija
Dolžina: 82 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8e98,20104^3 bo Janko Bezjak
ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na wwmfedrafcoiü
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 22. marca 2016
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—j	NEDELJA	PONEDELJEK
pasulj s kranjsko	juha, testenine z	krompirjeva omaka,	skuša na žaru	dušena kisla repa,	juha, piščančje prsi	juha, šunka, solata,
klobaso, jamajški	mletim mesom,	hrenovka, rulada	po dalmatinsko,	matevž	s parmezanovo in	sladica
bananin kruh	solata, kompot		krompirjeva solata,		zeliščno skorjico,	
			sadje		solata, potica	
Piščančje prsi s parmezanovo in zeliščno skorjico
Sestavina: 600 g piščančjih prsi, razrezanih na polovičke, sol in poper, 60 g drobtin, 40 g naribanega parmezana, 2 žlici sesekljanih zelišč (drobnjak, peteršilj, bazilika, rožmarin, timijan ipd.), 1 žlička limonine lupine, 30 g masla, 16 češnjevih paradižnikov.
Kose piščančjih prsi po dolžini prerežemo na pol, da iz vsakega kosa dobimo dve polovički. Rahlo začinimo s poprom in soljo. Pekač namastimo z oljem. Po njem razporedimo kose piščančjega mesa (pekač mora biti dovolj velik, da se kosi med seboj ne prekrivajo). V skledici zmešamo nariban parmezan, drob-tine, sesekljana zelišča in limonino lupinico. Mešanico z žlico naložimo na piščančje meso. Nato na vsak kos položimo še en ali dva koščka masla. Po pekaču razporedimo češnjeve paradižnike. Pekač za 20 do 30 minut potisnemo v ogreto pečico. Pečene kose piščančjega mesa serviramo na krožnike, obložimo s pečenimi paradižniki in postrežemo z izbrano prilogo.
Jamajški bananin kruh
Sestavine: 2 žlici zmehčanega masla, 2 žlici skute, 1 skodelica sladkorja, 1 veliko jajce, 2 skodelici moke, 2 čajni žlički pecilnega praška, 1/2 žličke jedilne sode, ščepec soli, 1 skodelica zmečkane zrele banane, 1/2 skodelice mleka, 2 žlici ruma, limonina lupina, 2 čajni žlički limoninega soka, 1 čajna žlička vaniljine esence, 1/4 skodelice kokosove moke; preliv: 1/4 skodelice rjavega sladkorja, 2 žlički masla, 2 žlički limetinega soka, 2 žlički ruma, 2 žlički nasekljanih orehov, 2 žlici kokosove moke. Maslo in skuto dobro zmešamo. Vmešamo še sladkor in jajce. V večji skledi pomešamo moko, pecilni prašek, sodo in sol. Posebej pomešamo banano, mleko, rum, limetin sok in lupino ter vaniljo. Obe mešanici izmenoma vmešavamo v maslo s skuto. Nazadnje dodamo še kokosovo moko. Testo damo v pekač (kot za šarkelj) in pečemo eno uro (preverimo z zobotrebcem). Pustimo 10 minut počivati v pekaču, nato kruh stresemo na mrežico in ohladimo. Za preliv eno minuto kuhamo rjavi sladkor, maslo, limeto in rum; nenehno mešamo. Odstranimo z ognja ter dodamo orehe in kokosovo moko. Z žlico prelijemo čez štruco.
ZPS • Čas je za regrat
Regrat cenjen tudi v ljudski medicini
Mnogi spomladi komaj čakajo, da se lahko odpravijo nabirat regrat in si tako privoščijo prvo domačo okusno solato. Nekateri pa regrata ne marajo, saj ima rahlo grenak okus, nanj gledajo predvsem kot na nadležen plevel. Zdi se, da je prvih med Slovenci precej več, nekateri so ga po zasoljeni ceni pripravljeni kupovati tudi na tržnici. Regrat je pri nas cenjen tudi v ljudski medicini, saj mu pripisujejo številne ugodne učinke na zdravje.
Regrat je vsestransko uporabna rastlina, saj lahko uporabimo liste, cvetove in tudi korenine. Med bolj znane regra-tove izdelke zagotovo sodijo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli, uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek. V zadnjem času lahko ekstrakt regratovih listov in/ ali korenin kupimo tudi v obliki pre-hranskih dopolnil.
Regrat v ljudski medicini
Regrat ima v ljudski medicini pomembno mesto. Njegov zdravilni učinek sloni predvsem na empiričnih večstoletnih dognanjih, ki jih v zadnjih letih vse bolj potrjujejo tudi raziskave. Kot pomembno zdravilo za zdravljenja jeter in vranice ga je prvič že v 10. in 11. stoletju omenil arabski zdravilec. V naši ljudski medicini pa uporabljajo posamezne dele rastline predvsem za "čiščenje" krvi, lažje izkašljevanje, kot diuretik, za boljšo presnovo, pri boleznih jeter, pri motnjah delovanja žolčnika, za lajšanje revmatskih obolenj, za zniževanje krvnega sladkorja in še bi lahko naštevali. V zadnjem času so postale moderne tudi različne diete z regratom, na primer za hujšanje, "razstrupljanje" in zmanjšanje "zakisanja" telesa.
Navadni regrat je v pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvrščen v kategorijo zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.
Regrat je sicer bogat vir vitamina C, vsebuje pa tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo, in eterična olja. Regrat je tudi dober vir fitokemikalij. To so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa. Vprašanje, ali bo v bližnji prihodnosti na voljo dovolj znanstvenih študij, ki bodo
potrdile, da regrat ugodno vpliva na naše zdravje in bo lahko upravičen do "zdravstvenih trditev", pa za zdaj ostaja neodgovorjeno.
Malo nitratov
Nekatere raziskave kažejo, da je lahko količina nitratov v regratu bistveno manjša kot v integrirano pridelani zeleni solati. V naši reviji smo že pisali, da
Kje regrat nabiramo
Nabiralci regrata pogosto ne povedo ravno natančno, kje ga nabirajo, pomembno je le, da ga je veliko. Tak pristop odsvetujemo in priporočamo, da ga nabirate na negnojenih površinah, tam, kjer se ne »sprehajajo« psi ali pasejo domače živali. Tudi nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno.
Kupci smo vse bolj pozorni na poreklo živil, zato se tudi pri nakupu regrata sprašujemo o poreklu. Ali lahko zaupamo zagotovilom prodajalcev, da je bil regrat nabran na »neoporečnih« površinah? Če sodite med tiste, ki dvomijo o poreklu regrata, svetujemo, da ga raje nabe-rete kar sami, pa še brezplačno rekreacijo na svežem zraku si boste zagotovili.
listnata zelenjava, npr. solata, špinača in rukola, po navadi vsebuje več nitratov. Po podatkih Evropske agencije za varno hrano lahko zelenjava vsebuje zelo različno količino nitratov, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, tako okoljskih, kmetijskih, razmer za skladiščenje in procesov obdelave zelenjave.
Regratov sirup ni regratov med
Regratov med je spomladanski in ga dobro poznajo naši sosedi Italijani, pri nas pa je manj poznan. Naši čebelarji ga namreč redko točijo kot med posebne vrste, saj v tistem obdobju običajno cveti še mnogo drugih rastlin. Regratov
med ima značilno svetlo rumeno barvo, intenzivno aromo, je srednje sladek, njegov okus je nežno grenek ter hitro kristalizira. Regratov med je tako kot druge vrste medu naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele.
Povsem nekaj drugega pa je regratov sirup, ki ga nekateri prodajalci napačno imenujejo kar "regratov med" in tako zavajajo kupce. Pravilno pripravljen regratov sirup ima prijeten okus in laik bi ga morda res utegnil zamenjati z medom. Regratov sirup lahko spomladi naredimo sami iz cvetov, sladkorja in limone. Ljudska medicina ga priporoča za izboljšanje splošnega počutja ter ljudem z ledvičnimi boleznimi.
MV
Foto: Črtomir Goznik
torek • 22. marca 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se...
... da vemo, da se jesen začne takrat, ko se drevesa obarvajo in odvržejo listje. Pomlad pa se začne, ko piščanci »odvržejo« krila in ta, lepo obarvana, pristanejo na našem krožniku.
Govori se...
... da nas je letošnji prestopni februar rahlo zme-del. Tako se je zimsko spanje končalo en dan prej in začela se je spomladanska utrujenost.
... da se je nedavno občan, kjer imajo farnega zavetnika VIDA, svoji očesni zdravnici potožil, da nične vidi, V njegovi »ulici« naj bi uredili kanalizacijo, on pa ne vidi nobenega delavca. Zdravnica ga je - žal - morala potolažiti, da ni nič narobe z njegovim vidom, ampak z občino...
... da smo tisti, ki si služimo kruh s pisanjem, pravzaprav nenehno vpeti v svoje delo. Greš na sprehod - in razmišljaš, kako boš pisal o

lokalnih pešpoteh; greš na koncert - in v glavi se oblikuje (ne)kulturni komentar; kuhaš kosilo - in mimogrede se porodi naslov za novo kuharsko rubriko. Ne bomo
Foto: Tajno društvo PGC
pa vam podrobneje povedali, kje smo bili, ko smo oblikovali besedilo za poročilo o videmski kanalizaciji ...
... da pri svetem Marku podirajo vse rekorde v dol-
žinah sej. Za razliko od svojih prekdravskih sosedov ne v dolžini sejanja, pač pa v kratkosti. Nedavno sejo občinskega sveta s štirimi točkami so opravili v šestih minutah. V tem času drugod niti »Dobrodošli na seji!« ne uspejo reči, oni pa so se pozdravili, sprejeli dnevni red, pozitivno odglasovali vse predloge - in se drug drugemu še nasmehnili v slovo.
... da je neda vno vnovično zapletanje v zvezi s sloven-sko-hrvaškim arb itražn i m prijateljstvom pokazalo, da je bilo naše izhodišče že v osnovi napačno. Sosedom bi morali prepustiti tisti košček obale v za meno za Goli otok. Pri politikih in gospodarstvenikih, kakršne imamo, bi nam ta prišel dosti bolj prav kot meter ali dva obale.
... da je ob upokojitvi domačega poštarja nek občan zaupno povedal svoji ženi: »Veš, naš poštarje bil zelo poskočen tip. A si slišala, da je naskočil tudi našo sosedo?« »Ja, saj, katere pa ta naš poštar ni!« seje strinjala žena...
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			3			6		
6		9	8					
	8			4		5	3	
		6			4	8		3
8								7
3		1	9			2		
	5	4		9			2	
					2	7		4
		3			1			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	GGG
Bik	vv	©©©	€€	G
Dvojčka	V	©©	€	GGG
Rak	VVV	©	€	GG
Lev	VV	©©©	€€	G
Devica	VVV	©©	€	GGG
Tehtnica	V	©	€€€	G
Škorpijon	VVV	©©	€	GGG
Strelec	VV	©©©	€€	GGG
Kozorog	VVV	©©	€	G
Vodnar	VV	©©©	€€€	G
Ribi	VVV	©©	€€	GGG
Prireditvenik		
Torek, 22. marec		
8:15 Žetale, večnamenska dvorana: Gremo v gledališče 2016, območno srečanje otroških gledaliških skupin, JSKD 9:00 Ptuj, Murkova ul. 4: odprtje velikonočne razstave TD Ptuj, na ogled
do 29. 3. med 9. in 18. uro 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: igralna ura za otroke do 3. leta starosti
16:45 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: tečaj lepopisja kalil-
grafinje Natalije Resnik Gavez 17:30 Ormož, MCO: brezplačne gibalne delavnice Pomladno prebujenje 18:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave akademskega
slikarja Dušana Fišerja Deep Black 18:00 Ptuj, Narodni dom: skupščina Zveze kulturnih društev Ptuj 18:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: predavanje Sanje Lončar Kako prehrana vpliva na zdravje in intelektualne sposobnosti 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: literarni večer in odprtje razstave ob svetovnem dnevu poezije in pričetku bralne značke za odrasle, Romana Ercegovič in Simona Čudovan
Sreda, 23. marec
8:00
10:00 16:00
16:00
16:30 17:00 17:00
18:00
18:30
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 19. gledališki dnevi, območno srečanje otroških gledaliških skupin, JSKD Ptuj, Mestno gledališče: prestava Mahmud, za šole in izven Dornava, vaško-kulturna dvorana: usposabljanje za kmete, varnost pri delu, varnost pred požarom
Ptuj, zasebni vrtec Vilinski gaj, Peršonova 1: Informativne urice -
glasbena pravljica z gibljivimi slikami Trnuljčica, vse informacije o
vpisu za novo šolsko leto 2016/17
Tinje, knjižnica: otroške velikonočne ustvarjalne delavnice
Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pravljična ura
Sveti Tomaž, knjižnica: pravljična ura z ustvarjalno predpraznično
delavnico, zgodba Petelinček
Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: koncert učencev glasbene šole
Ptuj, Dravska ul. 30: svetopisemsko predavanje Ali hodite po poti, ki vodi v večno življenje, jehove priče
Četrtek, 24. marec
9:30
16:00
17:00 17:00
17:30
18:00
18:00 18:00
18:00
19:30
Jurovski Dol, Kulturni dom: Lutkarije, območno srečanje lutkovnih skupin, JSKD
Ptuj, dvorana KGZS Zavod Ptuj: participatorno srečanje Delamo
skupaj - naredimo bolje, zavod PIP, LAS Bogastvo podeželja ob
Dravi in v Slovenskih goricah
Majšperk, športna dvorana OŠ: Pozdrav pomladi
Ptuj, Čučkova 6: spoznavajmo nemščino skozi igro, igralne urice za
otroke od 3. leta dalje
Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Ruski ekspres, kulturno-potopisni večer, ruski večer
Markovci, večnamenska dvorana: slovesnost ob dnevu Vrtca Mar-kovci
Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje slikarske razstave Bojana Lubaja Ptuj, Osrečevalnica, Dravska ul. 8: OM Chanting, tehnika skupnega petja zvoka OM
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: glasbeno-literarni večer, Zrcalce, zrcalce na steni povej, za mame, dekleta in žene Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mali priročnik biznisa (od piz-deka do tajkuna), predstava ob materinskem dnevu, Nenad Nešo Tokalič
Velja za teden od 22. do 29. marca 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 2016
znaki - odlično
Ženske med kariero in domom!
Na udaru - Z Anemari Kekec ta četrtek ob 16. uri.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 28. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te-dnik@radio-tednik.si
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks.
Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Nina Ivajnšič, Orešje 176, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 22. marca 2016
Sejem nove in rabljene kmetijske mehanizacije
10. VELIKONOČNI SEJEM
Kmetijstvo Polanec d.0.0.
in
KIDRIČEVO
mareo 2016

V PONUDBI TUDI PREKAJEN ROZBIF, PREKAJEN PURANJIFILE, VELIKONOČNE GOVEJE DOMAČE KLOBASE IZ 100% GOVEJEGA MESA IN ŠE VELIKO VEČ!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
PISANA VELIKA N0C NA POSTI
PRVA NEDELJA PO PRVI POMLADNI POLNI LUNI JE VELIKONOČNA NEDELJA. TO JE ČAS, KO SE POSLAVLJAMO OD TUROBNEGA ZIMSKEGA RAZPOLOŽENJA, TEMNIH IN DEBELIH OBLAČIL TER SE VESELIMO PREBUJAJOČE SE NARAVE IN NOVEGA ŽIVLJENJA. TA NAJVEČJI KRŠČANSKI PRAZNIK V SLOVENIJI PRAZNUJEMO TUDI KOT DRUŽINSKI PRAZNIK. NA BOGATO OBLOŽENIH MIZAH PO SLOVENSKIH DOMOVIH SO NEPOGREŠLJIVI ŠUNKA, KRUH, HREN, POTICA IN PIRHI.
Ob praznikih ne pozabite na svoje najdražje. Pošljite jim kakšno lepo voščilnico ali razglednico! Za popolno velikonočnovzdušje pasmo na poštah po vsej Sloveniji pripravili pisano ponudbo izdelkov - od čokoladnih jajčk do darilnih vrečk.
Presenetite vaše najmlajše, ki se še posebej veselijo velikonočnegavzdušja in obdarovanja, s piščancem, ki se sveti v temi, ali žogo skokico v obliki jajca.
i©
RAZGLEDNICE
ŽOGA SKOKICA V OBLIKI JAJCA, CM, 2 BARVI |"
1,25 €/kos

1,4-9 €/kos
1,59 €/kos
DARILNAVREČKA-DVE VELIKOSTI, A5 IN
PIŠČANEC, KI SE SVETI VTEM1, | RAZLIČNE BARVE, 9,5 CM
2,59 €/kos
ČOKOLADNO JAJCE MASA IN MEDVEDEK
AKCIJA TRAJA OD 1. DO 31. MARCA OZ. D° ODP»ODAJPpZALOKGoTVENBAViODE;E=U.
©
OKRASNE NALEPKE, RAZUČNE VELIKOSTI IN MOTIVI
I©
0,89 €/kos
—1- 1,22 €/kos
ČOKOLADNA JAJČKA ROVELU,
200 G @
1,99 €/kos,
Zanesljivo vsepovsod
KJ POŠTA SLOVENIJE
POŠTA IN FINANCE
Izdelki označeni z znakom so naprodaj na izbranih poštah, ostali izdelki, na vseh poštah. Seznam prodajnih mest za posamezni izdelek si oglejte na spletni strani www.posta.si ali povprašajte
na najbližji pošti.pogodbene pošte oglaševanih izdelkov ne prodajajo. ponudbavelja do odprodajezalog.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 22. marca 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
OS:00 Revija OPZ 2016; Ud 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Gostilna pri Francetu 11:30 Videostrani I S:00 Revija OPZ 2016; l.del 20:00 Revija OPZ 2016; 2,tiel 21:00 Iz domaČe skrinje 22:50 Polka in Majolka 23:50 Vidi;o strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.8»ptv,si
SIP
08:00 Lutkovna igra - Pravljica o sreči
09:15 Ptujska kronika
10:00 Rez potomke vinske trte
10:30 Gostilna pri Franect
12:00 Video strani
IS:00 5. let Noneta PGD Zlatolifije
20:00 Materinski dan na OŠ I lajdina
21:10 Oddaja w preteklosti
22:00 Polk;l in Majolka
	ci
	o
	xf
	M
	
	tU
	t~
	Q£
	1-
	bJ
	■O
0S:0(l 50 let župnije Sv. Doroteje
08:40 Ljudski pevci se predstavijo
11:30 ŠKL
12:00 Vidco strani
! S:00 Oddaja iz preteklosti
20:00 Materinski dan -Žamenei. Mczguvei
21:20 Oddaja iz preteklosti
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
Dodatni termini oddaj! Oddaje Iz občine Majšperk redno v novih terminih na sporedu SIP TV
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
PRODAM dvoredno koruzno sejalni-
co Olt. 041 258 832._
NESNICE, rjave, v 1 9. tednu, tik pred nesnostjo - prodajamo. Rešek, Starše 23. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PURANE in purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemam po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Možnost dostave, Rešek, Starše 23.
PRAŠIČE, mesnate pasme, težke od 30 do 160 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. Tel. 041 978 309. PRODAM gozd v Senčaku v izmeri 1,6 hektarja. Tel. 031 508 659. KUPIM traktor, lahko je Zetor, Deutz, IMT, Ursus, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič ali podobno in traktorske priključke. Tel. 031 851 485.
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILMCA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je sredi dela nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, svak in stric
Alojz Pihlar
IZ KICARJA
Žalostni smo se poslovili od pokojnika v krogu družine na novem pokopališču v Rogoznici.
Žalujoči: tvoji najdražji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu nenadoma zapustil naš dragi brat in stric
Franc Polič
IZ GOMILCEV 1
Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili danes, v torek, 22. marca 2016, ob 15. uri na pokopališču na Destrniku.
Žalujoči: sestri Marija in Alojzija z družinama
ZAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje.
Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208
Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnlk 8, Loče.
DELO
ZAPOSLIM voznika C + E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80._
ZAPOSLIM strojnika-rovokopača, po možnosti s C-kategorijo, pogodbeno, za nekaj ur mesečno. Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
••• *---'
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
TOREK 22. marec 8:30 Glasbena osmica (slo),
71. oddaja, pon. 9:00 Pomurski tednik 9:40 Dnevnik TV Maribor 0:30 SKL, 25. oddaja, pon.
1:00 Kuhinjica, pon.	_________________________
1:25 Glasba za vse, 31. oddaja, pon. 10:45 Kolesarske poti, pon.
r^ ■'-1—-1----------11:00 Obisk ministrice za zdravje, pon.
SREDA 23. marec 8:30 Glasbena osmica (tuja),
71,- oddaja, pon. 9:00 Sola, da se ti zrola: Zdravje-zajtrk, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon..
2:00
12:30 Soja, da se ti zroL.
Zdravje - Zajtrk, pon. 13:00 Mir in dobro 5. oddaja, pon. 13.2013. Runda Dejana Zavca, pon. 13:35 Skupno srečanje Vlade RS na Pil' 14:30 info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujslca kronika, pon. 18:30 Obisk ministrice za zdravje 19:10 DORA: Boris Cavazza, pon 20:05 Ptujska kronika, pon 20:25 Dobrodelni koncert
kronika, pon. ila:
uiju, pon.
Kluba Soroptimist Ptuj, pon. 22:15 Pregled tedna, pon. 22:45 info Kanal
ČETRTEK 24. marec 8:00 SVIT, 1. oddaja, pon. 8:30 SKL, šport mladih, 25. oddaja, pon. 9:00 Sola, aa se ti zrola: Zdravje-zajtrk, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:35 Kuhinjica, pon. 11:00 Glasba za vse. 31. oddaja, pon. 11:30 Mir in dobro. 5. oddaja, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 2:30 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. ' 3:20 Povabilo na kavo: dr. Iztok Ostan, pon. ' 4:10 Prenova mestne tržnice, pon. ' 4:2013. Runda Deiana Zavca, pon. 14:35 Info kanal ' 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Povabilo na kavo: dr. Iztok Ostan, pon. 19:00 Sreda v sredo: Božidar Novak, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon.
11:40 Mir in dobro 5. Oddaja, pon 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Cista umetnost, 53. odd., pon. 12:35 Dobrodelni koncert
Kluba Soroptimist Ptuj, pon. 14:20 Infoltanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo:
dr. Iztok Ostan 19:10 Obisk ministrice za zdravje, pon. 20:05 Ptujska kronika, pon. 20:35 Glasbena osmica (slo),
71. oddajajjon. 21:05 Skupno srečanje
Vlade RS na Ptuju, con. 22:0013. Runda Dejana Za 22:15 Info kanal
avca, pon.
20:30 Glasbena osmica (tuja), 71. oddaja 21:00 Izzivi dopisnikov in regionalnih mediji 22:25 Ptujska kronika, pon. Info kar"1
medijev, pon.
22:30 Info kanal
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, infoepetv.tv, www.petv.tv
Slovenija • Le peščica utemeljenih pritožb zoper delo policije
Od 358 pritožb utemeljenih 25
V lanskem letu je bilo vsega skupaj zaključenih 358 primerov pritožb zoper delo policistov, od tega jih je bilo 25 utemeljenih.
Policisti so za svoje delo odgovorni kazensko, materialno in disciplinsko, če se izkaže, da niso ravnali v skladu s pooblastili. Vsak, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista kršene pravice in temeljne svoboščine, se ob vseh pravnih sredstvih, ki so na razpolago, lahko tudi pritoži zoper delo policista. Pritožba se lahko vloži v 45 dneh od dneva, ko naj bi policist z dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog pritožniku kršil človekove pravice ali temeljne svoboščine, so razložili na ministrstvu za notranje zadeve.
Oškodovanec ima pravico, da se pritoži zoper ravnanje policista v primeru opustitev oziroma neukrepanja policistov, uporabe prisilnih sredstev, uporabe policijskih pooblastil ter komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu. Nekateri pa pritožbo izkoristijo v druge namene oz. se želijo izogniti sankcijam za kaznivo dejanje ali prekršek. Kot opozarjajo na pristojnem ministrstvu, pa se v pritožbenem postopku ne ugotavlja, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila ali ni storila kaznivega dejanja ali prekrška, zato to pač ne more biti predmet pritožbenega postopka.
Število pritožb upada
A kot kaže, so vozniki in drugi udeleženci prometa vse bolj zadovoljni s policijskim delom. Podatki pristojnega ministrstva namreč kažejo, da se število vloženih pritožb
Foto: Črtomir Goznik
Število pritožb zoper delo policistov se iz leta v leto zmanjšuje.
zoper delo policistov vztrajno zmanjšuje. Medtem ko je bilo v letu 2011 skupaj vloženih 627 pritožb, jih je bilo v letu 2012 479, v letu 2013 395 ter v letu 2014 403. V lanskem letu se je število pritožb zmanjšalo še za 12,2 %; vseh je bilo namreč 354. »Na upad je po mnenju strokovnjakov vplivala boljša seznanjenost javnosti o možnostih pritožnika ter doslednejše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih postopkov,« so pojasnili.
Kot je razvidno iz letnega poročila, je bilo v preteklem letu vsega skupaj zaključenih 358 primerov tovrstnih pritožb iz tega in predhodnega leta. Med njimi je bilo 175 pritožb zaključenih brez obravnave, ker so
Število pritožb zoper policiste upada
Leto	12011	I 2012	12013	12014	12015 I
Število vloženih pritožb	627	479	395	403	354
Število opravljenih sej senata	180	150	93	84	77
Število utemeljenih pritožb na seji senata	16	17	17	16	18
Prikazani podatki za obdobje od leta 2011 do 2014 so iz uradne evidence, podatki za leto 2015 pa iz neuradne evidence in kažejo stanje 31. 12. 2015.
Predstavnikom javnosti sejnina in povračilo potnih stroškov
Senat, ki ga imenuje minister za notranje zadeve, sestavljajo pooblaščenec ministra kot vodja senata in dva predstavnika javnosti kot člana senata. Ravno v tem času poteka postopek imenovanja predstavnikov javnosti, saj se večini dosedanjih štiriletni mandat izteka.
Največ predstavnikov javnosti je imenovanih na predlog lokalnih skupnosti oziroma občin. Ti so imenovani po posameznih območjih policijskih uprav, vodje senatov pa jih na posamezno sejo vabijo po vrstnem redu. V senatu pa ne sodelujejo predstavniki policije ali policijskih sindikatov.
A predstavniki javnosti na seji senata ne sedijo zastonj. »Predstavnikom javnosti skladno s pravilnikom o reševanju pritožb pripada povračilo potnih stroškov za prevoz na sejo senata, enako kot velja za prihod javnih uslužbencev na delo, in sejnina v višini zneska dnevnice, ki velja za službena potovanja javnih uslužbencev v državi v trajanju nad 12 ur (približno 16 evrov bruto),« so pojasnili na notranjem ministrstvu. Navedeni stroški so v letu 2014 skupaj znašali 4.258,98 evra, v letu 2015 pa 3.045,80 evra.
bile vložene prepozno, niso bile ustrezno popravljene ali dopolnjene, so jih vložile neupravičene osebe ali pa je pritožnik od pritožbe odstopil.
Pritožbe rešujejo na dveh ravneh
Policisti vložene pritožbe rešujejo na dveh ravneh: v po-miritvenem postopku in pred senatom ministrstva. Pomi-ritveni postopek je pogovor vodje policijske enote, v katero je razporejen policist, glede dela, zaradi katerega je vložena pritožba, in s pritožnikom. V razgovoru se mora pritožniku omogočiti, da predstavi dejstva v zvezi s pritožbo in
predlaga dokaze za ugotovitev dejanskega stanja. O postopku se piše zapisnik, in če se pritožnik strinja z ugotovitvami in ukrepi, se pritožbeni postopek lahko zaključi s podpisom zapisnika. Vodjem policijskih enot je bilo v lanskem letu v pomi-ritveni postopek odstopljenih 139 pritožb, pri čemer je bilo 72 primerov uspešno zaključenih, saj so se pritožniki strinjali z ugotovitvami in ukrepi vodje policijske enote. V sedmih primerih je bilo ugotovljeno, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpisi.
Od 67 neuspešno zaključenih primerov pri vodji policijske enote se je v 33 primerih postopek nadaljeval in zaklju-
čil na seji senata, 34 primerov pa je bilo zaključenih brez seje senata, ker so tako predlagali pritožniki ali je iz dokumentacije nesporno izhajalo, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, postopek pred senatom pa ne bi pripeljal do drugačne odločitve. Pooblaščenci ministrice so na podlagi neuspelih pomiri-tvenih postopkov ali očitkov o hujših posegih policistov v človekove pravice in temeljne svoboščine pritožnikov (neposredna obravnava pred senatom) sklicali in izvedli 77 sej, pri čemer je senat v 18 primerih odločil, da so vložene pritožbe delno ali v celoti utemeljene, je še zapisano v letnem poročilu.
Monika Levanič
Osebna kronika
Rojstva: Nikol Lorenčič, Radehova 32, Lenart v Slovenskih goricah - deklica Maruša; Daniela Kolednik, Gradišča 104, Cirkulane
-	deklica Eva; Metka Murko, Spodnje Negonje 31 b, Rogaška Slatina - deklica Zoja; Aleksandra Doleček, Razlagova ulica 25, Maribor
-	deček Nejc; Maja Volkner, Žgečeva ulica 2, Ptuj - deček Naj; Nataša Šalamun, Žikarce 24 a, Zgornja Korena - deklica Tjaša; Polona Žalik, Ulica Heroja Lacka 34, Lenart v Slovenskih goricah
-	deček Filip; Maja Voglar, Osojni kova cesta 21, Ptuj -deklica Lana; Petra Polajžer, Doklece 26, Ptujska Gora
-	deklica Maša; Lidija Do-manjko, Mala vas 35 a, Gori-šnica - deček Anže; Klaudia Pišek, Sagadinova ulica 6, Ptuj - deklica Lara; Martina Kolednik, Ločič 20, Trnovska vas - deklica Zara; Marjeta Toš, Volkmerjeva cesta 28, Ptuj - deček Liam; Lara Jur-kovič, Vodova ulica 4, Ptuj
-	deklica Žana; Kim Kožel, Kurirčkova ulica 15, Miklavž na Dravskem polju - deklica Anabella; Katja Korpar, Oslu-ševci 51, Podgorci - deček Miha; Mojca Kralj, Slovenja vas 41, Hajdina - deček Ti-jan.
Umrli so: Marija Vuk, Pleter-je 2, roj. 1940 - umrla 11. marca 2016; Stanko Maučič, Zakl 38 b, roj. 1960 - umrl 5. marca 2016; Miroslava Planinšek, roj. Peršoh, Župe-čja vas 3, roj. 1934 - umrla 10. marca 2016; Katarina Petrovič, roj. Črepinko, Zg. Hajdina 87 a, roj. 1919 -umrla 13. marca 2016; Ivan Kuharič, Ormož, Ljutomerska c. 32, roj. 1930 - umrl 13. marca 2016; Marija Bobna-rič, roj. Kosi, Ivanjkovci 14, roj. 1934 - umrla 13. marca 2016; Avguštin Grmič, Veliki Brebrovnik 93, roj. 1936 -umrl 14. marca 2016; Olga Novak, roj. Burian, Ptuj, Volkmerjeva c. 5, roj. 1928
-	umrla 13. marca 2016; Vil-helma Vaupotič, roj. Pen, Tr-žec 1, roj. 1926 - umrla 11. marca 2016; Branko Strelec, Stojnci 85 a, roj. 1964 -umrl 12. marca 2016; Elizabeta Erjavec, roj. Žnidarič, Kidričevo, Industrijsko nas. 1, roj. 1937 - umrla 11. marca 2016; Terezija Miložič, Soviče 7, roj. 1936 - umrla 16. marca 2016.
Napoved vremena za Slovenijo
Če Gabrijela (24.) zmrzuje, slana več ne škoduje.
Jutri se bo na Primorskem delno zjasnilo, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, ponekod se bodo še pojavljale krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 5, na Primorskem do 7, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do 17 stopinj C.
Obeti
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho, padavine se bodo pojavljale predvsem še v južni Sloveniji. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, ponekod v notranjosti severovzhodni veter. V četrtek bo več sonca, popoldne bodo še posamezne krajevne plohe.
Vir: MNZ