Naročnina Ljudskega tednika se plačuje:
za STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 29
za cono B prt Centru tiska v Koptu.
za Jugoslavijo pn ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva J4 ali na čekovni račun pri Komunalni .banki, N. 6 . 1	90603 - 7
Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B.

CENA 20 lir.
Poštnina ojačana v sotovlnl.
TKST O. oktobra IthlO
LETO PETO številka 234
Spedizione In abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecchi 6-II. Telefon štev. 95.823. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 2S.
tFoto Magajna).
Obiščite razstave r KepruJ
«■»upìm TEDNIK
Politični obzornik
Kron i ka
Angleži io izjavili, da so pripravljeni razpravljati o ameriškem predlogu za sklenitev japonske mirovne pogodbe. Pravijo, da upajo ZDA že v nekaj tednih pripraviti potrebne temelje za razgovore.
Komisar Združenih naxo<lov za Libijo Adrljan Pelt jo izjavil, da bivša italijanska kolonija ne bo dobila ne dobre niti ne uspešne finančne ureditve leta 1950. prav tedaj ko bi morala postati neodvisna. Zato bi JI bila potrebna finančna pomoč. Nadalje je Pelt predlagal, naj se italijanska manjšina v Libiji, ki šteje 45.000 ljudi, ne udeleži političnega življenja v tej prehodni dobi.
Na Finskem so bile upravne volitve. V številnih občinskih svetih so dobili levičarji večino. Udeležba na volitvah je bila precej majhna. Uradnih rezultatov še ni.
V	Avstriji stavke še vedno trajajo. Zdi se, da jc hotela ZSSR a pomočjo svojega priveska — avstrijske KP prenesti mrzlo vojno tudi v to državo, to pot z namenom, da zakrije kritični položaj na Koreji, o tej nòvi «avstrijski zadevi» homo več pisali v naši prihodnji številki.
Stavka londomkib plinaru še traja. Voditeljem stavke so poslali sodne pozive, vendar ti niso vplivali na razpoloženje delavcev. Vlada grozi delavcem, da bo uporabila oddelke vojne mornarice, ki bi začeli delati po plinarnah, če bi delavci nadaljevali 3 stavko.
Visoka savesniSka komisija je izročila generalu Cujkovu, vrhovnemu sovjetskemu poveljniku, in tujim misijam v Nemčiji protest nemške zvezne vlade zaradi sporazuma, sklenjenega 6. Junija v G orlicah med Vzhodnonemško republiko in LR Poljsko. Na podlagi tega sporazuma je Vzhodna Nemčija priznala črto Odra-Nlsa za dokončno mejo med obema državama.
Predsednik francoske republike Aurktl bo obiskal Kanado.
V	Anglijo Je v soboto priletelo češkoslovaško letalo «Dakota», v katerem je bilo 12 čeških beguncev.
Grčija la Turčija se pogajata
za sklenitev vojaškega pakta.
Turčija se Je pridružila «programu atlantskega pakta» na Sredozemlju, Turčija bo a tem sodelovala z državami, ki so podpisale pakt, vendar pa ne bo postala članica atlantskega pakta.
Sodišče v Cremonl je konfisciralo premoženje Farinaccija, u-streljènega 26. aprila 1945.
Pri predsedniških volitvah v Braziliji Je bilo v raznih incidentih pet mrtvih in nekaj ranjenih. Na podlagi prvih preštetih glasov ima bivši diktator Vargas prednost pred ostalimi kandidati.
Pani Hoffman, ki je odstopil kot odposlanec ECA za Evropo, se poslavlja v evropskih prestolnicah. Najprej je prišel po slovo v Pariz. Kakor poročajo, je odstopil tudi upravnik Marshallovega načrta v Nemčiji Robert M. Hanes.
Na tiskovni konferenci Je ameriški zunanji minister Ache-son izjavil, da upa, da bo korejsko vprašanje lahko rešeno tako. da bosta obe stranki lahko rešili spore, ki Ju ločijo.
Prejšnji ameriški državni podtajnik Robert A. Lovett Je bi) imenovan za namestnika tajnika za obrambo. Njegov predhodnik Stephan T. Early je zapustil ta urad v soboto.
Angleiki zunanji minister Bc-vin je v svojih izjavah napadel Sovjetsko zvezo in dejal, da poganja Korejce v vojno. Dejal je da pa SZ ne namerava povzročiti nove vojne, vendarle Je treba biti pripravljeni. Odpraviti bo treba mejo na 38. vzporedniku in uvesti neodvisno Korejo.
V	Zapadni Nemčiji so bili incidenti med policijo in'komunisti.
V	Asiamn, kjer se zemlja že dva meseca trese. Je bil zopet močnejši potres.
V	Parizn so zopet pogajanja o Schumanovem planu. Govore celo o «zaključnih pogajanjih».
Grški parlament bo začel s svojim rednim razpravljanjem l. novembra.
Po uradnem poročilu sta Sala-zar in Franco ob svojem zadnjem srečanju Izrazila svoje soglasje s paktom o prijateljstvu in nenapadanju med Španijo in Portugalsko iz leta 1939.
Končna razprava o Koreji
[eni odbor grlovne sRup~ sprejel britanski pr e dio gr
seme
Ta teden so v vseh odborih In pododborih Glavne skupščine OZN mnogo razpravljali in sprejeli nekatere važne odločitve.
Varnostni svet povabil L.H Kitajsko
Varnostni svet je pričel svojo debato zaradi Formoze, Pri tem je prišlo na dan vprašanje vabila LR Kitajski, da se lega razpravljanja tudi udeleži. Končno se je Varnostni svet Izjavil za povabilo LR Kitajski s potrebnimi sedmimi glasovi proti trem Kitajski nacionalistični delegat Je hotel uveljaviti proti tej odločitvi veto. Predsednik je dal na glasovanje, ali je to bistveno vprašanje, ali samo vprašanje postopka. Delegacije so se izjavile, da je to vprašanje postopka in tako je obveljal sklep, da pride Maoeetungov delegat na sejo 15. novembra.
Na vsak način pa Je to že velik korak k priznanju petinške vlade in s tem so se že precej na š'roko odprla vrata LR Kitajski za vstop v OZN.
Varnostni svet Je imel še eno sejo. Na njej je razpravljal o ameriškem bombardiranju Mandžurije. Sovjetsko resolucijo so odklonili. Po kritikah Indije, Francije in Norveške proti tej sovjetski resoluciji, «ker predstavlja obtožbo, ki ni podkrepljena s potrebnimi ugotovitvami», so seje VS odložili na nedoločen datum. Trygve Lie pa je povabil Maocetungovega predstavnika na zasedanje VS.
Naknadno pa so ZDA izročile Tryg-ve Lleu pismo v zvezi s tem vprašanjem. V njem priznavajo bombardiranj« mandžurskega ozemlja samo v tistem primeru, za katerega sc je LR Kitajska pritožila 28. avgusta. Vendar pa je preiskava ugotovila, da drugih napadov ni bilo.
nazpravljanje v poli« tipnem ošlborn davne »hnptščine
Najvažnejše odločitve pa so sprejeli v političnem odboru Glavne skupščine. Ob koncu prejšnjega tedna se je splošna debata o dnevnem redu zaključila. Značilno zanjo je bilo, da so bile izjave večine držav pod vplivom enega ali drugega bloka. Vendar pa je prišla na dan rahla težnja posameznih delegacij po samostojnem stališču. Seveda je bila jugoslovanska delegacija edina, ki je odločno In dosledno zastopala svoje stališče in se ni nikdar pridružila na račun svoje doslednosti enemu ali drugemu bloku. Manj dosledno, vendar pa v številnih primerih samostojno stališče, je pokazala Indijska delegacija, v nekaterih primerih pa tudi druge delegacije predvsem srednjih in malih na-
tek resolucije ki poudarja potrebo neodvisnosti in združitve Koreje ter predlaga ustanovitev komisije, ki naj bi podvzcla potrebne ukrepe za sestavo enotne demokratične in neodvisne korejske Vlade. Resolucija poudarja, da so sile OZN na Koreji, zato da odbijejo napad, vzpostavijo mir ter podvzamejo ukrepe za sestavo enotne vlade. In da bodo nato zapustile korejsko ozemlje. Dalje predlaga resolucija, naj člani predlagane komisije takoj sestavijo začasni od-
Kndunczijn sprejeta v oam
Ob koncu splošne debate se je organizacija OZN pomnožila za enega člana. Na predlog Indije In Avstralije so sprejeli Indonezijo kot 60. člana OZN. Sprejeli so jo soglasno brez glasovanja.
Debato je zaključil tajnik OZN Trygve Lie, ki Je prečita! svoje letno poročilo in predložil glavni skupščini naslednje točke:
1.	OZN lahko iti mora dokazali, da je zmožna uspešno nastopati v primeru napada, sedaj in v bodoče.
Z OZN lahko postopoma zmanjša nasprotja, ki sedaj delijo svet, in jih sčasoma ahko odstrani.
3. OZN mora delati za zboljšanje življenjske ravni malo razvitih področij.
Takoj nato pa so pričeli delati posebni odbori glavne skupščine OZN. Šestdeset članov političnega odbora se Je pričelo ukvarjati s korejsko zadevo. Najprej je Višinski postavil zahtevo, naj se povabila na to zasedanje tudi oba korejska delegata. Njegov predlog Je propadel in sprejeli so predlog kitajskega nacionalističnega delegata, po katerem je prišel na to razpravo samo Južnokorejski delegat.
Štiri stališča Slede Koreje
Splošno debato o korejski zadevi
je pričel angleški delegat Jounger, ki je v imenu Anglije, Avstralije, Brazilije, Kube, Nizozemske, Norveške, Pakistana in Filipinov predložil osnu-
Indljski delegat pri OZN Benegal Ran
bor, ki se bo lahko posvetoval z enotno komando OZN, in naj Združeni narodi sestavijo načrt za obnovo in pomoč Koreji.
Seveda je Ameriški delegat Austin takoj podprl «angleški» predlog. Povedal je, da mora pasti ograja na 38. vzporedniku in da se ne sme dovoliti severnokorejskim silam, da bi izza te ograje ograža» mir na Koreji in na svetu.
Višinski je to resolucijo napadel, češ da je njen namen opravičiti in podaljšati pod plaščem OZN okupacijo Koreje po tujih četah. Takoj mu je na to odgovoril južnokorejski zunanji minister Limb, ki je dejal, da
bodo «zločinci in hujskači napada» na Severni Koreji kaznovani in da južnokorejska vlada želi samo «osvoboditi severno prebivalstvo, ki je bilo žrtev rovarjev».
Sovjetska delegacija je predložila nato resolucijo, s katero zahteva takojšnje prenehanje sovražnosti na Koreji, umik ameriških in drugih tujih čet s Koreje in izvedbo voiltev na vsem ozemlju po umiku čet.
Resolucija nosi podpis razen sovjetske delegacije tudi beloruske, ukrajinske, poljske in češkoslovaške delegacije in zahteva, naj volitve organizira paritetna komisija iz predstavnikov Severne in Južne Koreje, ki bi bila imenovana na skupni seji obeh parlamentov. Oba združena parlamenta bi morala izvoliti začasni vsekorejski odbor, ki naj {)i vladal v deželi, dokler se ne izvedejo volitve.
Sovjetska resolucija zahteva, naj se sestavi komisija OZN, v kateri bi morale biti obvezno udeležene tudi države, ki mejijo s Korejo. Ta komisija naj bi nadzorovala in vodila potek volitev.
Končno predlaga resolucija, naj gospodarski in socialni svet OZN pod-vzame potrebne ukrepe za obnovo Koreje in za tehnično pomoč. Varnostni svet pa naj sprejme Korejo v OZN po sestavi izvoljene vsekorejske vlade.
Nato je predlagal indijski delegat, da bi združili obe resoluciji. Predlagal je združitev Koreje na podlagi svobodnih volitev, Severnokorejci pa morajo prenehati vojno. Južne in a-meriške čete ne bi smele čez 38. vzporednik. Tuje čete naj jai zaenkrat ostale na Južni Koreji. Predlagal je nato poseben odbor, ki bi sestavil predlog.
Svoj načrt o rešitvi korejskega spora Je predložila tudi Jugoslavija. Ta temelji na nastednih točkah: takojšnje prenehanje sovražnosti; priznanje 38. vzporednika kot začasne meje; sprejem potrebnih ukrepov za razpis novih volitev na vsej Koreji; ustanovitev komisije OZN, ki naj nadzoruje priprave volitev; umik vseh organiz-
ITALIJA IN NJENE ATLANTSKE OBVEZE
V soboto so bili v zalivu Cagliari na južni konici Sardinije razgovori med ameriškimi, angleškimi, francoskimi in italijanskimi admirali. V teh razgovorih so pripravili načrt za kombinirane manevre mornarice In letalstva. Manevrov se bo udeležilo okrog 100 vojaških ladij atlatnskega pakta, ki so jih v ta namen koncentrirali v teh dneh okrog Malte.
Italija je atlantska država. Sedaj pa nastaja zanimivo vprašanje, koliko obvez je dobil Sforza v New Yor-ku, od koder se sedaj vrača. Kot vidimo, se bo Italija že udeležila skupnih pomorskih manevrov. Kakor poročajo atlantski zavezniki Italije niso danes preveč zadovoljni z italijansko mornarico. ■ Premajhna je in v slabem stanju. Govore o novih ladjah, predvsem manjših in se zaenkrat izgovarjajo, da govori proti graditvi večjih ladij v Italiji mirovna pogodba in finančni položaj.
Prav gotovo bo pričela v kratkem Italija kršiti mirovno pogodbo, ki predvideva samo 12 divizij italijanske vojske. Danes teh divizij v Italiji še nimajo, vendar pa lahko vidimo po vladnem tisku, ki že govori o podaljšanju vojaškega roka in o prispevku Italije k atlantskim obvezam, da imajo vladni krogi trden namen pripraviti Italijansko ljudstvo do tega, da bi se v primeru vojne borilo tudi z zapadnim blokom.
Kot znano, Je Sforza podprl v Walf-dorf Astoria vključitev nemških čet v atlantsko armado. Vladni tisk pa z druge strani stalno kritizira Francijo zaradi njenega znanega stališča glede nemške oborožitve. V Italiji je pač danes tak položaj, da desnica stalno gleda, kako bi podprla težnje Zahoda, medtem ko levica gleda, da bi na kakšen način podprla Vzhod.
Pri tem nastaja zanimivo vprašanje: kdo pa bi se boril za italijansko ljudstvo?
mov OZN s Koreje, čim bo sestavljena enotna vlada; umik tujih čet s Koreje v roku, ki bo določen z dokončnim sklepom o rešitvi korejskega spora.
Nato se. je nadaljevala debata. Vi-šinski je hvalil svojo resolucijo, M-pa je precej klavrn zaključek sovjetskega «reševanja» korejskega vprašanja. Vendar pa je bilo videti po izjavah delegatov, da bo najBrž zmagala angleška resolucija «osmih». Indijski delegat je še pozval, naj bi poskusili zbližati stališča in ob koncu ga je podprl še Višinski, ko je videl, da bo njegova resolucija gotovo šla p« vodi. Indijsko resolucijo so nato zavrnili z 32 glasovi proti 24. Nato p* si imenovali z glasovanjem novo komisijo OZN za Korejo, ki bo izvedi» volitve.
Odločite*
S 4? glasovi proti 5 in 7 vzdržanimi pa je bil sprejet oni del resolucije, ki izrecno pooblašča sile OZN, naj začasno zasedejo severnokorejsko ozemlje.
Sledilo je glasovanje o resoluciji sovjetskega bloka. Od ft je bil sprejet samo en paragraf, ki zahtev» sprejem Koreje v OZN po ustanovitvi vsekorejske vlade.
Resolucija v splošnem, posebno pa zahteva za takojšnje prenehanje srn vražnosti in umik vseh tujih čet, je bila zavrnjena s 46 glasovi proti 5 in 8 vzdržanimi. Zanjo so glasovale samo države sovjetskega bloka. Vzdr žale so se Afganistan, Egipt, Indija, Libanom, Sauditska Arabija’ Sirija. Jemen in Jugoslavija. Nato je bil z 51 glasovi proti 5 in 3 vzdržanimi zavrnjen del resolucije, ki zahteva prenehanje ameriških bombardiranj na Koreji, ter s 54 glasovi proti 5 om del, ki zahteva razpustitev sedanj* komisije OZN za Korejo.
Te odločitve bo morala v petek St ratificirati Glavna skupščina, medtem ko bo potem v ponedeljek pričel politični odbor razpravljati o razširitvi oblasti Glavne skupščine.
lido ostalih odboiT
Sedaj pa še na kratko o delu ostalih odborov Glavne skupščine. Posebni politični odbor je razpravljal o spoštovanju človečanskih pravic ir osnovnih svoboščin v Bolgariji, Romuniji in Madžarski. Socialni odbor je razpravljal o socialni pomoči, ki bt jo OZN lahko nudila na prošnjo prizadetih držav. Gospodarski odboje pri prvi točki dnevnega reda ir razpravlja o vprašanju tehnične pomoči nezadostno razvitim državam Pri odboru za pravna vprašanja s* vleče razpravljanje glede povabila Arabske lige. Odbor za zaupno upravo debatira o ozemljih, ki so pod zaupno upravo. Vendar dele pri leh od borih še ni tako napredovalo kot v političnem odboru, kjer so bile ta teden glavne govorniške bitke. Razpravljanje v teh odborih se bo bolj za vlek io In bomo o njem kaj več slišali prihodnji teden.
Ce hočemo zbrati vtise, ki jih imamo po tem tednu zasedanja Glavne skupščine oziroma njenih odborov, moramo takoj ugotoviti, da so precej govorili o miru. Ce bi govori)! o miru na splošno bi iùlo zelo dobro. Vendar pa so govorili o različnih koncepcijah miru; miru, ki bi ga imenovali z boljšo oznako «mir v času politike blokov». Kadar bodo razpravljali « tem, da Je prav in resnična borba za mir povezana z borbo proti politiki blokov, za enakopravnost in proti vsakemu zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve drugih, držav, tedaj bomo lahko rdeli, da so se nad OZN in s tem tudi nad svetom «vremena zjasnila».
Položaj na Koreji
Qlavna skupščina OZN je torej dovolila Mac Arthurju, da prestopi 38. vzporednik in tam uresniči tisto, kar je predlagala Sprejeta angleška resolucija v Glavni skupščini. Kot vse kaže, Severna Koreja ne bo sprejela Mac Arthurjevega ultimata, ki ga ji je poslal pred petimi dnevi in se bo borila naprej s precejšnjim številom divizij, ki so ji ostale.
Qanes še ne vemo za prave namene Severne Koreje. Skoro gotovo pa je, da se niti Sovjetska zveza niti Maocctungova Kitajska ne tio-sta vmešali direktno v celo zadevo. Iz zadnjih precej mirnih govorov Višinskega lahko vidimo, da je danes Sovjetski zvezi v glavnem za to, da na Šim mirnejši način zaspi vsa zadeva in se korejsko
vprašanje konča brez tolikega hrupa. Račune bo tako plačalo korejsko ljudstvo, drugo pa kominjor-mistični politiki ZSSR ni mar.
Na ameriški strani pa govore, da bodo na Koreji naredili ZSSR nekakšno uslugo. V teku so namreč pogajanja med Mac Arthurjem, Pentagonom in zunanjim ministrstvom, do kam bi šle Mac -4r-thurjeve čete, da bi le preveč ne delale skrbi Sovjetski zvezi. Zdi se, da se bodo morda ustavile čete OZN na «.Mac Arthurjevi liniji», ki pelje od mesteca Sinaja »a zahodni obali pri izlivu reke Chiang-chong, 150 km severno od 38. vzporednika do vzhodne obale pri vasi Hungnam.
Ameriške čete bodo morda š<e danes prekoračile 38. vzporednik,
medtem ko je Mac Arthur poslal Juinokorejce že zdavnaj preko t< črte. 3. južnokorejska divizija je doslej prišla vzdolž vzhodne obale na pol poti med staro mejo in Von-sanom. Južnokorejski mornariški strelci že vodijo ogorčene borbe nC stari meji, medtem ko b o5. južna divizija v kratkem prestopila mejo
V ameriških krogih govore tud* o novi invaziji, ki bi bila to pot naperjena proti prestolnici Severne Koreje. O tem piše vplivni ameriški list «Nr-ivs-iveek», ki ima lyi'c' cej dobre zveze z vojaškimi krogi.
Na vsak način je pričakovati, da bodo v kratkem sprožili zadnjo ofenzivo in da je služilo sedani nekajdnevno relativno mirno ozračje: 1. pripravom za končni napni in 2. «potrebni» odločitvi OZN-
L i li di k i TEDNIK
3
Spopad na Koreji je med drugim vplival tudi na dinamiko na svetovnih kapitalističnih tržiščih. Vplival je na promet blaga in kapitalov, v katerem so Se bolj potencirani elementi vojne ekonomije.
Pred korejskim spopadom so si vodilne kapitalistične države prizadevale, da bi opdržale svojo gospodarsko aktivnost in s tem odložile krizo hiperprodukcije. ZDA so s pomočjo Mar. shallovih dolarjev vzdrževale nujno potrebni izvoz. Iz sredstev državnega proračuna so dosegle višje cene poljedeljskih proizvodov {Ljudski tednik št. 215), obenem pa so tudi dale kredite za gradbeništvo, izglasovale v senatu velike zneske za finansiranje oborožitve atlantskih dežel itd. Zapadne države pa so potem izkoriščajoč Marshallovo pomoč mogle razširiti svoje investicijske naCrte, forsirale so znižanje stroškov proizvodnje s pomočjo povečanja produktivnosti dela in s preprečevanjem zvišanja delavskih mezd. Poskušale so tudi, da čim bolj povečajo svoj izvoz. V ZDA, kakor v zapadnih deželah so po spopadu na Koreji pričeli igrati najvažnejšo vlogo krediti za oborožitev, k! dosegajo iz dneva v dan večje vsote.
V kolikor so na eni strani rasli elementi krize hiperprodukcije — porast zaloge poljedeljskih proizvodov in nekaterih surovin, upadanje potrošnje zaradi dviga cen in zadržavanja delavskih plač na stari višini — v toliko je politika obdržanja gospodarske aktivnosti z javnimi sredstvi postala aktivnejša. V tej politiki so igrali veliko vlogo elementi vojnega gospodarstva. ■ Posebno so postaji važni leta 1949, ko je razvoj kapitalistične eko-
tflEGA* s?
% at
Slavni mojster jazza Duke Elingtoa je izjavil, da ni podpisal
. stockholmske resolucije In da bo zato tožil ameriško KP zaradi obrekovanja.
V	rudniku Emscher Lippe v Porurju so zemeljske plasti pokopale 10 rudarjev.
Dva norveška lovca Upa «Vampire» sta se zaletela. En pilot je bil mrtev.
Neki «DC 6» je postavil nov rekord v preletu proge New York - Buenos Aires. Za progo je porabil čas 20 ur in 33 minut.
Dva kirurga sta javila na slavni ameriški univerzi Yale, da sta naredila umetno srce. ki sta ga z uspehom preizkusila na živalih. To sta zdravnika William H. Se-well in W. L. Glenn. Pravita, da se bodo zdravniki lahko kmalu poslužili njunega aparata pri težkih operacijah srca.
Staftord Chripps se je s soprogo odpeljat v Svico, kjer si bo zdravil svoj bolni želodec.
Ameriški kapetan Richard V. Whceler je postavil nov rekord v skoku s padalom. Skočil je z letala iz višine 14.000 m. In je odprl padalo šele na zadnjih 950 metrih.
Novo zasedanje angleškega parlamenta bodo imeli 31. oktobra. Otvoritveni govor bo imel angleški kralj.
Francoska policija Je odkrila tolpo ponarejevalcev lir. Ponarejevali so v glavnem bankovce po
1.000	lir. Računajo, da so ponaredili in spravili v promet bankovce v nominalni vrednosti 25 milijonov frankov.
Dva prijatelja v Franciji sta žamenjala svoji ženi in otroke. Nastal pa je med njima pozneje spor. Tisti, ki je bil zato, da bi sporazum naknadno razveljavila, je streljal na drugega, ki tega ni hotel sprejeti. Policija je aretirala samo prvega.
4 osebe so bile ubite in 7fi ranjenih med raznimi nesrečami v Španiji v teku enega samega dneva.
Prvi helikopter je preletel Alpe.
Spaak Je dejal, da čaka Belgijo inflacija in da bi morala Imeti država močno vlado, ki bi uživala zaupanje ljudstva.
V	Španiji so veiikc poplave.
POLITIKA. BLOKOV
in vojno gospodarstvo
nomike iz druge polovice leta 1941! . pričel kazati vse bolj karakteristične znake bližajoče se krize hiperprodukcije. Vzporedno s tem so postajali vse bolj aktivni faktorji, ki so zaostrili hipnozo hladne vojne in po svoje pripomogli k razvoju elementov vojne ekonomike. Pod vplivom vsega tega je prišlo že pred koncem leta 1949 do precejšnjega preokreta v položaju na svetovnih tržiščih. Pričeli so Iskati surovine za ustvaritev velikih slrate-gičnih rezerv in vzporedno s tem so rasile tudi cene. Inflacija, kot metoda finansiranja vojaških priprav in vojn na splošno fki omogoča da se prevr-žejo stroški na široke ljudske množice v glavnem na delavski razred) se je pričela vse bolj širili. Tržišča so vse bolj pričela dobivati fizionomijo tržišč ob času vojne ekonomike.
To napredovanje je trajalo do konca letošnjega junija, ko je pod vtisom spopada na Koreji, prišlo do posebne zaostritve in so elementi vojne ekonomike postali še važnejši faktor za gospodarsko aktivnost kapitalističnih držav. V današnji fazi so oni zavzeli tak obseg, da prehajajo v dominirajoče faktorje.
Od prvih vojno-gospodarskih ukrepov je dovolj; da omenimo samo nekaj najvažnejših: izglasovanje vojaških kreditov v ZDA v vrednosti preko 36 milijard dolarjev, med katerimi so 4 milijarde namenjene z.a neposredno vojaško pomoč inozemstvu; odobritev kreditov za hiter nakup strateških surovin in obenem prepoved izvoza stra-tegičnega materiala sploh, (pri čemer je pojem «strategični material» zelo široko tolmačen; dalje odlok o uvedbi kontrole nad cenami in plačami, nad Industrijsko proizvodnjo, za racionira-nje potrošnje; povečanje triletnega angleškega načrta za oborožitev na 9,5 milijard dolarjev; pritisk ZDA na države Marshallove pomoči, da ne izvažajo strategičnega materiala v države sovjetskega bloka in vsa ogrožena področja; kakor tudi pritisk na dežele atlantskega pakta, da svoje vojaške izdatke urede sorazmerno z izdatki ZDA; pritisk ZDA na nekatere države, da stopijo v atlantski pakt itd. Vsi ti ukrepi, ki so jih že podvzeli, ali pa jih Se bodo, vplivajo na še večje deformiranje gospodarstva teh dežel, 'ki so ostale po drugi svetovni vojni še vedno v fazi vojaškega gospo, darstva. Jasno je, da. bodo nastale tudi posledice v mednarodni izmenjavi ter tla bo to izzvalo velika nasprotja znotraj teli držav.
Inflacija je dobila z vojno na Koreji večji razmah. Pri tem je prizadeto v glavnem delovno ljudstvo teh dežel. Povečavanje programa oborožitve izzi-
va izpretnembe v strukturi proizvodnje in zmanjšanje ponudbe potrošniških dobrin, kar pomeni z drugimi besedami povišanje cen, večje upadanje potrošnjiške moči ljudstva in zmanjšanje življenjskega standarda. Razne izjave, da bodo različni načrti izvedeni previdno, da ne bi privedli v nevarnost normalnega gospodarstva, so propagandnega značaja s ciljem psihološke priprave položaja, s katerim bi prišli brez globljih socialnih pretresov na pot vojne proizvodnje. Komlnfor-mistična politika je pripravila že dovolj terena za take in podobne manevre. Istemu cilju služijo tudi izjave, da ima oborožitev za ciij obrambo miru,
V	resnici vsi ti vojaško-ekonomski upreki, ki jih podvzemajo v posameznih državah, predstavljajo posledice povojne politike blokov in interesnih sfer in vse bolj oddaljujejo svet od miru.
V	interesu miru niso niti izmenjave v notranjosti sovjetskega .bloka z enostavnim razlogom, ker so pod vse večjim pritiskom ZSSR na te države, stalnega in sistematičnega procesa poglabljanja podreditve vzhodnoevropskih držav z uporabo metod, ki so daleč od vsakega socialističnega sodelovanja, sodelovanja med suverenimi in svobodnimi državami. Pri tem pa ni treba niti govoriti o ekonomski blokadi in drugih sovražnih ukrepih proti FLRJ. Pod sovjetskim pritiskom so morale preusmeriti na ZSSR, ki potem preko Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč kontrolira v Moskvi vso zunanjo trgovino teh držav. Ker pa Sovjetska zveza ne more tem' deželam preskrbeti potreben investicijski material in številne surovine, morajo te države žrtvovati cele industrijske veje. Obveze, napori in žrtve, ki jih ZSSR zahteva od teh držav, usmerjajo njihovo gospodarstvo v razvoj surovinskih osnov ogrožajo njihovo socialistično graditev, v državah, ki so tehnično in gospodarsko zaostale pa zavirajo proces industrializacije, kot posledica tega Pa raste staro izkoriščanje. Planska koordinacija v razvijanju proizvodnih sil, o kateri v sovjetskem bloku mnogo govore in pišejo, pomeni s tem pravzaprav prilagoditev gospodarstva teh držav sovjetski ekonomiki. Posledice te politike bi težko mogli razlikovati od onih, ki jih v odnosu na delovne množice v kapitalističnih državah izziva prenos na pot vojnega gospodarstva. Prva kot druga pot sta privedli do preprečevanja mirne graditve. V obeh primerih so posledice rezultat politike Jslokov.
Politika blokov in interesnih sfer je po vojni preprečevala gospodarsko so-
delovanje, ki bi lahko predstavljalo temelj za jamstvo mirnega razvoja. Vzela Je zapadni Evropi možnost, da razvija večjo izmenjavo z vzhodno Evropo in s tem naravno pot reševanja svoje plačilne bilance. Države vzhodne Evrope, ki so prišle pod dominacijo ZSSR, so bile odrezane od svojih potrebnih izvorov zalaganja s surovinami in potrebnimi investicijskimi dobrinami, ki bi sicer pospešile njihovo gospodarsko izgradnjo. Sovjetska zveza in njej podrejene države pa so s svojo politiko ekonomske agresije (blokada proti FLRJ izgubile platformo za borbo proti diskriminacijam s strani kapitalističnih držav itd. V takih pogojih je postalo podrejanje držav znotraj obril blokov osnovna oblika «sodelovanja». Nasprotja take
politike ekonomskega «sodelovanja» so nujno privedla do nasprotij v politiki miru.
Zaostritev je pričela v tistem trenutku, ko so v povojnem razdobju vedno bolj uporabljali politiko oboroževanja in neposrednega ogrožanja svetovnega miru kot sredstvo za preprečitev za stoja gospodarske aktivnosti proti krizi hiperprodukcije. Tako je nujno rodila novo nasprotje, ker sc taka politika ne more skladati s politiko eto' nemškega sodelovanja v svetu. Vojno gospodarstvo v pogojih razdelitve sveta na bloke in interesne sfere ni nikoli bilo in tudi sedaj ne more biti sredstvo za obdržanje miru. To tem prej, ker rodi agresijo icot najmočnejše in odločujoče srefflstvo v mednarodnih odnosih.
Izkrcavanje ameriških tankov v Incisomi
Attlee na dveh frontah
Ar.'gleška vlada je prešla iz parla, mentarnega neurja okrog podržavljenja jeklene industrije v ponovno notranjo vojno. ta dveh frontali. Uspeh laburistične vlade na zadnjem izrednem zasedanju spodnje zbornice je precej zmanjšal možnosti opozicije, da bi prišlo do novih volitev. Kljub temu pa stalno napadajo vlado s pomočjo industrijcev zlasti zato, ker dobro vedo, da leži vsakemu Angležu bodočnost težke industrije precej pri srcu.
V	zadnjem času je pričel tisk lorda Beaverbrooka tudi s ponovnim napadanjem Bevine. Prišli so na dan s pravzaprav presenetljivim predlo, gom, da mora Anglija imeli važnejšo vlogo kot posredovalec med ZSSR in ZDA. Razumljivo je, da ima ta nova linija tega veliko branega angleškega časopisja le malo opraviti z zunanjo politiko in računa bolj na uspeh v državi sami. Napadi z desne so se povečali po zadnjem izrednem zasedanju spodnje zbornice in imajo namen pripraviti teren konservativcem.
V	tem trenutku pa se zde nevarnejši napadi z levice, ali bolje rečeno iz lastnih vrst laburistične stranke. Pri tem ima važno vlogo okolica zdravstvenega ministra Bevono. Pred kratkim je Bcvan zaklical v «Tribune», da mora priti takoj do novih volitev. Razumeti moramo, da možje, kot Michael Pool ali Donald Bruce raje vidijo poraz in s tem
močno opozicijo, kot pa Morrisonovo «srednjo pot». Pri tem izjavljajo, da bi se bodoče volitve končale z zmago laburizma. Toda zdi se, da Attlee ni o tem preveč prepričan.
Z druge strani pa postaja vprašanje povišanja mezd vse bolj pereče. Vedno znova groze nove stavke in zdi se, da je zaman- ponavljanje, da je vzrok v njih samo «a-gitacija komunistov». Res so nekateri krogi laburistične stranke mnenja, da bi s to obtožbo lahko prepovedali komunistično stranko, kar zlasti propagira Arthur Deakin. Vendar se zdi, da pri lem ti ljudje ne bodo uspeli in da bo morda zmagalo prepričanje, da se da stavke preprečiti in pridobiti zaupanje delavcev s povečanjem mezd. Toda nastaja vprašanje, kje dobili potrebni denar.
ALI STE POZABILI, DA SMO V TEDNU «ZA NAŠEGA DIJAKA»?
Ce še niste prispevali v tem tednu za «Dijaško Matico», storite to brž. Tudi vaš prispevek bo pripomogel k študiju nekemu revnemu dijaku.
Upamo, da niste užaljeni, te vas nabiralec m «Teden našega «Jljaka» ni našel. Prosimo vas, da poiščete vi njega in ne pozabite prispevati v tem tednu ysaj skromen znesek v korist «Dijaške Matice».
AHleejeva vlada je danes oslabljena. Ofenziva z desne in leve je nevarna. Manjkajo danes v laburistični stranki pomembni ljudje. Sir Siafford Cripps je še vedno bolan, Revina zaposluje močno zunanjepo-lilični resor, lako da Se ne more zanimati za probleme angleškega delavstva in sindikatov. Voditelj laburistične frakcije v Zgornji hiši Lord Addison je tudi močno bolan, Aneurin Bcvpn stoji ob strani. Attlee ima na razpolago samo Sira Harlea Shawcrossa, da bi z njim zamašil luknje v vladi.
V tem ozračju se je pričel v ponedeljek 49. kongres laburistične stranke. Prisostvuje 2.000 delegatov, ki predstavljajo C milijonov članov stranke.
Glavno vprašanje, o katerem razpravljajo na lem kongresu, je zopet vprašanje zunanje politike. Z njo v zvezi so kongresu predložili 27 resolucij, ki skoro vse obsojajo angleško zunanjo politiko. Zanimivo je, da večina prisotnih na tem kongresu nasprotuje takojšnjemu prekoračenju 38. vzporednika na Koreji. V prvem dnevu je imel govor predsednik laburistične stranke Sam Watson. Njegova izvajanja so kar zanimiva. Dejal je, da bi nevarnost vojne izginila, če bi glasniki stockholmske resolucije res«ično želeli mir. On ne verjame v novo vojna Vojno nevarnost bi lahko odpravili s tem, da bi dali svobodo zaostalim
narodom in širili pravo demokracijo po svetu.
Nadaljevanje kongresa v Mavga-tu je bilo zelo zanimivo. Pred zahtevo močnega : im! tkalnega gibanja v stranki je morala vlada kloniti. Vlada je dobila navodilo, da ukine blokado mezd, obenem pa ic konferenca ■-■Iranke priporočila oladi, rta j se jx-Hmìo davki na do-biček.
Govor AtUoi ja je bil' preti pričakovanju posvečen zeli) malo notranjim problemom. Samo glede volitev je dejal ministrzki predsednik, da bodo te že v pravem času. Iz iklepa kongresa, da bo prihodnje zborovanje laburistov že v oktobru in ne za binkošti, moremo sklepati, da bedo angleške volitve verjetno .spomladi.
Attlee je veliko govori] o laburistični tezi socializma. Dejal je. da je vlada kljub majhni večini v spodnji zbornici trdna. Omenil jc še, da je bila devalvacija funta «pameten ukrep».
Za novega predsednika laburistično stranke je bila izvoljena poslanka Alice Bacon. Včeraj so dali na glasovanje resolucijo o zunanji politiki in državni obrambi.
Iz dosedanjih zasedanj moremo opaziti, da je ilo vladni »kupini u» tem kongresu v glavnem za tem, da si konsolidira položaj s potrebnimi koncesijami tudi v. stranki .ami; in potem pusilla govoriti nasprotnike z levega in desne«« krila, ko je že enkrat dobila potreb-no osnovo. Vse K namenom, d;, bi lažje plula njena vladna bark:- po .razburkanih valovili današnjega svetovnega dogajanja.
4
L i ti ds ki TEDNIK
S Tržaškega
Kroni ka
Na 1* mesecev zapora je sodišče obsodilo Iginija Collettija, ki je hotel pred dvema tednoma u-krasti pred gostilno «Al trifoglio» v Ul. Udine kolo Mariju Kretigu, ki pa je tatvino preprečil.
Ker je pretepel lastno mater, je sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora 19-letnega Lucijana Smilo-vicha iz Ul. Flavia.
Planinsko društvo Trst priredi 22. oktobra izlet na Vremščico. Vpisovanje pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13 in v trgovini Gec v Rojanu do 11. t. m. Odhod v Trnovski gozd-Golake bo v nedeljo 8. oktobra ob 5.30 iz Ul. Fabio Severo.
Danes ob 17. uri prične ponov. no zasedati tržaški občinski svet.
Policija je prijela 20-letnega Roberta Požara, ki je hotel iti v Ameriko in se v ta namen skrivaj vkrcal na ameriško ladjo «Janckes Frighter», kjer .so ga mornarji odkrili.
Pri delu na poslopju nove univerze je padel z odra 46-letni zidar Jakob Linossi ter sl zlomil več reber. Zdraviti se bo moral mesec dni.
V	svojem stanovanju je nerodno padla 83-letna Marija Kosovel iz Ul. Donadoni 6. Zlomila si je kolk leve noge in bo morala osta, ti v bolnici tri mesece.
Iz petega nadstropja je padla na glavo 70-letni Aleksandri Capopni krtača ter ji povzročila večjo rano, zaradi katere se bo morala zdraviti v bolnici te, den dni.
3. oktobra je tržaški električni tramvaj praznoval svojo petdesetletnico. Seveda je tramvaj vozil v Trstu že prej, toda vlekli so ga konji.
V	ladjedelnici Sv. Marka so v
nedeljo zjutraj splovili ladjo «Neptunja», ki ima prav tiste značilnosti krkor ladji «Oceania» in «Australia», ki so jih splovili v isti ladjedelnici pred nekaj meseci. Ladja je dolga 152 m in široka 21 m. Njena nosilnost je 13 tisoč ton, hitrost pa 18 vozlov. Ladja je bila zgrajena za račun Tržaškega Lloyda ter bo plula na progi med Trstom in Avstralijo.
V	nedeljo je umrl po dolgi bolezni tov. Simič Valerij. Bil je vedno zaveden in pošten demokrat. Ves čas je podpiral našo pravično borbo in je v narodnoosvobodilni borbi izgubil tri sinove.
Angleški avtomobil znamke «Dodge» se je na obrežju «Sau. ro» zaletel v «Vespo», s katero sta se vozila 29-letni Angelo Or-dinanovich in 27-letna uradnica Olga Dekleva iz Ul. Ponzianino. Oba sta dobila pri trčenju težje poškodbe. Angelo se bo moral zdraviti 30 dni, Olga pa 50 dni.
Policijski avto je povozil v Ul. Scala Santa 39-letnega Arminija Pizamiglia iz Ul. Alfieri 11.
Tržaški fašisti, včlanjeni v MSI, so imeli preteklo nedeljo v kinu «Fenice» zborovanje, na katerem je govoril podtajnik te stranke prof. Massi iz Rima. Na sestanku so tudi vzklikali «živel pokojni!» pri čemer so mislili na dučeja. Ko so se razhajali, pa so prepevali fašistične pesmi. Vse pač pod zaščito «demokracije»!
V	Ul. Giuliani pri Sv. Jakobu so v ponedeljek otvorili skupino hiš s 100 stanovanji.
V	nedeljo so otvorili v Trstu novo semenišče. V ta namen je prišel iz Rima kardinal Piazza, ki so ga zelo slovesno sprejeli, čeprav je bil svojčas hud fašist in so ga morali zato celo odstaviti z mesta beneškega patriarha. Sedaj imamo torej tudi v Trstu «tovarno za duhovnike», Semenišč-niki pa bodo seveda v večini prihajali iz Italije.
Po vseh vaseh in okrajih so se-s.anki Invalidov, vdov in mater padlih v NOB. Na sestankih obravnavajo razne svoje probleme in volijo delegate za kongres, K', bo 20 in 21. novembra v Izoli Roparski napad so izvršili neznanci v BarkovljUi v soboto ponoči na grškega pomorščaka Sar-patija Yechezkla z ladje «Lakti, siion». Pobili so ga na tla in mu odnesli 12.000 lir.
V nedeljo je bil kljub slabemu vremenu na stadionu «Prvi maj"» tabor SIAU. Na tabor je prihitela velika množica slovenskega in italijanskega ljudstva, ki je s tem manifestirala, da je ideja slovansko-italijanskega bratstva še vedno tako življenjska, kot je bila nekdaj, čeprav so naši sovražniki od italijanskih reakcionarjev do komin-formistov storili vse, da se ta ideja popolnoma zatre.
Na stadionu je vladalo praznično razpoloženje. Godba je igrala razne borbene pesmi in koračnice, italijanski pevski zbor je lepo zapel dve pesmi, ki sta želi burno priznanje, zapeli so tudi slovenski pevski zbori, nastopila je folklorna skupina, nakar je sledilo še vlačenje vrvi, pri čemer je zmagal prvi okraj.	•
Množici, ki je napolnila dvorano in se gnetla okoli nje, sta spregovorila v italijanščini tov. Luxa, v slovenščini pa tov. Stoka, Govorila sta o pomenu SIAU in obenem svojih govorih proslavila dan miru.
Tovariš Luxa je med drugim dejal: «Ta praznik pomeni začetek nove borben^ faze za reorganizacijo SIAU, ki je bila naša mogočna ljudska fronta, ki je povzročila an-gloameriškim imperialistom in tržaški italijanski šovinistični buržoaziji toliko nevšečnosti in skrbi. Pomeni reorganizacijo one fronte, ki jo je hotela revizionistična in likvidatorska politika Kominforma razbiti s tem, da je vpeljala v naše demokratično gibanje politiko italijanske imperialistične buržoazije, politiko enostranske revizije mirovne pogodbe z vsemi zlemi posledicami na narodnostnem gospodarskem in socialnem torišču za tržaško delavstvo.
Tega dne pa tudi dosledno praznujemo svetovni dan miru, dan ko morajo biti vsi demokratični narodi združeni v obrambo resničnega in pravičnega miru.
Ko ima SIAU po nesrečni resoluciji Informbiroja svoj prvi tabor, se moramo zavedati, da je omogočila ustvaritev in krepitev slovansko italijanskega bratstva ravno pravilna rešitev nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji. V zvezi s pravilnim vodenjem osvobodilne borbe v Jugoslaviji je bilo za razvoj te borbe v Julijski krajini potrebno načeti in rešiti vprašanje odnosov med tu živečimi narodi, je bila potrebna organizacija, ki bi vzpostavila pravične odnose enakopravnosti in bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati. Tako se je v borbi proti nacifašizmu in kasneje proti an-gloameriškemu imperializmu razvila in krepila SIAU.
SIAU predstavlja za nas v Trstu, kar predstavlja v Jugoslaviji Ljudska fronta. Ona je za nas organ, ki najbolj popolno ustreza specifičnemu položaju antifašistične borbe v Julijski krajini. Vsi pretekli dogodki potrjujejo, kako učinkovita je bila borba na osnovi slo-vansko-italijanskega bratstva. Naši razredni sovražniki so se zato poslužili vseh sredstev, da bi razbili to bratstvo, toda vsi ti poskusi so se jim izjalovili; nasprotno, brat stvo se je vedno bolj krepilo. Toda prišla je zloglasna resolucija in veliko škodila našemu demokratičnemu gibanju; vendar pa tudi komin-formistom ni uspelo zatreti ideje slovansko - italijanskega bratstva. To dokazuje tudi današnji praznik; dokazuje, da naše ljudstvo razume, kako je važno to bratstvo v borbi proti imperializmu in za mir. Naše ljudstvo se tudi zaveda, da je z narodnostnega stališča kominformi-zem dal vso svojo podporo italijanski šovinistični buržoaziji, da je lahko okrepila svoj pritisk na slovensko ljudstvo v Trstu ter da skuša temu ljudstvu odvzeti vsako pravico do lastnega nacionalnega izživljanja.
Slovensko ljudstvo je razumelo, da brez skupne borbe na osnovi
slovansko italijanskega bratstva ni mogoče braniti slovenskih nacionalnih pravic. Po drugi strani pa so italijanski delavci razumeli, da se borba za nacionalne pravice Slovencev tiče tudi njih, da je to del njihove skupne splošne borbe za zmago demokracije v Trstu, brez katere ne bo svobode za nikogar».
Tovariš Stoka pa je med drugim rekel: «Po tolikem času smo se danes zopet sestavili, da preštejemo naše vrste, da pravzaprav spet obudimo k življenju ono organizacijo, s katero smo izbojevali nešteto zmag. SIAU zavzema danes spet svoje častno borbeno mesto v demo. kratičnem gibanju na našem ozemlju.
SIAU je konkreten izraz slovan-sko-italijanskega bratstva, ki ga ne more streti nobena sila. Tega bratstva ni mogla uničiti niti zloglasna resolucija Kominforma. Politični pustolovci so hoteli nadomestiti to bratstvo z bratstvom z italijanskimi šovinisti. Zato jim je organizacija SIAU služila le za varanje ljudstva za časa volitev v podeželskih občinah. Kominformi-stični strup ni prizanesel niti našemu kulturno-prosvetnemu delovanju in je seveda povzročil mnogo zla. Tej politiki se moramo tudi zahvaliti, če se mora slovensko
šolstvo boriti za vsak kotiček, za priznanje najosnovnejših pravic.
Mi smo se tej politiki uprli na našem ozemlju in tudi v mednarodnem merilu. Uprli smo se, ker smo bili od vsega početka prežeti z napredno revolucionarnim duhom. Zato, ker so naše zdrave demokratične sile, iz katerih smo zrasli, že davno bile na braniku naših idej in pravic. Zato, ker smo bili vedno dosledni borci za resnico in pravico zatiranih.
Na osnovi teh pozicij branimo mi Slovenci svoje narodne pravice, zavedajoč se, da se v borbi za te pravice borimo za obče človečanske pravice in v svesti si, da bo naša borba uspešna le, ako se ne bomo borili osamljeni ampak tesno povezani s tu živečimi demokratičnimi množicami italijanske narodnosti.
Od težkega položaja po objavi resolucije so se naše sile vedno bolj krepile, za kar gre predvsem zasluga naši Komunistični partiji. Obnovili smo mnogo porušenega in okrepili naše politično delovanje. Zato smo vsak dan močnejši. Da bomo želi še večje uspehe, pa moramo še bolj ojačiti fronto splošnega demokratičnega gibanja Slovan--ko-italijanske antifašistične unije. Ta unija se bo še naprej vztrajno borila proti imperializmu, ^a svobodo naše zemlje, za mir med narodi in za enakopravnost vseh ljudstev; za resnično bratstvo in v obrambo pridobitev narodnoosvobodilne borbe.
Naj živi Slovansko-italijanska antifašistična unija!»
OBČNI ZBOR SHPZ
obračun bspehoga prasvulnbga delovanja
Z nedeljskega tabora SIAU
V nedeljo 8. oktobra bo na stadionu «Prvi maj» IV. redni občni zbor Slovensko - hrvatske prosvetne zveze. O tej neci organizaciji, ki vodi vse kulturno-prosvetno delo na Tržaškem ozemlju, ni treba zgubljati besed, ker je vsem Slovencem in Hrvatom znano, kako važno delo opravlja že vsa leta od osvoboditve dalje. Tega njenega plodnega dela ni mogla zatrčti niti zloglasna resolucija, čeprav }q na prosvetnem in kulturnem torišču v coni A napravila zelo veliko škodo. Toda tudi rane, ki jih je prizadejala se kljub strupeni propagandi kominformi-sto\: vedno bolj celijo in vedno bolj prevladuj^ zdravi čut našega ljudstva, ki se zaveda važnosti prosvetnega delovanja.
SHPZ je tudi v preteklem letu razvila v obeh conah Tržaškega ozemlja zelo plodno dejavnost. Pri tem je zlasti razveseljiv vzpon prosvetnega delovanja v Bujščini med Hrvati, ki so bili zaradi fašističnega zatiranja zelo zaostali in ki so se z vso vnemo lotili, t bi popravili vse, kar je bilo zamujenega. V Bujščini štejejo sedaj hrvaška prosvetna društva nad 2.000, članov in so priredila kar 80 nastopov, to je 50 samostojnih
in 30 gostovanj. Vse to prosvetno delovanje je pravo prebujenje in odkritje.
Pridno so sq udejstvovala tudi prosvetna društva V koprskimi o-kraju. Ta društva čtejejo nad 3.000 članov in so imela mnogo nastopov: skupni nastop L maja, dalje večje prireditve v Šmarjah, Dekanih itd.
Živahno je bilo v preteklem letu tudi prosvetno delovanje v coni A, kjer je v društvih včlanjenih skoraj 4.000 članov. O razgibanem delovanju prosvetnih društev nam je najboljša priča Dan slovenske kulture, kjer smo pokazali, kaj vse zmoremo. Napre-ocvrov in ustanovitev novih dranv ske skupine. Poudariti moramo uspešna gostovanja podeželskih odrov in ustanvitev novih dramskih skupin, dramske nastope teh odrov v ceni B ter gostovanja pevskih zborov v Jugoslaviji. Zelo razveseljiv napredek so pokazale letos zlasti folklorna skupine z nastopi, kakršnih doslej na našem ozemlju še nismo doživeli.
Vse to uspešno in plodovito delovanje društev včlanjenih v SHPZ ja najboljša bilanca za IV. občni zbor SHPZ, kateremu želimo obilo uspeha pri njegovem delu.
V poslednjih dneh sta bila v Trstu dva kongresa. V petek 29. septembra se je začel kongres, splošne italijanske zfveze indo stri jcev, V soboto pa kongres tržaške Delavske zbornice. Oba kongresa sta za tržaško delovno ljudstvo zelo poučna, saj nam potrjujeta, da so industrijei in voditelji Delavske zbornice dejansko na isti liniji. To ni sicer nič novega, stvar pa moramo poudariti zato, ker so se ravno ob tej priliki Enotni sindikati še bolj razgalili in bi morali delavci iz tega že končno potegniti edino pravilne zaključke.
Kongres indiusrtrijcey se je bolj bavil s politiko kakor pa s konkretnimi gospodarskimi vprašanji. Zlasti prvi dan kongresa je izzvenel kot šovinistična manifestacija za «italijamstvo» Trsta in sploh vse Julijske krajine. Na kongres so prišle vse tržaške oblasti in seveda ni manjkal župan Bartoli, ki je streljal svoje običajne kozle. Predsednik tržaških industrijcev je celo tožil, da je položaj tržaške industri, je in obrti tako slab, ker so izgubili idrijski rudnik, postojnske žage itd.i kar naj bi pomenilo, da se morajo ti kraji vrniti Italiji. Predsednik splošne italijanske zveze industrij-cev dir. Costa Pa je odkrito povedal da bodo italijanski industrijol via-
MK DVEH KONGRESOV
gaji svoje kapitale y Trst, ko bo tržaško vprašanje «pravično rešeno», to je, ko se Trst vrne pod Italijo.
Tudi na kongresu Delavske zbornice je večkrat izbruhnil šovinizem delegatov, čeprav nekam bolj previdno. Kako ta organizacija zastopa interese delavcev, je razvidno že iz tega, da se je kongres pričel v istih prostorih kot kongres tndu-strijlcev, da je povabil župan Bartoli delegate na sprejem in da je Bartoli govoril tudi na kongresu Delavske zbornice in seveda povedal približno isto kot industrijcem.
Mislimo, da je to dovolj jasno. In ta kongres je šel pozdravit predsednik Enotnih sindikatov Radich ter mu želel uspešnega dela! Kon gres je pozdravila že v uvodnilcu «Unità Operaia» glasilo Enotnih sindikatov, ter zapisala, da je potrebna enotnost vseh delavcev ne glede na njihovo politično prepri-I Čanje in sindikalno pripadnost. Seveda to ne velja za «titovce».
I V skladu s temj pozdravi so Enot-
ni sindikati poslali kongresu tudi konkretne predloge za združitev obeh sindikatov. Delavcj naj bi najprej v okviru strokovnih sindikalnih zvez svobodno izvolili enotno vodstvo, to je ustanovili enotne sindikate za vsako stroko. S pomočjo teh strok naj bi se nato izvolilo enotno centralno vodstvo, ki bi vodilo vse sindikalno gibanje
Kongres Delavske zbornice je seveda ie predloge odbil, čeprav sta obe sindikalni organizaciji danes dejansko na isti liniji, bodisi glede oportunizma v sindikalnih borbah bodisi glede «obrambe italijanstva».
Čeprav je kongres te predloge odklonil, pa je akcija Enotnih sindikatov zelo važna. Ta akcijo je odkrila, da voditelji Enotnih sindikatov popolnoma soglašajo s politiko Delavske zbornice in da so zato tudi na isti liniji z industrijci, čeprav očitajo to razrednim sindikatom. Delavska zbornica pa ni sprejela njihovih predlogov le zato, ker združitev obeh sindikatov ni trenutno ne v njenem interesu niti v in-
teresu industrijcev. S jo združitvijo bi postala igra že preveč prozorna. Mnogi delavci, ki še sedaj ne vidijo jasno položaja, ker so zapeljani od demagoških gesel in propagande, bi v primeru združitve zapustili Enotne sindikate in bi pač šli po dosledni poti ter se vključili v razredne enotno sindikate. Tega pa seveda industrijci in njihovi pokrovitelji imperialisti ne želij°> ker ji!m ne gre v račun.
Pozdravi predsednika Enotnih sindikatov Radicha kongresu Delavske zbornice in predlogi združitev obeh sindikatov pa hi morali že zadostovati tudi vsem o-nim, ki doslej že niso razumeli, da vodijo Enotni sindikati proiidelav-sko in popolnoma oportunistično politiko. Boljših dokazov o tej P0-litiki pač ni treba. Ce so na kongresu Delavske zbornice te predloge odklonili, ne spremeni nič stvari, ker so to storili iz taktičnih razlogov in ne zaradi kakili resnih nasprotij in različnih stališč obeh sindikalnih organizacij. Zalo J® dolžnost vseh razredno 7'av<2“llrii delavcev, da obrnejo končno nim sindikatom hrbet in se vkll^ jo v resnično razredno sindika gibanje, ki no pozna oportunim in slepomišenja.
L i ti D s ki TEDNIK
O SLOVENSKIH ŠOLAH
mora odločati slovenska uprava
Tržaški Slovenci se moramo vedno vztrajno boriti za nnio šolo bodisi da branimo, kar smo že pridobili, ali pa da zahtevamo, kar nam še gre. Tej vztrajni borbi se moramo zahvaliti za vse uspehe, ki pa smo jih morali naravnost iztrgati.
Kakor vsa leta so začeli šovinisti tudi letos gonjo proti slovenskimi šolam Pisali smo že o dopisnicah, ki so jih didaktični ravnatelji pošiljali slovenskim staršem s pozivom, naj vpišejo svojo otroke V italijansko šolo, pri čemer so se izgovarjali, da gre za kontrolo vpisov. Tako dopisnico je prejela tudi zavedna slovenska mati na Katina-ri. Ko je prišla v italijansko šolo, ji je učitelj dejal, naj vpiše svojega otroka v italijansko šolo. Ko mu je povedala, da ga je že vpisala v slovensko šolo, ji je dejal, naj prinese potrdilo občine o vpisu v to šolo. Ta zahteva ie seveda čisto navadna spletka, ki ji ne bo nihče nasedal, vendar dokazuje, česa vsega se poslužujejo italijanski šovinisti, da bi spravili naše otroke v italijansko šolo.
Drugi podoben manever je poskus, da bi znižali stalež slovenskega učiteljstva v zvezi s trenutnim padanjem števila učencev. Znano je, da je število učencev padlo, ker so rojeni v vojnih letih, ko je padlo število rojstev, to pa vsekakor ne opravičuje nobene redukcije slovenskega učiteljstva, ker se bo stanje v prihodnjih letih po-, pravilo.
Krivica našemu šolstvu se godi tudi na Opčinah. Tu ie več slovenskih učencev kakor italijanskih, vendar imajo italijanski popolno triletno strokovno šolo, slovenski
pa samo dva razreda. Letos se je vpisalo v prvi razred 50 otrok, za tretji pa se jih ie prijavilo 12. Poleg openskih hodijo v to šolo tudi trebenski in repentaborski učenci. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo šolske oblasti odprle tudi tretji razred te šole.
Zelo pereče je tudi vprašanje slovenskih otroških vrtcev. Na Proseku se je vpisalo y vrtec 72 otrok, pa ga kljub temu že ni, čeprav s« na razpolago 3 učilnice v proseški šoli, v katerih stanujejo sedaj ljudje in bi jih bilo treba izprazniti. Kjer se priglasi dovolj otrok, tam se izgovarjajo, da ni prostorov, kjer ie število manjše, pa pravijo, da se mora prijaviti vsaj 50 otrok.
Tako zahtevajo slovenski starši v Zgornji Kolonji že dolgo časa, da se tam odpreta slovenski otroški vrtec in slovenska šola. Otroci morajo hoditi v šolo na Opčine ali Rojan, v vrtec pa na Greto ali na Opčine. Starši so bili že pri raznih šolskih oblasteh, pa jim doslej še niso ugodili. Zato so pisali polk. F. B. Marshallu odprto pismo, v katerem pravijo, da se je priglasilo za vpis v otroški vrtec 27 otrok, za šolo pa 60 učencev ter zahtevajo, da se končno odpreta vrtec in šola.
Tudi slovenski starši iz šolskega okoliša ulice Donadoni že tri leta zaman prosijo, da se tam odpre otroški vrtec. Doslej so se vedno s čem izgovarjali. Decembra meseca bodo tam izpraznili tri učilnice italijanskega otroškega yrtca in bo izgovor o pomanjkanju prostorov odpadel. Seveda bodo našli pa kakega drugega. Tudi za otroški
vrtec v Ul. sy. Frančiška se izgovarjajo, da pi .prostorov. Tam se je prijavilo nad 50 otrok. Otroški vrtec je potreben tudi rva Vrdelci, kjer smo ga že imeli, pa so ga ukinili.
Vse to nam dokazuje, kako nam šovinistične italijanske šolske oblasti na vsakem koraku mečejo polena pod noge. Zato bi bil že skrajni čas, da se ustanovi ločena slovenska šolska uprava, kj bo neodvisna od italijanske. Ta uprava bo potem morala pravično reševati vsa nerešena vprašanja, ki že toliko časa terjajo rešitve.
H« * *
ŽIVINSKI SEJEN!
V 1VAU1UCŽINI
V torek je bil v Nabrežini prvi živinski sejem, ki bo odslej vsak prvi torek v mesecu. Ta sejem bo velike važnosti za naše kmetijsko gospodarstvo in živinorejo, saj so ga kmetje zelo pogrešali, odkar smo odrezani od Sežane, kjer so bili prej živinski sejmi. Nabrežina je za sejem zelo primerna, ker ima dobre cestne in železniške zveze.
Prvi sejem je bil precej živahen. Na sejmišče so prignali iz raznih krajev Tržaškega ozemlja in iz Furlanije okoli 100 repov goveje živine in 100 prašičkov. Sklenili so mnogo kupčij, naši kmetje so zlasti kupovali prašičke za vzrejo.
Na sejmišču so že zgradili manjše poslopje z javno avtomatsko tehtnico, uradom za živinozdravni-ka ter večjim prostorom za raztovarjanje. Tehtanje in živinozdrav-niški pregledi so brezplačni. Na sejmišču je bilo tudi nekaj stojnic za razno kramarijo in posodo. Skupnega prostora je za kakih 400 glav živine.
Cene so se gibale približno takole: breje kravr od 140 do 160 tisoč lir, junice okoli 100.000 lir, prašički za vzrejo od 8 do 0 tisoč lir.
JUGOSLOVANSKO POOKOČJK STO-JA
1. oktobra Sq je začelo 15 dnevno predkongresno tekmovanje vojnih in vojaških invalidov Istrskega o-fcrožja. Okrožni odbor organizacije je namreč na pobudo nekaterih vasi, ki so se samoiniciativno prijavile k tekmovanju, določil v čast tega kongresa tekmovanje med vasmi in bazami mest. Tudi s tem tekmovanjem bodo naši invalidi prispevali svoj delež prostovoljnega dela in s tem konkretno dokazali, da stojijo vedno in dosledno na poti. ki so jo začrtali že v narodnoosvobodilni borbi.
Udarniškega dela sg udeležujejo Sv večjem številu, predvsem v Vanganelu, Šmarjah, Marezigah itd. Pridno se udejstvujejo tudi v prosvetnem delu in v študiju. Na sestankih preučujejo novi zakon, ki določa pravice in dolžnosti invalidov. Tako se invalidi najdostojne-fe pripravljajo na svoj kongres.
• • •
V sredo 27. septembra so bile ha bazah mesta Kopra volitve v osnovne odbore ASI2Z. Mesto je bilo razdeljeno na 12 volivnih enot. Na vseh volivnih zborovanjih so imele žene kratek referat o delovanju in nalogah svoje organizacije. Na teli zborovanjih se je tudi razvila živahna diskusija, kako naj bi naše žene čim bolj pomagale pri izgradnji socializma,
* # »
Ob sedmi obletnici velike nacl-fašistične ofenzive y Istri so bile
2.	oktobra spominske proslave za Padlimi borci. Proslave so bile v Čekanih, Bertokih, Pobegih, Cežar-j‘h, pri Sv. Antonu, Marezigah, Šmarjah, Loparju, Novi vasi, Kr-kavcih in Sv. Petru. Ljudstvo je šlo y velikem številu v povorkah ha grobove žrtev, kjer je bilo polaganje vencev in spominski govo-ri. Posebno slovesna je bila proslava v Bertokih, kjer se je zbra-nad 1200 ljudi, ki so z godbo, 'i6nci in zastavami na čelu odko-^kgli rui pokopališče, kjer počiva bsd 6o žrtev takratne ofenzive.
* #
Velika zadružna klet y Skocija-*}u Pri Kopru bo kmalu zgrajena. Značilna, velika stavba že od daleč vzbuja pozornost. Letos bo lahko ^Prejela 160 vagonov vina, pozneje pa bo njena zmogljivost dvignjena na 330 vagonov. Vinogradni-ki_ dovažajo y njene prostore le-Pridelek grozdja in že se teka mošt Iz Melikih mehaničnih
Potled na razstavni prostor v Kopru
stiskalnic v cisterne. V modernem laboratorju preizkušajo strokovnjaki vinski sok. V Koprščini bo vinski pridelek kakovosten in sposoben za večletno vskladiščenje.
Pravilna proizvodnja zahteva veliko nego in skrb, če hočemo, da bo pridelek najboljši. Istrski vinogradniki niso imeli do sedaj dovolj sredstev, da bi izboljšali svoje kletarstvo. Zato je bil njihov pridelek večkrat slab, čeprav so pogoji naše zemlje najboljši. Po navadi imajo naši vinogradniki na razpolago le manjše količine grozdja in zato niso pazili pri stiskanju na pravilno sortiranje raznih vrst
Letošnjo letino v Koprščini si bomo dobro zapomnili, ker je začetek nove dobe y tej tako vazni gospodarski panogi.	*
Z zgraditvijo velike kleti v gko-cijanu pri Kopru' so bili namreč postavljeni temelji novemu naprednemu vinarstvu Čeprav je letošnja suša še precej prizadela koprske vinogradnike, bodo z oddajo grozdja prejeli za svoje težko delo večje plačilo kot prej pri obilnih letinah. Gospodarstvo o-krožja Pa bo pri tem imelo veliko korist, ker bo pridelalo samo kvalitetno in sortirano vino po izkušnjah sodobnega vinarstva.
* * «
Pred nekaj dnevi so zadrugar ji iz Puč in Koštabone imeli pomemben praznik Konec septembra 1947. leta so namreč pristopili v prvo obdelovalno zadrugo, kil je bila
ustanovljena y istrskem okrožju v Pučah, tudi kmečke družine iz Koštabone. Tako je nastala močna skupnost, ki je pokazala tudi drugim kmetom Istrskega okrožja, kako je treba organizirati kmečko gospodarstvo, če hočemo odpraviti ovire, ki jih prinaša drobno obdelovanje zemlje. Kmetijska obdelovalna zadruga v Pučah je nastala v času, ko ljudska oblast ni imela še sredstev, da bi jo podprla s krediti in drugimi načini, s katerimi podpira danes zadružno gibanje. Prav zato je njen pomen tem večji. Leta 1947 smo imeli v Istrskem okrožju samo eno kmetijsko obdelovalno zadrugo, danes pa jih imamo že nad 20. Kmetijske obdelovalne zadruge so temelj novega gospodarstva na vasi,
» « •
Zadnje dni decembra bodo v istrskem okrožju volitve v okrajne odbore SIAU Krajevni odbori te naše največje množične organizacije so sklenili, da bodo organizirali dvomesečno tekmovanje na čast teh volitev. Povsod so sestanki, na katerih si postavljajo načrt del, kj jih bodo izvedli v okviru prevzetega tekmovanja.
Istrsko okrožje ima obširen gospodarski načrt, s katerim hoče izkoristiti vse možnosti, ki mu jih daje narava, da bi dvignil življenjsko raven istrskega prebivalstva. Pri tem se naslanja na dinamično silo ljudstva, ki se je rešilo kapitalističnih okovov in ki sedaj gradi sistem brez izkoriščanja. SIAU
CVETKE
iz tržaških listovi
«Messaggero Veneto» je polemiziral z «Unità» zaradi nekega članka o novem semenišču in je pri tem zapisal, da si je škof Santin upal iti v Koper, Viđali pa da še ni šel. V članku tudi pravi:	«Vsekakor
želimo Vidaliju, da bi lahko kaj kmalu šel v Koper, magari s krepkim spremstvom civilne policije ali še bolje karabinjerjev».
grebški velesejem. Zato je «Unità» zapisala: «Prva skupina 800 ljudi se je vrnila Iz Zagreba «navdušena», Zakaj pa ne! Saj so bili aktivisti in uradniki raznih titovskih uradov in so jih poslali v Zagreb zastonj v nagrado za njihovo zvestobo Babiču. Sedaj pojde v Zagreb druga skupina ljudi, ki pa bodo morali plačati 3.100 lir, ker nimajo za titovce dovolj zaslug».
O
Tako silno jih torej pečejo tl Izleti, da pišejo stvari, katerim se bodo še grmi smejali. Najbolj pa še bodo seveda smejali vsi izletniki prve skupine, ki so pač plačali vožnjo kakor izletniki druge skupine. Le tako naprej, kominformovcl, pa se boste kmalu popolnoma razkrinkali!
O
Fašisti in kominformisti se prerekajo med seboj, oboji pa gojijo iste želje glede cone B. Naj se kar potolažijo, karabinjerjev ne bo v cono B, niti Vidalija in njegovih novih prijateljev, ker jih istrsko ljudstvo prav nič ne mara.
O
«Katoliški glas» piše: «Večji del slovenskega naroda ječi v mejah Jugoslavije pod gospostvom naši veri sovražni oblasti. Slovenski narod je zlasti v tem zadnjem času preganjan in tlačen.»
O
«Unità» poroča, da so tržaški «socialisti» na svojem kongresu zahtevali, da se vzpostavi teritorialna enotnost Julijske krajine v okrilju italijanske države.
O
Najbrž nosijo zato ime socialistična stranka Julijske krajine. No, mi sedaj čakamo na pohod teh petih advokatov in starih profesorjev proti Jugoslaviji. Morda pa se bodo le zganili in pojdejo vsaj do Repenta-bora n« kozarček terana.
O
O
Te besede so vzete iz pisma, ki so ga pisali slovenski romarji svetemu očetu papežu. Voditeljem teh romarjev je torej žal, da se je sloven. sko ljudstvo osvobodilo in da živi v mejah lastne domovine. Zanje Je sedaj slovenski narod tlačen, pod fašizmom pa je seveda živel v svobodi in v svobodi živi pod De Gasperije-vo Italijo. Pa še pravijo, da niso Izdajalci!
O
«Demokracija» piše:	«Od nas
zahtevajo, da bomo solidarni v borbi proti komunizmu. Ali ta dolžnost ne pozna kot protiuelugo določenih pravic, najmanj pa te, da v tej skupni borbi ne bomo zaplotniško o-škodovani.»
O
«Delo» piše:	«Titofašlstičnim a-
gentom ni šlo v račun dejstvo, da se v Julijski krajini kuje mogočna vojska delavcev, kmetov in antifašistov, kt bi zadala težke udarce naci-fašističnim četam...»
O
Seveda, prav zato, ker niso ntito-fašistii hoteli močne partizanske vojske, so šil v partizane. Razni Vi-dalijl, Pogasiji, Ferlani, Radrichi itd., ki so hoteli močno partizansko vojsko, pa so ostali raje doma ali v inozemstvu.

r
«Demokratje» torej odkrito priznavajo, kaj zahtevajo njihovi anglo-ameriški gospodarji od njih. Hkrati priznavajo tudi, da jim njih hlapčevanje le bolj slabo plačujejo. Končno so se le izpovedali in sami potrdili, da so v službi imperialistov.
O
V istem listu isti gospod, ki je zadnjič napisal, da so bili partizani razbojniki, to pot pripoveduje, kako je vpraševal ruske vojake, ki so bili v nemških bojnin formacijah (kar pomeni, da je bil tam najbrž tudi on), zakaj se borijo proti Rusom, to je proti svoji domovini. In ruski vojaki so mu odgovarjali: «Všecko jedno.»
O
Mi smo prej vedno mislili, da so to češke besede, sedaj pa smo iz «Demokracije» zvedeli, da Je «všecko Jedno» ruski.
O
Glasilo Katoliške akcije «Vita Nuova» piše, da je novo semenišče zasluga škofa Santina, ki je znan po svoji jekleni volji in o katerem gre glas, kaj vse ie znal storiti na Reki.
O
Da, da, zlasti Slovenci in Hrvatje se vsega tega, kar Je Santin za časa fašizma počenjal proti njim na Reki prav dobro spominjajo.
O
Kominformistom je šel silno na živce že jugoslovanski paviljon na tržaškem velesejmu, ker je konkretno razkrinkaval vse njihove laži o Jugoslaviji. Se bolj pa jim gre na živce, da hodijo ljudje tudi na za-
je kot množična organizacija največja ojtora pri delu za izvedbo gospodarskega načrta.
* * »
Namakalne naprave v dolini Mime bodo kmalu spremenile deželo, ki je bila do sedaj obdelana samo z žitom, v rodovitne zelenjavne vrtove. Zaradi milega podnebja in drugih ugodnih pogojev ae v istrskem okrožju najbolj izplača pridelovanje zelenjave. Za Časa Italije so se naši kraji morali boriti z močno konkurenco iz Južne in Srednje Italije. Zaradi tega je vrtnarstvo propadalo. Ljudska oblast povečuje sedaj površino, ki je obdelana z zelenjavo. Izračunali so, da bodo lahko namenili samo v dolini Mime 800 ha tem kulturam. Od tgga bo imelo okrožje veliko gospodarsko korist.
3.	oktobra je V Čedadu izšla prva številka glasila beneških Slovencev «Matajur». • To je zelo važen dogodek v zgodovini beneških Slovencev, ki so jim vse italijanske vlade zanikale nacionalne pravice. List bo izhajal dvakrat na mesec. Odločno bo branil pravice beneških Slovencev na gospodarskem in političnem torišču.
V svoji prvi številki prinaša Ust poleg drugega tudi večje število dopisov iz vzhodne in zapadne Benečije v beneškem narečju, prva stran pa je pisana v knjižni slovenščini. Novi list prav toplo pozdravljamo in n>u želimo obilo uspehov v njegovi važni nalogi.
PROCES PROTI «SOCI»
Danes je v Gorici proces proti odgovornemu uredniku «Soče» Damini Feiglu. Tožijo ga bivši poveljnik alpincev Aldo Specogna, bivši kapetan artilerije Silvano Gašperini in učitelj Alfonz Stanič Omenjena dva kapetana sta bila med vojno tudi poveljnika fašističnih republikanskih enot. 20. junija so omenjeni trikoloristj napadli y Aill v gostilni tov. Mariniča tov. Guida Bataina, Člana odbora DFS za Slovensko Benečijo, in ga močno pretepli. Nato so pretepli še gostilničarko, ki ie Bataina branila. «Soča» je nato t> vsem tem poročala in sedaj jo ti pajdaši tožijo, da bi si oprali čast pred beneškim ljudstvom ,kar pa jim seveda ne bo uspelo. SLOVENSKI VRTEC V PODGORI Letos bodo v Podgori ponovno, odprli oddelek slovenskega otroškega vrtca v Podgori. Preskrbljeno je tudi za učiteljico, ki bo vzgajala otroke. Dolžnost slovenskih' staršev je, da vpišejo svoje otroke v slovenski otroški vrtec ter tako izpolnijo svojo narodno dolžnost.
Po glavni cesti ie goriška občina napeljala vodovod v Standrež. Ljudje so s tem delom občine zadovoljni. Toda vprašanje nastaja pri odcepku od glavne cevi, to je napeljavi vodovoda v posamezne hiše.
VELIKA BREZPOSELNOST Is uradnih statistik je razvidno, da ie v videmski pokrajini od skupnega števila 20.000 stavbeniških delavcev brezposelnih kar 14.000 Zaposlenih jih je torej sedaj, ko stav-beniška sezona še traja, samo 6.000, pozimi pa bo položaj še slabši. Največ brezposelnih je v goratih predelih province, to je V Beneški Sloveniji in y Kamijij.
6
.LiUDSHi TEDNIK
Iz republik Jugoslavije
Kronika
Na republiški partijski konferenci v Ljubljani j.c bila sprejeta resolucija o metodah političnega vodstva partijskih organiza cij in resolucija o ekonomsko, političnih in organizacijskih nalogah na vasi.
V nedeljo je bil v Štanjelu na Krasu partizanski tabor v proslavo sedme obletnice ustanovitve XIX SNOB «Srečka Kosovela».
Na kongres kirurgov v Pariz je odpotovalo več jugoslovanskih zdravnikov, med njimi akademik dr. Božidar Lavrič, prof. medicinske fakultete v Ljubljani,
1. oktobra sc je začelo tekmova. nje kolek Ivov v proslavo desetletnice OF.
Sindikalna delegacija iz Izraela
Je dopotovala v Jugoslavijo Preisefdfiiku centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Dju. ru Šaleju so izjavili, da so prišli v Jugoslavijo kot prijatelji k prijateljem, da bi videli napore in delo r arodov Jugoslavije.
Na Vlasiai v vzhodni Srbiji so napravili velikanski jez, tako da je nastalo umetno jezero, ki leži 1230 m nad morjem. Jezero je de. lovni kolektiv imenoval Titovo' jezero na Vlasini.
6« vrst pšenice je s križanjem pridobil institut v Kragujevcu. Vrsta «KSN-4» daje donos 31 stotov na hektar.
38# ton jekla konstrukcije dveh mostov so dvignili v enem mesecu iz Donave, kjer so ležale
od 1141. leta.
Delavnico za električne loko. motive so dogradili na Reki. Do sedaj je bila edina taka delavnica v Divači, ki pa ni mogla prevzemati vseh nalog.
Četrt milijona ljudi je obiskalo v prvem tednu zagrebški velesejem ■■d
Jugoslavija razstavlja tudi na velesejmu T Gradcu, in sicer razstavljata LR Slovenija in l#R Ur. vatska kmetijske In živilske proizvode, zdravilne rastline in ročna dela.
Centralna ljudska univerza v
Ljubljani je pričela novo sezono.
V	Jugoslavijo je prbežalo «1 albanskih kmetov, S seboj so prinesli vse prepremično premoženje. Jugoslovanskim krajevnim oblastem so Izjavili, da so jih na beg prisilile neznosne gospodarske razmere in teror, ki ga izvajajo sovjeti v Albaniji.
Švedsko letalo, ki ima stalno progo preko Jugoslovanskega o. zemlja, Je moralo pristati na beograjskem letališču, ker je med le. tom nad Makedonijo odvrglo pro pagandne letake. Po preiskavi je letalo odletelo dalje, preiskava zaradi letakov pa se nadaljuj.
Maršal Tito je sprejel španske antifašistično borce.
V	Novem Sadu bodo začeli izhajati trije novi madžarski časopisi.
Moderno telefonsko centralo
dobi Ljubljana. Skupno s staro, ki bo ostala še naprej v prometu. bo imela 9000 številk.
Prebivalcem ok:lj Skadrskega jezera je glavni dohodek ribarstvo. V prvih 8 mesecih letošnjega leta so nalovili nad 150.000 kg rib, ki jih pošiljajo v konservi-ranje tovarni v Hljeki crnoje-viča.
Dr. Rade Pribičevič, novi poslanik FLRJ v Kanadi je odpotoval na svoje novo službeno mesto.
S pogozdovanjem so začeli v Sloveniji. Na krsškem terenu bodo zasadili okrog 3 milijone sa d i k.
Za poslanika FLRJ na Finskem
.le imenovan Peter Zdravkovski, opolnomočeni. minister Ministrstva za zunanje zadeve.
S. oktobra bo plenum Glavnega odbora OF Slovenije
v nSrn.ik * vsak	«'e'avec
podjetju za industrijsko predc-trovic^53 <tIbar® v Kosovski Mi-
v B*a^:,k0, na5elb'r,° so odkrili Banatu, ki jc edinstven primer V Jugoslaviji In eden izmed Tel kih na svetu. Pri izkopavanju so že odkrili naselje, ki obsega 4 hiše, kamnito orodje, priprave za ribiške mreže itd.
Zakoa 0 prepovedi noše žara m feredže je sprejela Ljudska Skupščina LR Bosne in Hercegovine. Zakon stopi v veljavo 30 dni po objavi.
V RUDNIKIH
V	borbi z velikimi težavami, često brez mehanizacije, so rudarji še naprej v prvih borbenih Unijah. Nove Sole, bolnice, tovarne in do. movi potrebu je jo vedno več premoga. V prvem polletju letošnjega leta je bilo razglašenih v proizvod, nji in predelavi premoga 12.952 u-darnikov, med temi 179 žena. lu. dl v manjših rudnikih se je izkazalo mnogo rudarjev, ki s svoj mi uspehi ne zaostajajo za začetniki borbe za visoko storilnost Sirota-novičem, Skohičcm Ud.
V	rudniku Resava dela večkratni udarnik Todor Ožegovič. Mod prvimi je v svojem kolektivu začel borbo za visoko stori)nost. Njegovi u. spehi so rastii, postopoma je pre-segoval norme: najprej 102, nato 110, 220 in 260 odst., dokler ni končno dosegel 345 odst. Toda tudi to še ni bila meja njegovih uspe-hov. V juniju je izpolnil prvo petletko in iz jame rudnika Resava gredo zdaj vagenčki premoga, izkopani z njegovimi rokami, za dru. go petletko. V kovinskih rudnikih je naslov udarnika doseglo 5.157 rudarjev. V Boru, Trebči, Zletovu, Zajači itd. raste število onih, ki slede borbi Ljubiše Jovanoviča, Sulje Vreve, Milana Dautoviča, najuspešnejših delavcev metalnih rudnikov.
V proizvodnji in predelavi nafte so proglasili 895 udarnikov, v črni metalurgiji 5.753, v kovinski proizvodnji 1.630. »V vseli teh rudnikih dosegajo delavci od dr;e do dne no. ve uspehe.
Na zagrebškem velesejmu so razstavljene tvdi velike železne kon-strnkcije vrtalnih naprav, mostov itd., ki Jih Izdelujejo predvsem v veliki tovarni «Djuro DJakoviča v Slavonskem Broda
industriji strokovnjaki, veliko jih dela naenkrat na več strojih.
V	tvornici «Jugoalats v Novem Sadu dela na enem izmed preciznih strojev Julija Lazar, prva žena. kovinar v Srbiji, ki je izpolnila petletko. Pred vojno je delala v tovarni nogavic, po vojni pa je prešla v kovinsko industrijo in pri svojem delu dosezala vse boljše u-spehe. Namesto 300 kosov, kakor precTpisuje norma, je izdelovala 450 do 500. Šestnajstkrat sj je pridobila udarniški naslov, a njen uspeli je bil brez dvoma največj; takrat, ko je izpolnila petletni plan.
V	TEKSTILNI INDUSTRIJI Tekmovanje je tudi v tekstilni
industriji prineslo veliko uspehe. Tu delajo večinoma žene, Mnogi novi zakonj omogočajo ženam, da enakopravno sodelujejo v borbi za socializem. Porodniški dopust so. cialno zavarovanje, novi dečji do-! movi, v katerem brez skrbi pusti j mati svojega otroka omogočajo, da
žer.e-delavke neovirano delajo in da dosegajo tudi tako velike uspe-he. Od 33.010 udarnikov v tekstil, ni industriji je ta naslov doseglo letos, 4.740 žena. Med njimi so znane delavke Sonja Erbežnik Iz Zagreba, Senija Piladžič iz Sarajeva, poslanki Ljudske skupščine FLRJ, Dragica Dimitrijev ič, osemnajst-kratna udarnica, članica Centra], nega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
Do lakih uspehov v množičnem udarniškem gibanju in vse širšem razvijanju ustvarjalne iniciative je prišlo prav zaradi pravilne politike Partije, ki se je v kritičnih trenutkih naslonila na ustvarjalnost in polet množic. Dela jugoslovanskih udarnikov potrjujejo pravilnost te poti jugoslovanske Partije.
S povečano skrbjo za delavstvo. Je Partija omogočila, da oni vse svoje sile posvetijo povečanju pro. izvodnje. Zastarele naprave v mnogih rudnikih in tvornicah zamenjuje z novimi, sodobnimi. Veliko
V	PRVEM POLLETJU LETOŠNJEGA LETA 254.376 UDARNIKOV
V	povojni obnovi je udarništvo mnogo doprineslo k premagovanju težkoč in krepitvi jugoslovanske gospodarske moči. Z zavestjo, da je dobil proizvodna sredstvu y svoje roke in da dela zase in za skupnost, je delavski razred z velikim poletom začel z izgradnjo socializma. Stoletne težnje delavcev so postale stvarnost in zato ni čuda, če je vzporedno s hitrim tempom Iz-gradnje rasla tudi ustvarjalna ini. elativa množic. To je rezultat do. sledno izvedene marksistične linije jugoslovanske partije, kj se vedno naslanja na delavski razred in ceni njegovo moč. Pod vodstvom take partije je delavski razred dvig. nil iz svojih vrst številne borce za socializem. Udarniško gibanje je dobivalo vedno širši razmah. V tovarnah, rudnikih, na gradbiščih je število novih borcev za večjo storilnost naraščalo, a skupnost — država, jim je dala zasluženo priznanje.
Po sramotnem prelomu gospodarskega sodelovanja Sovjetske zveze in njej podrejenih držav z Jugoslavijo, je dobilo udarništvo poseben pomen. Delovni polet je prav v listoni obdobju zajel ljudi, tako da so premagovali tudi največje težave. Geslo «Oprimo se na svoje lastne sile» je globoko odjeknilo.
Pojavilo se je gibanje za visoko storilnost, kj so ga začeli Alija Si-rotanovič, Nikola Skofoič in drugi, in ki se je hitro razširilo na rudnike v Brezi, Kaknju, Zenici, Trbovljah, Raši, v Senjske rudnike itd.
Ta nov sistem dela, ki so ga za čeli v rudnikih, se je prenesel tu di na ostale panoge gospodarstva.
Po zgledu Sirotanoviča in tovarišev so šlj kovinski delavci, teksti’, ni, livarji, zidarji. Razširilo se je socialistično tekmovanje, ki je dalo deželi nove ljudi, zavestne graditelje novega življenja.
Borba delovnih ljudi, da dajo skupnosti čim več proizvodov, da ustvarijo čim boljše pogoje za srečo in bogastvo, je dala v prvem polletju četrtega leta petletke 254.376 udarnikov,
skrb posveča varnosti delavcev. Za svoje uspešno delo dobivajo tudi posebne nagrade. Delavec Todor, Ožegovič dobiva n. pr. od C00 do 900 dinarjev dnevmo. Toda to je sa< mo del priznanja Za njegovo uspeš« no delo. V industrijskih krajih grade moderne stanovanjske bloke za' delavce, zakon o socialnem zava. rovanju zagotavlja delavcem brez. skrbno starost itd.
Vse večji polet delavskega razrg. da in naraščajoči uspehi zagotavljajo, da bodo narodi Jugoslavije nadaljevali svojo revolucionarno pot do dokončne izgraditve socia, lizma.
POMEN IN CILJ
ljudske inšpekcije
V oktobru bodo v. osnovnih or-ganizaciiah, OF in sindikalnih podružnicah volitve ljudskih inšpektorjev. Ljudska inšpekcija je najbolj enostavna oblika množične kontrole, ljudje se uče prevzemati odgovornosti in vodstvo posameznih področij v upravi, na vasi, ti tovarni Ud. Brez teh osnovnih najenostavnejših oblik upravljanja, v katerih naj sodelujejo najširše množice, ni popolne demokracije. Čvrsta povezanost vodstvenih organov s splošno kotrolo ljudskih množic je le v korist njihovemu delu, ker pomaga pritegovati najširše množice k reševanju nalog. Stalna zveza vodstev z vsemi o-snovnimi najširšimi oblikami demokracije, zlasti še z ljudsico inšpekcijo je najboljši garant za revolucionarno borbo proti birokratizmu.
Množice morajo znati izkoristiti ljudsko inšpekcijo kot najbolj demokratični kontrolni organ, preko katerega morajo osnovne ljudske množice napraviti prvi korak k upravljanju.
Ljudska inšpekcija mora i-ostati množična v pravem pomenu besede in to bo takrat, če bodo ljudje občutili njeno korist pri izboljševanju vsakodnevnih prilik. Ljudska itišpzkcija ni omejena Tla eno dejavnost, (n. pr. trgovinska, sanitarna inšpekcija itd.), njen delokrog je splošen, obsega vse vrste dejavnosti, ki so vsem ljudem skupne. Zato je ljudska inšpekcija splošnega značaja in prav zaradi tega mora biti tudi najbolj množična, je pa tudi najuspešnejša za borbo proti birokratizmu; Lenin pravi: ...«da bodo usi opravljali iv.v.kcije kontrole, da bodo vsi nekaj časa, «birokrati» in prav zaradi tega nihče ne bo mogel postati bh-okrat».
*«*
Velik nosilni obroč turbine za
hidrocentralo «Glava Zete» so vlili v «Litostroju». Tehta 14 ton,
Tudi na Reki, kakor v ostalih večjili mestih Jugoslavije, je odprta razstava lokalnega gospodarstva.
Tovarna emajlirane posode v Celju je razstavljala na medna-' rodnem velesejmu v Smirni. Proizvodi iz Celja so bili najboljši te vrste.
Izjava britanskega komifeja za mir
Nikjer v Jugoslaviji nismo videli priprav za napad
V KOVINSKI INDUSTRIJI Udarništvo je močno zajelo ko. vinsko industrijo. Razvila se je borba za delo na več strojih. To je dalo nove udarnike, nove borce za visoko produktivnost. Od 30.593 u-
v letožni«n polletju je •678 žena. Žene so v enakopravni borbi za nove osnove življenja po-kaMle sposobnost, da delajo v že-iezarnah, pri strojih itd. Njihovi rMmltati to najbolje potrjujejo. Mnoge žene so postal® v kovinski
Po Vì'nitvl v London so imeli Hani delegacije britanskega nacionalnega sveta za mir tiskovno konferenco, na kateri so podali izjave o potovanju po Jugoslaviji.
«Delegacijo je povabil Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru, da bi preiskala resničnost obtožb kominformovskih držav. V7 teh obtožbah pa je zelo malo konkretnih navedb, imen, krajev in datumov. Ker ja odbor želel dobiti popolnejše podatke glede teh obtožb, je voditelj delegacije prosil za sestanek s sovjetskim odpravh&om poslov v Beogradu. Ko pa tej njegom prošnji ni bilo ugodeno, je poslal pismo sovjetskemu odpravniku poslov v Beogradu in sekretarju Komin forma v Bukarešti. V pismu je zahteval, naj mu pošljejo natančnejše podrobnosti glede teh obtožb in tudi imena otokov, jn-j-stanišč in drugih krajev, ki so bili po trditvi kominformovske propagande baje prepuščeni, da se zgradijo angloameriika oporišča.
Na nobeno izmed teh pisem ni dobil odgovora».
V svojih izjavah pravijo Člani delegacije dalje, da so pnepotovali več kot 3000 km po kopnem z letalom in ladjami, največ j>a po na-pornih gorskih poteh. Bili so tudi v obmejnem pasu, ki je za tujce za$rt. Sli so, kamor koli so hoteli, izbirali so si lahko sami priče, govorili z vsemi in se gibali tudi brez zastopnika jugoslovanskih oblasti. Med člani delegacije so bili tudi taki, ki sami obvladajo srbski jezik in tako tudi niso biti vedno vezani na tolmača.
«Pazljivo smo raziskovali tiste posebno značilne obtožbe, ki smo jih lahko našli v kominformovskem tisku in v drugi propagandi. Obiskali smo obe pristanišči na otoku Korčuli in nismo mogli irajti prav nobenega sledu kakršne koli vojne aktivnosti. Dobro smo si ogledali tudi cesto Zagred-Beograd in ugotovili, da je navadna betonska cesta brez kakšnih posebnih objektov. Obiskali smo tudi albansko manjši-
no na ozemlju Kosova in Metohije. Prosto smo se gibali med Albanci in Srbi in nismo med tukajšnjim prebivalstvom našli sledov uničevanja ali kakršnih kolih sledov strahu, ki bi jih vsekakor lahko priča,-kovali, če bi bilo v teh krajih prišlo do pokolja Albancev.
Pregledali smo tudi vojaško letališče v Nišu, in se prepričah, da ni bilo in tudi sedaj ni oficirjev iz zahodnih držav in da se to letališče ne preureja za težke bombnike ali lovska letala na pogon t stisnjenim zraJcom.
Na različnih krajih smo videli normalno število vojakov, lahko smo se z njimi pogovarjali, nismo pa videli nobenih znamenj za zbiranje čet v bližini meja in tudi nikakršnega kopičenja opreme.
V jugoslovanski propagandi in V jugoslovanskih šolah nismo zapazili nikakršnega napadalnega duha».
Ob zaključku konference so člani še izjavili, da sicer kominformovske države niso dale dovoljenja, da bi dokončali svoja raziskovanja z obiskom v državah, ki so sosede Jugoslavije, vendar pa zato še ne sklepajo, da se sosedi Jugoslavije pripravljajo, da bi jo napadli.
7
Bosanske in srbske iene
umetnice v iztlelcvanju prepret*
Izdelovanje preprog je prastara umetnost, ki jo poznajo civilizacije vseh časov in kontinentov, Razni narodi imajo tudi svojo značilno kulturo izdelovanja preprog. Te značilnosti Se izražajo v svojevrstni orna mentiki, y baryah, vzorcih in v tehnični izdelavi. Na j večje mojstrovine v izdelavi preprog je u-s tvar il Orient, kjer so žene in sužnje v haremih ustvarjale prave umetnine neprecenljive vrednosti. Izdelovanje preprog je bilo od nekdaj skoro izključno delovno področje žena, kar je dalo tem izdelkom svoj vidni pečat. Eo svoji lepoti slovijo predvsem indijske, kitajske, arabske, turške in perzijske preproge. Na zapadu je dosegla Francija s svojimi dragocenimi gobelini uajvečji sloves. Te ročno tkane preproge z bogato figurah nostjo imajo ime po beneških bar-var jih bratih Gobelinih, ki sta V i7. stoletju ustanovila v Parizu delavnico za izdelavo preprog.
Pri Slovanih slove preproge iz •Ukrajine, Bolgarije in Jugoslavije, predvsem . iz Makedonije, Srbije in Bosne. V teh deželah se je že davno, nedvomno pod vplivi Orienta, razvilo preprogarstvo ali čilimar-stvo. Ta ljudska umetnostna obrt je zajela široke ljudske sloje mest in podeželja. Glavno središče v Srbiji je mesto Pirot in okolica, v Bosni pa kraji Gacko z okolico, Prozor, Bosanski Petrovac ter Sarajevo —- v Kosmetu pa Peč z okolico. Vodilno vlogo je imel Pirot z okolico, ki je že za turških časov razvil živahno obrt in trgovino s preprogami- Dobra izdelava, lepota in barvitost, krasni vzorci, splošna uporabnost in trpežnost pirotskih čilimov je dvignila njih sloves in vzbudila veliko provpraševanje. Trgovci iz Carigrada, Odrir.a, Soluna,
VI SAMI NAJBOLJE POZNATE SVOJ ZEP.
Zato boste tudi sami odločili viš no članarine, ko se že ta teden v.o.šete v «Dijaško Matico». «Dijaška Matica» je namreč glede višine članarine edinstvena organizacija.
Od najnižje članarine 10 lir naprej lahko sami določite znesek, za katerega se obvežete, da ga-boste redno mesečno plačevali. Do slo lir plačujejo redni člani. Podporni člani pa si določijo mesečno članarino od 100 lir navzgor. Kdor vplača v podporni fond «Dijaške Matice» 10.000 lir pa postane ustanovni član.
Prav zaradi teh širokih možno-s;i pa lahko postane vsak zaveden Slovenec član «Dijaške Matice».
iz Aten in Bosne so bili redni odjemalci.
Izdelava pirotskih čilimov spominja na gobelinsko tehniko. Pirot-sko tkalke so znane po svoji izredni spretnosti in konplicirano tehniko mojstrsko obvladajo. Pri delu preprog fe izraža njih ustvarjalni duh, razvit estetski okus, nepogrešljivi ljudski instintk za plemenitost barve in oblike.
Preprogarska obrt, je služila prvotno domačim potrebaln. 2e zgodaj pa so vpeljali kapitalistični način proizvodnje in začeli serijsko izdelovati piratske čilime za trgovino iu izvoz. Dragocene orientalske preproge so postale privilegij bogatih posameznikov in ustanov, medtem ko so bili cenejši pirotski čilimi dostopni tudi manj imovitim. Pirotski čilimi so postali nepogrešljiv okras doma, kakor lepa slika
ali kip.
Po turških mošejah so preproge razen napisov iz Korana edino dopustni okras tal in sten. Na preprogah opravljajo muslimani kleče svoje molitve,
Pirotske preproge izdelujejo običajno iz dobre česane ali mikane volne, ki ji dodajajo pri predenju ^nzjo, kravjo ali zajčjo dlako. Iz Volnene preje dobimo dve vrsti Preje za tkanje, močnejšo In daljšo 2a osnovo, tanjšo in mehkejčo pq si votele. Obe vrsti preje morata mti enakomerno debeli. Za osnutek, “■J. za skupino nitk, ki so polože-druga poleg druge v podolžni
Muslimanka, pokrila s feredžo. Ljudska skupščina LB Bosne in Hercegovine je te dni sprejela zakon, s katerim prepoveduje nošenje feredže. Ta zakon je sprejela po iniciativi delavcev in predvsem delavk, ki so tudi na ta način botele izraziti svojo enakovrednost in enakopravnost
smeri blaga, uporabljamo prejo z večjim številom zasukov. Za votek t. j. za skupino nitk, ki jo polože pravokotno na smer osnutkovih niti, pa služi preja z manjšim številom zasukov Eo načinu, kako se prepletajo niti osnove in votka, imamo določen način vezenja. Da bi tkanine bile lepše, so jih Žene od nekdaj barvale v prirodnih barvah. Za pirotske čilime so značilni geometrijski vzorci in žive barve: rdeče, rumene, modre, sive in zelene.
Vzorci pa so navadno srbskega in turškega porekla; vendar je združevanje ornamentalnih motivov tako svojstveno, da lahko govorimo q izvirnosti v srbski ljudski umetnesti preprogarstva.
Prvotno so žene barvale volneno prejo za tkanje preprog » prirod-nimi rastlinskimi barvami. Po izkušnjah celih rodov so dobivale le Pe trpežne barve iz listja, korenik, plodov, lubja in raznih lusk. Po skrbni predelavi so doda tale tej kvaši raznih soli in kislin in tako dobile zaželene barve. Iz listov in korenike bršča, ki so ca sadile pri vsaki hiši, so pridobivale živo rdečo barvo, lako značilno zn narodne tkanine. Od 1900 !. dalje uporabljajo v glavnem anilinske in katranske barve, ki so sicer pestre, vendar ng dosegajo prejšnje umerjene lepote in skladnosti. Razen od spretnosti tkalk pii sestavljanju barv in razporejanju vzorcev je lepota preproge odvisna tudi od tehnične izdelave.
Po izdelavi ločimo ročno in strojno izdelane preproge, ki so lahko tkane ali vozlane Tehnika vozla-nja je posebnost orientalskih preprog, predvsem perzijskih. Pri vozlanih preprogah pride na kvadratni meter do 400.000 vozlov. Na uro je mogoče napraviti od 700 ■> 1000 vozlov, zato zahteva to delo mnogo časa in potrpežljivosti ter opravičuje visoko ceno orientalskih preprog.
Pirotski čilimi s0 tkani podobno kakor naše domače platno na lesenih ročnih statvah starinskega izvora. Navadno uporabljajo statve
z vodoravno napetim osnutkom. Prvotna tkalska tehnika je bila sila enostavna. Skozi zev, ki nastaja, ko sc izmenoma dvigujejo in spuščajo niti osnove, se pretika naglo tkalski čolniček ali «zajec» z navito nitjo votka, ki sc med delom odvija. S posebno pripravo, z bidiom pritlačijo vnešene nitke k gotovi tkanini. Z menjavanjem barvnih osnutkovih In votkovih niti, z vtkanimi okrasi ustvarjajo spretni prsti tkalk slovite prirotske čilime. Znane so še bolj zamotane tehnike izdelave. V zadnjem časui uvajajo tudi tu mehanične statve, tako da poteka tkanje avtomatično In tkalke delo samo nadzirajo. Tka-
nje je hitrejše, tkanine so enakomernejše in gostejše in veliko prihranijo prostora in delovnih moči,
Po tkanju preproge točno zmerijo, dobro pregledajo, popravijo napake, nato vložijo preproge na strižni stroj, ki flor enakrnierno poreže. Po ščetkanju preproge za. parijo, jih ponovno ostrižejo in na zadnji strani prevlečejo s klejem, ho se osuše pa jih obsijejo.
Bosanske preproge so podobne izdelkom iz Eirote. Znana ic preproga tkalnice preprog v Sarajevu. Ro svoje so zanimive preproge s Kosovega in Metohije. Tudi vojvodinska umetnostna preprogarska obrt ima svojo tradicijo v bogati ornamentiki in izvirnosti,
Preprogarstvo V novi Jugoslaviji išče novih poti, novih razvojnih možnosti. Nedvomno bo s skladu s tradicijo žive ustvarjalne sile ljudske umetnosti doseglo v novi Jugoslaviji še višjo stopnjo.
Petletni plan pospešuje tudi do. mačo in umetnostno obrt z namenom, da se vzbudi nova ustvarjalnost in dviga produktivnost. To prizadevanje zajema vse pomembnejše veje domače obrti: vezenje, čip-karstvo, filigrani, rezbarstvo, keramiko, predvsem pa preprogaistvo. Ljudska oblast heče izkoristiti spretnosti in izkušnje starih obrtnikov za moderno industrializacijo preprogarstva V socialistični izgradnji. —. Pot,' ki vodi k napredku, prikazuje razstava preprogarstva v etnografskem muzeju v Beogradu. * v
Narod prež mladine je narod ’ brez bodočnosti! Narod brez izobražene mladine, je narod z umirajočo kulturo. K izobrazbi slovenske mladine pomaga «Dijaška Matica». Zato pomagajmo «Dijaški Matici»!
PRISPEVAJMO V TEDNU «ZA NAŠEGA DIJAKA» IN POSTANIMO ČLANI «DIJAŠKE MATICE»!
V glasilu Informacijskega urada «Za trajni mir» je izšel 2. septembra članek Jelene Kozlovvske, članice CK KP Poljske, v katerem govori o partijskih nastavnikib, s> tistih, ki v okviru partije širijo ideološko vzgojo partijcev. Kozlowska piše, da bi bilo treba v tem pogledu izvesti temeljito spremembo, ker ideološka vzgoja ne napreduje tako, kot bi bilo treba, to pa zato. ker partijski nastavnik; niso dobri.
«Do sedaj je bila partijska ideološka vzgoja poverjena predvsem in skoro izključno intelektualcem, ki so bili že po svoji stroki učitelji. Večina partijskih organizacij je sestavljena pretežno iz intelektualcev, ki so bili vzgojeni v buržoazni šoli, pa morajo šele oni premagovati v svojem nazoru ostanke buržoazne ideologije. Taki ljudje ne morejo nuditi ravne linije ideološko-političnega študija. Tečajniki so imeli večkrat občutek, da jim nastavniki predavajo naučeno lekcijo, sami pa da niso prepričani, da je to o čemer razpravljajo, pravilno. Nekateri predavatelji ne le da napravljajo pogreške v svojih izvajanjih, temveč postavljajo stvari nemarksi-stično. Treba je zato uvesti revolucionarno budnost in temeljito preveriti kadre partijskih nastavnikov. U-gotovilo se je, da so mnogi postali inštruktorji slučajno, da niso vezani na partijo in da so ji tuji celo z ideološkega stališča.»
Iz članka Kozlovvske lahko sklepamo o kalcovosti celotne partije Poljske. Ce se vprašanju ideološke izobrazbe članov posveča tako malo pažnje, potem taka partija ne more biti prava v najglobljem smislu te besede niti ne more biti revolucionarna. Razen seveda, če je taka partija, partija novega tipa držav «ljudskih demokracij.»
OPORTUNIZEM KOMINFORMISTOV TUDI V BORBI PROTI ATOMSKI BORBI
«Vie Nuove», organ komunistične partije Italije prinaša v rubriki «Sedem dni v svetu» dve sliki. Prva prikazuje dvorano polno duhovnikov in civilnih oseb, pod njo pa besedilo: «Po sporazumu med katoliško cerkvi-'
jo in LR Madžarsko so škofi priznali ustavo in obsodili - atomsko bombo.»
Druga slika kaže nekoliko klerikov pri mizi, kjer eden izmed njih spre. jema podpise meščanov proti atomski bombi. Pod sliko pa je naslednji tekst: «Dvajset tisoč ljudi je proslavilo v Nitri na Češkoslovaškem praznik Marijinega vnebovzetja. Tam so tudi verniki in duhovniki podpisovali stokholmski poziv za mir».
Znano je, da bo papež kmalu proglasil za dogmo, da je Marija odšla v nebesa tudi fizično; proglasiti vnebovzetje za dogmo sc zdi cerkvi potrebno, zato da oživi med množicami mističnost, ki ji je potrebna za borbo proti materialističnemu naziranju. Tudi praznik v Nitri je bil v tem smislu, Toda kaj to mari njim okrog «Vie' Nuove» in drugih kominformističnih glasil! Glavno je, da so tudi na tem prazniku podpisovali apel za mir, pa naj slavi vnebovzetje Marijino tudi
20.000	ali milijon vernikovi (med njimi je bilo celo večje število članov komunistične partije CSR).
Toda lak oportunizem, dirigiran iz Moskve ni osamljen primer. Glasilo Informacijskega urada «Za trajni mir» je septembra prinesel članek pod naslovom «Delavci iz Genove se bore zn mir, za delo in svobodo.» V njem piše Secondo Ressi, član CK KP Italije med ostalim naslednje: «Številni župniki po vaseli so podpisali poziv za mir. Tudi romarje svetega leta pozivamo,da na prehodu skozi Genovo podpišejo apel proti atomski bombi». Pessi piše dalje, da je borba proti atomski bombi naperjena proti anglo-amerlškim imperialistom, italijanskemu režimu, monopolistom in - Vatikanu. Zanimivo pisanje, ne moremo pa verjeti, da so tako govorili tudi vernikom, ki gredo celo peš iz daljnih krajev, da se poklonijo papežu, predstavniku Vatikana.
ZELJE «GENERALA» PERA
«General» Popi voda javlja v listu «Za trajni mir» nujnost ustanovitve nove komunistične partije v Jugoslaviji, ki bi zrasla iz ilegalnih komunističnih grup, ki se bore v FLRJ. «General» Popivoda sanja "o novi partiji, o novi armadi, o novi vladi v Jugoslaviji, na čelu katere bi seveda sedel sam slavni «general» Pero, ker ne more pozabiti, da je bil za časa partizanskih bojev zaradi svojega nepartijskega vedenja celo degradiran...
Na tisoče novih stanovanj tm jugoslovanske delavce
Petletni plan določa, da se dogradi na 15 milijonih Kvadratnih mr-trero stanovanjske bloke. Kljub velikim težavam je gradnja poslopij
v polnem teku. Namesto nekdanjih nizkih, tesnih hišic, se dvigajo mo. derne, svetle in higienske stavbe c vsemi potrebnimi prostori, ki omogočajo graditeljem socializma lepo življenje,
Kako veliko skrb polaga ljudska oblast za gradnjo stanovanjskih hiš nam najbolje kažejo velike investicije, ki jih vlaga v ta del gospodarskega plana. V letu 1947 je bilo investiranih 4.5 milijard dinarjev, v letu 1949 so investicije narasle Se na 7 milijard, v lanskem letu je bilo po načrtu zgrajenih stanovanj za okrog 90.000 ljudi, p letošnjem
letu pa bo dobilo nova stanovanja
150.000	prebivalcev.
Med vojno je bilo porušenih 501.160 hiš, kar pomeni, da je ostalo 3 milijone 600 tisoč prebivalcev brez strehe. To obupno stanje je zahtevalo največje napere ljudske oblasti in vsega prebivalstva, da bi sc čim prej rešil težak položaj. Zc v času obnove so dvignili iz ruševin 275.000 hiš, s petletko pa grade nove po vseh republikah.
V črni gori je bilo v prvih dveh letih petletke popolnoma dokončanih 6.000 stanovanjskih poslopij, v Makedoniji je bilo zazidane 255.240 kv. metrov stavbne površine, naslednje leto pa 70.000 kv. metrov. V republiki Bosni in Hercegovini je bilo v zadnjih dveh letih zgrajenih
IlBffil
Znana «čaršljaa v Sarajevu z značilnim minaretom. Tudi na tem mestu bo v kratkem zrasel moderni del Sarajeva
stanovanjskih poslopij na 318.000 kv. metrih površine.
Hrvatska je dobila v zadnjem le-tu 11.000 stanovanj. Najhitreje napredujejo gradnje v glavnem mestu Zagrebu in v industrijskih centrih, ki so se v petletki pretvorili v velika gradbišča, zenica, središče črne metalurgije spreminja dnevno svoja lice. Delavci, ki so prej stanovali v krajih oddaljenih tudi po več 10 km od tovarne, so dobili v neposred. ni bližini, v novih stanovanjskih zgradbah, zdrava, zračim stanovanja. Prav tako je zraslo novo mesto v bližini železarne Vareš, pri rudnikih Ljubiji, Banovičih, Brezi, Kaknju, Kreki itd.
Tudi republika Srbija ne zaostaja v gradnji stanovanjskih blolcov. Ob koncu petletke bo v Beogradu na novo zgrajenih 25.000 stanovanj, kar je nujno potrebno, ker je bil Beograd v vojni silno porušen.
Kot prestolno mesto, tako spreminjajo svoj videz rudniški in fn-dustrijski kraji Srbije. Samo v okolici barskih rudnikov so zgradili v zadnjem času 96 velikih stanovanjskih pc'slcpij. Za burskim rudni, kom ne zaostajajo rudniški kraji Timoškcga in Kostolaškcga bazena, v majhnem mestu IJelo Brdo pa raste novo mesto delaicev bogatega rudnika Kopaonik.
Država tudi omogoča delavcem, da si grade svoje lastne domove, v ta namen je bil odprt poseben krc-dit za gradnjo, ki je dolgoročen in brezobresten, odplačuje sc skozi 25 let. Za sedaj dobe posojilo delavci in nameščenci podjetij proizvodnih ministrstev, katerim, so zagotovljena sredstva s fcretfifntm planom.
Preteklo nedeljo ie WIa odpis la tretja razstav« gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja-
Ob 10. uri so bile dvignjene na visok jambor, ki je bil postavljen g koprskem pristanišču, tri velike zastave: slovenska, italijanska in hrvatska. Simboli treh narodov, ki v bratskem sožitju gradijo v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja novo življenje, sloneče na enakopravnosti in skupnem delu.
Kmalu nato je bila otvoritvena svečanost. Po deževni noči, je sonce kakor nalašč prisijalo na vihrajoče zastave in pisano množico ljudi, ki so prišli iz vseh krajev okrožja, in tudi iz Jugoslavije in Trsta.
Razstava je prirejena v prostorih, kjer bo kmalu koprska ribarnica in tržnica, Stavba, ki je bila zgrajena pred kratkim, ima značilen primorski slog enostavnih, toda okusnih črt. Pred stavbo je obširno dvorišče, ki je bilo zasajeno z mladimi cipresami in drugimi rastlinami, ki dajejo vsemu okolju še bolj primorski izraz. Sredi dvorišča je ribnik, na katerem sr zibljeta, seveda samo za razstavo, dva kajaka, ki ju je razstavila Ljudska tehnika. Tu je še jadralno letalo, nekaj prekrasno izdelanih čolnov, deio domačih strokovnjakov, več modelov ladij in drugih predmetov, ki so jih prinesli na razstavo mladi popularizatorji športa med mestnim in kmečkim prebivalstvom Istrskega okrožja.
Pomen in vsebina letošnje razstave
Na odprtem, med vsemi temi predmeti, ki ustvarjajo ozračje mladostne sile, je bila svečana otvoritev razstave. Spregovoril je tovariš Julij Beltram, predsednik istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki je dejal:
«Razstava prikazuje zmogljivost ozemlja in sposobnost naših delovnih ljudi v dveh kmetijsko dobro razvitih, a industrijsko manj razvitih krajev. Zlasti skuša prikazati perspektivo in smer razvoja našega* gospodarstva, ki je osnovana na večletnih izkušnjah dosedanjega dela in podana po svoji prirodni struktur; in geografskem
m;..;/
JVzt GOSPODARSKI RAZSTAVI V KOPRVT*~~~

položaju. Z razstavo je tako rekoč predložen na diskusijo najširšim množicam, ki so zainteresirane na tem, načrt, kako bi najbolj koristno uporabili . možnosti, ki nam jih daje narava. Imamo široko zasnovan načrt večjih gradbenih in melioracijskih del. Posamezni objekti te zasnove so že v delu in bodo že prihodnje !c-to dali dobre sadove.
Razveseljivo in zelo pomembno je dejstvo, da na letošnji razstavi sodeluje 30 odstotkov yeč rastavljalcev kot lansko leto in da nismo mogli zaradi prostora razstaviti vseh, zlasti obrtniških' izdelkov. Ta napredek ima globlji pomen, izraža širok odziv razstavljalcev z mnogovrstnimi in dobrimi proizvodi, vse večjo navezanost na ljudsko oblast', razumevanje do potreb prebivalstva ter pravilen odnos do nove stvarnosti, ki zajema vse produktivne sile okrožja. Toliko važnejši je ta moment, ker se tu konkretno izraža neločljiva povezanost in bratska skupnost treh narodnosti ter enotnost v ciljih».
Nato je tovariš Beltram omenil vse panoge gospodarske dejavnosti in pokazal, kakšen pomen imajo v gospodarskem razvoju Istrskega okrožja.
Obrt mora služiti potrebam prebivalstva
Teda stopimo v paviljon istrskih obrtnikov, ki je prvi na, vrsti. Ko smo prišli v ta prostor, smo našli dva znana tržaška slikarja, kako sta nežno otipavala in občudovala slog in izdelavo dveh predmetov, ki jih pozna vsak kmetovalec: «fovč», ki ga je roka vaškega kovača
izrezala y fini ornamentiki in volovski jarem, ki ga je izklesal domači kolar iz trdega lesa in opremil z lepimi jeklenimi garniturami. Ta dva predmeta in še nekaj podobnih, dajejo obrtniški razstavi lokalno barvo. Spominjajo nas na starinske vasi v koprskih in bujskih gričih, ki so bile do sedaj v pozabi in ki jih je šele ljudska oblast povezala z mestom M skupni težnji za napredkom. .
Istrski obrtniki pa niso razstavili samo enostavnih predmetov. Tu vidimo ladijske vijake in druge naprave, ki jih potrebuje pomorstvo, prelepe kovaške izdelke za industrijo in za domačo uporabo, mizarske izdelke, ob katerih se razveseli oko vsake gospodinje. Ljudska oblast je iztrgala obrtnika iz kapitalističnega objema in ga je postavila v službo gospodarskega načrta, za dviganje življenjskega položaja istrskega ljudstva.
Kmetijstvo in ribištvo sta najbolj značilni panogi Istrskega okrožja
Istra je dežela poli in, vinogradov, vrtov in sadovnjakov-Vsa pokrajina pa Se iz kraških gričev pagiba polagoma proti morju, med bele čeri, borove gaje in številna ribiška mesteca in naselja. Ta vtis smo dobili na prostranem dvorišču, kjet so razstavljeni pridelki istrskega kmetijstva in je prikazano delo ribičev. Podjetje «Riba», ribiška produkcijska zadruga y Piranu in ribiška zadruga v Kopru, so pokazali v malih bazenih, kako lovijo ribe s «pliva-rico», <<kočo>>, «parangalom» in
iiiiiimimiiiiiiiniiiiiiiiti!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,i„,n,im,,,mi,iiiiiii„iiiliim„iiiiiiii!iiiii,iiiiiiiiiiiiiii„iiii„i,luimiiiil>„l,umi,n„
Pìlmoìùki IjjUjdòki inaptói
je
od
Da nam r.'e hi kdo očital, zakaj se sučemo samo po Krasu, poglejmo to pot malo na Pivko, od' koder se že od 1947. ni nihče več oglasil. S tem kajpada ne mislimo reči, da n« Pivki nj mogoče dobiti nič za našo rubriko. Ce bi bilo tako, bi človek menda ne našel kar tako mimogrede obeh današnjih napisov. Čakala sta v listnici med' popotnimi zapiski od oktobra 1947.
S4. NAPIS
«Pri fari» v Hrenovkah vzidana v cerkveni zid — zuna5 — kamnata plošča z na pisom:
POD TEM KAMNAM PO-ZHIVA DUHOVNI GOSPOD MATHIA DOLLES IS LANDOLA UMERL 19.
SUSHZA 1822
BOG DAI NJEGOVI DUSHI VEZHNU SVELI - ZHANJE NAJ PROSI KDOR BERE. HVALESHNA BRATOUS-KA LJUBESEN POSTAVI NJEMU tu SNAM-NJE V LETO 1828.
S to «hvaležno bratovsko ljubeznijo» morda ni vse v ledu, drugače bi ne bilo preteklo šest let, preden sq po. stavili «tu znamnje». Duhovni gospod Matija Doles v svoji o. poroki prav gotovo ni pozabil domačih v Landolu, a njim se verjetno nikamor nj mudilo m so komaj na očitke druge žlah. te ali zavistnih vaščanov naro. čili spominsko ploščo rajnemu dobrotniku.
85. NAPIS
Blizu Narina, na grebenu med Zagorjami in Šmihelom imamo starodaven Tabor. Tani je včasih stala graščina, a vanjo je že pred več kot tristo leti treščilo in ogenj jo je uničil. Do danes pa je na samoti pod nekdanjim gradom ostala z gotskimi slikami okrašena cerkev sv. Martina, okoli nje pa pokopališče, kjer leže mrtvi iz vasi Kilovče in Rate.
ževo brdo. Med nagrobniki me je posebej pritegnila v nizki pokppališčni zid vdelana pio. šča z napisom:
MARIA DOLLES IS LANDOLA UMERLA LA 1836.
NA PTUJEM SIM PREBIVALA NA PTUJEM DOKONZHALA NA PTUJEM BOM POZHIVA-
LA
NA PRAVEM DOMU USTALA.
HVALESHEN SIN ANTON DOLLES.
Štirje verzi kažejo, da jih je sestavil književnemu jeziku vešč človek, morda spet duhovnik, kakor njegov soimenjak v Hrenovicah. Pojem dom jn tu. fina v našem napisu sta na prvi pogled nekam čudna. Čeprav je namreč Marija Doles prebi, vala nekje blizu Silertabra, to še ni «na ptujem», saj bi vsa. ka stara mamca v enem poldnevu prišla lepo peš od tam do Landola.
S Pivke pojdimo proti Krasu. Seveda ne po železnici, ampak po cesti. Ce korakamo iz Šempetra iit pustimo ob strani Hrastje, pridemo v dobri pol uri na K a 1. To je velika vas s starim kam-naiskim izročilom. Kalani so bili od nekdaj mojstri v raznovrstnem obdelovanju kamna. Pri cerkvenih vratih — iz srede 17. stoletja — bo vsak občudoval okraske na pokončnikih, kapitelih in gorenjcu. Kakor da je les ali tkanina, tako so spretne roke domačinov igraje oblikovale trdo cnov. Razni napisi okoli cerkve pa so sestavljeni v latinščini, kar je bilo v tistem času pač bolj imenitno. Občudovanja vredno delo, kakršnega ne vidiš zlepa, je okrogla vaška lokev, obokana s samimi težkimi skalami. Preden so napeljali vodovod, je stala tam, kjer je zdaj korito za napajanje živine, mogočna skril. Na njej je po pripovedovanju domačinov pisalo, kdaj je bila lokev delana. Zal so ob predelavah skril odstranili in menda razbili.
St. NAPIS
Ker sem želel spoznati kakega starega mojstra kamnarske obrti, so me napotili — 8.8.1950. — k «Francetovim», Kal št. 28. Po starem so rekli pri «Cernjakovih» in v hiši je bila gostilna. Kasneje je zmagal kamen, ki še zdaj večkrat doni pod lupo, ko 701etni mojster France vzame svoje orodje v roke. Prekratek čas sem bil njegov gost, vendar mi je povedal to in ono iz svojega poklica in iz preteklosti svoje vasi. Razen tega pa mi je pomagal privzdigniti latnik, da sem mogel posneti «ključ» nad vhodom v Francétovo hišo:
Mv*1 ®
.-STT
Iz napisa razberemo staro hišno številko — Nr. 15 — ime tedanjega gospodarja — Juri Stegu (na Kalu še zdaj navaden priimek) — dalje letnico zidave - 1844 - in končno pobožno željo: B (ožji) mir bodi u ti hiši! Pisava je bohoričica.
V vasi je še več podobnih «ključev» pri hišnih vratih okroglega tipa, vendar drugje nisem našel daljšega napisa. Pri «gorenjem Serinu» je samo letnica — 1830 — in ime hišnega gospodarja — VALANTIN TORKAR —, kovača, ki se je bil priselil s Tolminskega. Pri «Dougdnovih» je podpisan ANTON ZHESNIK iz leta 1841, pri «Valukovih» pa deset let kasneje JURI KALUSHE — 1851.
Ker smo se predolgo zamudili na Kalu, danes ne moremo več do Košane.
(Prihodnjič dalje);
drugimi napravami. Ribolov je podlaga istrske Industrije, saj se glavni obrati pečajo s predelavo sardel, skuš in drugih rib, ki jih lovijo v velikih količinah ob obali od Kopra do Novega grada.
Najbolj zanimiva pa je razstava kmetijstva, ki je glavna panoga istrskega gospodarstva. Na razstavi smo videli krasne primere istrskega sadja in zelenjave, predvsem pa smo spoznali, da so istrske vasi mnogo napredovale v organizaciji kme^ tijstva z zadrugami. Odkar je ljudska oblast 'prevzela vodstvo kmetijskega gospodarstva, se v Istri opaža prizadevanje, da bi prešli iz starokopitnega načina drobnega gospodarstva v kolektivno obdelavo zemlje, ki nudi mnogo večje možnosti razvoja, predvsem z mehanizacijo in drugimi investicijami za
racionalnejše gospodarjenje. Za istrsko zemljo je značilna raz-kosanost na veliko število majhnih parcel; kmet ni dovolj močan, da bi mogel izboljšati način dela s stroji in. sodobnimi sredstvi agrotehnike. To pomanjkljivost odpravljajo zadruge, katerim nudi ljudska oblast vso pomoč s krediti in drugimi sredstvi. Zadružni pokret se je že krepko razvil. Grafikon nam pove, da je bila V Istrskem okrožju leta 1947 samo ena obdelovalna zadruga, dočim jih je sedaj že 21. Poleg obdelovalnih zadrug, y katerih obdelujejo zemljo skupno in. ri delijo dohodek po vloženem delu, so v Istrskem okrožju že navadne kmečke zadruge ki pa niso prevzele samo trgovino na vasi, temveč posegajo še v samo proizvodnjo.
Sredi prostora, kjer so. raz-
Razstavo je odpri tov. Julij Bell ram, ki je pozdravil predstavnike VUJA-e, ministra Borisa Kraigherja, šefa delegacije FLRJ v Trstu, predstavnike političnih in množičnih organizacij ter ostale
gos te
Zgoraj: Krasno grozdje iz vseh predelov Istrskega okrožja vsi občud ujejo
Spodaj: v pokuševalnici istrskih vin dobiš najodličnejšo vinsko kapi jteo
stavljeni pridelki
stavljeni pridem1'' j”; sumi curek vode, ki se*' ’JJlte železne cevf zliva r"8ejar. ke z zaporničaiui.Jk Primer
namakalne naprti prej pripravljeni*1 makanje, bonific*
IVO
Istrsko okrožje ima svetlo pe za nemoten in nagel gospodarski razvoj
!?ia, šuti
1 na-■ J11*. Na-Ffemoč. virjenih tal, vods* » danes glavne težnje isbjr'{netij-1 stva, ki hoče poTjrJfo obdelovalno površui»'Spretne, niti polja Z	kul-
turami v zelenja1" r‘0ye in sadovnjake, ki n® kstreza-jo talnim in podn*n razmeram okrožja.
To nam bo najj! governo pokazal velik rei* -‘rskega okrožja, ki obvlaaJ es osrednji paviljon razf‘a
V povezavi z ^osla-vi jo je janjstj!
našega napi'c“
Na reliefu so Vinske gorice, Ij cvetoča mesteca, razvija industrija,'! kamnolomi in rU*|
4K;
«h » Marne, * njem
Kamnolomi m iu” k ir ‘uen je prikazano, kak» ffveška roka spremenila ^nvitne močvirnate dolina, (|CVe> ka« ko bodo izkoristil'jjiUa bogastva. sprejneni“it,6veška mesta v moderna VuPolna
Izraku in zelenja, U U'o po-
mo odkupovala po trdnih cenah naše blago, temveč, ker je to ozemlje oskrbovala z vsem potrebnim materialom. Ozemlje dobiva živahen značaj, poln Življenja in sile. s svetlo perspektivo za nemoten in hiter gospodarski razvoj».
Povečajmo napore za večjo in boljšo proizvodnjo
Na razstavi smo videli tudi izdelke jugoslovanske industrije, ki so bili postavljeni zato, da pokažejo, kaj nudi Jugoslavija razvijajočemu se istrskemu gospodarstvu 'n kaj bo nudila v še večji meri, ko se bo še bolj razvila s industrijsko državo, Tu so kmetijski stroji, električni aparati in drugi izdelki sodobne jugoslovanske tehnike.
Konservna industrija v Izoli, industrija gradbenega materiala, predelava domačega sadja, in zelenjave ter vinarne so pokazale na razstavi lepe izdelke, ki lahko tekmujejo z najboljšimi tovarnami, Iz področja industrije je bila razstavljena tudi važna gradbena surovina,
Konservna Industrija se Je predstavila
fcsedaj "st in
lenja. L vezali vasi, ki soJJ pozabljene, z r‘v električnih žic.
Ta reiief nartJli-Sospm darsko perspekt)v] 'k c ga okrožja.	j.
Tovariš Belh'aluU^al v
otvoritvenem f,0u irn
nji uspehi, ki j**1 ‘ h 6 more zanikati, ne Napihovali, so bili (1Ji,1 prav zato, ker je JUgoST Ne Sa_
magnezijev klorid, ki je bil letos prvič izdelan v večjih količinah, kar priča o naporih de-
Miiiiiiiiiiimimmmiin

rvcii JlJJ	U fictiJtJIlll ue-r
lovnih kolektivov, da izkoristijo yse domače surovine za boljšo in večjo proizvodnjo.
Koper je zaživel te dni posebno življenje. N« razstavo prihaja veliko število obiskovalcev iz okrožja, Trsta in Jugoslavije. Na kulturnem repertoarju so predstave umetniških skupin iz Trsta, Ljubljane, Zagreba in Reke. Izkoristimo še zadnje dni razstave!
Lepo izdelano, moderno pohištvo nam kaže razvoj tudi te gospodarske
pan oge
.................................1,11111....1.....1111111111,1...^^'iiii'iiiiNiiiiiiiiiiiiiìiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii,,m,iiiii,,i,ili,,i,||||||imi||||l|I|„||,um,......
filili ft turi ft	n I!
Ko sem pis8? vasi, ki ne bi bi*8, poznani in neU'P^j
ti v'oboroženi u^il

Neli tem r-a vso Primorsko. Ni jie bilo ' •ta?ih tovarižev. ki so živeli skrito, ne-Njel.ei'	Primorsko ljudstvo začelo dviga-
1 So veliko nalogo organizatorjev upora
iim
se od časa do časa za lesene plužnice
c	za setev ozimne pšenice,
Grošeljev J%^*Nmisljeji ob volih in s ozira nazaj po	gospodarju, ki drži
...“	‘	»•'UK K 6 0
in počasi stopa 1	5 ^ brazdi,
Jože občuti Ni deiu tako moč, toplino življenja in raz-
voja, da bi kaI! fcjc\ ^,e§ova krivda, če je tak, da ni kot drugi fantje v vasi, W p ;se noči z lestvami na ramenih okoli oken, okrašenih z n?Ì]jew isJ*‘arinom.
Mladost, ži	o, tq je ci,j vse.m tem vročekrvnim rogo
viležem, kalivc6^^^ tìru ^ počitka. V njihovi notranjosti kipi
zdravje, moč
------	—„	-so doma, tu so prvič izrekli po domače, po sloven5 ^ jA Nati, oče, dom. V tem okolju Sebreljske visoke planote ,a >\ ^‘‘vič zavedali svojega fantovstva svojega narodnega po^J^i^dč občutili, d3
zatiranega
slov«1
toda
l.'Tod ---------’ so èlani ž.e nad tisoS
r&iih a’ ki je poln sveže moči, poln idej in 1	■ ki mu jih narekujejo drugi, ne more
načrtov,
sprostiti.	.j pi9%,
Zato se	Ukloniti terorju «novega fiospodarja», ki
se je V prvi •'5V „j P1 ^‘klatil na našo zemljo. Trgali so z zidov ------ ™ da T^nr ‘	............
lepake, ki so
Na pagt preprostemu ljudstvu in tako
prvič pokazai^'j, » ^ »jo svoje narodnosti. Niso podlegli propagandnim gov j0je P	nobenega terorja.
Vse to P Si . medtem ko je stopal poleg mogočnega para pin-zEavC _rjtelt’ ^ U, Z'*’- šaša do časa šumenju brazde, ki se je dvigala v z ^ ^ deski in nato preobračala na drugo stran. Kako si	S s- 2a n°Vo setev, piu je šinilo skozi mož
gane. Vedno P -e i ,, Vsak0 pomlad in vsako jesen. Kdo ve, koliko rodov . ^ NttXUovalo in si jim bila vir življenja. Vse potne kaplje> so kh . s semenom posejali v te brazde, rodijo vsako loto poViOj	ltl cvetja_
Jože je ““u '“l ktjim X Za vse nič nc bi bil menjal poklica. Ta planota 2a jje» ^ Pala nase. Ni delal kakih visoko letečih načrtov. Zado ^ ^ t0 prepr0£to življe,nj£ mec] spreminjajo čimi se lepot»” „P k. - s0 aa	,— •_____,,
SafatT	83 imeli radi’ kCr je rad prihajal
z vsem zmago, četu* prišel k h/' svojih mnčeP ' 2
Pomladi i
inorai um*{nl
e	taìJk'Nj1^' ^ -unskih mesecih je vzel kramp in
Kopai je jn kopal ter tako napravil
si je bil v prisojni retarj hišico,
zraven še čeb® -fiPj k lopato terseci *=
dve njivi«. na ^ Si empiria. i2 velikega Im pa kamenja 'je
feao^Majhna	v!S ki n ’ da	tako ustvaril položno
lego. Majhna^ ;la v vjH/d, ^ «i m er il a niti hektara, Se je v nekaj
Joj '' S° se la^i ustavljali in občudovali ie leto	0'k°t. čebela», so ugotavljali.
.	•"A	Partizanih tud j v našo vas. je Jože
fetir spren enito;'^^:	niti hektara. se je ^ nekaj
delo njegovih ^ ZT ,Sose radi ustavljali in občudovali
.......“ s s;
vesti
o uporu. Ni dvomil y našo vojaštva in črnih srajc. Ko sem je bil pripravljen pomagati po
Pon,v Za novi kruh, poleti pa sem se že v®! sem včasih prišel k njemu.
i ° f6 )e P02’*! 1943 otajal sneg tudi po višinah in sq pognale iz siihe trave trobentice, sem nekega dne v marcu znova prišel iz gozda na Sebreljiskem vrhu k Jožetu in ga dobil ko je. ravno pripravljal njivo za nov pridelek.
«Znova seješ, Jože», sem gg pozdravil.
«Ne saino za enega, za dva», mi je ves zadovoljen odgovoril. Hotel, je reči; zame in še za nekega partizana.
Kako seun takrat občutil te Jožetove iskrene in odkrite besede. Tam v Mlaki so tudj že orali Navasar, Brelh in Ozebk. Deske plugov so se pobi iška vale v soncu, ko sp na kraju njive obračali za nove brazde. Lahak jug je prinašal do naju tisti sveže opojni duh zemljo, ki ga občuti le tisti, ki zemljo obdeluje. Iz Gričev je od časa do časa priletela postovka in se ustavila nad zoranimi njivami. Nemirno je zatrepetala s perutnicami in obstala za nekaj hipoy v zraku, nato pa se kot strela spustila v brazde in odletela s plenom nazaj v gozd. Otroci, ki so se podili za prvimi trobentacami pod starimi tepkami, so kričali: «Postovka vaga vreme».
Ta prizor mi je os/tal tako živo v spominu, da ga r*e bom nikoli pozabil. Ce -bi imel vsaj, drobec slikarskega talenta, bi ga prenesel na platno. Vreden je čopiča naših umetnikov. Dal bi mu naslov: Org setvi — za kruh in svobodo.
Leto pozneje sem bit znova v vasi kot partizan. Vasi ni bilo več, ker so jo bili pred dvoma dnevejna požgali nacifašisti. Hotel sem pozdraviti Jožeta in mu povedati, da tudi naša partizanska setev dobro uspeva. Ljudje, ki so bili še.vsi pod' vtisom velikega razdejanja, so mi povedali, da Jožeta pogrešajo.
Ostro me je zadela ta novica. Pa ne da bj bili dobrega Jožeta umorili v njegovi hiši, preden so jo zažgali, mi je prišlo hipoma na misel. Odšel sem takoj na njegov dom in vstopil jned štiri črne stene, ki so 'še ostale. Prebrskal sem s palico pepel po vseh kotih in nazadnje tudi hram pod glavno sobo. Našel nisem nobenega sledu. Vrnil sem se nato v vežo in obstal pred veliko kovinsko ploščo y malih vratih Dvignil sem jo previdno in veg prevzet zagledal pred seboj zoglenelo truplo brez nog, rok in glave.	'
Vsega me je pretreslo to odkritje.
Povedal sem o tejn ljudem, ki so spravili skupaj ostanke in jih pokopah poleg drugih petih žrtev nacifašizma in domačih izdajalcev.
Sest Jet je že pretekio od tistega dogodka. Večkrat me pot zanese v Ust- kraje. Vedno se pn tem spomnim tudi na Jožeta kako sva
mebiraH tnr ’ !<ak° Sva sadlIa in cePila sadno drevje, kako sva prebirala knj.ge ob njegovem čebelnjaku in poslušala čebele, ki so se
^Lmedr,,Vi^la Z d'0br,- paše' V &P°m*nu se mi vedno obnavlja pc,-iladna slika oranja v Mlaki, pred seboj vidim Jožeta, ki obdeluje jivico in pri tem misli na nas partizane, vidim postovko, ki «vaga vreme» m otroke, ki se podijo za prvimi trobenticami. Pri tem občutim, da smo s takimi tovariši veliko izgubili. Za dva jn tudj za tri so delali m bi prav tako danes, če bi bili ostali živi. Na nas je danes, da tOKO delamo, da se ne bo poznala vrzel, ki je nastala z njihovo smrtjo Na na?, je tudi, da se jih pri svojem delu spominjamo s tisto tovariško ljubeznijo, kot so nam jo izkazovali, ko smo se pri njih oglasili vsi izčrpani jn zmučehi in riam nudili vsega potrebnega Naša dolžnost je da sejemo spomine na'te naše junake setve za svobodo v srca naših’ najmlajših, da hode videli in spoznali, kako močna je bila misel na' svobodo, kako odločno-junaške sejàlee svobode smo imeli
P. A. OGAREV
IIIIIQDÌI
dežela vulkanov, potresov, naravnega bogastva in suženjstva
(Nadaljevanje iz prU:;-’, štev.)
V sramoto človeštva traja ta suž-nost še danes. Ekvadorski Indijanci niso svobodni ljudje in veleposestniki haciend, ki jim pripada razen nedostopnih pragozdov ob Amazonasu malone vsa dežela, jih na rafiniran način s podeljevanjem malih posojil, ki jih nikdar ne morejo povrniti, za vse življenje privežejo na svoja posestva kot sužnje, žive zaničevani in ponižani ter brez vseh socialnih in političnih pravic. Potovale* in dobri poznavalci dežele pripovedujejo najsramotnejše Stvari o izkoriščanju Indijancev. Nekega Amerikanca, ki je hotel ustanoviti tovarno za pridobivanje kamene soli in je hotel v denarju plačati svoje indijanske delavce, so ga beli, češ da je hotel «pohujšati» svoje ljudi pregnali. Zopet drugi pripovedovalec je videl duhovnika, ki je svojemu indijanskemu slugi, ki mu je sedel ob nogah, metal kosti od ostankov mesa. Sestradani revež jih je popadal kakor lačen pes. In o takem in podobnem ravnanju bi mogli napolniti knjige!
Le v pragozdovih ob dotokih 'Amazonskega veletoka vlada še popolna svoboda. Močvirja, smrtonosno podnebje za beica in silovita odmaknjenost od ostalega sveta — saj čuvajo te prostore na zapadu visoki Andi, na vzhodu pa 5000 km dolgi vlažni tropski pragozd — je obvarovala prebivalce teh gozdov, Indijance rodu Quios, Canelos, Zapà-ros, Pioes, Iquitos ter posebno uporne Jivaros. Se nihče jih ni podvrgel ne politično, ne versko in v svojih samotah so se razen ob silno redkih misijonih, ohranili v prvotnem stanju. Med posebnosti nekaterih teh plemen pa spada tudi — lov na človeške glave, o čemer bi mogli pisati zanimive reči.
Na vsem velikanskem ozemlju teh pragozdov pa je le okoli 200.000 svobodnih Indijancev. Druga vrsta ekvadorskih prebivalcev so mestici ali mešanci, med belci in Indijanci. Ker so se posvetili predvsem rokodelstvu, so direktnemu zatiranju sicer nekoliko odmaknjeni, zato pa so skrajno nevedni, neomikani ter brez vseh pravic. Žive zanemarjeni in umazani kpt Indijanci v propadajočih kolibah in brez vsake higiene.
Velikansko deželo pa obvlada pravzaprav le peščica «čistih» belcev, ponosnih na svojo neo-madeževano kri in zato ošabnih in skrajno brezobzirnih do večine ekvadorskega indijanskega in mešanega prebivalstva. Kakor ni točno znano število enih, tako tudi število belcev ni ugotovljeno; baje jih je okoli 200.000. To so pravi gospodarji, ki so si razdelili vse, kar premore ‘po naravi bogati Ekvador. Orjaška veleposestva ali haciende so izključna last belcev, tako tudi vse politične pravice, vsa trgovina malo razvita industrija in vse rudno bogastvo — v kolikor ga ni pograbil tujec. Kajti poleg že naštetih, za svet važnih produktov, ima Ekvador tudi prvovrstno nafto, ki je v rokah Združenih držav, dalje nekoliko zlata, srebra, dobrega premoga, živega srebra in platine. A od vsega tega večina prebivalcev Ekvadorja nima ničesar.
Izmed mest sta posebne omembe vredni dve. To sta glavno mesto Quito s 150.000 prebivalci v višini našega Triglava, a s podnebjem, ki je podobno onemu v Neaplju! Mesto najsilnejšlh razlik: vladajoča bela manjšina, otopeli mestici in zasužnjeni Indijanci žive v njem. Zadnji dve skupini, t. j. večina, žive v skrajni zanemarjenosti, a tudi belci ne poznajo hlgienel Saj tudi v mestih hiše iz večine nimajo primernih stranišč! Švedska dvorišča in zakotja so zato polna nesnage.
Doli ob Tihem oceanu pa leži
pristaniško mesto Guayaquil, o<J koder vodi v višave do Quita železnica. Tudi to mesto je pravo ekvadorsko mesto bogatih izvoznikov kakaa, nafte, kavčuka i.t.d., ter mesto silne revščine, umazanosti in tudi takih poseb-. nosti kakor so od potresov popolnoma premaknjene hiše! Tudi to mesto šteje nad 100.000 prebivalcev. Vsa druga mesta so manjša. Bogati lastniki naciend imajo v njih svoje bogato opravljene domove, vendar večina najrajši prebiva na svojih veleposestvih, kjer je sicer hrane dovolj, a higiene prav malo. Lastnik sam in njegovi sinovi so mnogo na potu na konjih po svojih širnih posestvih in se v takem poldivjem življenju le malo ločijo od svojih podložnikov. Spoznaš pa jih po brezobzirnem vedenju do indijanskih delavcev, ki brez upa in topo vdani v svojo že stoletja trajajočo sužnost stoično prenašajo najnesramnejše izkoriščanje. Le malo Ekvadorcev uživa višjo izobrazbo, četudi je v Quitu večja univerza. Se mnogo manj jih gre v svet. Treba bi bilo temeljitih socialnih izprememb in viharja, ki bi v resnici do korenin prezračil ekvadorsko družbo, raztrgal strašne okove večine prebivalstva in tako omogočil, da bi se ta krasna in bogata dežela popolnoma uveljavila v svetu in po svoje prispevala k blagostanju vsega človeštva.
KONEC
PAVEL KUNAVER
miiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiin
TEHNIKA
\ •
in
ZNANOST
SILOSI ZA ZITO IZ ALUMINIJA
V	ZDA grade silose za žito iz aluminija. S temi gradnjami so pričeli preteklo leto. V letu 1949 so v ta namen uporabili v ZDA 17000 ton aluminija. V glavnem uporabljajo aluminijeve silose valjaste oblike. Njih premer znaša 5 m, višina pa 5,5 m. En silos take velikosti tehta 688 kg. Prostornina silosa znaša približno 115 kub. m. Izdelujejo ga iz 0,8 do 1,6 mm debele aluminijaste pločevine. Sestavne dele izdelajo v tovarni. Iz teh delov pa postavijo silos kar na mestu.
NOVA ZLITINA ZA LETALA
Kovinarski strokovnjaki so izdelali neko novo zlitino, ki se odlikuje s tem, da Je prav tako trdna kakor jeklo, toda še enkrat lažja od njega. Odporna je napram učinkom dežja, snega in drugihl snovi, ki kvarno učinkujejo na kovine. Ta svojstva obdrži tudi pri višjih temperaturah. Zato Je predvsem primerna za gradnjo letal. Omenjena zlitina je sestav-: Ijena iz 3 odst. aluminija, 5 odst, kroma in 92 odst. titana.
V	MEHIKI HOČEJO IZDELO-
VATI AVTOMOBILE
V	mehikanski skupščini je bilo mnogo govora o visokih cenati ameriških avtomobilov. Domenili so se, da bodo stavili montažnim tovarnam ameriških avtomobilov v Mehiki ultimat, s katerim bodo zahtevali, da občutno znižaj« cene avtomobilov, v nasprotnem primeru bo dala mehiška vlada velike olajšave za uvožene avtomobile drugih držav. Nek mehiški industrijec pa je izjavil, da želi postaviti avtomobilsko tovarno, v kateri bi izdeloval avtomobile srednje velikosti, motorje bi uvažal, vse drugo bi pa izdelali doma.
LMJDSKi TEDNIK
1U
Za gospodinjo in dom
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Se nekaj dni in naši otroci bodo prlCeli hoditi v šolo. Začele se bodo s tem skrbi za male šolarje ter težave za skrbne starše. Redka Je mati, ki bi ec ne zanimala, kako njen otrok v šoli napreduje in se uči. Lepi uspehi so vedno dokaz, da Je njen mali nadarjen, sposoben, In da takemu ne bo težko v samostojnem življenju. Hudo pa je takrat, ko otrok v šoli ne napreduje, ko nima pravega veselja do učenja, je brezbrižen, površen in raztresen. Vestna mati je tedaj v skrbeh, kaj t>o z njim. Vsa zbegana toži svojim znankam, da Je njen otrok len, čeprav je poskusila vse, s čimer bi otroka pripravila do učenja, a vselej brez uspeha.
Pa je res storila vse? Ali je poiskala prave vzroke otrokove lenobe? AH je pomislila na to, da njen mali morda le ni popolnoma zdrav? Morebiti jc otrok slabokrven ali živčno zelo razburljiv ali pa izčrpan po kaki bolezni (škrlatinka, davica, oslovski kašelj...) ali ima otekle bezgavke in zaradi tega težko diha; morda je kratkoviden alt celo naglušen, pa ga Je učiteljica posadila v eno izmed zadnjih klopi. Ne vidi in ne sliši dobro predavatelja in odgovarja zaradi tega slabo na vsa vprašanja. Taki bolehni otroci so zbegani, od napora izmučeni, zato postanejo brezbrižni, uveli in raztreseni. Potrebni so predvsem zdravniške pomoči In ko bodo odpravljene vse te njihove težave, bo tudi njih uspeh pri učenju lepši.
Na ipogostejši vzrok lenobe in neu-
spehov pa je slaba vzgoja. Razvajanje otroka je velika napakal Razvajen otrok ne bo čutil pravega odnosa in dolžnosti do učenja. Prav tako pa ni pravilno, da nad otrokom kričimo, ga priganjamo k učenju, ga preobremenjujemo in zahtevamo od njega več kakor more nuditi. Otrok izgubi zaradi tega veselje do učenja, ga zasovraži in skuša zato najti svojo zabavo izven doma in šole v različnih malopridnostih.
Spet ni prav otroka zanemarjati! So tudi taki starši, ki jim je otrokov uspeh in pridnost deveta briga in prepuščajo malega samemu sebi, namesto da bi mu pri učenju stali ob strani, mu pomagali pri domačih nalogah In razložili kako stvar, ki je otrok ne razume. Je res težko po napornem delu vlivati še učenost v nekoliko trdo bučico, a starši bi se morali zavedati, da njiliova žrtev ne bo zaman in da bodo kljub vsej utrujenosti srečni in zadovoljni, ko bodo videli, koliko zna njihov otrok.
sTabih uspehov je krivo tudi to, <ia nekateri nevedni starši otroka preobremenjujejo z domačim delom. Cim pride otrok iz šole, mora že napraviti to ali ono in če je vesten, utegne spisati svoje naloge šele zvečer, ko je že ves utrujen in zaspan. Ako pa otrok ne čuti dolžnosti do šole, knjig v takem primeru sploh ne pogleda.
Vidimo torej, da otrokovo napredovanje v šoli od tega, kako živi v družinskem iz večine odvisno le krogu, kako je vzgojen in koliko res prave skrbi polagajo starši v njegovo učenje.
Za vsako priložnost si lahko lepo oblečena, ako imaš v svoji garderobi preprosto ukrojeno temno obleko, ki jo okusno poživiš z belim ovratnikom, zapestjem, pasom, žepi iz pikeja ali pa z našivki iz bele prejice.
IZ KUHINJE
'trizstih nti’ixtrlav
ilnglc&ba večerja
MAN iZKLJNOVA JUHA V osoljeni vodi, ki sl JI dodala 3 nageljnove klinčke In nekaj muška-teica, skuhaj dobro očiščeno in oprano kuro. Ko je meso Skuhano, juho precedi in pusti, da se ohladi. (Meso ponud.š s sardelno omako, ali pa shra-ni za naslednji dan). Vmešaj nato 4 i»zdrobljena, trdo kuhana jajca In 35 dkg zmletih olupljenih mandeljnov, prilij mrzlo Juho, daj na ogenj In mešaj, dekler ne zavre. Tedaj vrzi v Juho za oreh čajnega masla, precedi potem Juho skozi sito ter ponudi y ogretih Skodelicah.
ZAJČJI HRBET
Izberi lep, mesnat hrbet mladega divjega zajca, ga osoli, popopraj in napolni s tankimi rezinami slanine, daj v namazano ponev, polij po hrbtu nekoliko olja, dolij malo vode in peci v zelo vroči pečici. Meso počasi peci, o-l časa do časa pa dolij žlico vode, da napraviš okusen sok. Pečeno meso paio previdno razreži v debele kose, Jih lepo razporedi v ogreto skledo in polu z vročim sokom, ki mu prej dodaš še 1/2 dl goste, kisle smetane.
CVETACA Z MASLOM Deni cvetačo v slano vodo tako, da stoji pokonci, in kuhaj počasi, dokler ni mchlca. Odcedi, daj cvetačo v ogreto posodo, polij z raztopljenim vročim mas.om ter ponudi s prav tako vročim, !e osoljenim čajnim maslom.
LONDONSKE PALIČICE Vmešaj na deski 25 dkg moke, 14 dkg masla, 7 dkg sladkorja, 3 rumenjake, nastrgano limono In sok pol limone. Razvaljaj testo na 1/2 cm debelo podolgovato ploščo in daj v vročo pečico. Se ne spečeno slaščico namaži z marmelado In z nadevom, ki ga napraviš iz snega 3 beljakov, 2,5 dkg sladkorja, 12 dkg zmletih orehov In vrečice vaniljinega sladkorja. Deni zopet v zelo vročo pečico in speci do konca. Pečeno slaščico razreži na prst široke paličice.
Nasveti
Premočene čevlje moramo takoj natlačiti s časopisnim papirjem'. Osnažimo Jih šele, ko so popolnoma suhi.
XXX
Motne kozarce in steklenice čistimo • toplo vodo, ki jt dodamo malo kisa. Kis služi tudi za čiščenje umazanih vaz, ter medeninastih predmetov, ki •e bodo še lepše svetili, ako dodamo (tisu nekaj v prah zdrobljene soii,
Poleg vsrkavanja in dihanja jc izločevanje eno izmed najvažnejših opravil naše kože. Koža izločuje znoj in maščobo ali loj s kožnimi žlezami, s tako imenovanimi znoj-Micami in lojnicami. Lojnice izločajo na potzriino kože maščobo, ki napravi kožo mehko in prožno. Nahajajo se povsod po telesu, kjer so lasje in dlake ter so z njimi v najtesnejši zvezi. Največ jih je na lasišču, hrbtu, prsih ter na obrazu; na dlaneh in stopalih jih pa sploh ni.
Nepravilnosti v izločanju lojnic so vzrok različnim kozmetičnim motnjam in kožnim boleznim. Prekomerno izločevanje loja imenujemo lojavico ali seborejo. Koža je mastna ter včasih, zlasti še na lasišču, pokrila z maščobmi luskami, je odvisno od tega, ali gre za suho ali maščobno seborejo. Prav cesio prehajata obe obliki lojavice druga v drugo. Lojavica na lasišču kvarno vpliva na rast las ter povzroča sc-boroično izpadanje las, ki ga prištevamo med najiiogostejše oblike lasnih bolezni in ki vodi, zlasti pri moških, do seboroične plešavosti-Najmočneje sc razvije seben-eja na koži obraza, saj že normalno lojnice na obrazu izločajo več maščobe kot pa drugje po telesu. Razumljivo je torej, da je maščobna lojavica naj. bolj tipično razvita na čelu, nosu, licu ter po bradi. Koža na nosu je videti, kot bi bila preluknjana z iglicami. Koža za seborejo obolelih ljudi se grdo sveti, saj jc laka, kot da bi bila namazana z lojem, hitro sc umaže, saj se primejo nanjo ves mogoč prah in umazanije. Prekomerno izločevanje maščobe opažamo navadno le pri odraslih, in sicer od pubertete dalje. Na seboroič-ni koži se kaj rudo mzvijejo različna vnetja kože od mozoljev pa do lišajev. Vzroki lojatHce so različni in mnogoštevilni ter jih znanost še ni popolnoma razvozlala, m vsak način pa imajo dednost, žleze z notranjim izločevanjem ter motnje vegetativnega živčevja pri tem zelo važno vlogo. Vemo tudi, da ljudje, ki s fizičnim delom viso-komolckulamc spojine hrane, ki jih re sortirajo skozi črevo, boljše porabijo oziroma razgradijo, trpijo manj na lojavici kol pa ljudje, ki sc malo gibljejo in fizično ne delajo.
Ker so vzroki lojavice različni, je zdravljenje težko. Ne poznano zdra-
vila, ki bi seborejo ozdravilo, edino, kar moremo doseči je, da prekomerno izločevanje nekoliko zmanjšamo, kar dosežemo g različnimi sredstvi. Vemo, da preobilica ogljikovih hidratov v prehrani, pospešuje prekomerno izločemnje loja. Seboroičar mora čitati s svojega jedilnika trse tisto, kar kvarno vpliva na prebavo in kar povzroča de-beljenje', ne sme uživati preveč mesa, krompirja, riža, zelja, kave in čaja. Najbolj učinkovita sredstva, lej jih uporabljamo za zdravljenje lojavice so žveplo, resorcin, alkohol in milo, kakor tudi razni katranovi preparati. Pri lojavici obraza je osnovno pravilo odstranjevanje maščobe z obraza, pri čemer nam dobro služi umivanje s toplo vodo, ki smo ji dodali nekoliko borove kisline ali boraksa. Se bolj učinkovita so umivanja z žveplenim. ali salicilnim milom, seveda pa medicinskih mil ne smemo stalno uporabljati, sicer sc utegne zgoditi, da bi s takim postopkom kožo preveč razdražili. Nekateri priporočajo tudi 1% rcsorcinov ali salicilni cvet. Kolinska voda ni priporočljiva, ker vsebuje eterična olja, ki dražijo seboroično kožo. Izborno zdravilo za mastno kožo so pudri, ki vsebujejo žveplo. Farmacevtska industrija izdeluje v ta namen najrazličnejše pudre, izmed katerih sta. najboljša sulfoderm in fisan. Lahko si pa pomagaš tudi tako, da pudru, ki ga uporabljaš, dodaš 1 do 2% dobro zdrobljenega žveplenega mleka ali pa salicilne kisline. Pri izredno trdovratni lojavici je treba uporabljati energična zdramla v obliki past in tekočin, ki vsebujejo znana protisebo-roična sredstva. Najbolje je, da takšna zdravila predpiše zdravnik za kožne bolezni.
Lojavica lasišča, predvsem rml-
jUi tiie že clatt 7)HaMce 'Jhatice?
V tem tednu “Za našega dijaka,, sc bo vsak zaveden Slovence včlanil v „Dijaško Matico*4
sčobna, je zelo trdovratna in ja je težko zdraviti. Dokler jo zdravimo, se zboljša, ko pa z zdravljenjem prenehamo, se spet pojavi, zato je potrebna za zdravljenje vztrajnost. Glave ne smemo prepogosto umivati, zadostuje, če jo umijemo vsake tri tedne. Ce je lasišče zelo mastno, moramo uporabljati žvepleni puder, in sicer tako napudramo kožo pod lasiščem, in sicer vsak drugi dan. Cez teden dni odstranimo puder z glave s salicilovim ali resor-cinovim špiritom, glavo si pa kot že omenjeno timi jemo vsake tri tedne. Opisano zdravljenje bo zmanjšalo prekomerno maščobno izločevanje, če ga bomo dalje časa izvajali, za kar so potrebni meseci in leta, dovoljene so le kratkotrajna pavze. Suho lojavico, ki povzroča prhaj pa zdravimo z mazili ali tekočinami, ki vsebujejo predvsem žveplo in salicilno lisiino.
Dr. S, S.
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
R. S. Iz Boijunca: Moj 9 letni sin je zelo debel. Pazim, da mu ne dajem premočne hrane, a se mi kljub temu izredno debeli. Zaradi tega je v kretnjah zeio težak, med otroki ne najde zabave, ker ne more z njimi skakati in letati ter je zaradi tega kar nekam zagrenjen. Sicer Je zdrav, ie duševno je nekoliko len. Ne ljubi se mu misliti. Kaj je vzrok? Ker v družini ni nihče debei, sem nekoliko v skrbeh zanj. Prosim, pomagajte mi.
Odgovor: Pretirano debelost v o-troških letih povzroča disfunkcija nekih notranjih žlez. Obrniti sc morate do dobrega specialista, ali še bolje, dajte otroka v bolnico, kjer bodo točno ugotovili, katere žleze delujejo premalo in katerih zdravil je otrok potreben.
J. K. Sz Trsta: Star sem 40 let in imam že 1 leto ishias v levi nogi. Kljub raznim Injekcijam me noga še vedno močno boli, še celo vedno huje. Kako naj se zdravim?
Pravijo, da v Gradežu ozdravi nekdo to bolezen 100% z zdravilnimi rastlinami. Koliko resnice Je na tem?
JEGULJA
Seveda je tudi v življenje jegulje posegel človek; Iz njenega mesa, ki je mastno in sočno, delajo brodet, evro ga, pečejo ter pripravljajo na žaru; seveda ribo prej olupijo; koža je trd», toda zelo rada odstopa. ;
Ko se ribe selijo, jih čakajo, nastavljajo jim zasede in po.ove velike množice. Kako da jih ne uničijo? Ni mogoče. Narava skrbi zanje. Nekatere St le rešijo in vsaka samica je mati milijonom potomcev. AH jih je torej mO. goče uničiti? Pa tudi, ko se vračajo, jih čakajo; velike skupine mlad.h je-
gulj zvabijo s primernimi pregradami v ograjene prostore, kjer jiii goje in jih imajo vedno na razpolago za prodajo. Tam Jih tudi krmijo in pripovedujejo, kako se jeguije udomačijo in navadijo na prostor, kjer jim dnevno prinašajo hrano in da prav čakajo svojega krmitelja. Toda še ret pripovedujejo o njih: da imajo izboren čut za vremenske sprememb*-Kadar se bliža neurje sc vse nemif-ne. Jeguije imajo poseben čut za vodo. Imej jeguljo v posodi, ušla t1 bo, zvijala se bo po kopnem in konč no bo le ubrala najkrajšo pot d» prve vode. Mar ni čudovita riba jegulja?
Kaj bi jo opisoval, saj jo vsi poznate. Dolga Je meter in tudi čez <n tehta lahko različno. Take do pol drtt gega metra tehtajo lahko tudi od pel do deset kilogramov. Samice so vedno večje kot samci. V sladki vodi živ1 od deset do dvanajst iet. Po ‘cdmil1 letih Sploh ne moremo reči, ali je on ali ona. Pa naj bo on ali ona, tek im» jo izboren, tako daleč gre njih dobei tek, da če namažemo kamen ali kaj podobnega s hrano, požre jegulja tud1 kamen, vidi ga ne, občuti ga ne, !* vonj ji pove, da diši po hrani. L° Cimo dve vrsti jegulj; s širšo, in *
ožjo glavo. Zgoraj so sivozelenkaste ali rumenkaste, spodaj svetlejše. Spodnja čeljust je daljša od zgornje Skržna odprtina je zelo majhna, zato le možno, da vzdrži toliko časa na suhem in se ji škrge ne zasuše. Oči so majhne, toda ko potujejo v ocean se jim oči čudovito povečajo. Lusk* so tanke in nežne ter majhne in med njimi je gola koža. Te luske lepo o-pazimo na suhi ribi.
Jegulje žive v vseh rekah razen v enih, ki se izlivajo v Crno in Kasph »ko morje. Toda novejša ruska del» pravijo, da so tudi v Črnem morju. Donavi in Volgi. Drugod so Pa Pb" vsod v Evropi, pa tudi v Ameriki in s* ameriške le malenkost ločijo od f vropsklh, vendar je tudi tem tekla Z'" aelka v Sargaškem morju.
Jegulje jedo sveže, posušene in m8' cmlrane in vse so dobre. Ker so ze|<1
mastne, pravijo, da so težko prcbaV' -live. Vemo, da sO jegulje podob11* gači, toda razen oblike imajo le ** neka'j skupnega s kačami. Njih kri Jf strupena in če pride v človeško ranc’ nastopijo lahko zelo težke zastrupiiv*’ kuhana kri pa ni strupena.
Taka je torej naša jegulja; ču^ vita žival! Kaj atomska energija.
:e energija, ki žene odrasle na dzU pot v ocean in mlade ležue jegb'i' iz oceana v domovino predr.il«»'. aas Tržačane so jeguije Se l>csel>!w zanimive. Na noben način ni ^ mogoče dokazati, da je voda,, ki ginja pri divaškem Skocijanu ista v-Ja, ki izvira kot Timav pri.SH''*"^, Profesor Sella je pa je vtisnil v ije neizbrisna znamenja. Nesel J1*1. f r Skocijan in spustil v Reko, .zgine v podzemlje. Ccs čas je zaZ,j.|. movane Jegulje ujel v štivanskeni mavu in tržaškem morju. degalle razvozlale in dokazale, kar ni gio človeštvo tisočletja. T- p'
Dostikrat je zcUav'1Jcn^
uuRuvor: uosutirai ju ‘y ^ te bolezni z zdravilnimi zelišč« ra učinkovito. Načinov takega zdrav ^ nja pa je na stotine in težko svetovati, ako ne vem, kakšne iPJ* jc ste dosedaj že napravili.	ji
R. P. iz Trsta: Slišal sem, d» 1 Linzu nek zdravnik, ki zdravi z u violetnlmi žarki. Kako vplivajo 11 ^ ki na razne bolezni in ali Je kaj podrobnosti o tem zdravlju'..
Odgovor: Zdravljenje z ultraV‘(finimi žarki sploh ni nobena "°.v-|ii Uporabljajo Jih za različne in bi bilo predolgo, da bi se ' „o-tesnem kotičku spuščali v P° sti. Ali Vas mogoče zanima m .
zdravljenja kake bolezni?
Pišite!
T. J. Sežana: Opisani znaki e ^ o nosečnosti. Tudi krčne žile in -p-rdeči madeži na nogi so !ahi'0tc(jr'l" dllo o tej domnevi. V 2-3 .ep1 bodo pri prvih gibih otroka v telesu odpadli vsi dvomi-
Stran naših kmetovalcev	l']
Kmetovalec v oktobru KAK0 pripravimo
kvasne glivice za mošt
Poljedelstvo: V oktobru začnemo ‘ti tudi končamo s setvijo pšenice, ki jo sejemo v dobro pripravljeno zemljo. Imejmo pred očmi pregovor, ki pravi: «Kakršna setev, takšna že. tev!» Glejmo, da uporabljamo zdravo in dobro razvito seme, ker le tako nam je porok, da bo lahko in dobro prezimilo. Pšenico morajo pred setvijo razkužiti, to se pravi, uničiti moramo na semenu vse kali glivičnih bolezni, kar doseženo z raznimi razkužili. Danes se jtajraje poslužujemo razkužil v pra-,'tt- Na 100 kg semena uporabljamo ZOO do 250 gramov razkužila «Carfaro». Ce nimamo drugega sredstva tla razpolago, razkužimo semensko Pšenico tudi tako, da namakamo seme v 2 do 3 odstotni raztopini mo-dre galice.
Pobrali bomo tudi koruzo. Odbe fimo že sedaj na njivi storže za se ne. Odberimo najlepše ter hrani-ttn jih na takem prostoru, da ne norejo miši do njih. Ne puščajmo na njivi koruznice, kajti tako nam nastaja dvojna škoda: na njivi nam jjegrjje krma, s katero moramo računati pri pomanjkanju druge krme. Poleg tega pa se v koruznici zaležejo razni škodljivci, ki jih pozneje prenašamo na naše senike in Skednje ali pa ostanejo na njivi in čakajo prihodnjega leta. Zažgimo *ar njivi vsa okužena stebla.
Z njiv spravljamo ajdo, repo, košnje, njivsko kolerabo in zelje. 7*1 spravljanju pridelkov ne poza-Ptmo na semensko odbiranje! Za Pridobivanje pesnega, repnega, ko-renjevega in kolerabskega semena Naberimo že na njivi najboljše, sred-ale debele in pravilno vzrasle rastli-i!e ali korenine in jim obrežimo Ustje tako, da ne ranimo srca. Vse pridelovanje semena odbrane zastline shranimo čez zimo na su-Učtn prostoru v kleti, kjer jih potak-Učmo v pesek. Tudi za pridelovanje finega semena odberimo pravilno rasUinc s srednje debelimi »e - mi.' Vsc odbrane zeljne rastli-v izrujemo s koreninami vred, jih ranimo v kleti na suhem, da ne začnejo gniti. Da se zeljnim rastli-aain ne posušijo korenine, je najdlje, da jih posadimo v zemljo, ki 51 ■ jo nanesemo v klet.
Njive, ki jih ne mislimo posejati ti 0»imino’ ucraino čimprej preora-.• Nikdar ne bomo dovolj priporo-- i globokega jesenskega oranja.
do spomladi. Stare vinograde začnemo gnojiti, z obrezovanjem pa počakajmo, da listje odpade. Pričnemo pa rigolanje za nove vinograde. Ne sadimo novih trt na prostor, kjer smo šele izkopali opešane. Ponekod imajo navado, trte po trgatvi še enkrat poškropiti, in sicer prav tako kot prej. S tem dosežejo, da o-meje napade peronospore naslednjo pomlad.
Kletarstvo: V kleti imamo zbran trud in delo vsega leta. Glejmo, da pri vrenju ne pustimo zraku prostega dostopa h kipečemu vinu. Klet naj bo čista, oprana in požve-plana, sodi čisti in zdravi. Ako smo pri trgatvi ločili zelene in gnile jagode od zdravih in zrelih ter smo v kleti vse uredili, kot zahteva umno kletarstvo, bo vino brez napak in bolezni.
Sadjarstvo; Sadnega drevja ne smemo zanemarjati. Ze v drugi polovici oktobra lahko pričnemo s presajanjem. Ovijmo sadno drevje z lepilnimi pasovi? Z dreves odstranimo vse nepotrebne veje in ako je še mogoče, poškropimo jih z močno raztopino modre galice. Ne smemo
dodamo na 100 litrov, 2 do 3 kg superfosfata in 2 do 3 kg 40 odstotne kalijeve soli.
Vrtnarstvo: Pripravimo lehe za zimsko solato tako, da bodo visele proti jugu. Proti koncu meseca posadimo v pripravljene lehe solatne sadike. Najbolje je, da presadimo tudi zgodnji kapus že ta mesec no stalno mesto.
Preorjimo ali prekopljimo obenem v ta namen zemljo. V poravnani zemlji napravimo za posamezne vrste okrog 10 cm globoke razore, ki so približno 75 cm narazen. Vanje nasadimo kapusove sadike v razdalji 25 do 30 cm, V razorih prezimi kapus bolje nego v grebenih. Tudi zgodnji grah je dobro sejati ze ta mesec. V zimske gredice posejemo naknadno solato za zimsko uporabo. Cim bolj raste in se razvija, tem bolj j0 redči.
Čebelarstvo: Preglejmo svoje panje, ali imajo dovolj zaloge, ali so dovolj močni. Ce so zaloge pičle, lih izpopolnimo, najbolje z medom. Ce imamo odveč medu, ne prodajajmo vsega. Kaj bo, ako nam ga
Ako hočemo doseči boljše alhohol-no vrenje, je potrebno, da si pripravimo kvasne glivice. Kako to napravimo?
Nekaj dni pred trgatvijo potrgamo nekaj kilogramov grozdja tiste vrste, ki daje v našem vinogradu najboljše vino. Grozdje, ki mora biti popolnoma zdravo in zrelo kar najskrbneje zmastimo. Moit natočimo v čisto posodo in jo postavimo v zavarovan prostor, v katerem dosega toplota 18 do 20 stopinj C. pričel bo naglo kipeti. Ko je kipenje že dobro napredovalo, začnemo splošno trgatev.
V prvi čeber, y katerem smo zrnastih zdaj natrgano grozdje, zlijemo ves mošt, ki smo ga pripravili kot kipelni kvaseč. Ta kvaseč bo v čebru takoj razvil alkoholno kipenje. V drugi kakor tudi v naslednje čebre pa postavimo kipelni kvaseč iz prvega, ki smo mu dodali prvotno pripravljeni kvaseč iz najboljšega grozdja. Na ta način bomo dosegli | takojšnje normalno kipenje z do-
tudi pozabiti, da" drevo potrebuje |	dob^U^h0^ “
hrane. Ce nimamo drugega gnojila'' ! vzimìjS.je ki i^TudTed^ f0^ I kakšna »vira, kakor na Vr. previso-
Pred setvijo razkužimo žitno seme
Dni«	i:	„	,
^ BI	_	___
®ailja naj ostane v grudah, kakci Je nadrobil plug. Globoko jensen-temi•°ran,je uničuje Plevel, rahlja da vplje mnogo dežev-
icmiji odteka3^ Da 2bUi neizoran5
fcoT aba,ni\krajih je še vedno pri-.Cljivo Okopavati zelenjavo in ji 10JUi z razredčeno gnojnico. Jravništvo: Za naše travnike je I- a skrbeti takoj, ko pokosimo o samo su5a kriva, da nam v^jkuje krme, marveč dosti at tudi naša nemarnost.
$rj.° Pasemo živino po travnikih, ne ^‘«1° križem rok, ampak uničuj-* Žel ° 'n odstranjujmo kamenje (-žleznimi grabljami pa uničujmo tfav. V1. Paravnavajmo krtine. Naši Ife ..'kl 50 močno izčrpani. Najbolj J'h zato gnojimo s kompostom «HoL dobro razkrojenini hlevskim k>t)	Namesto s hlevskim gno-
^	lahko bolje izkoriščamo
N , 'VSk°/n0jcnjc' ie Priporočiji-V to OJltl ‘ravnike bolj z gnojnico.
J je predvsem dušika; manj pa Mor niej kalija in skoraj nič fo-•>a ae kisline. Ko bomo pa imeli še je a2po'ag° umetnih gnojil in kei U j)f.,Jonj0 2 gnojnico enostransko l?lk>jee-an:ikipvo’ bo,no dopolnili to S «Un ^ tudi 2 “metnimi gnojili. Perfosfato«, in kalijevo soljo.
K? 2ažne počasi zmračit! ,.n .sp pojavi slana, nehajmo i ^	na Pašo, da se izogne-
S z^nrju irj pri breji živini-Nfe!Tže.nj“- Kakor paša tako po-L ti-eh^ t“d' zelena krmila in že kr^i,viS.iu J?a prehod k suhe-lonju. Pri prehodu posto-V^ieiiL *° Previdnostjo, da se ob-
hleVu marsikatere nevšečnosti
Ì^Mfvfn iŠ‘V°; Trg?ltcv ie kon-^ ak0 ^"ogradi so prazni. Dobro
(v*1 5 tem „ tffatvi trte okopljemo, h ' kl ” ,Uničimo v zemlji škodlijv-. ljevaln * sP°mladl pričeli svoje v*uh0 - ®. de,°- Konec oktobra ^ cenii„ J0njCB ‘rte pogrnemo pre-J nega mesta: tako ostnnpii-»
Celo se vrsti Ia delom. Komaj sino pokosili otavo, izkopali krompir, ponekod tudi pobrali koruzo trgatev je v Bolnem teku — že moramo misliti na jesensko oranje zemlje, kjer bomo posejali dovolj prvovrstnega in zdravega zrnja.
Vedeti moramo, da je razkuževanje žitaric pred setvijo velikega pomena predvsem zato, ker z njim lahko preprečimo mnogo glivičnih bolezni.
Ker le s pravilnim razkuževanjem semena res zanesljivo uničimo glavne žitne bolezni in je sam postopek razkuževanja cenen in preprost, so k mnogih državah že uvedii obvezno razkuževanje žitnega semena.
RAZKUŽILA V PRAHU
NajveJ se danes poslužujemo razkužil v prahu, ker je delo z njimi najhitrejše in najenostavnejše, če imamo izbirati med kemičnimi razkužili. A razkužilnimi praški (med vsemi najbolj poznamo «prah Caifaro») naprašimo po površini. Tako naprašenje najlaže izvedemo V posebnih sodčkih ali bobnih. V sodček, ki drži 50 do 100 litrov, nasu jemo seme do polovice ali do tri četrtine, na žito vržemo odtehtano količino razkužila, nato sodček zapremo in ga 3 do 5 minut vrtimo počasi (s 40 do GO obrati v minuti) okrog osi, ki je vdelana skozi sodček. Pri večini praškov zadostuje, da vzamemo za 100 kg žita 200 g; le za ovseno prašno snet vzamemo za oves 250 do 300 gramov. Delovanje suhih razkužil nastopi y zemlji, ko razkuženo žilo dospe v dotik v zemlji z vlago, vendar pa njegovo delovanje lahko nastopi že pred setvijo, če vsebuje seme precej vlage. Zato razkuženega seme-r,a. hi ni dobro suho, ne smemo pustiti ležati dalj časa, preden ga posejemo, ker mu sicer zmanjšamo kaiivost.
mokra razkužila
Prašenje semena ne zaostaja po učinkovitosti za namakanjem semena v mokrih razkužilih, kj so se pred nedavnim največ uporabljala. Pri tem postopku potopimo seme v vreči za četrt do pol ure v 0.1 odstotno raztopino mokrega razkužila in ga y raztopino potopljenega premikamo sem in tja da izže. nemo zrak, ki je med zrni, da sc seme res popolnoma navlaži. Po razkuženju seme razgrnemo da se posuši.
Mokro razkuževanje lahko uporabljamo tudi tako, da seme na kupu poškropimo z razkužilno raztopino. Škropimo iz vrča za zalivanje in seme med tem premetavamo z lopato, da se vsa zrna enakomerno navlažijo. Za 100 kg pšenice ali rži porabimo 10 litrov tekočine, za 100 kg ječmena 12 litrov m za 100 kg ovsa 15 litrov tekočine, kl ima predpisano gostoto. Poškropljeno seme pokrijemo z mokrimi vrečami vsaj za eno uro, na-
to pa ga razgrnemo, da se posuši.
POSEBEN NAČIN RAZKUŽEVANJA
.. Kazkuievanje s kemijskimi razkužili, bodisi suhimi (uporabljenimi V prahu) ali pa mokrimi (uporab-ijemmi v vodeni raztopini) je učinkovito proti trdi pšenični in pokriti ječmenovi sneti, nadalje proti trdi m goli ovseni sneti, deloma pa tudi proti koruzni sneti. Popolnoma uniči ječmenovo in snežno plesen na rži in pšenici, v kolikor so okužena sama zrna in ne .izvira okužba i2 zemlje. Pri trdih in pokritih snet eh je zrno polno črnega praha, ki ga sestavljajo trosi. Snet-Ijiva zrna se razbijejo šele pri mlačvi in leda j se čm prah oprime površine zrn. Ko zrna posejemo, Vzkale na njem trosi in okužijo mlade žitne klice. Iz tako okuženih bilk zrastejo snetljivi klasi.
Prašne sneti pšenice in ječmena, pri katerih sneUjiva zrna na polju popolnoma razpadejo, da ostane na bilkah le golo vreteno, okužijo že cvetje in zato tiči glivin micel v samem zrnu. Tega miccia ne moremo uničiti s kemijskimi razkužili,
1 ki delujejo na glivo le, če je na površini semena, idi pa vsaj y lupini. Zato se pri teh sneteh poslužujemo posebne fizikalne metode, po kateri namakamo naiprej seme 4 ure v vodi, ki ima 20 do 30 stopinj toplote nato pa za 10 minut v vroči vodi, ki ima 50 do 52.oC. Te toplote se moramo natanko držati' ker toplota nad 52.oC poškoduje kaiivost zm, pod 50.oC pa ne ubije miccia v zrnih. Po segrevanju seme naglo ohladimo v hladni vodi, nato pa ga razgrnemo in večkrat premešamo, d3 se posuši. Toploto vode kontroliramo s toplomerom. V bližini imamo pripravljeno vročo vodo, ki jo po potrebi dolivamo k Vodi, v kateri razkužujemo, da se voda ne bi ohladila izpod predpisane toplote.
Raztopina modrc galice, ki jo ponekod še uporabljajo za razkuževanje semen, jc najstarejše razkužilo za seme, kar jih poznamo, ker pa škoduje kalivosti semena, 5e je res ne izplača uporabljati v te namene, saj imamo na razpolago dovolj zanesljivih razkužil, s katerimi laže in ceneje razkužimo seme
v katerem imamo dobro lansko vi* no, pn prvem pretakanju nekaj droži. Ce smo to zamudili, lahko vzamemo droži tudi od drugega ali tretjega pretakanja. Se bolje je vze-t dH?Zi iz butiljke. ki smo jo pred kratkim zamašili, seveda z najboljšim vinom, kar ga imamo. Te droži stavimo v lončeno posodo ali zdrav sodček za žganje. Droži razredčimo s sladko vodo, ki ji dodamo nekaj vinske kisline. Tako si na pr. pripravimo 10 litrov vode, 1 kg navadnega sladkorja in 50 do 60 gr vinske kisline. Vzamemo dva litra čiste vode, ki ji dodamo 2 kg siad-korja in 50 do 60 gramov vinske kisline in to dobro prekuhamo, da se sladkor povsem raztopi. Nato prekuhamo še ostalih 8 litrov vode ter vse skupaj vlijemo v pripravljeno posodo ali sodček, ga zamašimo in pustimo da se shladi n« 20.r,C. Ko je tekočina hladna, ji dodamo dro-zi, ki Jih nameravamo razmnožiti. V sodčku jih pomešamo in potem zapremo veho s sterilizirano vato, da ne pridejo v sod zunanje škodljive glivice.
Kipenje se bo takoj pričelo. Ko se konča, zlijemo v sodček nekoliko tistega vina, od katerega smo vzeli dr?ž'’ ,iako da 86 sodček napolni do vina. Tedaj ga zapremo do uporabe. Ko se kipenje v sodčku konča, padejo kipelne glivice na dno m se ’ zgostijo. Rrav ta gošča nam bo -lužila pozneje pri kipenju novega mo-sta.
V času trgatve naberemo, kakor sem že prej omenil, nekoliko najboljšega, zdravega grozdja in ga z rokami zelo pazljivo zmastimo. Nastalemu moštu dolijemo omenjeno goščo iz sodčka, iz katerega prej odlijemo čisto tekočino. Gošča, v kateri je mnogo pomlajenih kipelnih gli. vic, bo v novem moštu takoj začela kipeti in glivice se bodo tako naglo razmnožile, da bodo prevlada-le nad vsemi drugimi glivicami v moštu.
Ko smo si kipelne glivice talco razmnožili, začnemo splošno trgatev in stavimo vse razmnožene glivice v prvi čeber ali sod, ki smo ga napolnili z novim moštom. Lahko se zanesemo, da bodo razmnožene in pomlajene glivice prevladale vse druge.
Vse kar smo v tem smislu ukrenili, ima namen, da se burno kipenje napravi na najboljši način in da dosežemo pri tem najboljši j uspeh.
Jesensfea setev
Vsi poljski pridelki še niso pobrani, a že se Pripravljamo na setev ozi-min. Prvi pogoj, da bo setev dobro izvedena, je pravilna priprava zemlje. Naša kraška zemlja zaradi svoje strukture vpija in ohrani dosti manj vlage (padavin) nego pa ilovnata in črna zemlja, obenem pa pod vplivom sončnih žarkov in vetrov, vlaga laže izhlapeva, kakor pa pri drugih zemljah. Iz tega sledi, da moramo polagati predvsem pripravi zemlje sedaj v jeseni precejšnjo skrb. Kako temu odpomoremo? Zemlji preskrbimo večjo količino vode z globokim in pravočasnim oranjem. Njive, ki so namenjene za setev žitaric, moramo takoj Cim. pospravimo druge pridelke, globoko preorati. Preorana zemlja vpija večjo količino vlage nego zbita in neobdelana zemlja. Ledine ali pa de-teljišča moramo preorati mnogo pred setvijo, to pa zaradi tega, da brazde razpadejo in se zemlja pre-rahlja. Za našo rahlo kraško zemljo ni priporočljivo globoko oranje tik pred setvijo, kec izgubi preveč vlage, posebno če je jesen suha. Pred setvijo pa je potrebno, da se zemljišče še enkrat bolj plitvo preorje in pobrana. Z brananjem pred setvijo uničimo škodljive plevelne rastline in poravnamo njive.
Žitu ne bomo gnojili s hlevskim gnojem. S hlevskim gnojem bomo rajši dobro pognojili rastlinam pred žitom (na primer krompirju ali koruzi).
Žitaricam bomo gnojili z umetni-
mi gnojili. Ce upoštevamo količino |5% nekalivega semena-
hranilnih snovi, ki jih rastlina potrebuje, in izčrpanost naše zemlje zaradi nezadostnega gnojenja, bi morali pognojiti njivi v Izmeri 1000 kv. metrov s sledečimi umetnimi gnoiiV: pred setvijo 40 do 50 kg superfosfata; 10 kg kalijeve soli In 5 kg žveplenokislega amoniaka. Z nitrati v jeseni ni priporočljivo gnojiti, ker so v zemlji lahko topljivi in jih voda lahko izpere, tako da le deloma koristijo rastlinam. Zgodaj spomladi, pri nas že v februarju, se gnoji žitnim poljem v dveh do treh obrokih z nitrati (na 1000 kv. metrov potrosimo 10 do 15 kg apnenega dušika ali čilskega solitra), in to le tedaj, ko ni rose na listju.
Izkušnje so pokazale, da sé je na enaki površini istovrstne in enako obdelane ter pognojene zemlje pridelala večkrat dvokratna količina žita samo zaradi uporabe izbranih (selekcioniranih) semenskih vrst.
Pri izbiri semen moramo upoštevati sledeča priporočila: Seme mora biti čisto in brez plevela: ne sme biti pri mlačvi poškodovano; ne sme biti predrobno in nezrelo.
Zelo važno je ugotoviti pred setvijo kaljivost semena. To napravimo tako, da vzamemo iz vreče 100 zrn pšenice ali katere koli druge vrste žita in jih položimo na volneno ali bombažno krpo. Krpa mora biti vedno vlažna in na gorkem prostoru. Cez nekaj dni žitna zrna skalijo. Ce ne skali več kot 80 zrn, imamo zelo slabo kaiivost. Prav dobro kaiivost imamo, če dobimo izpod Dobro seme
mora biti shranjeno na šuhem prostoru in ne sme biti prestara
Ker naše žitarice, posebno na Krasu, zelo trpijo zaradi suše, morajo naši kmetovalci polagati večjo važnost onim vrstam, ki zgodaj dozorijo. Pri vrstah žit moramo upoštevati tudi to, kako se ta obrastejo koliko stebel požene na določenem prostoru. Pšenica z izredno lepim klasjem se navadno slabo obraste. Važno je tudi to, koliko zrn jc v klasu — zbitost klasa
Za seme izbrano žito mora biti zdravo. Priporočljivo Je pred setvijo seme razkužiti. Proti sneti in ostalim boleznim, ki napadajo žitna zrna, uporabljamo 1% no raztopino modre galice, v kateri pred uporabo namakamo zrnje kakih 10 minut. Dandanes je najbolj v rabi prašno razkuženje z raznimi razkužilnimi sredstvi — praški —. Pri nas je precej znan prah «Carfaro». Na vsak stot semenskega žita uporabljamo 200 do 250 gramov tega prahu, katerega dobro premešamo s semenom Cas setve ni mogoče stalno določati. Setev je odvisna od vremenskih razmer in od zemljepisnega položaja. Pri nas ne smemo sejati niti prezgodaj niti prepozno. Ravnati se moramo po krajevnih okoliščinah. Prezgodaj posejano žito pa se slabo ukorenini in večkrat premrzne. Kmetovalci znajo že iz svojih lastnih izkušenj izbrati najbolj primeren čas za setev. Pri setvi moramo upoštevati še to, da se rž obrase v jeseni, pšenica in ječmen pa v jeseni in spomladi. Iz tega sledi, da moramo v Jeseni posejati predvsem rž, nato pšenico in šele potem ječmen.
t Nadaljevanje sledil
LMJD5KI TEDNIK

\

DOBERDOB
: : : : : : : : :x: : : : : . : : : : : : : : : j :
111 PRtliliWriililjHI;li
IHlIlHin viimb!


i :
• •••••
Po teh besedah je Blazun zaničljivo pljunil.
Demark je premišljeno dodal;
«Za nas sg vojna pravzaprav nikoli ng bo končala...»
«Zame se je že in. za marsikoga», je menil Dervodel.
Tovariševa preprostost je spravljala Dejmarka v Obup. Ali jg temu človeku mogoče pomagati ali ne? Sklonil se je k njemu in mu dejal s toplim prizanesljivim glasom;
«Vem, Dervodel, da si ne daš dopovedati. Saj sl že sam dovolj skusil, pa se ti še vedno niso odprle oči. (Vojska? Pognali so nas tja, ne da bi koga vprašali, če hoče, in ne da bi mu povedali resnico, zakaj ga gonijo. (Vzeli so nam življenje, zdravje, mladost. Ali misliš, da nas bodo zdaj po rokah nosili? Zato morda, ker nismo yeč celi, kakor smo bili? Poglej kako ravnajo z nami, kako nas hranijo. Slabše kakor kme.t hrani svoje svinje. In kdo? Vidiš Roma in druge, ki smo jih petnajstega leta pustili pri kadru. Nihče ni bil na fronti!»
Dervodel je molčal. To so bile zanj in za njegovo Vdanost trde, krute besede. Včasih je že sam o tepi premišljeval, toda protivila se mu ie glava, srce, kri, vse, kar je v njem bilo živega.
«In če še vojno zaigramo...?» je rekel nekdo na sosednem ležišču z zlobnim naglasom.
O možnosti izgubljene vojne se v nobenih barakah ni toliko govorilo, kakor v invalidskih barakah. In čisto odkrito, brezobzirno. Temu je bilo krivo seveda največ bolestno nerazpoloženje, ki ie vladalo v tem oddelku, velika nezadovoljnost, depresija, razdvojenost, ki je morila pohabljeno moštvo.
«Malo verjetno je, da bi nam invalidnino plačeval sovražnik».
Blažim, ki je to rekel, sicer sam ni verjel tega, toda i? splošne zoprnosti, ki ga ie ovladala, se je pridružil še on najbolj črnim mislim, češ, naj vzame hudič vse skupaj, če je že mene vzeL..
«In če pride Jugoslavija...?» jg rahlo vprašal Der-jfodel.
«Ce pride Jugoslavija...?» Nihče ni vedel odgovora.
«Jugoslavija pravzaprav ne bo sovražna dežela».
«Sovražna dežela? Eno je gotovo: če bo ostala Avstrija, kakršna je zdaj, ne bo Jugoslavije, če bo pa Jugosla-* Vija ne bo več sedanje monarhije». Po teh besedah je Demark pomenljivo pogledal po okolici,
«Podpise so pobirali za tako Jugoslavijo, ki bj ostala y Avstriji», je oponesel Dervodel.
Spet je nastal dolg molk, ki ga je prvi zmotil Blažun:
«Naj bo tako ali tako, za nas bo slabo. Ce bodo prišli novi gospodarji, nam bodo očitali, da sjno se borili za nekaj, kar je propadlo. To ie čisto naravno. Zato mi je vseeno. Ko bi se vojna tako končala, kakor mislim jaz, bi bilo nekaj drugega...»
«Kako misliš ti?» 50 ga hkrati vprašali trije, štirje glasovi.
«Da bi zmagalo ljudstvo...»
«Mogoče!» je čez nekaj časa zamišljeno pristavil Demark.
Kar jih je zdaj navdalo, je bilo tako težko in tako zagonetno, da so spet obmolknili. Potem so drug za drugim pričeli misliti na druge stvari. Plod tega je bil, da je Ožnik čez nekaj časa zaskovikal s škodoželjnim naravnost zlobnim glasom.
«Tako ali tako, mi smo preklet rod. Dobro vem, kaj me čaka kot invalida. Lajno bom dobil, z njo bom hodil od hiše do hiše in šlo bo: Tri-li, tri-li, tri-la... Samo žene mi je še treba, ki bo nosila lajno in pobirala denar. Za ženo bo težje kakor za lajno, primojduši da...!»
Obup je bil pristen in je porazno vplival na tovariše; celo Demark, ki je v težkih trenutkih za vsakega našel kak izhod, je zdaj sklonil glavo in malodušno strmel pred se.
«Zato smo bili mladi, zato smo šli na vojsko...» je gam pri sebi šepetal Blažun.
Ožnik pa je nadaljeval:
«Zato pa sovražim vse, kar je okrog mene. In ker poznam le sovraštvo, ne more iz mene — ako bom še sploh nekaj časa živel — ne more biti nobene koristi več. Ljudje, ki sovražijo, so škodljivi. Tak postaneš, če ti iz živega telesa trgajo meso...»
Posilil ga je kašelj in sledilo je dolgo, sunkovito kob Čanje, ki mu je narušilo vse drobovje in ga naposled vsega izmučenega vrglo na slamnjačo.
Popoldne, takoj po kosilu, je komandant barake, Smuk, zavpil z nekako prisiljenim, tujim glasom: «Infanterist Janoda!»
«Tadi!» se je oglasil invalid Janoda v naglici češki. Toda pri Smuku ni bilo zategadelj nobene nevarnosti. Janoda se je pravkar vlegel na slamnjačo in se pokru z odejo ter se zagledal v sirov, špranjast strop, kjer je sicer poznal že vsako, najmanjšo razpoko, a kamor se še yedno ni naveličal strmeti. Pri nadpregledu je bil spoznan za stalno nesposobnega in sedaj štel le še dneve, da ga pokličejo, mu dajo maršruto za Olomuc in mu poreko: Na zdar, opravil si in zdaj lahko greš. Po štiridesetih mesecih je tudi on dočakal uro, ko bo lahko slekel za-Sovrazeno koprivasto monturo in se spravil iz te lebrln-J1?1"01 30 8a bilj spravili Sicer še le pred nekaj tedni, a kjer se mu zdi, da životari že celo večnost.
To Jtetjfaatota orlkTl141’«»0136116111 Pa tUdi ni bil invalid-
? bi «? ifs.	'T^
eau	s
doma pošiljala živež. Imel ni zlomljene nobene roke bene noge, njegova pljuča niso bila prevotljena in po njegovem telesu se ni sprehajala nobena krogla: hodil ie pokonci, bil gibčen kakor vrtavka, skratka bilo ga je samo zdravje. In vendar bi ne našel niti v baraki štev 15 triti v celem invalidskem oddelku in tudi ne y celem ta-
borišču s tisoči in tisoči najnesrečnejših prebivalcev človeka, ki bi hotel menjati z Janodo...
Pred letom dni je namreč na Doberdobu pljusknila italijanska hruška v njegovi neposredni bližini. Bilo je, ko sta se oba rova kepala z ročnimi granatami in je pri tem njegovemu sosedu pol take hruške obtičalo v vratu. Janoda je že mislil, da je po njegovih nogah in jih skoraj ni upal premakniti. Toda noge so bile cele. Namesto tega je spoznal, da je kos hruške kresnil med noge in da mu od tam curlja kri. Hkrati je začutil neznosno bol in ko je začel nesrečo natančneje pregledovati, je vzkriknil tako močno, da je prevpil šunder, ki ga je obdajal. Spoznal je namreč z grozo, kaj mu je projektil raztrgal...
Janoda je nenavadno hitro ozdravel, toda kljub temu so ga mesece vlačili po raznih bolnišnicah, ne vedoč, kaj naj počno s človekom, ki bj lahko zgrabil za puško in se Vrnil nazaj na fronto. Kajti bilo ga je samo zdravje. Rana se mu je hitro zarastla in ga pri vsakdanjih potrebah najvzornejšega vojaka ni ovirala. Pričel se je rediti, njegovo lice je postalo sčasoma okroglo in lična jabolka so bila podpluta z rdečico. Obraz je kljub njegovim tridesetim letom postajal nekako mladeniški... Hkrati se je začel spreminjati tudi njegov dotedanji krepki, siti glas; postal je tenak, zadirčen, nekako skovikast.
Janoda sc te svoje spremembe ni zavedal. Nekaj časa ga je zavest njegove, nesreče strahovito pekla, ko so pa prenehale bolečine, se je polagoma umiril... Čeprav se sam nikomur ni izdal, so vendar povsod, kamor je prišel, vai takoj izvedeli za njegovo nesrečo. Tako je bilo tudi S Lebringu.
«Kaj je, gospod četovodja?» je še gredoč po hodniku izpraševal Janoda.
«Nič posebnega, le nekaj sem vam mislil povedati...» Komandantu barake se je poznala velika zadrega ne le na glasu, temveč tudi na obrazu. Stoječ poleg svoje postelje, se je oziral zdaj y Janodo, zdaj v vrata barake. Potem je okorno dejal:
«Domov boste šli...»
«Torej je že prišlo?» Janodin glas je bil vesel, vendar je bilo v njem mogoče zaslutiti prizvok nekega strahu.
Janodina žena je namreč dopotovala že dopoldne in sicer z rešitvijo v rokah, da se Janoda lahko takoj vrne domov, kar ji je uspelo doseči v Olomcu in kar jo je stalo pol praseta. Za mazanje raznih taboriščnih koles je privlekla s seboj skoraj celo ostalo svinjsko polovico, od katere je največji delež dobil feldvebel Rom, dasi popolnoma po nepotrebnem.
Rom in njegovi kolegi so v pisarni takoj izvohali, da žena niti ne sluti, kaj manjka možu, ker je v eni sapi izpraševala za vzrok njegove invalidnosti. Janoda ji namreč resnice res ni sporočil- Mislil si je pač, da bo še takrat prehitro, kadar bo moral povedati. Mazilo, ki ga je dala Romu, pa je povzročilo, da je ta odumež postal mahoma zelo prijazen in da je lakoj poklical četovodjo Smuka k sebi. Nastalo je vprašanje, na kak način naj se mladi ženi dopove, kaj jo čaka. Tedaj se je Rom nenadoma pokazal neznansko človekoljubnega in obzirnega.
«Zeno je treba nekako pripraviti na to, kaj jo čaka. Da ji Janoda ni pisal, to razumem... Popolnoma razumem... Njemu bo tudi sedaj težko. Toda nekako je treba pomagati», je besedoval.
Četovodja Smuk je predlagal, da se stvar najenostavneje reši, če povedo ženi kar v pisarni, in sicer zaradi vpliva bi bilo najbolje, če bi to stvar prevzel sam Rom...
Toda feldvebel se je naloge branil ko hudič križa.
gNikakor nisem za to, nikakor ne! Stvar ne sme imeti uradnega značaja,t temveč mora biti samaritansko opravljena. Po moje si ti, Smuk, najbolj pripraven za ta’ ke reči. Razen tega znaš tudi jezik, ki je češkemu blizu. Jezik je pri tem važna reč...
Sklenili so, naj Smuk kot Janodin četovodja prevzame neprijetno nalogo in jo reši, kakor pač more in zna. In tako sta si Smuk in Janoda stala nasproti. •
«Kdaj pa?» je vprašal Janoda.
«Lahko takoj! Pospravite svoje stvari...»
Komaj je Smuk izustil zadnjo besedo, so se odprla vrata barake in med podboji se je pokazala Janodina žena, ki jo je prej pustil četovodja zunaj, potem ko je z njo trikrat ali štirikrat premeril pot od pisarne do barake in nazaj, ne da bi ji mogel razodeti resnico.
Janoda in njegova žena sta si stala iz oči v oči...
«Jan, moj Jan!» je zavpila žena in se razprtih rok zagnala proti možu, ki je kar obstal na podu.
«Jan, nioj Jan...»
Mlada žena se je oklenila Janode ter ga pritiskala na prsi s tako silo, kakor bi ga nikoli več ne mislila izpustiti. Iz prsi ji je vrelo nerazumljivo, grgrajoče ihtenje najglobljih srčnih čustev. Saj ni bilo tudi nobeno čudo, ker ga je videla zadnjikrat pred skoraj tremi leti, ko ga je iz njene postelje odgnala patrulja garnizijskega sodišča V Olomucu. Pri tem so ji močne, lepe prsi ognjevito valovile in iz oči so ji vrele vroče solze razmehčanega, srečnega srca.
«Jan, ti moj Jan...!»
Janoda se najprej skoraj ni mogel znajti in je drhtel g povešenimi rokami v njenem naročju. Bh je videti neznansko nebogljen in nesrečen. Zagrnil ga je mogočen in šiba na vodi. Sele po prvih sunkih iznenađenja in strahu sočen val življenja, pod katerim je revež zadrhtel kakor je dvignil svoje roke in jih položil na ramena svoje žene, vzdihujoč s pridušen im glasom:
«Ana, moja Ana...»
Tako sta nekaj časa ostala objeta pred Všo barako, ki je molče, kakor onemela, spremljala prizor. Skoraj
vsem je burno bilo srce, nekateri so morali celo gledati stran, da so se ubranili solz. Nenadoma pa je grozen, sunkovit krik pretresel barako. AU ni ženino telo našlo tiste prave toplote, ko se je stisnilo k pohabljenemu možu, ali so njegove roke bile preslabotne, premrzle in je bil mogoče možev poljub neobčuten, pretuj... kdo ve; mlada žena je kriknila in izpustila Janodo. Odstopila je dva, tri korake, kot bi se odmikala od čudne, nepoznane pošasti, ki ji streže po življenju; njene oči so bile preplašene, razočarane in zbegane obenem, njeno ponosno mlado, lepo telo se je skrivilo, kakor se Skrivi pohojen črv...
«Jan...?»
Strahoten glas je napolnil barako do zadnjega kotička. Zena je dosegla steno, kjer ni mogla dalje.
«Jan...?
Janoda je pobledel kakor zid. Zavedal se je, da se je V tem trenutku odkrila vsa tajnost njegove nesreče in da je ni mogoče več skrivati. Povešenih rok je obstal sam na praznem prostoru in zbegano gledal okrog sebe. Njegovi proseči pogledi so se obračali zdaj k ženi, ki je zakritega obraza slonela ob plankah, zdaj h komandantu barake, Smuku, ki je v zadregi gledal skozi okno, zdaj k tovarišem, ki so nemo prisostvovali prizoru. Toda nikjer niso njegove proseče oči našle pomoči, rešitve...
V tem hipu se je žena odtrgala od plank in se zagnala proti četovodji Smuku ter ga objela tako krčevito, kakor malo prej svojega moža. Malo je manjkalo, da ga ni zrušila na tla.
«Ali je res, gospod komandant ali je res...?» je ihtela s prosečim, usmiljenja vrednim glasom. «Povejte mi, ali je res...?»
Komandant Smuk jo je po prvem iznenađenju začel s svojimi velikimi rokami usmiljeno trepljati po hrbtu i« po ramah, zraven je pa pomirjevalno golčal:
«No gospa, no gospa...»

Drugega ni mogel spraviti iz sebe. Po prostoru so S« slišali kratki, pritajeni vzdihi, nekatere priče tega žalostnega dogodka, se niso mogle vzdržati ganjenosti. Ce-tovodja Smuk se je naposled izvil is obupnega objema ter je ženo z največjo prizanesljivostjo posadil na svojo posteljo, kjer je ihteč obsedela.
Janoda je še vedno stal tam, kakor prej, ne vedoč, kaj naj počne. Smuk je videl njegov iznenađeni, bridki obraz, zato se je hitro sklonil k plakajoči ženi in ji rekel z vzpodbudnim glasom:
«Gospa, nehajte že, nehajte zaradi njega; siromak je...»
Pri teh besedah ga je žena pogledala z dolgim, objokanim pogledom, potem jo je znova posilil jok. Toda t» jok je bil zdaj drugačen kakor prvi jok iznenađenja i« razočaranosti, podoben joku smrtno ranjene živali. Bil je mnogo bolj človeški, bridek, tožeč in objokujoč bol, katere ne bo nikoli več mogoče izjokati. Bil je podoben joku, s katerim se objokujejo mrliči.
Minilo je nekaj težkih minut. Toda zdelo se je4 da se nà dnu te tihote sliši nekaj še težjega, nekaj mnogo gla» nejšega katkor ženin jok, in to je bil Janodin smrtn1 molk. Pohabljenec je stal še vedno na enem m istem mestu, brez volje, brez najmanjše podjetnosti, da bi posegel V tragedijo. Tedaj se je spet četovodja Smuk nagnil ■ ženi in ji rekel:
«Zena, dovolj bo...»
Zena je spustila roke na krilo in dvignila k njemj* svoj obraz. Poznalo se ji je, da se ji počasi vrača zaves« da zmaguje pamet nad voljo in čustvom. Počasi se j dvignila in se obrnila k možu; toda komaj je začuti njegovo bližino, jo je znova zrušila bolest. Zopet si zakrila obraz z rokami in zatarnala z glasom, ki je izra žal več usmiljenja do nje same, kakor pa do moža.
Njen jok se je zdaj kot bolestna sebičnost razlegal baraki. Pod njegovim udarcem se je zdelo, da se je stava moža zamajala. Smukov obraz je zadobil gren ^ poteze, nekje v ozadju se je začula polglasna kletev... postelje, kjer je ležal invalid Ožep, se je zaslišal sur0
glas:	- Ja
«Prekleto, ali ne veš, da je invalid...? AU ne ve», 11
ga je vojna zaklala...?»
Baraka ni mogla prenesti ihtenja, ki je zvenelo 96 bično in je šlo že na račun pohabljenega tovariša.
Zena je osupnila, kakor bi razumela smisel tega« k» je dejal tuji glas. V tem hipu je spet pristopil k njej K mandant barake.
«Ne pozabite, da je vojna...»
Njegov glas je bil bodrilen, a trd.
Zena je odgovorila z dolgim, vprašujočim pogted0 ' kakor bi mu hotela prodreti v notranjost; od njega zdrknil njen pogled po baraki, od ene vrste P°at (-.n druge, od enih do drugih, ta čas vanjo uprtih oči. P° je Je zrušena ženina postava začela rasti, njeno telo se.-, streslo in ko je spregovorila, je bil njen glas spremeni močan, zaupljiv:	. .hi-
«Da, vojna... Naj pa bo, kar je. Z Janom sva iz«S ^ la življenje, toda saj nisva Sama. Navadna češka žena kmetica sem. toda svet naj ve, da tudi navadna Cehi zna biti močna, kadar je treba... Jan, pojdiva!»
Njene oči so bile polne solz, ko je spregovorila 1 ,g nje besede, toda njene prsi niso več ihtele in njeno je bilo zravnano, ko je stopila k svojemu možu m V" novila:
«Jan, pojdiva...!»	^
Napetost, ki je db tega hipa vladala po prostoru. popustila; namesto tega se j« začutila neka topla pra ^ nost, ki so jo pljuča vseh invalidov globoko vdihaval > ^ Jo Ožep, Je; mu je manjkalo pol pljuč, je lažje dihal, sovražnostjo je zmagala velika človeška moč.
(Nadaljevanje sledi).
Kultura • umetnost
■TPTIj!T« ■ ijci )
f-

Milli ft'i


RAZSTAVLJA V GALERIJI
Pred dnevi so odprli v galeriji « Scorpione » na trgu Rdečega mosta v Trstu raz. Stavo furlanskega slikarja Antona Furlana iz Conegliana v Furlaniji. Slikar Furlan je v Trstu zelo dobro znan. ker tu biva, »lika in razstavlja že skoro dvajset let, razstavljal pa je mnogo tudi v inozemstvu, po italijanskih mestih, po Franciji in Nemčiji Imel je že prvi večer zelo številno in naklonjeno občinstvo. Je zelo umerjene modernistične smeri, ki nikjer ne zaide v preabstraktno slikanje. Obratno, pretežni del slik predstavlja pokrajine, naj Kras, o-stali del Pa tihožitja in kako kompozicijo iz preprostega vsakdanjega življenja in dela (predvsem slikarskega). Marsikoga spominja poezija njegovega Krasa na Spacala. Kubistično poenostavljanje kraških hi-
šic jima je skupno kot tudi pio. skovno barvno podajanje. Vendar je Furlan drugačna, čisto samosvoja umetniška osebnost. Bolj mu u. gaja sočni, zeleni Kras, ki ga morda spominja na zeleno Furlanijo, Kamijo.
Razstavljalec je živa narava iskalca, ki je na višku svojih ustvarjalnih sil. Razstavljena dela so plod dela le zadnjih dveh let in kažejo nam krepak, zelo zanimiv razvoj tega močnega kolorista. V svojem dolgoletnem razvoju je prešel iz svojega izhodnega impresionističnega gledanja preko ekspresionistič-nega in kubističnega v sedanjo fazo. Vendar ga prejšnje neživljenjsko enostransko, abstraktno gle. danje, ki izčrpava v glavnem obli kovno, geometrično stran predmetov, ni moglo dolgo zadovoljiti, ker ga v glavnem zanima barvna stran
"SCORPIONE,,
slikarskih pojavov. Zanimivo je, kakšno rešitev je našel pod življenjskim nagibom svojega umetniškega značaja. Potreba barvnega izraza ga je nagnila, da je razbil obliko, nepretrgano, izrazito formo,. ki je opajala kubista, ter široke enolične barvne ploskve, ki so tudi izraz kubističnega barvnega poenostavljanja in prešel na mnogo pestrejši barvni mozaik, ki bolj odgovarja njegovi neposredni barvni in deloma tudi oblikovni zaznavi. Zanimivo, da je ta razvoj k večji realistični spotanosti potegnil za seboj n. pr. predstavljanje prostora, ki vse bolj odgovarja resničnosti. Primerjajte ga n. pr. v «Slikarjevi delavnici»; pogled vam zdrkne ob predmetih sobe, ob tramovju stropa v ozadje in skozi okno v svetlobo prostora. Kako drugačen je kot V zelo dekorativnih
krajinah, kjer je vse nekam bolj kot kuliserija iz gladke razrezane lepenTce. Vendar še ni v. «Glinščici», kjer je skalovje še vedno močno geometrično stilizirano, novo pojmovanje posebno učinkovito, a je zato barvno zelo sveže in neposredno.
Pač v vsakem pogledu najbolj dognani umetnini sta barvno sneži tihožitji «Kotiček u kleti» in «Čopiči v. posodi». Osrednje mesto na glavni steni na levi strani vhoda. zavzemajo «Jetniki», ki so izjemoma in v neki men stilno v nasprotju z drugim delom, ekspresionistično zamišljeni, a krepko učinkujejo s svojim izrazom; moti le, da niso slikarsko dovolj izdelani. Je to spomin, povraćanje na nekdanjo ekspresionistično izražanje? — Od del iz prejšnje razvojne faze bi opozoril še na zanimivega «Starčka», ki rahlo spominja na Ce-sanne-a.
Vsekakor se je Furlan, kakoi-lahko opazimo na tej razstavi, dokopal do osebnega, svobodnega in neposrednega izražanja izven vsakih umetnostno programskih shem, dasi s pridom uporablja vsa njihova dognanja.
Z. JELINČIČ
Slovensko hrvatski festival v Ilirski Bistrici ima namen, da s kulturno prosvetnim delom poglobi bratstvo Hrvatov in Slovencev ter da vzbudi V ilirskobistriškem okraju čim več zanimanja za ljudsko prosveto. Pri otvoritvi festivala je bila odprta razstava likovnih umetnikov, odigrali so razne fizkultur-ne tekme, obenem pa je bil tudi šahovski turnir. V ponedeljek so odprli ljudsko knjižnico, naslednje dni pa so gostovale razne kulturno umetniške družine; prirejali so tudi kinopredstave in razna predavanja. Festival bodo dne 8. oktobra slovesno zaključili 8 pestrim kulturnim sporedom, ki ga bodo izvajali gostje z Raba, Senja, Reke, Opatije, Trsta, Ljubljane itd. Spregovorili bodo tudi kulturni in politični pred-stavniki obeh republik.
Zagrebška Opera praznuje letos 80 letnico svojega obstoja. Prva o. pera, ki so jo pri otvoritvi pred 80 leti izvajali, je bila narodna o-
LEP USPEH KNJIŽNE RAZSTAVE
priznanje škedenjskemu prosvetnemu društvu
Posrečena je bila zamisel Ske-dlenjskega prosvetnega društva, da priredi knjižno razstavo in nekaj Predavanj ter tako da tržaškim Slovencem lepo priliko, da se pobliže seznanijo s slovensko knjigo.
Slovenske knjige so bile za pri-•horske Slovence do osvoboditve Prava redkost in žal si jih tudi Jlanes ne moremo tako lahko nabaviti, kot bi želeli, zato je prav, fla. si ljudje v čim večjem številu °gledajo okusno razstavo v ške-denjski kinodvorani. Ce bi hoteli fazstaviti vsaj po en primerek Vsake slovenske knjige, ki je izšla ^ leta 1551 dalje, bi škedenjska dvorana bila pretesna, tudi nam hišo vse knjige dosegljive, vendar pa je razstava tako skrbno Prirejena, da nam dovolj jasno nudi kronološki razvoj slovenske i hjige, ki se je zlasti od 19. storia dalje bohotno razmahnila. Od Grubarjevega, Katekizma dalje sc , V vrsti knjiga ob knjigi in ob vsa-^ W knjižničar Sujnan ve povedati zanimivega.
Razstavo sta doslej lepo izpo-P'dhili predavanji prof. Mira Rav-aria in prof. Andreja Budala. R^of. Ravbar je zahimivo prikazi izmere, v katerih se je raz-■ iala naša sodobna književnost in zlasti pomudil ob najvidnejšem jT ^htelju primorske Francetu Bev-V> °b pisatelju Koroške Prežihovem rancu ter pisatelju Prekmurja Mi-^ Kranjcu. p0 kratki oznaki vseh oboih pisateljev je analiziral ^ * Rada Pregarca, Vladimirja tola ter Borisa Pahorja. Ome-
n
ove
liti/trfe
nil je tudi razvoj slovenskih revij ter nas nato seznanil z najmlajšim tržaškim pisateljem Rebulo.
Predavatelj je tako lepo in jasno o&rtal vse značilnosti sodobnčga literarnega ustvarjanja, da so mu bili poslušalci iskreno hvaležni.
O knjigah in branju pa je v soboto 30. septembra predaval prof. Budal. Poudaril je zlasti, kakšen pomen ima materinščina za splošen razvoj nekega naroda in ob nekaj citatih prikazal, kako je že Trubar ljubil slovenski jezik in se boril .za njegove pravice. Glede branja je razlagal vprašanje, kaj nam knjiga more nuditi in kaj je njen namen? Da služi narodu!
Pozorno so ljudje sledili predavanju z željo, da bi bili kaj kmalu spet deležni podobnega užitka.
V zbirki «Svetovni klasiki», ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je Po dolgeim presledku izila nova knjiga, in sicer prevod romana Gustava Flauberta: «Vzgoja srca». Med Flaubertovimi deli ta roman ni dosegel take popularnosti kot njegova druga dela, vendar velja danes delo, ko nas ne motijo razni pomisleki Flaubertovih sodobnikov, kot velika umetnina. Roman se dogaja v času med 1848 in 1851 ter nudi verno podobo revolucionarnih dni, obenem pa predstavlja roman zgodbo mladega človeka, v katerem riše pisatelj svoje lastno življenje. Vse Flaubertovo pisanje se odlikuje po natančnosti. Tudi «Vzgoja srca» kaže na pisateljevo temelji-teljnost, saj je Flaubert sam prepotoval in obiskal vse kraje, koder se dogaja njegova zgodba. Tako je ustvaril veliko umetnino in dokument iz let okoli 1848 ter roman, po katerem bo vedno vsakdo rad segal in bogatil svojo notranjost.
V. G. Bogorov:	«Podvodni svet»
(Življenje v morju) je knjiga, ki jo je v svoji poljudno-znar.stveni knjižnici izdala Državna založba Slovenije. Ruski znanstvenik Bogorov pripoveduje v tem spisu zanimivosti o podvodnem svetu v morju, v katerem vidi zibelko življenja. Tako govori knjiga v posameznih poglavjih o vodnih rastlinah, o mikroskopskih živalcah, meduzah, morskih kačah, ježkih, zvezdah, tjulenjih in kitih. Ker se ruski izvirnik naslanja predvsem na razme-
re v severnih morjih, Je naš znani znanstvenik Miroslav Zel opremil Bo-gorovo knjigo s številnimi opombami, v katerih označuje odgovarjajoče razmere v podvodnem svetu Jadrana. Tako predstavlja knjiga zanimivo branje za vsakogar, zlasti še, ker je v knjigi zapisano to, kar je še nedavno veljalo za veliko skrivnost.
Fran Milčinski: «Ptički brez gnezda» (Založba «Mladinska knjiga»). To je znana povest našega humorista, v katerih slika pisatelj razmere zapuščene ljubljanske mladine konec preteklega stoletja. Dasi je pisatelj dejanje poživil s humorjem, ima knjiga predvsem vzgojen in poučen namen. Bo pa povest prav gotovo našla meč mladimi in starimi mnogo hvalčžnih bralcev. Urednica 'e dodala besede o avtorju in delu.
V zbirki zdravstvene knjižnice, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je nedavno izšel četrti zvezek, ki vsebuje poljudno pisano delo dr. Emana Pertla pod naslovom: «Zdrava in bolna koža». Knjižica, delo znanega slovenskega zdravnika, predstavlja nekak uvod v dermatologijo, t. j. spo-enavanje in zdravljenje kožnih bolezni. Delo je razdeljeno na 11 poglavij In zaradi svoje poljudnosti dragocen pripomoček za širjenje zdravstvene kulture med slovenskim ljudstvom. Prav bo prišla vsakomur, posebno pa zdravstvenim aktivistom, bolničarjem, zaščitnim sestram in vsemu pomožnemu zdravstvenemu osebju.
S. R.
pera «Mislav», ki jo je uglasbil Ivan Zajec, tekst pa priredil Fran Markovič po narodni pripovedki. Tudi za proslavo 80 letnice Opere pripravljajo domače inelo, ;n sicer «Ekvinokcij», ki ga je uglasbil hrvatski skladatelj Brkanovič.
*
Beneški Slovenci so pričeli v SL Petru na Nadiži izdajati nov list «Matajur».
-»
Tudi Jugoslovani so se udeležili glasbenega nagradnega tekmovanja v Ženevi, in sicer zastopajo jugoslovansko umetnost štirje pevci, štirje pianisti, dva violinista in 1 klarinetist. Tekmovanja se udeležuje 380 glasbenih umetnikov iz 33 e-vropskih in čezmorskih držav. Najbolj so zastopane Francija, Nemčija, Italija, Švica ter tudi Amerika in Avstralija.
*
Italijanska violinistka CarmireUJ je žela na svoji turneji po Jugoslaviji velik uspeh.
Ob zaključku jesenske sezone SNG
Vsi eden
za enega za vse!
Veljavo tega starega izre-a bomo preizkusili od jutri Naprej, fc0 se prične teden našega dijaka» V tem c dnu b,0 prispeval za Dija-ko Matico vsak, ki re.' aj “a na narodno skupnost in solidarnost.
Pred nekaj dnevi mi je znanec, eden izmed tistih Tržačanov, ki vztrajno in zavzeto spremljajo delovanje našega gledališča tudi v vsakdanjem delu in so jim temeljito znane vse težave, s katerimi se gledališče bori, torej eden izmed tistih, ki pozna gledališče tudi «izza kulis», zatrjeval, da se o problemih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vse premalo piše in je domača pa tudi svetovna javnost premalo poučena o škandaloznem kulturnem zatiranju slovenskega gledališkega življenja na tem ozemlju. Isto misel je pred meseci izrazil tudi dramatik in režiser dr. Bratko Kreft iz Ljubljanje, ki je v tržaškem gledališču kot gost režiral svojo komedijo «Veleizdajalec». Obljubil je, da bo seznanil slovensko in jugoslovansko javnost s tržaškimi pogoji gledališkega ustvarjanja. Z nekaj članki je svojo obljubo delno tud; izpolnil.
Ce pregledamo vse gradivo, ki je bilo v zadnjih letih objavljeno v zvezi s Slovenskim narodnim gledališčem v Trstu, in tega gradiva ni
malo, ugotovimo, da je jedro vsega vprašanja, vprašanje dvorane za predstave našega gledališča v Trstu. Postavljeno v vseh oblikah in ob vseh prilikah je to vprašanje do podrobnosti razkrinkalo krivično in Slovencem nenaklonjeno politiko krajevnih uojažfcih. in političnih oblasti. Slovensko prebimlstvo je v borbi za enakopravnost in vse demokratične svoboščine v celoti osvojilo in jjodprlo borbo za gledališko dvorano. Toda ugotoviti moramo, da ta vseljudska zahteva še vedno trka na zaprta vrata. Zato imajo prav prijatelji, ki svetujejo upornost pri seznanjanju, predvsem svetovne, javnosti, o nedemokratičnih kulturnih razmerah v Trstu.
Medtem ko se že pet let vodi borba za dos'ojno dvorano, Se osebje Slovenskega narodnega gledališča že šesto sezono neutrudljivo pri pravijo, da tudi v teh neurejenih razmerah predstavi našemu občinstvu čim popolnejše in umetniško dognane predstave. Iznajdljivost vztrajnost in ljubezen do poslanstva gledališke umetnosti, uporno prema-
govanje vseh težav, je gledališkemu ansamblu zagotovilo umetniško rast, tako da imamo danes v Trstu edino poklicno gledališče, ki je v zadnjih sezonah z uspehom reševalo tudi najtežje umetniške naloge. Zaradi vsega tega si je naše gledališče osixjjilo in vzgojilo občinstvo, ki svojega gledališča ni zapustilo kljub podlim manevrom, ki so sledili političnemu razkolu med Slovenci na Tržaškem ozemlju. To je dokazala tudi letošnja jesenska sezona v mesecu septembru, ki je bil vremensko t’se prej kot naklonjen gledališkim wedstavam na prostem. Kljub dežju, burji in večernemu hladu, ki je škodoval občinstvu in igralcem, je gledališče svoj program izvedlo. V raznih krajih cone A je desetkrat uprizorilo dela iz zadnje sezone: Goldoni - Rupljeve «Primorske zdrahe», Kreftovega «Veleizdajalca» in Molièrovega «Tartuffa».
V kratkem se prične redna šesta sezona v tako barbarskih in nekulturnih pogojihl
Zanimivo sporočilo je poslal jugoslovanskim intelektualcem na sestanek tujih in jugoslovanskih književnikov v Dubrovniku francoski književnik Jean Cassou. Med drugim beremo: «Ce vabite k sebi vse ljudi vseh držav, celo tiste, ki vas obrekujejo, je vaš edini namen, da bi spoznali resnico. Ce predstavlja kak narod v očeh drugih narodov resnico, tedaj je naravno, da je prvi dolžan spoštovati resnico, jo raziskovati in negovati. Resnica pa * ne vsiljuje od zunaj z zunanjimi ukazi. Ni stvar nobenega političnega ali klerikalnega sinoda, nobenega zbora doktorjev, da odloča o znanstveni resnici ali moralni ali zgodovinski ali romanopisni, o pesniški lepoti, o umetniški lepoti..:
0	naših metodah raziskavanja ali naših metodah ustvarjanja, o vsem tem naj odloča vsak izmed nas, vi vsi pa morate razpravljati o tem. In tako, ne pa drugače gre napredek svojo pot...
Tesno sodelovanje med ljudstvom in intelektualci je naravna posledica revolucije, s katero je postalo ljudstvo gospodar svoje usode in lastnik svoje domovine. To ljudstvo si gradi šole, muzeje, laboratorije, univerze, knjižnice, kakor si gradi hiše, mostove, železniške postaje itd. in na vseh teh področjih dela vsak delavec, ali umetnik, kmet ali znanstvenik, kar najbolje more. Delatlj kar najbolje moreš, pa pomeni, delati zaradi tistega kar delamo... Ponavljam, da je prvi pogoj za to svoboda, nekoristoljubje, skromnost..’ Svoboda intelektualca, znanstvenika, pomeni vnemo za delo in njegovo skromnost... Bodite skromni pred stroko, za katero ste talentirani: to je najboljši način, da uporabite svojo svobodo in najzanesljivejše sredstvo, da postanete veliki. In vaša veličina sama bo izginila pred veli-Ičino vaših del, kajti samo
1	gre».
14
4 ^ 'IZm '1
Film • šah • uganke
Mladinski filmski festival
____V HKSNKTJKAH-----,
Po uspehih, ki so jih imeli mladinski filmi na lanskem filmskem festivalu v Benetkah, so letos priredili samostojen mladinski filmski festival. Seveda ni mogoče podati pravega pregleda o razvoju mladinskima filma, ker se festivala ni udeležilo več držav, kakor ZSSR, Češkoslovaška, Francija, Finska in Švedska, vendar je bilo mogoče u-gotoviti približno stopnjo, ki jo je danes dosegel mladinski film.
Med vsemi državami je prednja-tila Velika Britanija. Tam imajo tudi poseono organizacijo za mladinske filme, ki si je zastavila pro. gram, po katerem bo polagoma izpodrinila filme, namenjene odraslim, a ki jih je cenzura določila za mladino. Ta organizacija /.»stopa mnenje, naj bi program mladinskih filmov obsegal pustolovske in pravljične filme za odraslo mladino ter kratkometražne ter epizodne filme za najmlajše. Organizacija tudi zagovarja mnenje, da morajo biti mladinski filmi tehnično dobro izdelani, vzgojni ter predvsem zabavni. Otroci morajo videti na platnu druge otroke in se z njimi primerjati. Kajti kadar gledajo Q-troci film. ki ga lahko razumejo, tedaj predstavljajo najinteligent-nejše občinstvo. Ce vodimo otroke k filmom, ki jih ne razumejo, je nevarno, da jih vzgojimo v ljudi, ki bodo hodili v kino le za zabavo, ne pa da bi bili zmožni film kritično preš lati in se ob njem učiti.
V Angliji so v zadnjem času pričeli opuščati risane barvne filme in namesto teh izdelujejo normalne filme. Na zadnjem festivalu mia dinskih filmov v Benetkah je bil odlikovan angleški dolgomet.ažJi film »Zmaj gradu Pendagron»; mnogo zanima ‘j!» so vzbudili tudi filmi «Skrivnostni lovec» ter «Skrivnost pasu iz kačje kože», ki obiav-nava rasni p.' blem ter fi1 m «V iskanju nesreče», ki prikazuje učenko, ki želi, da bi jo izključili iz šole. Vendar so vsi ti filmi kljub lepemu programu «Organizacije» kazali, da polagajo Angleži iz gospodarskih razlogov preveliko važnost na razvedrilo (n da prikazujejo pustolovščine in nenavadne stvari, namesto da bi otroke pobliže seznanjali z aktualnimi problemi in j ili lako mimogrede vzgajali. Zelo je uspel film za najmlajše «Magične krede» ter prirodoslovna in zemljepisna filma: «Nenavadno bitja» ter «Danske slike». Podobne vrste je bil tudi ameriški film «Do- ! lina bobrov», toda ta film je kakoi i večina ameriških mladinskih fil- j mov za mladino pretežak.
Precej je proizvodnja mladinskih filmov napredovala v Nemčiji. Najboljši nemški film je nagrajeni film «Francelj v snegu». Avstrijski lutkovni film «Sneguljčica in Rdeča roža», pa daleč zaostaja za češkoslovaškimi lutkovnimi filmi.
Švica in Kanada proizvajata mladinske filme srednje kakovosti, Med španskimi film: je vredno omeniti le «Brase una vez...», ki pa mu manjka originalnosti in kaže velik vpliv Disneyjevih filmov. Boljši je danski film «Petelin, ki ni hote! peti».
Zelo zgrešena pa sta na pr. italijanska filma «Druga mati» in
«Mali šerif» in slabo bi bilo, da bi Italija še nadalje proizvajala take filme.
Po vseh filmih, ki so jih prikazovali na mladinskem festivalu, so strokovnjaki ugotovili, da pravljice niso najbolj primerne za mladinske filme; če jih pa že prikazujemo na platnu, se upirajmo na pristne ljudske pravljice, najbolje pa je, da seznanjamo mladino s šolskimi in socialnimi aktualnimi problemi, najmlajše pa z naravo, toda ne samo z eksotičnimi bitji in rastlinami, temveč z najosnovnejšimi zakoni narave, takimi, ki mladino bogato poučujejo o življenju.
Jugoslovanski dokumentarni filmi v inozemstvu
Z e od leta 1947 se naši dokumentarni filmi pojavljajc na mednarodnih festivalih, kjer doživljajo vidne uspehe. Tako je bil film «Mladina gradi» nagrajen na festivalu v Benetkah, «.lugoslo-vanski narodni plest» na festivalu v Cannesu, a filma «Za boljšo žetev» in «Slovenska drama» na fc-sHvalu v Edinbourghu.
Ker so jugoslovanski dokumen^ lami filmi vzbudili zanimanje pri tujih filmskih strokovnjakih, je na beneškem festivalu filmski kritik Brla Baiai predaval o jugoslovan shem dokumentarnem filmu ter podčrtat zlasti njega idejno čistost in jasnost. Tudi tuji časopisi so se pohvalno izrazili o jugoslovanskem filmu. Tako je n. pr. časopis «Daily Dispache» napisal, da predstavlja Jugoslavija novega tekmeca na svetovnem filmskem področju. Časopis britansko e jugoslovanslsega društva pravi, da je «Omladinska pruga» sijajen primer dokumentarnega filma, prav tako močno jxrhvali film «Vse za dete». Tudi v Bernu in Ženevi so zelo pohva lili jugoslovanski dokumentarni film, češ da mnogo obeta. Mnogo uspeha imajo jugoslovanski dokumentarni filmi seveda v Italiji ter tudi v Severni in duini Ameriki, kjer vzbujajo pozornost posebno med izseljenci-
KRONIKA
film «Poslednji dan» v režiji Vladimirja Pogačiča po scenariju Oskarja Daviča. Ta film obravnava življenje članov Uprave državne varnosti, ki se ne boje niti smrti, če gre za življenje delovnih ljudi. Fihn bo prikazoval njihovo borbo proti tuji špijonažl in sovražnim elementom, ki so vtihotapljajo
Jugoslavijo.
Prihodnji film režiserju Renata Castellanija se bo imenoval «Dva krajcarja sreče». Film bodo sne-mali v Neaplju z igralci, ki jih je odkrij režiser prav za ta film: priprave za film, ki so trajale nad er.o leto sta vodila proizvajalec Ghenzi ter režiser Castellani, oba, ki sta že sodelovala pri filmih «Pod rimskem soncem», in «Pomlad je».
Francoski režiser mednarodnega slovesa Maurice Cloche bo re. žiral film «Sin neznanega očeta»; zanimivo pri tem je, da je režiser sam prevzel tudi proizvodnjo filma. Vedno češče slišimo, da nek režiser izdela film na svoje stro. ške; tako tudi Rosseilioi v Italiji, Ford v Ameriki in Cornelius v Angliji. ***
Anton Karaš je bil do lanskega poletja še navaden muzikant v stari dunajski kavarni. Ko pa jc an gleški režiser Carol Reed snemal svoj film «Tretji mož» na Dunaju, je slučajno zašel v kavarno, kjer je A. Karaš igral otožno in genlji-vo melodijo iz «Harry Lima» na svoje citre. Reed ga jc dolgo po. slušal, toda odšel, ne da bi kaj re kel. Cez dva meseca pa mu je pl sai, da ga pričakuje v Londonu, ker potrebuje njegovo melodijo in njegov inštrument za film, ki ga je snemal na Dunaju.
***
«Mož Biffelovega stolpa» bo naslov filma, ki ga bodo posneli po znanem romanu Georgesa Simeno na. V njem bodo nastopili znameniti igralci, kakor Charles Laugh-ton, Franchot Tone, Burgess Merc. dith, Robert Huttor; in Patricia Roc,
«»«
Italijandci film «Neapelj milijonsko mesto» je doživel v Milanu velik uspeh. Zdaj nestrpno pričakujejo premiero filma «Ni miru med oljkami» ki ga je cenzura precej pokrajšala. Režiser Giuseppe de Santis je zaradi tega zelo ogorčen in zahteva, da črtajo njegovo ime z naslova.
y^Hxdtnicd (HedniMim
. 11 '(UIIM'. ......
Podjetje za proizvodnjo filmov Avala film v Beogradu pripravlja nov umetniški film «Srečanje v Metohiji». Ta film obravnava usodo zdravnice, ki se bori proti epidemiji in zaostalosti v Metohiji, kjer se do osvobojen j a nihče ni brigal za zdravje ljudstva. Danes živi albanska manjšina v Metohiji svobodno in uživa vse ugodnosti kot ostali jugoslovanski narodi. V filmu igrajo igralci gledališč v Prištini in Skoplju ter člani alban. skega kulturno umetniškega društva iz Metohije. dZvezda-film» snema umetniški
OPOZARJAMO NASE NAROČNIKE STO in Italije, ki še nlco po ravnali naročnine, da to store člmprej. Najlaže plačajo na naš poštni tekoči račun, ki se glas' na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Trst, št. 11-5374 ali naravnost na upravo «Primorskega dnevnika». Trst, S. Francesco št. 20. l.
Uprava
Vsi naši naročniki v Jugoslaviji se morajo obračati zaradi ukinitev in sprememb naslova itd. vedno in edinole na Agencijo demokratičnega tiska, Ljubljana, Tyrsera cesta 34, Adii Ljubljana. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. v mesecu in sicer 15 dni pred dnem, od katerega dalje nočejo več prejemati lista
Uprava
Med najuspešnejšimi tekmovalci na IX. svetovni šahovski olimpiadi v Dubrovniku jL. bil argentinski mojster Najdorf. Njegovi dobri igri se ima argentinska reprezentanca zahvaliti, da je dosegla na olimpiadi tako dober uspeli. Najdorf je prvič igra! v Jugoslaviji 1937. leta, ko je izven konkurence zasedel prvo mesto na III. mednarodnem šampionatu Jugoslavije v Rogaški Slatini. Na tem turnirju ni izgubil niti ene igre, a za seboj je pustil znane mednarodne šahiste. Najdorf, Poljak po rodu, je igral zq Poljsko in si pred vojno tudi pridobil prvo mesto v domovini. Na šahovski olimpiadi v Buenos Airesu 1939. leta je tud: še Igral za Poljsko. Ker je tedaj iz bruhnila vojna, je Najdorf z večjim številom dni g iti evropskih mojstrov ostal v Argentini, dobil tam državljanstvo in od tedaj nastopa za- to državo.
Na tradicionalnem iurnirju 1911. leta v Mar dež Plati je zasedel 2. mesto. V letih 1942-44 pa si je osvojil prvo mesto, prav tako na 23. južnoameriških turnirjih, kar predstavlja res rekordno število zmag. Posebno velik uspeh je dosege! v Mar del Plati 1947. lete, ko je pustil za seboj tudi nekda. njega svetovnega prvaka dr. Eu-weja.
Na medmaroiinein turnirju v Grochningetm 1946. leta je delil 4. in 0. mesto s Szabo, za Bolvini-kora, dr. Euwejem in Smislovim; isto leto je osvojil prvenstvo na
mednarodnem turnirju v Pragi. V letu Ì948 je Najdorf na turnirju kandidatov za naslov svetovnega prvaka v Budimpešti osvojil peto mesto za Brohmsteinom, Bolcslav-skim, Smislovim in Kcresom.
Lansko leto je igral Najdorf V Opatiji z dr. Trifunovičem, ki se je konča! z nerešenim rezultatom 6:6.
Najdorf je znan tudi po igranju slepih partij. Naenkrat je igral 45 slepih partij in s tem dosegel svojevrsten svetovni rekord. V šahovski borbi se Najdorf ne drži rad teoretskih otvoritev, temveč si izbira svoje lastne variante. Kot črni skoro vedno spreminja sicilijansko obrambo, če mu nasprotnik da za lo priložnost. Jc izrazit kombinacijski igralec z bujno domišljijo in izredno tehniko-Ima to lastnost, da nc popusti niti v slabšem položaju. Leta 1946, ko je sodeloval na mednarodnem turnirju v Groohningeuu je Najdorf stavil za 200 holandskih goldinarjev, da bo premagal svetovnega prvaka Bolvinika, kar mu je tudi uspelo. Značilno za Ncjdorfa je, da mnogo gestikulira, jc živahen in zgovoren. Pri njem ni sledu zadržanosti, ki jo vidimo pri dr. Euweju ali umerjenosti, ki jo lastnost Reshevskega. Njegov značaj se odraža v partijah, v katerih nasprotniku nikoli ne da miru in mu ne dopušča, da bi prišel v pozicijsko igro ter stalno napada. Prav zaradi te svoje igre premaga tudi naj večje nasprotnike.
Holandska obramba
Beli: Najdorf Cmi: Groob t. 62 -d4	e7—c6
2.	c2—c4	f7—f5
Cmi je igral 17-15 šele z drugo
potezo, tki bi se izognil ostremu Stauntonovemu gembitu.
3.	g2—g3	Sg8—f6
4.	Lfl- -g2	Lf8—b4 l-
To je tako imenovana Niemco-
hclandska obramba, ki je kombinacija holandske in Niemcovičeve indijske obrambe. Cešče igrajo 4----- Lf8-—e7,nakar lahko črni izbira sistem gibljivega središča.
5.	Lel—d2	Lb4:d2 +
6.	Ddl:d2	0—0
7.	Sbl—c3	d7- d5
Pravilno bi bilo 7. --- d7—<56;
6. e2—e4, Sb8—d7 itd.
8.	Sgl—13	c7—c6
9.	0—0	Sb8—d7
10.	e2—e3	d5:c4?
11.	Dd2--e2	b7—to5
12.	Sf3—g5!	Sd7—b8
13.	h2—h4-	----
Zdaj že preti 14. Sc3:b5. Najdorf
že pripravlja manever s konjem od g5 prcico h3 na f4, kjer bj si utrdil položaj.
13.	--- h7—hC
14.	Sg5-li3	SfO -d5
Ali 14.----b5—b4; 15. Sc3—a4,
Lc8—a6; 16. Sa4—c5 z odlično igro belega. Na 14. —- a7—a6 bi beli vlekel 15, a2 a4.
15.	cj—c4 Po 15. —
De2:e4.
16.	b2—c3
17.	Sh3 f 4
18.	Tfl—el
- f5:e4; bi
Sd5:c3 prišlo 16.
a7- a5 Kg 8—h 7 Ta#—s"
PREGOVOR
0
E	Č|P	o|r	l\P	O	P o|m| 1 1 B	R	A
E	J|H	L\A	n\a	T	i z|o|d t	O	.
Uredi gornje črke tako, đa boš dobil slovenski pregovor!
KVADRAT	STOPNICE
a|a|a		A|E
Eli	1	k|k
Kjl	N	n|o
o|o	O	p 1 p
r|r	R	v| v
Uredi črke v
kvadratu take, ! da boš vodorav-i no to navpično ; lahko bral bese de; (Rešitev prihodnjič).
Namesto črtic postavi črke A A A AAEIIKKKKKKKKLN OOOOPRSSTT. Zadnja navpična vrsta pove ime kraja v Cmi gori.
ŠTEVILČNICA
1—2—3—4—5 3—5 -4 -6—2 1—5—7—1—2 3—2—1—4—5 7—3—5—1—G 6—5—2—1—2 5—2—41—-2—5
REŠITEV
l drevo, žensko ime, moško ime, teh-iredTog, veznik, klica, poljedelsko ! mčna Priprava, ceremonija, ozka do-orodje, žival, vprašali!' /aimi-k, ladij- j lina. radlotehnična naprava.
Ic‘ Poveljnik.	| 'Po sredi navzdol: mesto v Ifvropi
Vodoravno: 1. Gla; 2. pa - Elektra -iz; 3. Paganini - Ema - ar; 4. požar -kopa • Anabia; 5. alt . sad - ve - oda-liska; 6. ti - kabina c tribut - ud; 7. Indokina - ja - Sam - dna; 8. Indija
-	šota - zidak; 0. or - ara - Partenon; 10 .in - aspirin . in; H. oči.
Navpično: A. Ati; B. plini; C. pot, dno; C. paž-kodri; D. Nagasaki-na; E. Arabija; F. en-Dinara; G. lik-na-as; H. Genova - po; I. Ekipe - jopič; J. at -Tatari; K. re - or . ark L. Amadis . in; M. Anabaze; K. ni - aluminij; O. zabit
-	Don; P. ris - dan: R, skunk: S. Ada.
19.	h4—h5!	Dd8 c7
20.	e4:I5
Beli je pravilno ocenil, da je čas za otvoritev e - vertikale, preko katere bo izpeljal prodor.
20.	-------------------- cC:f5
21.	d4—d5!	Tf8—d8
22.	Tal—dl	c<J—«5
23.	(15—(ki!	----
Z žrtvijo drugega kmeta upeljc
beli lovca v igro zaradi napad* na nasprotnikovega kralja.
23.	—	Td8:d6
24.	Lig2 —d5	----
Preti 25. Ld5—g8 + , Kh7:g8; 26
De2—e8+ Kg8 -h7; 27. Dc8 a6+' Td6:g6; 28. Ii5:g6-f, Kh7—g«;	29-
Tel—e8 mat.
24.	--- Dc7-d8
Cmi nima več pomembo*
obrambe. Na 24. ------. Lc8—d7 **
odločilo 25. De2—e7 itd. Na 24. —^ W6—d8 bi sledilo 25. De2—è«!i Td8:c8;	26. Tel:e8, g7—g6;	^
h5:g6 + , Kh7—g7; 28. Ld5-fT ^ beli dobi.
25.	De2- e8	Lc8 t«
S to potezo Groob samo podali?*
predajo, ki pa jo mora kmalu P**” ‘.ožiti.
2«. Te7:e6!	Crni se vda..
w	#
Šahovski turnir na Bledu
Po olimpiadi v Dubrovniku? 25. septembra pričel II. mednari^ ni šahovski tur-nir na Bledu, na jV terem igrajo jugoslovanski šah»*L Pirc, ing, Vidmar, Rabar, Kude^ ’ Kostič, Puc, Milič, Ivkov in novič ter inozemski mojstri- . Tartakower, Pfeifer, O'Kelly, ». dorf, Stolz, Pilnik in Relistab. ja turnirja je mojster ^lTlOC/l’raif je vodil tudi I- mednarodni t aj na Bledu leta 1931. Jugoslov*' 4(, mojstri, ki dosežejo na lurn^J^p odst. možnih točk, imajo f"
igrati na IV. šampiona tu •nl*jpr vije poleg Gligoriča, Pirca, noviča in Matunoviča.
Zc prva kola na Bledu Jgr« ogorčene borbe in zanimive Posebno jc presenetila zmega
starejšega jugoslovanskega 'V^rtS' Kostiča, ki je premagal dr, jaidc kowerja. Tudi mladi igrale'-' rer je prijetno presenetil nad belgijskim prvakom u tff
j jem, Matanovlč, pa z zma8 Stoizem.	„t»'
Po sedmem kolu vodi skl velemojster Najti«'! s .(j pc mi pred Fudererjem 8 ’ - tat’' točke, Pilnikom, ki i*™' Rellstabom. Stoizem W
Fizkultura • radio

LEP USPEH NAŠIH KOLESARJEV V SLOVENIJI |
nva mesta sa in i Nelu
Zadovoljni 20 se vrnili naii kolesarji domov iz Slovenije. Kaj bi tud) ne bili veseli! Saj so odnesli kar dve zmagi na precej težkih progah mednarodne kolesarske dirke v Kranjski Kori in okrog Bleda. Sodelovali so najboljši jugoslovanski dirkači, ki so bili našim ostri nasprotniki in je bila prav zaradi tega borba med tekmovalci zelo zanimiva.
V soboto je bila kolesarska tekma na 11 km dolgi progi Kranjska gora Vršič z višinsko razliko 836 m. Na tej Progi je dosegel izreden uspeh naš tekmovalec Rlnaldl. Jugoslovanski dirkači med tekmo nanj sploh niso računali In so obračali vso pozornost na nevarna tekmovalca Fontano-ta In Sclausera. Rinaldi je to njihovo Pozornost znal izrabiti in Je že takoj v začetku prešel v vodstvo. Kmalu je Pustil za seboj skoro vse tekmovalce, sledila sta mu le Sireni In Ježek (Sarajevo). Toda tudi ta dva sta morala čez čas popustiti In Rinaldi je zmagoslavno privozil na cilj. Eno minuto za njim Je prispel Sironl. Pr) tem moramo omeniti, da so dobro vozili tudi Corretti. Sclausero, Danieli) in Della Santa. Fontanot je imel na kolesu okvaro in je zaradi tega izpadel.
Naslednjega dne pa je bila mednarodna ekipna kolesarska dirka okrog
Bleda. Startalo je 13 ekip. Trst sta zastopali dve ekipi, prav tako Ljubljano, Zagreb In Partizana. Po eno ekipo pa so postavili: Nova Gorica,
Beograd in Sarajevo. Proga je bila dolga 100 km. Tržaško ekipo I so zastopali: Fontanot, Sclausero, Colja, Sellier, Danielli, ekipo II pa: Coretti, Gardoz, Rinaldi, Della Santa In Grlo. Vsaka ekipa Je morala prispeti na cilj z najmanj 3 tekmovalci skupaj.
Opogumljeni z uspehom prejšnjega dne so naši kolesarji hoteli ta uspeh še povečati. Tako je že v začetku bilo videti, da bo borba med njimi In ostalimi tekmovalci kar precej ostra. Po startu so prvi prešli v vodstva Ljubljančani, medtem ko so naši dirkači «pritisnili» šele v šestem krogu. Tedaj so vozili v strnjeni skupin) Trst I in II, Ljubljana I, Partizan 1 in II, Zagreb I. Beograd in Nova Gorica. Zaradi težje okvare je tržaška ekipa I morala odstopiti, zaostali so tudi Novogoričani in Beograjčani, tako da so bile v zadnjem krogu le še ekipe Trst II, Ljubljana I, Partizan
I	in Zagreb I. Naši tekmovalci so sedaj dali iz sebe prav vse in zmagovito vozili proti cilju. Za hip je
II	krogu pretila nevarnost, da bi ne prispeli na cilj v določenem številu, zaradi okvar, ki sta jih dobila Rinal-
RINALDI WALTER
moral odstopiti, se je Correttiju posrečilo odstraniti nezgodo ter se pognati z vso silo med vodeča soro-jaka Gardoz in Della Santa, ki ju moramo še posebno omeniti zaradi njune hitre in lepe vožnje. Tako so vsi trije v finalnem krogu skupno privozili na čilj in dosegli zmago, ki so nanjo zares lahko ponosni.
Rezultati: s tekme Kranjska gora - Vršič: 1. Rinaldi (T) v 44’14" 2. Sireni (Partizan) z 1’18” razlike; 3. Ježek (Sarajevo) z I’30”.
Rezultati s tekme okrog Bleda: 1. Trst II v 2:50.14; 2. Ljubljana I v
~	---I	a* v	i-z, «
di in Coretti. Medtem ko je Rinaldi J 2:50.14; 3. Zagreb itd.
Športne prireditve prihodnjo nedeljo
V Kopru bo to nedeljo kolesarska dirka za drugi pokal lista «La nostra lotta», na kateri bodo skušali naši kolesarji po lepih uspehih v Sloveniji brez dvoma doseči zmago. Tekmovalci bodo startali ob 8 uri v Kopru na 115 km dolgi: Koper, Dekani, Rižana, Kubed, Sočerga, Buzet, Porta-porton, Buje, Sečjole, Portorož, Piran, Izola, Koper. Zmagovalci bodo prejeli lepe nagrade, pokal pa bo dobilo moštvo, ki bo imelo več tekmovalcev na prvih mestih.
»»»
Kakor smo že omenili, bo v nedeljo v okviru gospodarske razstave v Kopru na koprskem stadionu zanimiv troboj lahkoatletov Trsta, ljubljanskega Železničarja in Domžal. Težko bi bilo že sedaj ugibati, katera ekipa lahko upa na zmago, ker poznamo prav dobro naše atlete kakor tudi izurjene atlete Železničarja in Domžal. Vsekakor bodo naši reprezentanti skušali popraviti neuspeh, ki so ga v nedeljo doživeli v Sloveniji. » * *
Na krožni dirki okoli Lombardije, ki bo IS. oktobra, bodo poleg najboljših evropskih dirkačev, kakor so Bartall, Coppi, Kubler in Koblet, sodelovali tudi naši najboljši kolesarji Colja, Sclausero in Fontauot,
TEKME
v športnem tednu
V okviru «Športnega tedna» ob Gospodarski razstavi v Kopru je bila v nedeljo prijateljska tekma med hioštvi «Košarkarskega kluba Inter» in «Košarkarskega kluba Trst». Za «K. K. Trst» so nastopili: Corazzi, Verità, Micci, Peselli, Pregellio, Brus ir> Simonitti, za «K. K. Inter» pa ^rizzati, Ghelli, Claver, Juraga, E-^iil in Zanetti.
Igra je bila zelo zanimiva; tekmovalci so ves čas Igrali napelo, bistro ter z lepimi prehodi in preračunanimi napadi. Njih dobro voljo in pa gledalčev užitek je v drugem Polčasu kakor nalašč pričel motiti flež. Navdušene igralce je sicer oviral. a so tekmo le odrigali do konca. ^IJub dobri obrambi in lepi igri je Moštvo «Inter» moralo prepustiti ^Pago «Trstu» z rezultatom 34:24. V Pjoštvu «K. K. Trst» so bili najboljši: ‘‘‘egellìo, Verità In Brus, «Inter» pa sta najbolje zastopala Claver in Ju-'aga. Tekmo je prav dobro sodil "akselič iz Kopra.
• * «
t,Otvoritveni turnir" v košarki
tp>retekli tctrtek se Je »a stadionu maj» pričel košarkarski turnir «otvoritveni pokal». Prva srečanja 0 bila zelo zadovoljiva. Prvo tekmo * odigrala košarkarski klub Inter P Polisportiva Olimpia z rezultatom :18- Igra Je bila zelo pestra, nape-ln so se v njej najbolje Izkazali za utnpio mlada Pavlini (6) in Kobau *'* Ka Inter pa Konič (19) in Emilij l„ ' Sodila sta prav dobro Jaksetlč Corazzi.
'i)1»310 sta odrigali tekmo C. P. Trst . košarkarski klub Sv. Križ. Zmagal ‘rst s 69:40. V tej tekmi Je pred-presenetil Sv. Križ, ki si je temu da Je komaj na začetku, y, . "obrati kar 40 točk. Zelo dobro T,. lgraIi Ma8a"ja (20), Micci (1Ó) In V,,»- (2), v moštvu 'Prst pa so bili ^Hjdobri. Sodila sta Jaksetič in Pe-
Prijateljska ^ nogometna tekma
Sv, JJodeljo ata nogometni m
4tjs. Ust ‘n Meduza odigrali r i °'6 ° lcrao‘ Zrrianai0 jo Mt lo dòh b njih°vi zmagi b "jihovm »^Pomniti, ùa jq bi rorijm . Vrstr-h opaziti nekaj 'k^oev, ki so precej n “ b-spehu Meduze. 1 8aty sb verjetno imeli svoj V-siir , Vratar b> lahko ob: 4* “ak Kol, srednji napadale« WU<H ni bil preveč v fc Jp Scniavon iz Kopra.
Le dve točki razlike
v nastopu naših lahkoatletov 2 „Železničarjem"
Vesele in nasmejane je v soboto popoldne odpeljal brzec naše lahko-atlete proti Sloveniji, kjer naj bi se naslednjega dne pomerili v Domžalah z ljubljanskim lahkoatletskim moštvom «Železničar».
Tekmovalni prostor so v nedeljo gledalci napolnili do zadnjega kotička in ko sta se pojavili obe moštvi, so jih navdušeno pozdravljali. Z glasnim priznanjem so potem obsipali nastopajoče, ki so posamezne točke tehnično res lepo izvedli, kljub temu da je bil tekmovalni prostor zaradi dežja v precej slabem stanju. . Iz tekme so izšli kot zmagovalci Ljubljančani s tesno zmago 47:45. Torej je naše atlete spremljala smola? Bili so le za dve točki slabši, kar je le dokaz, da so dobro trenirali in se pripravljali. Ta. neuspeh jih je le še bolj podžgal in bodo v tem tednu odpravili še marsikatere nedostatke ter se pri nedeljskem trojnem srečanja z «Železničarjem» in domžalskimi iahkoatleti temeljito «maščevali».
Sedaj pa še nekaj tehničnih rezultatov, od katerih je vredno omeniti dober skok v daljino 6.30 m, ki ga je dosegel naš atlet Zetto in pa čas Barduckega (Železničar) na 800 m v 2:00,7.
100 m: Zetto (T) 12.1; 2. Sedmak (T) 12.1. 3000 m: I. Špacapan (Z) 9:22,5; 2. Inkret (Z); 3. Abram (T) 10:02,4.	<00 m:	1. Barducky (Z)
2:00,7; 2. Seleš (Z); 3. Zudek (T) 2:12. Skok v daljino: 1. Zetto (T) 6.30; 2. Lagler (Z) 5.86. Skok v višino: 1. Kos (Z) 1.55; 2. Tranl (T) 1.50. Met krogle: t. Trani (T) 10.40; 2. Valion (T) 9.99; 3. Vovk (2) 32.20. Met kopja:
1.	Pittace (T) 38.88; 2, Hrovatin (Z) 34.75. Met diska: 1. Borštnar (Z) 23.78;
2.	Lagler (Z); 3. Valion (T) 20.26. 4 x 100: 1. Trst (Trani, Sedmak, Zup-pln, Zetto) 47.8; Železničar 49.8.
RAZNE VESTI
V Beogradu je bij teniški dvoboj med Arnerikancema Dorlmanom in Garretom ter Jugoslovanoma Milcj. kovičem in Branovifiem, ki sc je končal 3:1 za Jugoslovana.
Boksarski dvoboj Beograd : Rim se končal neodločeno 8:8.
10 držav se je do sedaj prijavilo za svetovno prvenstvo v košarki, in sicer; 13razilij«i, Kanada, Cile, Egipt, Francija, ZDA, Jugoslavija, Peru, Urugvaj in Španija. Prvenstvo se začne 22. oktobra v Buenos Airesu v Argentini.
Srečanje za svetovno prvenstvo med boksarjein težke kategorije Ez-zardom Charlesom in Joe Louisom se je končalo z zmago prvega. Tako
je Ezzard ohranil nasloy svetovnega prvafca težke kategorije. Tekmo je gledalo 20.000 gledalcev.
P Rimu je začel teniški troboj med Italijo. Nemčijo in Egiptom. Po prvem dnevu vodi Egipt z 2 točkama pred Nemčijo, ki beleži eno zmago, in Italijo, ki si še ni priborila točke. Za Egipt igrata znana bivša češkoslovaška prvaka Drobnv in Gornik.
Italijanski prvak na 200 m prosto Paliaga je izboljšal svoj rekord od
2’17"8 na 2’15’7.
Na lahkoatletskih tekmah v Bologni je ženska štafeta 4 krat 200 po-rušila nacionalni rekord iz leta 1941 s časom 1’47”5/10.
Tom Walsh je dosegel svojevrsten rekord v teku na kolescih. Zdržal 'e nepretrgoma 2 dni in pol.
S. oktobra bo na Dunaju nogometna tekma mca reprezentancama Jugoslavije in Austrije, istega dne pa bo v Zag-rebu srečanje B moštev Jugoslavije in Avstrije. Doslej so Jugoslovani odigrali z avstrijskim nogometnim moštvom tri tekme, ki so jih vse izgubili. Leta 1924 v Zagrebu 4:11, leta 1928 na Dunaju (Avstrija B.Jugoslavija A) 3:0, leta 1949 o Beogradu 5:2, t) lanski tekmi B reprezentanc so prau-tako zmagali Avstrijci 3:1.
Zaradi odlik svojega nogometa uživajo avtrijski nogometaši po vsem svetu velik ugled. Način njihovega igranja se v marsičem razlikuje. od nogometa v drugih državah. Drže se v glavnem starega sistema, s katerim presenetijo marsikaterega neprevidnega nasprotnika. To so občutili najprej Italijani, k; so bili premagani s 5:0, težak poraz so doživeli tudi Jugoslovani v Beograd« s 5:2. Letos so Avstrijci dosegli še dve odlični zmagi, premagali ;o Italijo 1:0, močno madžarsko reprezentanco pa s 5:3.
Avstrijci so odlični igralci: točno podajajo, p kombimcijah so duhoviti, izvrstno obvladajo žogo, skratka lahko rečemo, da so dovršeni nogometaši. Za Jugoslovane bo tekma z njimi vsekakor zelo pomembna. Jugoslovanski nogometaši bodo morali pokazati vse svoje znanje in sposobnosti ter tiste odlike, ki šo
Gostovanja jugoslovanskih nogometašev
Jugoslovanski nogometni prvak «Crvena zvezda» je prejela vabilo za 44 tekem, ki naj bi jih odigrala v Južni Ameriki. Od teh 12 v Čilu, Peruju in Urugvaju, 12 v Mehiki, Guate-mali, Kostariki in San Salvadoru, 20 v Braziliji.
Urugvajski prvak «International» je zaprosil «Crveno zvezdo», naj Jim odstopi za turnejo, ki bo trajala 4 mesece, njih srednjega napadalca Rajka Mitiča. Dalje so bili nogometaši «Crvene zvezde» povabljeni v Turčijo, Belgijo In Francijo. Moštvo «Partizana» pojde to jesen na turnejo po Angliji, pozimi bp verjetno gostovalo po Srednjem vzhodu, v aprilu pa bo obiskalo Švedsko in Avstrijo. Ekipa «Hajduka» iz Splita, ki Je na drugem mestu v zvezni lestvici, je bila povabljena v Kanado.
Do sedaj še ni znano, koliko tekem bodo lahko jugoslovanska moštva odigrala v tujini. Glavna ovira je jugoslovansko nogometno prvenstvo, ki ga ne morejo preložiti na kasnejši čas.
-a njih svojstvene. Zaradi tega je izvršni odbor Nogometne zveze Jugoslavije storil vse, da se igralci kar najbolje pripravijo. À reprezentanca trenira v Beogradu, B reprezentanco pa vodi v Zagrebu Toni Pogačnik. Komisija je tudi ic določila igralce, ki pridejo v poštev za A in B reprezentanci.
A moštvo: Mrkušlč, Beara, Horvat, Stankovič, Kolakovič, Čajkovski L, Jovanovič, Djajič, Mantula, Ognjanov, Mitič, Zivanovii, Bobek Herceg, Vukas, Valok, Mihailovič, O&ojnak (Kvarner) in Jagodič (Napredak).
Avstrijsko reprezentanco pa bodo sestavljali:
Zemann, Bueckl, Happel, Hanap-pi, Ocioirk, Zwazl, Melchior I., Decker, Wagner, Stojaspal in Aure.d-nik. Rezerve bodo: Gornjardt, Buder, Stolz in Pelikan.
Odgovorni urednik
KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AIS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchi t
Rokopisi se ne vračajo
Pred tekme
JUGOSLAVIJA-AVSTRIJA
PREGLED ODDAJ V TEDNU od 6.10.1950 do 13.10.1950
Poročila v slovenščini vsak ob 7 00 (ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 'in 23.05.
Poročila v italijanščini vsak dan ob
6.45	(ob nedeljah ob 7.10), 12.45, 19.15 in 23.00.
Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45.
Pregled tiska v italijansščini vsak dan ob 14.30.
Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.45.
Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30.
Jutranja glasba vsak dan oJ> 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45).
PETEK: 6.10.50
12.00	Opoldanski koncert; 13.15 Pojejo člani SKUD iz Ljubljane; 13.50 Nova Jugoslavija:	Težka industrija
na zagrebškem velesejmu (slov);
14.00	Igra Mali orkester Radia Ljubljane: 18.00 Športni pregled (ital.);
18.15	Mendelssohn: Violinski koncert v e—molu: 19.45 Sindikalna vprašanja (ital.); 20.00 Uganite kaj igramo (slov); 20.30 Slušna igra (ital.); 22.00 Ljudska univerza: 10O let slovenske zgodovine (slov.).
SOBOTA: 7.19.50
12.00	Iz opernega sveta; 13.15 Poje mezzosopranistka Justina Vuga; 13.45 Gospodarski pregled (ital.); 14.00 Veseli kvintet; 18.00 pionirska ura (ital.); 19.45 Pesmi borbe in dela;
20.00	Hrvatski kulturni pregled (hrv);
20.30	Pesmi jugoslovanskih narodov;
20.45	Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.); 21.30 Zabavni orkester Radia Ljubljana;
22.00	Človeštvo na pohodu (ital.);
22.15	Modest Musorgski: Slike z razstave.
NEDELJA: t.10.59
8.30	Kmetijska ura (slov.); 9.00 Baletna glasba; 9.30 Kmetijska ura (ital.); 10.00 Folklorna glasba; 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.45 Našim ženam (slov.); 12.00 Glasba po željah (slov.); 13.30 Pionirska ura: Iz nove številke «Cicibana» (slov.); 14.00 Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; Janez Bitenc: «Na deželi»; Reportaža z razstave; Poje zbor pevovodskega tečaja iz Portoroža; 19.00 Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.45 Solisti 2 orkestrom:	20.45 Politični pregled
(ital.); 21.00 Iz opernega sveta; 22.00 1 Športni pregled (ital.).
PONEDELJEK: 9.10.M
12.00	Opoldanski koncert; 13.15 Pojeta Miško Grošelj in Sonja Draksler, ha harmoniki spremlja Avgust Stanko; 14.00 Koncert violinista Josipa Klime m pianista Petra Tomičlča;
17.30	Športni pregled (slov.); 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15 Iz opernega sveta; 20.00 Rachmani-nov: «Elegični trio» — Igra Brandi trio; 20.45 S tržaškega ozemlja: Kulturno delo Slovencev In Hrvatov v STO (slov.); 21.00 Vesela ura (ital.);
22.00	Večerno branje: Iz del Frana Erjavca (slov.); 22.15 Baletna glasba.
TOREK: 10.19.50
12.00	Zabaven glasbeni spored; 13.15 Iz Chopinovih etud op. 10! 13.45 Kulturni pregled (ital.); 14.00 Poje komorni zbor Radia Zagreb p. v. Slavka Zlatiča; 18.00 Ljudska univerza (ital.); 18.15 Klasična in romantična pianistična glasba; 19.45 Kulturni pregled (slov.); 23.30 Glasba po željah (ital.).
SREDA; 11.19.59
12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Pojo znani pevci; 13.45 Gospodarski pregled (slov.); 14.00 Sobodna srbska orkestralna glasba; 18.00 Z našim ljudstvom (ital.); 18.15 Za vsakogar nekaj; 20.30 Radijski obzornik (ital.); 21.00 Literarna oddaja; Vercovs: «Tišina morja»; 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.); 22,15 Danilo Bučar: ■ Belokranjske pisanice.
ČETRTEK: 12.10.59
12.00 Lahek glasbeni spored; 13 (5 Koncert tenorista Stjepana Sajfarja;
13.45	Našim ženam (ital.); 14.00 Zabaval vas bo vaški kvintet; 17.40 Iz Schubertovih in Schumanovih del;
19.45	Glasba po željah (ital.); 20.30 Tržaški komorni zbor p. v. Ubaida Vrabca; 21.00 Radijski obzornik: KI* :ajska v luči najnovejših; 21.15 Simfonične slike; 22.00 Izbrane strani (ital.); 22.15 Pojejo znameniti Italijan*
j skl pevci.
16
L i u d s m T E p HIIS
JUCI
Moja ljuba, draga Juca!
Kaj se vse pri nas dogaja! Kakor vidiš, dan Za dnevom, Trst veljavnejši postaja.
Od sobote do sobote se vrstijo otvoritve in razgibana reklama Za pomembne prireditve
Športnih in drugačnih društev res mednarodne veljave. Kolesarske, konjske dirke, velesejmi in razstave,
barke spuščamo po morju, diplomate, generale tu sprejemamo vsak teden in potem še vse ostale
zanesljive bratce z juga, klateže in %>otepuhe, ki Tržačane učijo delati, ker Za lenuhe
samo oni so rojeni.
V	babilonski tej zmešnjavi sanja vse o razvedrilu,
o bogastvu in o slavi.
Kakor da so ponoreli eni volijo «stelline», drugi iščejo odpustke v čast «madonne pellegrine»,
tretji zbirajo podpise, češ da bi služili miru, v isti mah, ko na Koreji so naklonjeni prepiru.
Toda to je vse malenkost.
V	zadnjem času so zgradili v Trstu tudi semenišče.
S pompom so ga posvetili
in povabili na slavnost rdečo eminenco iz Rima. Vendar, kakor govorijo, kardinalu naša klima
ni bila pi'eveč povšeči.
Kljub njegovi veličini in cerkvenemu omotu, so nemarni Triestini
izostali pri sprejemu.
Pač zato, ker ta in oni vedno še stanuje v kleti, ko se trosijo milijoni
za cerkvene ustanove.
Zdaj Santin bo menda srečen, ker bo z zgradbo lemenata v kroniki ovekovečen
kot zaslužna eminenca,
Ri duhovniškim rekrutom v Trstu je zgradila zavod 9 prostovoljnim kontributom
Vernih stark in siromakov.
Juca mojal Z aspirini gg preganjam slabo voljo, ko to pišem... Triestini
So pač vedno dobre duše,
(ta le mir imajo v hiši. iBodi zdrava! Drugi teden kaj veselega napiši.
| Mihec in Jakec
] Mihec: Ogorčen sem. Skedenj-silco prosvetno društvo se je pošteno potrudilo, da dostojno proslavi važno obletnico, ko je pred 400 leti bila izdana prva slovenska knjiga. Vsi tržaški ljubitelji lepe slovenske knjige so se zbrali, da Jo obletnico proslavijo in se poklonijo velikemu duhu Primoža Trubarja; a zunaj jih ie čakala skupina kominfor-mistov ter jih pri odhodu napadala in žalila,
Jakec: Pomiri se, Mihec! Saj kominformisti trdijo, da je bila to navadna nerazsodna drhal, ki nima stika ž njimi in z§ katero ne odgovarjajo,
Mihec: Dobro. Zakaj pa tega ne povedò javno?
Jakec: To je Pa druga stvar. Morajo misliti na bodočnost. Kdo Pa naj potem podpira njihove bodoče politične nastope?
Občinski šport
Srečna je tržaška občina. In kakor ima posameznik potrebo, da se razgiba in posveča kakemu športu, ko mu gre vse po volji, tako si je tudi srečna tržaška občina ustvarila nov šport. Proslavljala bo slovite Istrane (Istriani illustri). Pod filmo tržaške občine je napovedana z velikimi lepaki prva proslava, katere predmet bo Giuseppe Pagano — Pogatschnig.
Ni naš namen, da bi temu Istranu kratili njegovo slavo. Poudarili bi samo, da je občina imela zelo srečno roko pri izberi prvega proslavljenca. Kajti ta ie dvakrat «puro sangue». Prvič je «čistokrven», ker ima zveneče italijansko ime Pagano, drugič pa. ker je imel prej ponemčeno ime Pogatschnig. De škoda,, da se je ta mož rodil kot Pogačnik in da to imq požene vso «čistokrvnost» k Vragu.
VAŽNA FUNIVIA
Med vidaiijevkami:
—	Ali si vpisana v našo partijo?
—	Seveda.
—	Ali imaš kakšno funkcijo?
—	Seveda. Sem «stellina dell’Unità»
TVOJA PEPA
SVOJEVRSTNI ~ ODPUSTKI
V Nitri na Slovaškem so proslavili verniki praznik fizičnega vnebo-■irzetja naše preblažene Matere božje. Ob tej priliki so tudi pobirali pod-Olse za mir.
Fajmošter: «Preljuba Katra, za pokoro zmoli pet oCenašev lu podpiši tfokbolmskl apfl»,
«S PREJEMI»
Bivšega vnetega fašista kardinala Piazzo so ob njegovem prihodu v Trst ob otvoritvi «tovarne za duhovnike» slovesno sprejeli. Njemu v čast se je postrojila na postaji četa Čerinov, zagodla mu je tu«U njihova banda.
Tržaški oblastniki; «Dragi naš prijatelj kardinal, presrečni smo, da ste nam nudili priliko za tako svečan sprejem, ki nas vsaj malo spominja na one, ki smo jih prirejali Duceju in po katerih se . nam tako hudo toži».
SANJE
Ko sem se nekega dne mudil na zadnjem tržaškem velesejmu, je mahoma stal pred menoj moj stari prijatelj Bosanec Mehmed Hadžibegovič. Veselo sva si stisnila roke.
Z Mehmedom Hadžibegovičem me veže zgodba, ki je zame «star greh», zanj pa «eden najlepših spominov življenja». Naučil sem ga namreč ljubiti in piti - vino.
Mehmed je bil pobožen Moslim. Poleg tega je bil pametne glave. Nekoč, ko sva bila mlajša, sva sedela skupaj v nekem bosanskem hanu, on pri črnj kavi, Jaz pa — kot pristen Slovenec — pri vinu. Ni mi dalo mirti, začel sem trkati na njegovo pamet, češ, vsaka vera ima poleg dogmatičnih naukov tudi predpise zdravstvenega značaja; in tak predpis }e tudi prepoved vina v. Koranu. Za Arabijo, kjer je Mohamed živel, je bil ta predpis umesten, za Bosno pa nima smisla. Tam vendar nj tako vroče.
Moja beseda je bila zrno, ki je padlo na rodovitna tla, Mehmed je stegnil roko proti mojemu kozarcu in pokusil. Končalo se je s tem, da sva veselo prepevala pozno v noč. Mehmed je namreč odličen pevec, in pri vinu sq lepše poje nego pr; črni kavi. Pozneje mi je Mehmed z globokim vzdihom priznal:
«Eh, da sam znao, da je vino tako dobro...»
Ni pomoči, imam ga na vesti.
Na tržaškem velesejmu ni manjkalo dobrega vina in z Mehmedom nisva bila v zadregi glede programa. On je bil zvest svojemu «najlepšemu spominu iz življenja», jaz pa svojemu staremu slovenskemu grehu. Kmalu sva veselo prepevala; da, še veš: Zakinkala sva...
Na mah je Mehmed postal nekam čuden. Lice se mu je odebelilo, lasje so Se umaknili že precejšnji pleši, oči so srepo gledale.
«Za boga, Mehmed, kakšen pa si?»
«Nisem Medmed; jaz sem škof Santin».
Kakor se dogaja v sanjah, se mi je to zdelo čisto naravno. Dejal sem:
«Ravno prav, da se srečava. 2e davno imam.na srcu vprašanje; Kako to, da ste leta 1948 postavili kot prvi, na čelu svoj podpis na zbirko slavnih 195.439 podpisov, ki jih je Lega poslala V Rim?»
«Podpisal sem z desnico. Levica ne sme vedeti, kaj dela desnica. Vi pa sedite na moji levi strani».
«Kako pa to, da je Lega nabrala letos pri volitvah za društve-
no vodstvo samo 4000 glasov?»
«Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih».
«In kako to, da tista slavna afera s sladkorjem še danes po treh letih n j razčiščena?»
«Čudna so pota božje previdnosti».
Se bi bil sanjal, a dobil serti krepak sunek pod rebra. Meh- ' med je klical:
«Ajde, druže, nemoj spavati. Snivao sam lepu bosansku pesmU. Zapjevajmo druže!»
In Mehmed je zapel s svojim zvonkim glasom:
Promisli se, pa pi i rujno vince li!
Jer ceo život, ceo svet sanak je samo, sanak je leP*
Zaspano sem «basiral» in zra' ven mislil:
Kakšna razlika med sanjami Tržačana in ined sanjami Bo" sanca!
Pepček
«EVVIVA IL MORTO»
V nedeljo so imele «nviši» (MSI) svoje zborovanje, na katerem so kd' čale «Evviva il rtiorto!»
< o*
Miši kapitalistom: «Ho — ruk, «e malo pritisnite pa bo zoP*’ noiabl*