Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 29 za cono B prt Centru tiska v Koptu. za Jugoslavijo pn ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva J4 ali na čekovni račun pri Komunalni .banki, N. 6 . 1 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. CENA 20 lir. Poštnina ojačana v sotovlnl. TKST O. oktobra IthlO LETO PETO številka 234 Spedizione In abb. post. II. gruppo Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecchi 6-II. Telefon štev. 95.823. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 2S. tFoto Magajna). Obiščite razstave r KepruJ «■»upìm TEDNIK Politični obzornik Kron i ka Angleži io izjavili, da so pripravljeni razpravljati o ameriškem predlogu za sklenitev japonske mirovne pogodbe. Pravijo, da upajo ZDA že v nekaj tednih pripraviti potrebne temelje za razgovore. Komisar Združenih naxo ker ji!m ne gre v račun. Pozdravi predsednika Enotnih sindikatov Radicha kongresu Delavske zbornice in predlogi združitev obeh sindikatov pa hi morali že zadostovati tudi vsem o-nim, ki doslej že niso razumeli, da vodijo Enotni sindikati proiidelav-sko in popolnoma oportunistično politiko. Boljših dokazov o tej P0-litiki pač ni treba. Ce so na kongresu Delavske zbornice te predloge odklonili, ne spremeni nič stvari, ker so to storili iz taktičnih razlogov in ne zaradi kakili resnih nasprotij in različnih stališč obeh sindikalnih organizacij. Zalo J® dolžnost vseh razredno 7'av<2“llrii delavcev, da obrnejo končno nim sindikatom hrbet in se vkll^ jo v resnično razredno sindika gibanje, ki no pozna oportunim in slepomišenja. L i ti D s ki TEDNIK O SLOVENSKIH ŠOLAH mora odločati slovenska uprava Tržaški Slovenci se moramo vedno vztrajno boriti za nnio šolo bodisi da branimo, kar smo že pridobili, ali pa da zahtevamo, kar nam še gre. Tej vztrajni borbi se moramo zahvaliti za vse uspehe, ki pa smo jih morali naravnost iztrgati. Kakor vsa leta so začeli šovinisti tudi letos gonjo proti slovenskimi šolam Pisali smo že o dopisnicah, ki so jih didaktični ravnatelji pošiljali slovenskim staršem s pozivom, naj vpišejo svojo otroke V italijansko šolo, pri čemer so se izgovarjali, da gre za kontrolo vpisov. Tako dopisnico je prejela tudi zavedna slovenska mati na Katina-ri. Ko je prišla v italijansko šolo, ji je učitelj dejal, naj vpiše svojega otroka v italijansko šolo. Ko mu je povedala, da ga je že vpisala v slovensko šolo, ji je dejal, naj prinese potrdilo občine o vpisu v to šolo. Ta zahteva ie seveda čisto navadna spletka, ki ji ne bo nihče nasedal, vendar dokazuje, česa vsega se poslužujejo italijanski šovinisti, da bi spravili naše otroke v italijansko šolo. Drugi podoben manever je poskus, da bi znižali stalež slovenskega učiteljstva v zvezi s trenutnim padanjem števila učencev. Znano je, da je število učencev padlo, ker so rojeni v vojnih letih, ko je padlo število rojstev, to pa vsekakor ne opravičuje nobene redukcije slovenskega učiteljstva, ker se bo stanje v prihodnjih letih po-, pravilo. Krivica našemu šolstvu se godi tudi na Opčinah. Tu ie več slovenskih učencev kakor italijanskih, vendar imajo italijanski popolno triletno strokovno šolo, slovenski pa samo dva razreda. Letos se je vpisalo v prvi razred 50 otrok, za tretji pa se jih ie prijavilo 12. Poleg openskih hodijo v to šolo tudi trebenski in repentaborski učenci. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo šolske oblasti odprle tudi tretji razred te šole. Zelo pereče je tudi vprašanje slovenskih otroških vrtcev. Na Proseku se je vpisalo y vrtec 72 otrok, pa ga kljub temu že ni, čeprav s« na razpolago 3 učilnice v proseški šoli, v katerih stanujejo sedaj ljudje in bi jih bilo treba izprazniti. Kjer se priglasi dovolj otrok, tam se izgovarjajo, da ni prostorov, kjer ie število manjše, pa pravijo, da se mora prijaviti vsaj 50 otrok. Tako zahtevajo slovenski starši v Zgornji Kolonji že dolgo časa, da se tam odpreta slovenski otroški vrtec in slovenska šola. Otroci morajo hoditi v šolo na Opčine ali Rojan, v vrtec pa na Greto ali na Opčine. Starši so bili že pri raznih šolskih oblasteh, pa jim doslej še niso ugodili. Zato so pisali polk. F. B. Marshallu odprto pismo, v katerem pravijo, da se je priglasilo za vpis v otroški vrtec 27 otrok, za šolo pa 60 učencev ter zahtevajo, da se končno odpreta vrtec in šola. Tudi slovenski starši iz šolskega okoliša ulice Donadoni že tri leta zaman prosijo, da se tam odpre otroški vrtec. Doslej so se vedno s čem izgovarjali. Decembra meseca bodo tam izpraznili tri učilnice italijanskega otroškega yrtca in bo izgovor o pomanjkanju prostorov odpadel. Seveda bodo našli pa kakega drugega. Tudi za otroški vrtec v Ul. sy. Frančiška se izgovarjajo, da pi .prostorov. Tam se je prijavilo nad 50 otrok. Otroški vrtec je potreben tudi rva Vrdelci, kjer smo ga že imeli, pa so ga ukinili. Vse to nam dokazuje, kako nam šovinistične italijanske šolske oblasti na vsakem koraku mečejo polena pod noge. Zato bi bil že skrajni čas, da se ustanovi ločena slovenska šolska uprava, kj bo neodvisna od italijanske. Ta uprava bo potem morala pravično reševati vsa nerešena vprašanja, ki že toliko časa terjajo rešitve. H« * * ŽIVINSKI SEJEN! V 1VAU1UCŽINI V torek je bil v Nabrežini prvi živinski sejem, ki bo odslej vsak prvi torek v mesecu. Ta sejem bo velike važnosti za naše kmetijsko gospodarstvo in živinorejo, saj so ga kmetje zelo pogrešali, odkar smo odrezani od Sežane, kjer so bili prej živinski sejmi. Nabrežina je za sejem zelo primerna, ker ima dobre cestne in železniške zveze. Prvi sejem je bil precej živahen. Na sejmišče so prignali iz raznih krajev Tržaškega ozemlja in iz Furlanije okoli 100 repov goveje živine in 100 prašičkov. Sklenili so mnogo kupčij, naši kmetje so zlasti kupovali prašičke za vzrejo. Na sejmišču so že zgradili manjše poslopje z javno avtomatsko tehtnico, uradom za živinozdravni-ka ter večjim prostorom za raztovarjanje. Tehtanje in živinozdrav-niški pregledi so brezplačni. Na sejmišču je bilo tudi nekaj stojnic za razno kramarijo in posodo. Skupnega prostora je za kakih 400 glav živine. Cene so se gibale približno takole: breje kravr od 140 do 160 tisoč lir, junice okoli 100.000 lir, prašički za vzrejo od 8 do 0 tisoč lir. JUGOSLOVANSKO POOKOČJK STO-JA 1. oktobra Sq je začelo 15 dnevno predkongresno tekmovanje vojnih in vojaških invalidov Istrskega o-fcrožja. Okrožni odbor organizacije je namreč na pobudo nekaterih vasi, ki so se samoiniciativno prijavile k tekmovanju, določil v čast tega kongresa tekmovanje med vasmi in bazami mest. Tudi s tem tekmovanjem bodo naši invalidi prispevali svoj delež prostovoljnega dela in s tem konkretno dokazali, da stojijo vedno in dosledno na poti. ki so jo začrtali že v narodnoosvobodilni borbi. Udarniškega dela sg udeležujejo Sv večjem številu, predvsem v Vanganelu, Šmarjah, Marezigah itd. Pridno se udejstvujejo tudi v prosvetnem delu in v študiju. Na sestankih preučujejo novi zakon, ki določa pravice in dolžnosti invalidov. Tako se invalidi najdostojne-fe pripravljajo na svoj kongres. • • • V sredo 27. septembra so bile ha bazah mesta Kopra volitve v osnovne odbore ASI2Z. Mesto je bilo razdeljeno na 12 volivnih enot. Na vseh volivnih zborovanjih so imele žene kratek referat o delovanju in nalogah svoje organizacije. Na teli zborovanjih se je tudi razvila živahna diskusija, kako naj bi naše žene čim bolj pomagale pri izgradnji socializma, * # » Ob sedmi obletnici velike nacl-fašistične ofenzive y Istri so bile 2. oktobra spominske proslave za Padlimi borci. Proslave so bile v Čekanih, Bertokih, Pobegih, Cežar-j‘h, pri Sv. Antonu, Marezigah, Šmarjah, Loparju, Novi vasi, Kr-kavcih in Sv. Petru. Ljudstvo je šlo y velikem številu v povorkah ha grobove žrtev, kjer je bilo polaganje vencev in spominski govo-ri. Posebno slovesna je bila proslava v Bertokih, kjer se je zbra-nad 1200 ljudi, ki so z godbo, 'i6nci in zastavami na čelu odko-^kgli rui pokopališče, kjer počiva bsd 6o žrtev takratne ofenzive. * # Velika zadružna klet y Skocija-*}u Pri Kopru bo kmalu zgrajena. Značilna, velika stavba že od daleč vzbuja pozornost. Letos bo lahko ^Prejela 160 vagonov vina, pozneje pa bo njena zmogljivost dvignjena na 330 vagonov. Vinogradni-ki_ dovažajo y njene prostore le-Pridelek grozdja in že se teka mošt Iz Melikih mehaničnih Potled na razstavni prostor v Kopru stiskalnic v cisterne. V modernem laboratorju preizkušajo strokovnjaki vinski sok. V Koprščini bo vinski pridelek kakovosten in sposoben za večletno vskladiščenje. Pravilna proizvodnja zahteva veliko nego in skrb, če hočemo, da bo pridelek najboljši. Istrski vinogradniki niso imeli do sedaj dovolj sredstev, da bi izboljšali svoje kletarstvo. Zato je bil njihov pridelek večkrat slab, čeprav so pogoji naše zemlje najboljši. Po navadi imajo naši vinogradniki na razpolago le manjše količine grozdja in zato niso pazili pri stiskanju na pravilno sortiranje raznih vrst Letošnjo letino v Koprščini si bomo dobro zapomnili, ker je začetek nove dobe y tej tako vazni gospodarski panogi. * Z zgraditvijo velike kleti v gko-cijanu pri Kopru' so bili namreč postavljeni temelji novemu naprednemu vinarstvu Čeprav je letošnja suša še precej prizadela koprske vinogradnike, bodo z oddajo grozdja prejeli za svoje težko delo večje plačilo kot prej pri obilnih letinah. Gospodarstvo o-krožja Pa bo pri tem imelo veliko korist, ker bo pridelalo samo kvalitetno in sortirano vino po izkušnjah sodobnega vinarstva. * * « Pred nekaj dnevi so zadrugar ji iz Puč in Koštabone imeli pomemben praznik Konec septembra 1947. leta so namreč pristopili v prvo obdelovalno zadrugo, kil je bila ustanovljena y istrskem okrožju v Pučah, tudi kmečke družine iz Koštabone. Tako je nastala močna skupnost, ki je pokazala tudi drugim kmetom Istrskega okrožja, kako je treba organizirati kmečko gospodarstvo, če hočemo odpraviti ovire, ki jih prinaša drobno obdelovanje zemlje. Kmetijska obdelovalna zadruga v Pučah je nastala v času, ko ljudska oblast ni imela še sredstev, da bi jo podprla s krediti in drugimi načini, s katerimi podpira danes zadružno gibanje. Prav zato je njen pomen tem večji. Leta 1947 smo imeli v Istrskem okrožju samo eno kmetijsko obdelovalno zadrugo, danes pa jih imamo že nad 20. Kmetijske obdelovalne zadruge so temelj novega gospodarstva na vasi, » « • Zadnje dni decembra bodo v istrskem okrožju volitve v okrajne odbore SIAU Krajevni odbori te naše največje množične organizacije so sklenili, da bodo organizirali dvomesečno tekmovanje na čast teh volitev. Povsod so sestanki, na katerih si postavljajo načrt del, kj jih bodo izvedli v okviru prevzetega tekmovanja. Istrsko okrožje ima obširen gospodarski načrt, s katerim hoče izkoristiti vse možnosti, ki mu jih daje narava, da bi dvignil življenjsko raven istrskega prebivalstva. Pri tem se naslanja na dinamično silo ljudstva, ki se je rešilo kapitalističnih okovov in ki sedaj gradi sistem brez izkoriščanja. SIAU CVETKE iz tržaških listovi «Messaggero Veneto» je polemiziral z «Unità» zaradi nekega članka o novem semenišču in je pri tem zapisal, da si je škof Santin upal iti v Koper, Viđali pa da še ni šel. V članku tudi pravi: «Vsekakor želimo Vidaliju, da bi lahko kaj kmalu šel v Koper, magari s krepkim spremstvom civilne policije ali še bolje karabinjerjev». grebški velesejem. Zato je «Unità» zapisala: «Prva skupina 800 ljudi se je vrnila Iz Zagreba «navdušena», Zakaj pa ne! Saj so bili aktivisti in uradniki raznih titovskih uradov in so jih poslali v Zagreb zastonj v nagrado za njihovo zvestobo Babiču. Sedaj pojde v Zagreb druga skupina ljudi, ki pa bodo morali plačati 3.100 lir, ker nimajo za titovce dovolj zaslug». O Tako silno jih torej pečejo tl Izleti, da pišejo stvari, katerim se bodo še grmi smejali. Najbolj pa še bodo seveda smejali vsi izletniki prve skupine, ki so pač plačali vožnjo kakor izletniki druge skupine. Le tako naprej, kominformovcl, pa se boste kmalu popolnoma razkrinkali! O Fašisti in kominformisti se prerekajo med seboj, oboji pa gojijo iste želje glede cone B. Naj se kar potolažijo, karabinjerjev ne bo v cono B, niti Vidalija in njegovih novih prijateljev, ker jih istrsko ljudstvo prav nič ne mara. O «Katoliški glas» piše: «Večji del slovenskega naroda ječi v mejah Jugoslavije pod gospostvom naši veri sovražni oblasti. Slovenski narod je zlasti v tem zadnjem času preganjan in tlačen.» O «Unità» poroča, da so tržaški «socialisti» na svojem kongresu zahtevali, da se vzpostavi teritorialna enotnost Julijske krajine v okrilju italijanske države. O Najbrž nosijo zato ime socialistična stranka Julijske krajine. No, mi sedaj čakamo na pohod teh petih advokatov in starih profesorjev proti Jugoslaviji. Morda pa se bodo le zganili in pojdejo vsaj do Repenta-bora n« kozarček terana. O O Te besede so vzete iz pisma, ki so ga pisali slovenski romarji svetemu očetu papežu. Voditeljem teh romarjev je torej žal, da se je sloven. sko ljudstvo osvobodilo in da živi v mejah lastne domovine. Zanje Je sedaj slovenski narod tlačen, pod fašizmom pa je seveda živel v svobodi in v svobodi živi pod De Gasperije-vo Italijo. Pa še pravijo, da niso Izdajalci! O «Demokracija» piše: «Od nas zahtevajo, da bomo solidarni v borbi proti komunizmu. Ali ta dolžnost ne pozna kot protiuelugo določenih pravic, najmanj pa te, da v tej skupni borbi ne bomo zaplotniško o-škodovani.» O «Delo» piše: «Titofašlstičnim a- gentom ni šlo v račun dejstvo, da se v Julijski krajini kuje mogočna vojska delavcev, kmetov in antifašistov, kt bi zadala težke udarce naci-fašističnim četam...» O Seveda, prav zato, ker niso ntito-fašistii hoteli močne partizanske vojske, so šil v partizane. Razni Vi-dalijl, Pogasiji, Ferlani, Radrichi itd., ki so hoteli močno partizansko vojsko, pa so ostali raje doma ali v inozemstvu. r «Demokratje» torej odkrito priznavajo, kaj zahtevajo njihovi anglo-ameriški gospodarji od njih. Hkrati priznavajo tudi, da jim njih hlapčevanje le bolj slabo plačujejo. Končno so se le izpovedali in sami potrdili, da so v službi imperialistov. O V istem listu isti gospod, ki je zadnjič napisal, da so bili partizani razbojniki, to pot pripoveduje, kako je vpraševal ruske vojake, ki so bili v nemških bojnin formacijah (kar pomeni, da je bil tam najbrž tudi on), zakaj se borijo proti Rusom, to je proti svoji domovini. In ruski vojaki so mu odgovarjali: «Všecko jedno.» O Mi smo prej vedno mislili, da so to češke besede, sedaj pa smo iz «Demokracije» zvedeli, da Je «všecko Jedno» ruski. O Glasilo Katoliške akcije «Vita Nuova» piše, da je novo semenišče zasluga škofa Santina, ki je znan po svoji jekleni volji in o katerem gre glas, kaj vse ie znal storiti na Reki. O Da, da, zlasti Slovenci in Hrvatje se vsega tega, kar Je Santin za časa fašizma počenjal proti njim na Reki prav dobro spominjajo. O Kominformistom je šel silno na živce že jugoslovanski paviljon na tržaškem velesejmu, ker je konkretno razkrinkaval vse njihove laži o Jugoslaviji. Se bolj pa jim gre na živce, da hodijo ljudje tudi na za- je kot množična organizacija največja ojtora pri delu za izvedbo gospodarskega načrta. * * » Namakalne naprave v dolini Mime bodo kmalu spremenile deželo, ki je bila do sedaj obdelana samo z žitom, v rodovitne zelenjavne vrtove. Zaradi milega podnebja in drugih ugodnih pogojev ae v istrskem okrožju najbolj izplača pridelovanje zelenjave. Za Časa Italije so se naši kraji morali boriti z močno konkurenco iz Južne in Srednje Italije. Zaradi tega je vrtnarstvo propadalo. Ljudska oblast povečuje sedaj površino, ki je obdelana z zelenjavo. Izračunali so, da bodo lahko namenili samo v dolini Mime 800 ha tem kulturam. Od tgga bo imelo okrožje veliko gospodarsko korist. 3. oktobra je V Čedadu izšla prva številka glasila beneških Slovencev «Matajur». • To je zelo važen dogodek v zgodovini beneških Slovencev, ki so jim vse italijanske vlade zanikale nacionalne pravice. List bo izhajal dvakrat na mesec. Odločno bo branil pravice beneških Slovencev na gospodarskem in političnem torišču. V svoji prvi številki prinaša Ust poleg drugega tudi večje število dopisov iz vzhodne in zapadne Benečije v beneškem narečju, prva stran pa je pisana v knjižni slovenščini. Novi list prav toplo pozdravljamo in n>u želimo obilo uspehov v njegovi važni nalogi. PROCES PROTI «SOCI» Danes je v Gorici proces proti odgovornemu uredniku «Soče» Damini Feiglu. Tožijo ga bivši poveljnik alpincev Aldo Specogna, bivši kapetan artilerije Silvano Gašperini in učitelj Alfonz Stanič Omenjena dva kapetana sta bila med vojno tudi poveljnika fašističnih republikanskih enot. 20. junija so omenjeni trikoloristj napadli y Aill v gostilni tov. Mariniča tov. Guida Bataina, Člana odbora DFS za Slovensko Benečijo, in ga močno pretepli. Nato so pretepli še gostilničarko, ki ie Bataina branila. «Soča» je nato t> vsem tem poročala in sedaj jo ti pajdaši tožijo, da bi si oprali čast pred beneškim ljudstvom ,kar pa jim seveda ne bo uspelo. SLOVENSKI VRTEC V PODGORI Letos bodo v Podgori ponovno, odprli oddelek slovenskega otroškega vrtca v Podgori. Preskrbljeno je tudi za učiteljico, ki bo vzgajala otroke. Dolžnost slovenskih' staršev je, da vpišejo svoje otroke v slovenski otroški vrtec ter tako izpolnijo svojo narodno dolžnost. Po glavni cesti ie goriška občina napeljala vodovod v Standrež. Ljudje so s tem delom občine zadovoljni. Toda vprašanje nastaja pri odcepku od glavne cevi, to je napeljavi vodovoda v posamezne hiše. VELIKA BREZPOSELNOST Is uradnih statistik je razvidno, da ie v videmski pokrajini od skupnega števila 20.000 stavbeniških delavcev brezposelnih kar 14.000 Zaposlenih jih je torej sedaj, ko stav-beniška sezona še traja, samo 6.000, pozimi pa bo položaj še slabši. Največ brezposelnih je v goratih predelih province, to je V Beneški Sloveniji in y Kamijij. 6 .LiUDSHi TEDNIK Iz republik Jugoslavije Kronika Na republiški partijski konferenci v Ljubljani j.c bila sprejeta resolucija o metodah političnega vodstva partijskih organiza cij in resolucija o ekonomsko, političnih in organizacijskih nalogah na vasi. V nedeljo je bil v Štanjelu na Krasu partizanski tabor v proslavo sedme obletnice ustanovitve XIX SNOB «Srečka Kosovela». Na kongres kirurgov v Pariz je odpotovalo več jugoslovanskih zdravnikov, med njimi akademik dr. Božidar Lavrič, prof. medicinske fakultete v Ljubljani, 1. oktobra sc je začelo tekmova. nje kolek Ivov v proslavo desetletnice OF. Sindikalna delegacija iz Izraela Je dopotovala v Jugoslavijo Preisefdfiiku centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Dju. ru Šaleju so izjavili, da so prišli v Jugoslavijo kot prijatelji k prijateljem, da bi videli napore in delo r arodov Jugoslavije. Na Vlasiai v vzhodni Srbiji so napravili velikanski jez, tako da je nastalo umetno jezero, ki leži 1230 m nad morjem. Jezero je de. lovni kolektiv imenoval Titovo' jezero na Vlasini. 6« vrst pšenice je s križanjem pridobil institut v Kragujevcu. Vrsta «KSN-4» daje donos 31 stotov na hektar. 38# ton jekla konstrukcije dveh mostov so dvignili v enem mesecu iz Donave, kjer so ležale od 1141. leta. Delavnico za električne loko. motive so dogradili na Reki. Do sedaj je bila edina taka delavnica v Divači, ki pa ni mogla prevzemati vseh nalog. Četrt milijona ljudi je obiskalo v prvem tednu zagrebški velesejem ■■d Jugoslavija razstavlja tudi na velesejmu T Gradcu, in sicer razstavljata LR Slovenija in l#R Ur. vatska kmetijske In živilske proizvode, zdravilne rastline in ročna dela. Centralna ljudska univerza v Ljubljani je pričela novo sezono. V Jugoslavijo je prbežalo «1 albanskih kmetov, S seboj so prinesli vse prepremično premoženje. Jugoslovanskim krajevnim oblastem so Izjavili, da so jih na beg prisilile neznosne gospodarske razmere in teror, ki ga izvajajo sovjeti v Albaniji. Švedsko letalo, ki ima stalno progo preko Jugoslovanskega o. zemlja, Je moralo pristati na beograjskem letališču, ker je med le. tom nad Makedonijo odvrglo pro pagandne letake. Po preiskavi je letalo odletelo dalje, preiskava zaradi letakov pa se nadaljuj. Maršal Tito je sprejel španske antifašistično borce. V Novem Sadu bodo začeli izhajati trije novi madžarski časopisi. Moderno telefonsko centralo dobi Ljubljana. Skupno s staro, ki bo ostala še naprej v prometu. bo imela 9000 številk. Prebivalcem ok:lj Skadrskega jezera je glavni dohodek ribarstvo. V prvih 8 mesecih letošnjega leta so nalovili nad 150.000 kg rib, ki jih pošiljajo v konservi-ranje tovarni v Hljeki crnoje-viča. Dr. Rade Pribičevič, novi poslanik FLRJ v Kanadi je odpotoval na svoje novo službeno mesto. S pogozdovanjem so začeli v Sloveniji. Na krsškem terenu bodo zasadili okrog 3 milijone sa d i k. Za poslanika FLRJ na Finskem .le imenovan Peter Zdravkovski, opolnomočeni. minister Ministrstva za zunanje zadeve. S. oktobra bo plenum Glavnega odbora OF Slovenije v nSrn.ik * vsak «'e'avec podjetju za industrijsko predc-trovic^53 a po na-pornih gorskih poteh. Bili so tudi v obmejnem pasu, ki je za tujce za$rt. Sli so, kamor koli so hoteli, izbirali so si lahko sami priče, govorili z vsemi in se gibali tudi brez zastopnika jugoslovanskih oblasti. Med člani delegacije so bili tudi taki, ki sami obvladajo srbski jezik in tako tudi niso biti vedno vezani na tolmača. «Pazljivo smo raziskovali tiste posebno značilne obtožbe, ki smo jih lahko našli v kominformovskem tisku in v drugi propagandi. Obiskali smo obe pristanišči na otoku Korčuli in nismo mogli irajti prav nobenega sledu kakršne koli vojne aktivnosti. Dobro smo si ogledali tudi cesto Zagred-Beograd in ugotovili, da je navadna betonska cesta brez kakšnih posebnih objektov. Obiskali smo tudi albansko manjši- no na ozemlju Kosova in Metohije. Prosto smo se gibali med Albanci in Srbi in nismo med tukajšnjim prebivalstvom našli sledov uničevanja ali kakršnih kolih sledov strahu, ki bi jih vsekakor lahko priča,-kovali, če bi bilo v teh krajih prišlo do pokolja Albancev. Pregledali smo tudi vojaško letališče v Nišu, in se prepričah, da ni bilo in tudi sedaj ni oficirjev iz zahodnih držav in da se to letališče ne preureja za težke bombnike ali lovska letala na pogon t stisnjenim zraJcom. Na različnih krajih smo videli normalno število vojakov, lahko smo se z njimi pogovarjali, nismo pa videli nobenih znamenj za zbiranje čet v bližini meja in tudi nikakršnega kopičenja opreme. V jugoslovanski propagandi in V jugoslovanskih šolah nismo zapazili nikakršnega napadalnega duha». Ob zaključku konference so člani še izjavili, da sicer kominformovske države niso dale dovoljenja, da bi dokončali svoja raziskovanja z obiskom v državah, ki so sosede Jugoslavije, vendar pa zato še ne sklepajo, da se sosedi Jugoslavije pripravljajo, da bi jo napadli. 7 Bosanske in srbske iene umetnice v iztlelcvanju prepret* Izdelovanje preprog je prastara umetnost, ki jo poznajo civilizacije vseh časov in kontinentov, Razni narodi imajo tudi svojo značilno kulturo izdelovanja preprog. Te značilnosti Se izražajo v svojevrstni orna mentiki, y baryah, vzorcih in v tehnični izdelavi. Na j večje mojstrovine v izdelavi preprog je u-s tvar il Orient, kjer so žene in sužnje v haremih ustvarjale prave umetnine neprecenljive vrednosti. Izdelovanje preprog je bilo od nekdaj skoro izključno delovno področje žena, kar je dalo tem izdelkom svoj vidni pečat. Eo svoji lepoti slovijo predvsem indijske, kitajske, arabske, turške in perzijske preproge. Na zapadu je dosegla Francija s svojimi dragocenimi gobelini uajvečji sloves. Te ročno tkane preproge z bogato figurah nostjo imajo ime po beneških bar-var jih bratih Gobelinih, ki sta V i7. stoletju ustanovila v Parizu delavnico za izdelavo preprog. Pri Slovanih slove preproge iz •Ukrajine, Bolgarije in Jugoslavije, predvsem . iz Makedonije, Srbije in Bosne. V teh deželah se je že davno, nedvomno pod vplivi Orienta, razvilo preprogarstvo ali čilimar-stvo. Ta ljudska umetnostna obrt je zajela široke ljudske sloje mest in podeželja. Glavno središče v Srbiji je mesto Pirot in okolica, v Bosni pa kraji Gacko z okolico, Prozor, Bosanski Petrovac ter Sarajevo —- v Kosmetu pa Peč z okolico. Vodilno vlogo je imel Pirot z okolico, ki je že za turških časov razvil živahno obrt in trgovino s preprogami- Dobra izdelava, lepota in barvitost, krasni vzorci, splošna uporabnost in trpežnost pirotskih čilimov je dvignila njih sloves in vzbudila veliko provpraševanje. Trgovci iz Carigrada, Odrir.a, Soluna, VI SAMI NAJBOLJE POZNATE SVOJ ZEP. Zato boste tudi sami odločili viš no članarine, ko se že ta teden v.o.šete v «Dijaško Matico». «Dijaška Matica» je namreč glede višine članarine edinstvena organizacija. Od najnižje članarine 10 lir naprej lahko sami določite znesek, za katerega se obvežete, da ga-boste redno mesečno plačevali. Do slo lir plačujejo redni člani. Podporni člani pa si določijo mesečno članarino od 100 lir navzgor. Kdor vplača v podporni fond «Dijaške Matice» 10.000 lir pa postane ustanovni član. Prav zaradi teh širokih možno-s;i pa lahko postane vsak zaveden Slovenec član «Dijaške Matice». iz Aten in Bosne so bili redni odjemalci. Izdelava pirotskih čilimov spominja na gobelinsko tehniko. Pirot-sko tkalke so znane po svoji izredni spretnosti in konplicirano tehniko mojstrsko obvladajo. Pri delu preprog fe izraža njih ustvarjalni duh, razvit estetski okus, nepogrešljivi ljudski instintk za plemenitost barve in oblike. Preprogarska obrt, je služila prvotno domačim potrebaln. 2e zgodaj pa so vpeljali kapitalistični način proizvodnje in začeli serijsko izdelovati piratske čilime za trgovino iu izvoz. Dragocene orientalske preproge so postale privilegij bogatih posameznikov in ustanov, medtem ko so bili cenejši pirotski čilimi dostopni tudi manj imovitim. Pirotski čilimi so postali nepogrešljiv okras doma, kakor lepa slika ali kip. Po turških mošejah so preproge razen napisov iz Korana edino dopustni okras tal in sten. Na preprogah opravljajo muslimani kleče svoje molitve, Pirotske preproge izdelujejo običajno iz dobre česane ali mikane volne, ki ji dodajajo pri predenju ^nzjo, kravjo ali zajčjo dlako. Iz Volnene preje dobimo dve vrsti Preje za tkanje, močnejšo In daljšo 2a osnovo, tanjšo in mehkejčo pq si votele. Obe vrsti preje morata mti enakomerno debeli. Za osnutek, “■J. za skupino nitk, ki so polože-druga poleg druge v podolžni Muslimanka, pokrila s feredžo. Ljudska skupščina LB Bosne in Hercegovine je te dni sprejela zakon, s katerim prepoveduje nošenje feredže. Ta zakon je sprejela po iniciativi delavcev in predvsem delavk, ki so tudi na ta način botele izraziti svojo enakovrednost in enakopravnost smeri blaga, uporabljamo prejo z večjim številom zasukov. Za votek t. j. za skupino nitk, ki jo polože pravokotno na smer osnutkovih niti, pa služi preja z manjšim številom zasukov Eo načinu, kako se prepletajo niti osnove in votka, imamo določen način vezenja. Da bi tkanine bile lepše, so jih Žene od nekdaj barvale v prirodnih barvah. Za pirotske čilime so značilni geometrijski vzorci in žive barve: rdeče, rumene, modre, sive in zelene. Vzorci pa so navadno srbskega in turškega porekla; vendar je združevanje ornamentalnih motivov tako svojstveno, da lahko govorimo q izvirnosti v srbski ljudski umetnesti preprogarstva. Prvotno so žene barvale volneno prejo za tkanje preprog » prirod-nimi rastlinskimi barvami. Po izkušnjah celih rodov so dobivale le Pe trpežne barve iz listja, korenik, plodov, lubja in raznih lusk. Po skrbni predelavi so doda tale tej kvaši raznih soli in kislin in tako dobile zaželene barve. Iz listov in korenike bršča, ki so ca sadile pri vsaki hiši, so pridobivale živo rdečo barvo, lako značilno zn narodne tkanine. Od 1900 !. dalje uporabljajo v glavnem anilinske in katranske barve, ki so sicer pestre, vendar ng dosegajo prejšnje umerjene lepote in skladnosti. Razen od spretnosti tkalk pii sestavljanju barv in razporejanju vzorcev je lepota preproge odvisna tudi od tehnične izdelave. Po izdelavi ločimo ročno in strojno izdelane preproge, ki so lahko tkane ali vozlane Tehnika vozla-nja je posebnost orientalskih preprog, predvsem perzijskih. Pri vozlanih preprogah pride na kvadratni meter do 400.000 vozlov. Na uro je mogoče napraviti od 700 ■> 1000 vozlov, zato zahteva to delo mnogo časa in potrpežljivosti ter opravičuje visoko ceno orientalskih preprog. Pirotski čilimi s0 tkani podobno kakor naše domače platno na lesenih ročnih statvah starinskega izvora. Navadno uporabljajo statve z vodoravno napetim osnutkom. Prvotna tkalska tehnika je bila sila enostavna. Skozi zev, ki nastaja, ko sc izmenoma dvigujejo in spuščajo niti osnove, se pretika naglo tkalski čolniček ali «zajec» z navito nitjo votka, ki sc med delom odvija. S posebno pripravo, z bidiom pritlačijo vnešene nitke k gotovi tkanini. Z menjavanjem barvnih osnutkovih In votkovih niti, z vtkanimi okrasi ustvarjajo spretni prsti tkalk slovite prirotske čilime. Znane so še bolj zamotane tehnike izdelave. V zadnjem časui uvajajo tudi tu mehanične statve, tako da poteka tkanje avtomatično In tkalke delo samo nadzirajo. Tka- nje je hitrejše, tkanine so enakomernejše in gostejše in veliko prihranijo prostora in delovnih moči, Po tkanju preproge točno zmerijo, dobro pregledajo, popravijo napake, nato vložijo preproge na strižni stroj, ki flor enakrnierno poreže. Po ščetkanju preproge za. parijo, jih ponovno ostrižejo in na zadnji strani prevlečejo s klejem, ho se osuše pa jih obsijejo. Bosanske preproge so podobne izdelkom iz Eirote. Znana ic preproga tkalnice preprog v Sarajevu. Ro svoje so zanimive preproge s Kosovega in Metohije. Tudi vojvodinska umetnostna preprogarska obrt ima svojo tradicijo v bogati ornamentiki in izvirnosti, Preprogarstvo V novi Jugoslaviji išče novih poti, novih razvojnih možnosti. Nedvomno bo s skladu s tradicijo žive ustvarjalne sile ljudske umetnosti doseglo v novi Jugoslaviji še višjo stopnjo. Petletni plan pospešuje tudi do. mačo in umetnostno obrt z namenom, da se vzbudi nova ustvarjalnost in dviga produktivnost. To prizadevanje zajema vse pomembnejše veje domače obrti: vezenje, čip-karstvo, filigrani, rezbarstvo, keramiko, predvsem pa preprogaistvo. Ljudska oblast heče izkoristiti spretnosti in izkušnje starih obrtnikov za moderno industrializacijo preprogarstva V socialistični izgradnji. —. Pot,' ki vodi k napredku, prikazuje razstava preprogarstva v etnografskem muzeju v Beogradu. * v Narod prež mladine je narod ’ brez bodočnosti! Narod brez izobražene mladine, je narod z umirajočo kulturo. K izobrazbi slovenske mladine pomaga «Dijaška Matica». Zato pomagajmo «Dijaški Matici»! PRISPEVAJMO V TEDNU «ZA NAŠEGA DIJAKA» IN POSTANIMO ČLANI «DIJAŠKE MATICE»! V glasilu Informacijskega urada «Za trajni mir» je izšel 2. septembra članek Jelene Kozlovvske, članice CK KP Poljske, v katerem govori o partijskih nastavnikib, s> tistih, ki v okviru partije širijo ideološko vzgojo partijcev. Kozlowska piše, da bi bilo treba v tem pogledu izvesti temeljito spremembo, ker ideološka vzgoja ne napreduje tako, kot bi bilo treba, to pa zato. ker partijski nastavnik; niso dobri. «Do sedaj je bila partijska ideološka vzgoja poverjena predvsem in skoro izključno intelektualcem, ki so bili že po svoji stroki učitelji. Večina partijskih organizacij je sestavljena pretežno iz intelektualcev, ki so bili vzgojeni v buržoazni šoli, pa morajo šele oni premagovati v svojem nazoru ostanke buržoazne ideologije. Taki ljudje ne morejo nuditi ravne linije ideološko-političnega študija. Tečajniki so imeli večkrat občutek, da jim nastavniki predavajo naučeno lekcijo, sami pa da niso prepričani, da je to o čemer razpravljajo, pravilno. Nekateri predavatelji ne le da napravljajo pogreške v svojih izvajanjih, temveč postavljajo stvari nemarksi-stično. Treba je zato uvesti revolucionarno budnost in temeljito preveriti kadre partijskih nastavnikov. U-gotovilo se je, da so mnogi postali inštruktorji slučajno, da niso vezani na partijo in da so ji tuji celo z ideološkega stališča.» Iz članka Kozlovvske lahko sklepamo o kalcovosti celotne partije Poljske. Ce se vprašanju ideološke izobrazbe članov posveča tako malo pažnje, potem taka partija ne more biti prava v najglobljem smislu te besede niti ne more biti revolucionarna. Razen seveda, če je taka partija, partija novega tipa držav «ljudskih demokracij.» OPORTUNIZEM KOMINFORMISTOV TUDI V BORBI PROTI ATOMSKI BORBI «Vie Nuove», organ komunistične partije Italije prinaša v rubriki «Sedem dni v svetu» dve sliki. Prva prikazuje dvorano polno duhovnikov in civilnih oseb, pod njo pa besedilo: «Po sporazumu med katoliško cerkvi-' jo in LR Madžarsko so škofi priznali ustavo in obsodili - atomsko bombo.» Druga slika kaže nekoliko klerikov pri mizi, kjer eden izmed njih spre. jema podpise meščanov proti atomski bombi. Pod sliko pa je naslednji tekst: «Dvajset tisoč ljudi je proslavilo v Nitri na Češkoslovaškem praznik Marijinega vnebovzetja. Tam so tudi verniki in duhovniki podpisovali stokholmski poziv za mir». Znano je, da bo papež kmalu proglasil za dogmo, da je Marija odšla v nebesa tudi fizično; proglasiti vnebovzetje za dogmo sc zdi cerkvi potrebno, zato da oživi med množicami mističnost, ki ji je potrebna za borbo proti materialističnemu naziranju. Tudi praznik v Nitri je bil v tem smislu, Toda kaj to mari njim okrog «Vie' Nuove» in drugih kominformističnih glasil! Glavno je, da so tudi na tem prazniku podpisovali apel za mir, pa naj slavi vnebovzetje Marijino tudi 20.000 ali milijon vernikovi (med njimi je bilo celo večje število članov komunistične partije CSR). Toda lak oportunizem, dirigiran iz Moskve ni osamljen primer. Glasilo Informacijskega urada «Za trajni mir» je septembra prinesel članek pod naslovom «Delavci iz Genove se bore zn mir, za delo in svobodo.» V njem piše Secondo Ressi, član CK KP Italije med ostalim naslednje: «Številni župniki po vaseli so podpisali poziv za mir. Tudi romarje svetega leta pozivamo,da na prehodu skozi Genovo podpišejo apel proti atomski bombi». Pessi piše dalje, da je borba proti atomski bombi naperjena proti anglo-amerlškim imperialistom, italijanskemu režimu, monopolistom in - Vatikanu. Zanimivo pisanje, ne moremo pa verjeti, da so tako govorili tudi vernikom, ki gredo celo peš iz daljnih krajev, da se poklonijo papežu, predstavniku Vatikana. ZELJE «GENERALA» PERA «General» Popi voda javlja v listu «Za trajni mir» nujnost ustanovitve nove komunistične partije v Jugoslaviji, ki bi zrasla iz ilegalnih komunističnih grup, ki se bore v FLRJ. «General» Popivoda sanja "o novi partiji, o novi armadi, o novi vladi v Jugoslaviji, na čelu katere bi seveda sedel sam slavni «general» Pero, ker ne more pozabiti, da je bil za časa partizanskih bojev zaradi svojega nepartijskega vedenja celo degradiran... Na tisoče novih stanovanj tm jugoslovanske delavce Petletni plan določa, da se dogradi na 15 milijonih Kvadratnih mr-trero stanovanjske bloke. Kljub velikim težavam je gradnja poslopij v polnem teku. Namesto nekdanjih nizkih, tesnih hišic, se dvigajo mo. derne, svetle in higienske stavbe c vsemi potrebnimi prostori, ki omogočajo graditeljem socializma lepo življenje, Kako veliko skrb polaga ljudska oblast za gradnjo stanovanjskih hiš nam najbolje kažejo velike investicije, ki jih vlaga v ta del gospodarskega plana. V letu 1947 je bilo investiranih 4.5 milijard dinarjev, v letu 1949 so investicije narasle Se na 7 milijard, v lanskem letu je bilo po načrtu zgrajenih stanovanj za okrog 90.000 ljudi, p letošnjem letu pa bo dobilo nova stanovanja 150.000 prebivalcev. Med vojno je bilo porušenih 501.160 hiš, kar pomeni, da je ostalo 3 milijone 600 tisoč prebivalcev brez strehe. To obupno stanje je zahtevalo največje napere ljudske oblasti in vsega prebivalstva, da bi sc čim prej rešil težak položaj. Zc v času obnove so dvignili iz ruševin 275.000 hiš, s petletko pa grade nove po vseh republikah. V črni gori je bilo v prvih dveh letih petletke popolnoma dokončanih 6.000 stanovanjskih poslopij, v Makedoniji je bilo zazidane 255.240 kv. metrov stavbne površine, naslednje leto pa 70.000 kv. metrov. V republiki Bosni in Hercegovini je bilo v zadnjih dveh letih zgrajenih IlBffil Znana «čaršljaa v Sarajevu z značilnim minaretom. Tudi na tem mestu bo v kratkem zrasel moderni del Sarajeva stanovanjskih poslopij na 318.000 kv. metrih površine. Hrvatska je dobila v zadnjem le-tu 11.000 stanovanj. Najhitreje napredujejo gradnje v glavnem mestu Zagrebu in v industrijskih centrih, ki so se v petletki pretvorili v velika gradbišča, zenica, središče črne metalurgije spreminja dnevno svoja lice. Delavci, ki so prej stanovali v krajih oddaljenih tudi po več 10 km od tovarne, so dobili v neposred. ni bližini, v novih stanovanjskih zgradbah, zdrava, zračim stanovanja. Prav tako je zraslo novo mesto v bližini železarne Vareš, pri rudnikih Ljubiji, Banovičih, Brezi, Kaknju, Kreki itd. Tudi republika Srbija ne zaostaja v gradnji stanovanjskih blolcov. Ob koncu petletke bo v Beogradu na novo zgrajenih 25.000 stanovanj, kar je nujno potrebno, ker je bil Beograd v vojni silno porušen. Kot prestolno mesto, tako spreminjajo svoj videz rudniški in fn-dustrijski kraji Srbije. Samo v okolici barskih rudnikov so zgradili v zadnjem času 96 velikih stanovanjskih pc'slcpij. Za burskim rudni, kom ne zaostajajo rudniški kraji Timoškcga in Kostolaškcga bazena, v majhnem mestu IJelo Brdo pa raste novo mesto delaicev bogatega rudnika Kopaonik. Država tudi omogoča delavcem, da si grade svoje lastne domove, v ta namen je bil odprt poseben krc-dit za gradnjo, ki je dolgoročen in brezobresten, odplačuje sc skozi 25 let. Za sedaj dobe posojilo delavci in nameščenci podjetij proizvodnih ministrstev, katerim, so zagotovljena sredstva s fcretfifntm planom. Preteklo nedeljo ie WIa odpis la tretja razstav« gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja- Ob 10. uri so bile dvignjene na visok jambor, ki je bil postavljen g koprskem pristanišču, tri velike zastave: slovenska, italijanska in hrvatska. Simboli treh narodov, ki v bratskem sožitju gradijo v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja novo življenje, sloneče na enakopravnosti in skupnem delu. Kmalu nato je bila otvoritvena svečanost. Po deževni noči, je sonce kakor nalašč prisijalo na vihrajoče zastave in pisano množico ljudi, ki so prišli iz vseh krajev okrožja, in tudi iz Jugoslavije in Trsta. Razstava je prirejena v prostorih, kjer bo kmalu koprska ribarnica in tržnica, Stavba, ki je bila zgrajena pred kratkim, ima značilen primorski slog enostavnih, toda okusnih črt. Pred stavbo je obširno dvorišče, ki je bilo zasajeno z mladimi cipresami in drugimi rastlinami, ki dajejo vsemu okolju še bolj primorski izraz. Sredi dvorišča je ribnik, na katerem sr zibljeta, seveda samo za razstavo, dva kajaka, ki ju je razstavila Ljudska tehnika. Tu je še jadralno letalo, nekaj prekrasno izdelanih čolnov, deio domačih strokovnjakov, več modelov ladij in drugih predmetov, ki so jih prinesli na razstavo mladi popularizatorji športa med mestnim in kmečkim prebivalstvom Istrskega okrožja. Pomen in vsebina letošnje razstave Na odprtem, med vsemi temi predmeti, ki ustvarjajo ozračje mladostne sile, je bila svečana otvoritev razstave. Spregovoril je tovariš Julij Beltram, predsednik istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki je dejal: «Razstava prikazuje zmogljivost ozemlja in sposobnost naših delovnih ljudi v dveh kmetijsko dobro razvitih, a industrijsko manj razvitih krajev. Zlasti skuša prikazati perspektivo in smer razvoja našega* gospodarstva, ki je osnovana na večletnih izkušnjah dosedanjega dela in podana po svoji prirodni struktur; in geografskem m;..;/ JVzt GOSPODARSKI RAZSTAVI V KOPRVT*~~~ položaju. Z razstavo je tako rekoč predložen na diskusijo najširšim množicam, ki so zainteresirane na tem, načrt, kako bi najbolj koristno uporabili . možnosti, ki nam jih daje narava. Imamo široko zasnovan načrt večjih gradbenih in melioracijskih del. Posamezni objekti te zasnove so že v delu in bodo že prihodnje !c-to dali dobre sadove. Razveseljivo in zelo pomembno je dejstvo, da na letošnji razstavi sodeluje 30 odstotkov yeč rastavljalcev kot lansko leto in da nismo mogli zaradi prostora razstaviti vseh, zlasti obrtniških' izdelkov. Ta napredek ima globlji pomen, izraža širok odziv razstavljalcev z mnogovrstnimi in dobrimi proizvodi, vse večjo navezanost na ljudsko oblast', razumevanje do potreb prebivalstva ter pravilen odnos do nove stvarnosti, ki zajema vse produktivne sile okrožja. Toliko važnejši je ta moment, ker se tu konkretno izraža neločljiva povezanost in bratska skupnost treh narodnosti ter enotnost v ciljih». Nato je tovariš Beltram omenil vse panoge gospodarske dejavnosti in pokazal, kakšen pomen imajo v gospodarskem razvoju Istrskega okrožja. Obrt mora služiti potrebam prebivalstva Teda stopimo v paviljon istrskih obrtnikov, ki je prvi na, vrsti. Ko smo prišli v ta prostor, smo našli dva znana tržaška slikarja, kako sta nežno otipavala in občudovala slog in izdelavo dveh predmetov, ki jih pozna vsak kmetovalec: «fovč», ki ga je roka vaškega kovača izrezala y fini ornamentiki in volovski jarem, ki ga je izklesal domači kolar iz trdega lesa in opremil z lepimi jeklenimi garniturami. Ta dva predmeta in še nekaj podobnih, dajejo obrtniški razstavi lokalno barvo. Spominjajo nas na starinske vasi v koprskih in bujskih gričih, ki so bile do sedaj v pozabi in ki jih je šele ljudska oblast povezala z mestom M skupni težnji za napredkom. . Istrski obrtniki pa niso razstavili samo enostavnih predmetov. Tu vidimo ladijske vijake in druge naprave, ki jih potrebuje pomorstvo, prelepe kovaške izdelke za industrijo in za domačo uporabo, mizarske izdelke, ob katerih se razveseli oko vsake gospodinje. Ljudska oblast je iztrgala obrtnika iz kapitalističnega objema in ga je postavila v službo gospodarskega načrta, za dviganje življenjskega položaja istrskega ljudstva. Kmetijstvo in ribištvo sta najbolj značilni panogi Istrskega okrožja Istra je dežela poli in, vinogradov, vrtov in sadovnjakov-Vsa pokrajina pa Se iz kraških gričev pagiba polagoma proti morju, med bele čeri, borove gaje in številna ribiška mesteca in naselja. Ta vtis smo dobili na prostranem dvorišču, kjet so razstavljeni pridelki istrskega kmetijstva in je prikazano delo ribičev. Podjetje «Riba», ribiška produkcijska zadruga y Piranu in ribiška zadruga v Kopru, so pokazali v malih bazenih, kako lovijo ribe s «pliva-rico», <>, «parangalom» in iiiiiimimiiiiiiiniiiiiiiiti!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,i„,n,im,,,mi,iiiiiii„iiiliim„iiiiiiii!iiiii,iiiiiiiiiiiiiii„iiii„i,luimiiiil>„l,umi,n„ Pìlmoìùki IjjUjdòki inaptói je od Da nam r.'e hi kdo očital, zakaj se sučemo samo po Krasu, poglejmo to pot malo na Pivko, od' koder se že od 1947. ni nihče več oglasil. S tem kajpada ne mislimo reči, da n« Pivki nj mogoče dobiti nič za našo rubriko. Ce bi bilo tako, bi človek menda ne našel kar tako mimogrede obeh današnjih napisov. Čakala sta v listnici med' popotnimi zapiski od oktobra 1947. S4. NAPIS «Pri fari» v Hrenovkah vzidana v cerkveni zid — zuna5 — kamnata plošča z na pisom: POD TEM KAMNAM PO-ZHIVA DUHOVNI GOSPOD MATHIA DOLLES IS LANDOLA UMERL 19. SUSHZA 1822 BOG DAI NJEGOVI DUSHI VEZHNU SVELI - ZHANJE NAJ PROSI KDOR BERE. HVALESHNA BRATOUS-KA LJUBESEN POSTAVI NJEMU tu SNAM-NJE V LETO 1828. S to «hvaležno bratovsko ljubeznijo» morda ni vse v ledu, drugače bi ne bilo preteklo šest let, preden sq po. stavili «tu znamnje». Duhovni gospod Matija Doles v svoji o. poroki prav gotovo ni pozabil domačih v Landolu, a njim se verjetno nikamor nj mudilo m so komaj na očitke druge žlah. te ali zavistnih vaščanov naro. čili spominsko ploščo rajnemu dobrotniku. 85. NAPIS Blizu Narina, na grebenu med Zagorjami in Šmihelom imamo starodaven Tabor. Tani je včasih stala graščina, a vanjo je že pred več kot tristo leti treščilo in ogenj jo je uničil. Do danes pa je na samoti pod nekdanjim gradom ostala z gotskimi slikami okrašena cerkev sv. Martina, okoli nje pa pokopališče, kjer leže mrtvi iz vasi Kilovče in Rate. ževo brdo. Med nagrobniki me je posebej pritegnila v nizki pokppališčni zid vdelana pio. šča z napisom: MARIA DOLLES IS LANDOLA UMERLA LA 1836. NA PTUJEM SIM PREBIVALA NA PTUJEM DOKONZHALA NA PTUJEM BOM POZHIVA- LA NA PRAVEM DOMU USTALA. HVALESHEN SIN ANTON DOLLES. Štirje verzi kažejo, da jih je sestavil književnemu jeziku vešč človek, morda spet duhovnik, kakor njegov soimenjak v Hrenovicah. Pojem dom jn tu. fina v našem napisu sta na prvi pogled nekam čudna. Čeprav je namreč Marija Doles prebi, vala nekje blizu Silertabra, to še ni «na ptujem», saj bi vsa. ka stara mamca v enem poldnevu prišla lepo peš od tam do Landola. S Pivke pojdimo proti Krasu. Seveda ne po železnici, ampak po cesti. Ce korakamo iz Šempetra iit pustimo ob strani Hrastje, pridemo v dobri pol uri na K a 1. To je velika vas s starim kam-naiskim izročilom. Kalani so bili od nekdaj mojstri v raznovrstnem obdelovanju kamna. Pri cerkvenih vratih — iz srede 17. stoletja — bo vsak občudoval okraske na pokončnikih, kapitelih in gorenjcu. Kakor da je les ali tkanina, tako so spretne roke domačinov igraje oblikovale trdo cnov. Razni napisi okoli cerkve pa so sestavljeni v latinščini, kar je bilo v tistem času pač bolj imenitno. Občudovanja vredno delo, kakršnega ne vidiš zlepa, je okrogla vaška lokev, obokana s samimi težkimi skalami. Preden so napeljali vodovod, je stala tam, kjer je zdaj korito za napajanje živine, mogočna skril. Na njej je po pripovedovanju domačinov pisalo, kdaj je bila lokev delana. Zal so ob predelavah skril odstranili in menda razbili. St. NAPIS Ker sem želel spoznati kakega starega mojstra kamnarske obrti, so me napotili — 8.8.1950. — k «Francetovim», Kal št. 28. Po starem so rekli pri «Cernjakovih» in v hiši je bila gostilna. Kasneje je zmagal kamen, ki še zdaj večkrat doni pod lupo, ko 701etni mojster France vzame svoje orodje v roke. Prekratek čas sem bil njegov gost, vendar mi je povedal to in ono iz svojega poklica in iz preteklosti svoje vasi. Razen tega pa mi je pomagal privzdigniti latnik, da sem mogel posneti «ključ» nad vhodom v Francétovo hišo: Mv*1 ® .-STT Iz napisa razberemo staro hišno številko — Nr. 15 — ime tedanjega gospodarja — Juri Stegu (na Kalu še zdaj navaden priimek) — dalje letnico zidave - 1844 - in končno pobožno željo: B (ožji) mir bodi u ti hiši! Pisava je bohoričica. V vasi je še več podobnih «ključev» pri hišnih vratih okroglega tipa, vendar drugje nisem našel daljšega napisa. Pri «gorenjem Serinu» je samo letnica — 1830 — in ime hišnega gospodarja — VALANTIN TORKAR —, kovača, ki se je bil priselil s Tolminskega. Pri «Dougdnovih» je podpisan ANTON ZHESNIK iz leta 1841, pri «Valukovih» pa deset let kasneje JURI KALUSHE — 1851. Ker smo se predolgo zamudili na Kalu, danes ne moremo več do Košane. (Prihodnjič dalje); drugimi napravami. Ribolov je podlaga istrske Industrije, saj se glavni obrati pečajo s predelavo sardel, skuš in drugih rib, ki jih lovijo v velikih količinah ob obali od Kopra do Novega grada. Najbolj zanimiva pa je razstava kmetijstva, ki je glavna panoga istrskega gospodarstva. Na razstavi smo videli krasne primere istrskega sadja in zelenjave, predvsem pa smo spoznali, da so istrske vasi mnogo napredovale v organizaciji kme^ tijstva z zadrugami. Odkar je ljudska oblast 'prevzela vodstvo kmetijskega gospodarstva, se v Istri opaža prizadevanje, da bi prešli iz starokopitnega načina drobnega gospodarstva v kolektivno obdelavo zemlje, ki nudi mnogo večje možnosti razvoja, predvsem z mehanizacijo in drugimi investicijami za racionalnejše gospodarjenje. Za istrsko zemljo je značilna raz-kosanost na veliko število majhnih parcel; kmet ni dovolj močan, da bi mogel izboljšati način dela s stroji in. sodobnimi sredstvi agrotehnike. To pomanjkljivost odpravljajo zadruge, katerim nudi ljudska oblast vso pomoč s krediti in drugimi sredstvi. Zadružni pokret se je že krepko razvil. Grafikon nam pove, da je bila V Istrskem okrožju leta 1947 samo ena obdelovalna zadruga, dočim jih je sedaj že 21. Poleg obdelovalnih zadrug, y katerih obdelujejo zemljo skupno in. ri delijo dohodek po vloženem delu, so v Istrskem okrožju že navadne kmečke zadruge ki pa niso prevzele samo trgovino na vasi, temveč posegajo še v samo proizvodnjo. Sredi prostora, kjer so. raz- Razstavo je odpri tov. Julij Bell ram, ki je pozdravil predstavnike VUJA-e, ministra Borisa Kraigherja, šefa delegacije FLRJ v Trstu, predstavnike političnih in množičnih organizacij ter ostale gos te Zgoraj: Krasno grozdje iz vseh predelov Istrskega okrožja vsi občud ujejo Spodaj: v pokuševalnici istrskih vin dobiš najodličnejšo vinsko kapi jteo stavljeni pridelki stavljeni pridem1'' j”; sumi curek vode, ki se*' ’JJlte železne cevf zliva r"8ejar. ke z zaporničaiui.Jk Primer namakalne naprti prej pripravljeni*1 makanje, bonific* IVO Istrsko okrožje ima svetlo pe za nemoten in nagel gospodarski razvoj !?ia, šuti 1 na-■ J11*. Na-Ffemoč. virjenih tal, vods* » danes glavne težnje isbjr'{netij-1 stva, ki hoče poTjrJfo obdelovalno površui»'Spretne, niti polja Z kul- turami v zelenja1" r‘0ye in sadovnjake, ki n® kstreza-jo talnim in podn*n razmeram okrožja. To nam bo najj! governo pokazal velik rei* -‘rskega okrožja, ki obvlaaJ es osrednji paviljon razf‘a V povezavi z ^osla-vi jo je janjstj! našega napi'c“ Na reliefu so Vinske gorice, Ij cvetoča mesteca, razvija industrija,'! kamnolomi in rU*| 4K; «h » Marne, * njem Kamnolomi m iu” k ir ‘uen je prikazano, kak» ffveška roka spremenila ^nvitne močvirnate dolina, (|CVe> ka« ko bodo izkoristil'jjiUa bogastva. sprejneni“it,6veška mesta v moderna VuPolna Izraku in zelenja, U U'o po- mo odkupovala po trdnih cenah naše blago, temveč, ker je to ozemlje oskrbovala z vsem potrebnim materialom. Ozemlje dobiva živahen značaj, poln Življenja in sile. s svetlo perspektivo za nemoten in hiter gospodarski razvoj». Povečajmo napore za večjo in boljšo proizvodnjo Na razstavi smo videli tudi izdelke jugoslovanske industrije, ki so bili postavljeni zato, da pokažejo, kaj nudi Jugoslavija razvijajočemu se istrskemu gospodarstvu 'n kaj bo nudila v še večji meri, ko se bo še bolj razvila s industrijsko državo, Tu so kmetijski stroji, električni aparati in drugi izdelki sodobne jugoslovanske tehnike. Konservna industrija v Izoli, industrija gradbenega materiala, predelava domačega sadja, in zelenjave ter vinarne so pokazale na razstavi lepe izdelke, ki lahko tekmujejo z najboljšimi tovarnami, Iz področja industrije je bila razstavljena tudi važna gradbena surovina, Konservna Industrija se Je predstavila fcsedaj "st in lenja. L vezali vasi, ki soJJ pozabljene, z r‘v električnih žic. Ta reiief nartJli-Sospm darsko perspekt)v] 'k c ga okrožja. j. Tovariš Belh'aluU^al v otvoritvenem f,0u irn nji uspehi, ki j**1 ‘ h 6 more zanikati, ne Napihovali, so bili (1Ji,1 prav zato, ker je JUgoST Ne Sa_ magnezijev klorid, ki je bil letos prvič izdelan v večjih količinah, kar priča o naporih de- Miiiiiiiiiiimimmmiin rvcii JlJJ U fictiJtJIlll ue-r lovnih kolektivov, da izkoristijo yse domače surovine za boljšo in večjo proizvodnjo. Koper je zaživel te dni posebno življenje. N« razstavo prihaja veliko število obiskovalcev iz okrožja, Trsta in Jugoslavije. Na kulturnem repertoarju so predstave umetniških skupin iz Trsta, Ljubljane, Zagreba in Reke. Izkoristimo še zadnje dni razstave! Lepo izdelano, moderno pohištvo nam kaže razvoj tudi te gospodarske pan oge .................................1,11111....1.....1111111111,1...^^'iiii'iiiiNiiiiiiiiiiiiiìiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii,,m,iiiii,,i,ili,,i,||||||imi||||l|I|„||,um,...... filili ft turi ft n I! Ko sem pis8? vasi, ki ne bi bi*8, poznani in neU'P^j ti v'oboroženi u^il Neli tem r-a vso Primorsko. Ni jie bilo ' •ta?ih tovarižev. ki so živeli skrito, ne-Njel.ei' Primorsko ljudstvo začelo dviga- 1 So veliko nalogo organizatorjev upora iim se od časa do časa za lesene plužnice c za setev ozimne pšenice, Grošeljev J%^*Nmisljeji ob volih in s ozira nazaj po gospodarju, ki drži ...“ ‘ »•'UK K 6 0 in počasi stopa 1 5 ^ brazdi, Jože občuti Ni deiu tako moč, toplino življenja in raz- voja, da bi kaI! fcjc\ ^,e§ova krivda, če je tak, da ni kot drugi fantje v vasi, W p ;se noči z lestvami na ramenih okoli oken, okrašenih z n?Ì]jew isJ*‘arinom. Mladost, ži o, tq je ci,j vse.m tem vročekrvnim rogo viležem, kalivc6^^^ tìru ^ počitka. V njihovi notranjosti kipi zdravje, moč ------ —„ -so doma, tu so prvič izrekli po domače, po sloven5 ^ jA Nati, oče, dom. V tem okolju Sebreljske visoke planote ,a >\ ^‘‘vič zavedali svojega fantovstva svojega narodnega po^J^i^dč občutili, d3 zatiranega slov«1 toda l.'Tod ---------’ so èlani ž.e nad tisoS r&iih a’ ki je poln sveže moči, poln idej in 1 ■ ki mu jih narekujejo drugi, ne more načrtov, sprostiti. .j pi9%, Zato se Ukloniti terorju «novega fiospodarja», ki se je V prvi •'5V „j P1 ^‘klatil na našo zemljo. Trgali so z zidov ------ ™ da T^nr ‘ ............ lepake, ki so Na pagt preprostemu ljudstvu in tako prvič pokazai^'j, » ^ »jo svoje narodnosti. Niso podlegli propagandnim gov j0je P nobenega terorja. Vse to P Si . medtem ko je stopal poleg mogočnega para pin-zEavC _rjtelt’ ^ U, Z'*’- šaša do časa šumenju brazde, ki se je dvigala v z ^ ^ deski in nato preobračala na drugo stran. Kako si S s- 2a n°Vo setev, piu je šinilo skozi mož gane. Vedno P -e i ,, Vsak0 pomlad in vsako jesen. Kdo ve, koliko rodov . ^ NttXUovalo in si jim bila vir življenja. Vse potne kaplje> so kh . s semenom posejali v te brazde, rodijo vsako loto poViOj ltl cvetja_ Jože je ““u '“l ktjim X Za vse nič nc bi bil menjal poklica. Ta planota 2a jje» ^ Pala nase. Ni delal kakih visoko letečih načrtov. Zado ^ ^ t0 prepr0£to življe,nj£ mec] spreminjajo čimi se lepot»” „P k. - s0 aa ,— •_____,, SafatT 83 imeli radi’ kCr je rad prihajal z vsem zmago, četu* prišel k h/' svojih mnčeP ' 2 Pomladi i inorai um*{nl e taìJk'Nj1^' ^ -unskih mesecih je vzel kramp in Kopai je jn kopal ter tako napravil si je bil v prisojni retarj hišico, zraven še čeb® -fiPj k lopato terseci *= dve njivi«. na ^ Si empiria. i2 velikega Im pa kamenja 'je feao^Majhna v!S ki n ’ da tako ustvaril položno lego. Majhna^ ;la v vjH/d, ^ «i m er il a niti hektara, Se je v nekaj Joj '' S° se la^i ustavljali in občudovali ie leto 0'k°t. čebela», so ugotavljali. . •"A Partizanih tud j v našo vas. je Jože fetir spren enito;'^^: niti hektara. se je ^ nekaj delo njegovih ^ ZT ,Sose radi ustavljali in občudovali .......“ s s; vesti o uporu. Ni dvomil y našo vojaštva in črnih srajc. Ko sem je bil pripravljen pomagati po Pon,v Za novi kruh, poleti pa sem se že v®! sem včasih prišel k njemu. i ° f6 )e P02’*! 1943 otajal sneg tudi po višinah in sq pognale iz siihe trave trobentice, sem nekega dne v marcu znova prišel iz gozda na Sebreljiskem vrhu k Jožetu in ga dobil ko je. ravno pripravljal njivo za nov pridelek. «Znova seješ, Jože», sem gg pozdravil. «Ne saino za enega, za dva», mi je ves zadovoljen odgovoril. Hotel, je reči; zame in še za nekega partizana. Kako seun takrat občutil te Jožetove iskrene in odkrite besede. Tam v Mlaki so tudj že orali Navasar, Brelh in Ozebk. Deske plugov so se pobi iška vale v soncu, ko sp na kraju njive obračali za nove brazde. Lahak jug je prinašal do naju tisti sveže opojni duh zemljo, ki ga občuti le tisti, ki zemljo obdeluje. Iz Gričev je od časa do časa priletela postovka in se ustavila nad zoranimi njivami. Nemirno je zatrepetala s perutnicami in obstala za nekaj hipoy v zraku, nato pa se kot strela spustila v brazde in odletela s plenom nazaj v gozd. Otroci, ki so se podili za prvimi trobentacami pod starimi tepkami, so kričali: «Postovka vaga vreme». Ta prizor mi je os/tal tako živo v spominu, da ga r*e bom nikoli pozabil. Ce -bi imel vsaj, drobec slikarskega talenta, bi ga prenesel na platno. Vreden je čopiča naših umetnikov. Dal bi mu naslov: Org setvi — za kruh in svobodo. Leto pozneje sem bit znova v vasi kot partizan. Vasi ni bilo več, ker so jo bili pred dvoma dnevejna požgali nacifašisti. Hotel sem pozdraviti Jožeta in mu povedati, da tudi naša partizanska setev dobro uspeva. Ljudje, ki so bili še.vsi pod' vtisom velikega razdejanja, so mi povedali, da Jožeta pogrešajo. Ostro me je zadela ta novica. Pa ne da bj bili dobrega Jožeta umorili v njegovi hiši, preden so jo zažgali, mi je prišlo hipoma na misel. Odšel sem takoj na njegov dom in vstopil jned štiri črne stene, ki so 'še ostale. Prebrskal sem s palico pepel po vseh kotih in nazadnje tudi hram pod glavno sobo. Našel nisem nobenega sledu. Vrnil sem se nato v vežo in obstal pred veliko kovinsko ploščo y malih vratih Dvignil sem jo previdno in veg prevzet zagledal pred seboj zoglenelo truplo brez nog, rok in glave. ' Vsega me je pretreslo to odkritje. Povedal sem o tejn ljudem, ki so spravili skupaj ostanke in jih pokopah poleg drugih petih žrtev nacifašizma in domačih izdajalcev. Sest Jet je že pretekio od tistega dogodka. Večkrat me pot zanese v Ust- kraje. Vedno se pn tem spomnim tudi na Jožeta kako sva mebiraH tnr ’ !o z njim. Vsa zbegana toži svojim znankam, da Je njen otrok len, čeprav je poskusila vse, s čimer bi otroka pripravila do učenja, a vselej brez uspeha. Pa je res storila vse? Ali je poiskala prave vzroke otrokove lenobe? AH je pomislila na to, da njen mali morda le ni popolnoma zdrav? Morebiti jc otrok slabokrven ali živčno zelo razburljiv ali pa izčrpan po kaki bolezni (škrlatinka, davica, oslovski kašelj...) ali ima otekle bezgavke in zaradi tega težko diha; morda je kratkoviden alt celo naglušen, pa ga Je učiteljica posadila v eno izmed zadnjih klopi. Ne vidi in ne sliši dobro predavatelja in odgovarja zaradi tega slabo na vsa vprašanja. Taki bolehni otroci so zbegani, od napora izmučeni, zato postanejo brezbrižni, uveli in raztreseni. Potrebni so predvsem zdravniške pomoči In ko bodo odpravljene vse te njihove težave, bo tudi njih uspeh pri učenju lepši. Na ipogostejši vzrok lenobe in neu- spehov pa je slaba vzgoja. Razvajanje otroka je velika napakal Razvajen otrok ne bo čutil pravega odnosa in dolžnosti do učenja. Prav tako pa ni pravilno, da nad otrokom kričimo, ga priganjamo k učenju, ga preobremenjujemo in zahtevamo od njega več kakor more nuditi. Otrok izgubi zaradi tega veselje do učenja, ga zasovraži in skuša zato najti svojo zabavo izven doma in šole v različnih malopridnostih. Spet ni prav otroka zanemarjati! So tudi taki starši, ki jim je otrokov uspeh in pridnost deveta briga in prepuščajo malega samemu sebi, namesto da bi mu pri učenju stali ob strani, mu pomagali pri domačih nalogah In razložili kako stvar, ki je otrok ne razume. Je res težko po napornem delu vlivati še učenost v nekoliko trdo bučico, a starši bi se morali zavedati, da njiliova žrtev ne bo zaman in da bodo kljub vsej utrujenosti srečni in zadovoljni, ko bodo videli, koliko zna njihov otrok. sTabih uspehov je krivo tudi to, csel>!w zanimive. Na noben način ni ^ mogoče dokazati, da je voda,, ki ginja pri divaškem Skocijanu ista v-Ja, ki izvira kot Timav pri.SH''*"^, Profesor Sella je pa je vtisnil v ije neizbrisna znamenja. Nesel J1*1. f r Skocijan in spustil v Reko, .zgine v podzemlje. Ccs čas je zaZ,j.|. movane Jegulje ujel v štivanskeni mavu in tržaškem morju. degalle razvozlale in dokazale, kar ni gio človeštvo tisočletja. T- p' Dostikrat je zcUav'1Jcn^ uuRuvor: uosutirai ju ‘y ^ te bolezni z zdravilnimi zelišč« ra učinkovito. Načinov takega zdrav ^ nja pa je na stotine in težko svetovati, ako ne vem, kakšne iPJ* jc ste dosedaj že napravili. ji R. P. iz Trsta: Slišal sem, d» 1 Linzu nek zdravnik, ki zdravi z u violetnlmi žarki. Kako vplivajo 11 ^ ki na razne bolezni in ali Je kaj podrobnosti o tem zdravlju'.. Odgovor: Zdravljenje z ultraV‘(finimi žarki sploh ni nobena "°.v-|ii Uporabljajo Jih za različne in bi bilo predolgo, da bi se ' „o-tesnem kotičku spuščali v P° sti. Ali Vas mogoče zanima m . zdravljenja kake bolezni? Pišite! T. J. Sežana: Opisani znaki e ^ o nosečnosti. Tudi krčne žile in -p-rdeči madeži na nogi so !ahi'0tc(jr'l" dllo o tej domnevi. V 2-3 .ep1 bodo pri prvih gibih otroka v telesu odpadli vsi dvomi- Stran naših kmetovalcev l'] Kmetovalec v oktobru KAK0 pripravimo kvasne glivice za mošt Poljedelstvo: V oktobru začnemo ‘ti tudi končamo s setvijo pšenice, ki jo sejemo v dobro pripravljeno zemljo. Imejmo pred očmi pregovor, ki pravi: «Kakršna setev, takšna že. tev!» Glejmo, da uporabljamo zdravo in dobro razvito seme, ker le tako nam je porok, da bo lahko in dobro prezimilo. Pšenico morajo pred setvijo razkužiti, to se pravi, uničiti moramo na semenu vse kali glivičnih bolezni, kar doseženo z raznimi razkužili. Danes se jtajraje poslužujemo razkužil v pra-,'tt- Na 100 kg semena uporabljamo ZOO do 250 gramov razkužila «Carfaro». Ce nimamo drugega sredstva tla razpolago, razkužimo semensko Pšenico tudi tako, da namakamo seme v 2 do 3 odstotni raztopini mo-dre galice. Pobrali bomo tudi koruzo. Odbe fimo že sedaj na njivi storže za se ne. Odberimo najlepše ter hrani-ttn jih na takem prostoru, da ne norejo miši do njih. Ne puščajmo na njivi koruznice, kajti tako nam nastaja dvojna škoda: na njivi nam jjegrjje krma, s katero moramo računati pri pomanjkanju druge krme. Poleg tega pa se v koruznici zaležejo razni škodljivci, ki jih pozneje prenašamo na naše senike in Skednje ali pa ostanejo na njivi in čakajo prihodnjega leta. Zažgimo *ar njivi vsa okužena stebla. Z njiv spravljamo ajdo, repo, košnje, njivsko kolerabo in zelje. 7*1 spravljanju pridelkov ne poza-Ptmo na semensko odbiranje! Za Pridobivanje pesnega, repnega, ko-renjevega in kolerabskega semena Naberimo že na njivi najboljše, sred-ale debele in pravilno vzrasle rastli-i!e ali korenine in jim obrežimo Ustje tako, da ne ranimo srca. Vse pridelovanje semena odbrane zastline shranimo čez zimo na su-Učtn prostoru v kleti, kjer jih potak-Učmo v pesek. Tudi za pridelovanje finega semena odberimo pravilno rasUinc s srednje debelimi »e - mi.' Vsc odbrane zeljne rastli-v izrujemo s koreninami vred, jih ranimo v kleti na suhem, da ne začnejo gniti. Da se zeljnim rastli-aain ne posušijo korenine, je najdlje, da jih posadimo v zemljo, ki 51 ■ jo nanesemo v klet. Njive, ki jih ne mislimo posejati ti 0»imino’ ucraino čimprej preora-.• Nikdar ne bomo dovolj priporo-- i globokega jesenskega oranja. do spomladi. Stare vinograde začnemo gnojiti, z obrezovanjem pa počakajmo, da listje odpade. Pričnemo pa rigolanje za nove vinograde. Ne sadimo novih trt na prostor, kjer smo šele izkopali opešane. Ponekod imajo navado, trte po trgatvi še enkrat poškropiti, in sicer prav tako kot prej. S tem dosežejo, da o-meje napade peronospore naslednjo pomlad. Kletarstvo: V kleti imamo zbran trud in delo vsega leta. Glejmo, da pri vrenju ne pustimo zraku prostega dostopa h kipečemu vinu. Klet naj bo čista, oprana in požve-plana, sodi čisti in zdravi. Ako smo pri trgatvi ločili zelene in gnile jagode od zdravih in zrelih ter smo v kleti vse uredili, kot zahteva umno kletarstvo, bo vino brez napak in bolezni. Sadjarstvo; Sadnega drevja ne smemo zanemarjati. Ze v drugi polovici oktobra lahko pričnemo s presajanjem. Ovijmo sadno drevje z lepilnimi pasovi? Z dreves odstranimo vse nepotrebne veje in ako je še mogoče, poškropimo jih z močno raztopino modre galice. Ne smemo dodamo na 100 litrov, 2 do 3 kg superfosfata in 2 do 3 kg 40 odstotne kalijeve soli. Vrtnarstvo: Pripravimo lehe za zimsko solato tako, da bodo visele proti jugu. Proti koncu meseca posadimo v pripravljene lehe solatne sadike. Najbolje je, da presadimo tudi zgodnji kapus že ta mesec no stalno mesto. Preorjimo ali prekopljimo obenem v ta namen zemljo. V poravnani zemlji napravimo za posamezne vrste okrog 10 cm globoke razore, ki so približno 75 cm narazen. Vanje nasadimo kapusove sadike v razdalji 25 do 30 cm, V razorih prezimi kapus bolje nego v grebenih. Tudi zgodnji grah je dobro sejati ze ta mesec. V zimske gredice posejemo naknadno solato za zimsko uporabo. Cim bolj raste in se razvija, tem bolj j0 redči. Čebelarstvo: Preglejmo svoje panje, ali imajo dovolj zaloge, ali so dovolj močni. Ce so zaloge pičle, lih izpopolnimo, najbolje z medom. Ce imamo odveč medu, ne prodajajmo vsega. Kaj bo, ako nam ga Ako hočemo doseči boljše alhohol-no vrenje, je potrebno, da si pripravimo kvasne glivice. Kako to napravimo? Nekaj dni pred trgatvijo potrgamo nekaj kilogramov grozdja tiste vrste, ki daje v našem vinogradu najboljše vino. Grozdje, ki mora biti popolnoma zdravo in zrelo kar najskrbneje zmastimo. Moit natočimo v čisto posodo in jo postavimo v zavarovan prostor, v katerem dosega toplota 18 do 20 stopinj C. pričel bo naglo kipeti. Ko je kipenje že dobro napredovalo, začnemo splošno trgatev. V prvi čeber, y katerem smo zrnastih zdaj natrgano grozdje, zlijemo ves mošt, ki smo ga pripravili kot kipelni kvaseč. Ta kvaseč bo v čebru takoj razvil alkoholno kipenje. V drugi kakor tudi v naslednje čebre pa postavimo kipelni kvaseč iz prvega, ki smo mu dodali prvotno pripravljeni kvaseč iz najboljšega grozdja. Na ta način bomo dosegli | takojšnje normalno kipenje z do- tudi pozabiti, da" drevo potrebuje | dob^U^h0^ “ hrane. Ce nimamo drugega gnojila'' ! vzimìjS.je ki i^TudTed^ f0^ I kakšna »vira, kakor na Vr. previso- Pred setvijo razkužimo žitno seme Dni« i: „ , ^ BI _ ___ ®ailja naj ostane v grudah, kakci Je nadrobil plug. Globoko jensen-temi•°ran,je uničuje Plevel, rahlja da vplje mnogo dežev- icmiji odteka3^ Da 2bUi neizoran5 fcoT aba,ni\krajih je še vedno pri-.Cljivo Okopavati zelenjavo in ji 10JUi z razredčeno gnojnico. Jravništvo: Za naše travnike je I- a skrbeti takoj, ko pokosimo o samo su5a kriva, da nam v^jkuje krme, marveč dosti at tudi naša nemarnost. $rj.° Pasemo živino po travnikih, ne ^‘«1° križem rok, ampak uničuj-* Žel ° 'n odstranjujmo kamenje (-žleznimi grabljami pa uničujmo tfav. V1. Paravnavajmo krtine. Naši Ife ..'kl 50 močno izčrpani. Najbolj J'h zato gnojimo s kompostom «HoL dobro razkrojenini hlevskim k>t) Namesto s hlevskim gno- ^ lahko bolje izkoriščamo N , 'VSk°/n0jcnjc' ie Priporočiji-V to OJltl ‘ravnike bolj z gnojnico. J je predvsem dušika; manj pa Mor niej kalija in skoraj nič fo-•>a ae kisline. Ko bomo pa imeli še je a2po'ag° umetnih gnojil in kei U j)f.,Jonj0 2 gnojnico enostransko l?lk>jee-an:ikipvo’ bo,no dopolnili to S «Un ^ tudi 2 “metnimi gnojili. Perfosfato«, in kalijevo soljo. K? 2ažne počasi zmračit! ,.n .sp pojavi slana, nehajmo i ^ na Pašo, da se izogne- S z^nrju irj pri breji živini-Nfe!Tže.nj“- Kakor paša tako po-L ti-eh^ t“d' zelena krmila in že kr^i,viS.iu J?a prehod k suhe-lonju. Pri prehodu posto-V^ieiiL *° Previdnostjo, da se ob- hleVu marsikatere nevšečnosti Ì^Mfvfn iŠ‘V°; Trg?ltcv ie kon-^ ak0 ^"ogradi so prazni. Dobro (v*1 5 tem „ tffatvi trte okopljemo, h ' kl ” ,Uničimo v zemlji škodlijv-. ljevaln * sP°mladl pričeli svoje v*uh0 - ®. de,°- Konec oktobra ^ cenii„ J0njCB ‘rte pogrnemo pre-J nega mesta: tako ostnnpii-» Celo se vrsti Ia delom. Komaj sino pokosili otavo, izkopali krompir, ponekod tudi pobrali koruzo trgatev je v Bolnem teku — že moramo misliti na jesensko oranje zemlje, kjer bomo posejali dovolj prvovrstnega in zdravega zrnja. Vedeti moramo, da je razkuževanje žitaric pred setvijo velikega pomena predvsem zato, ker z njim lahko preprečimo mnogo glivičnih bolezni. Ker le s pravilnim razkuževanjem semena res zanesljivo uničimo glavne žitne bolezni in je sam postopek razkuževanja cenen in preprost, so k mnogih državah že uvedii obvezno razkuževanje žitnega semena. RAZKUŽILA V PRAHU NajveJ se danes poslužujemo razkužil v prahu, ker je delo z njimi najhitrejše in najenostavnejše, če imamo izbirati med kemičnimi razkužili. A razkužilnimi praški (med vsemi najbolj poznamo «prah Caifaro») naprašimo po površini. Tako naprašenje najlaže izvedemo V posebnih sodčkih ali bobnih. V sodček, ki drži 50 do 100 litrov, nasu jemo seme do polovice ali do tri četrtine, na žito vržemo odtehtano količino razkužila, nato sodček zapremo in ga 3 do 5 minut vrtimo počasi (s 40 do GO obrati v minuti) okrog osi, ki je vdelana skozi sodček. Pri večini praškov zadostuje, da vzamemo za 100 kg žita 200 g; le za ovseno prašno snet vzamemo za oves 250 do 300 gramov. Delovanje suhih razkužil nastopi y zemlji, ko razkuženo žilo dospe v dotik v zemlji z vlago, vendar pa njegovo delovanje lahko nastopi že pred setvijo, če vsebuje seme precej vlage. Zato razkuženega seme-r,a. hi ni dobro suho, ne smemo pustiti ležati dalj časa, preden ga posejemo, ker mu sicer zmanjšamo kaiivost. mokra razkužila Prašenje semena ne zaostaja po učinkovitosti za namakanjem semena v mokrih razkužilih, kj so se pred nedavnim največ uporabljala. Pri tem postopku potopimo seme v vreči za četrt do pol ure v 0.1 odstotno raztopino mokrega razkužila in ga y raztopino potopljenega premikamo sem in tja da izže. nemo zrak, ki je med zrni, da sc seme res popolnoma navlaži. Po razkuženju seme razgrnemo da se posuši. Mokro razkuževanje lahko uporabljamo tudi tako, da seme na kupu poškropimo z razkužilno raztopino. Škropimo iz vrča za zalivanje in seme med tem premetavamo z lopato, da se vsa zrna enakomerno navlažijo. Za 100 kg pšenice ali rži porabimo 10 litrov tekočine, za 100 kg ječmena 12 litrov m za 100 kg ovsa 15 litrov tekočine, kl ima predpisano gostoto. Poškropljeno seme pokrijemo z mokrimi vrečami vsaj za eno uro, na- to pa ga razgrnemo, da se posuši. POSEBEN NAČIN RAZKUŽEVANJA .. Kazkuievanje s kemijskimi razkužili, bodisi suhimi (uporabljenimi V prahu) ali pa mokrimi (uporab-ijemmi v vodeni raztopini) je učinkovito proti trdi pšenični in pokriti ječmenovi sneti, nadalje proti trdi m goli ovseni sneti, deloma pa tudi proti koruzni sneti. Popolnoma uniči ječmenovo in snežno plesen na rži in pšenici, v kolikor so okužena sama zrna in ne .izvira okužba i2 zemlje. Pri trdih in pokritih snet eh je zrno polno črnega praha, ki ga sestavljajo trosi. Snet-Ijiva zrna se razbijejo šele pri mlačvi in leda j se čm prah oprime površine zrn. Ko zrna posejemo, Vzkale na njem trosi in okužijo mlade žitne klice. Iz tako okuženih bilk zrastejo snetljivi klasi. Prašne sneti pšenice in ječmena, pri katerih sneUjiva zrna na polju popolnoma razpadejo, da ostane na bilkah le golo vreteno, okužijo že cvetje in zato tiči glivin micel v samem zrnu. Tega miccia ne moremo uničiti s kemijskimi razkužili, 1 ki delujejo na glivo le, če je na površini semena, idi pa vsaj y lupini. Zato se pri teh sneteh poslužujemo posebne fizikalne metode, po kateri namakamo naiprej seme 4 ure v vodi, ki ima 20 do 30 stopinj toplote nato pa za 10 minut v vroči vodi, ki ima 50 do 52.oC. Te toplote se moramo natanko držati' ker toplota nad 52.oC poškoduje kaiivost zm, pod 50.oC pa ne ubije miccia v zrnih. Po segrevanju seme naglo ohladimo v hladni vodi, nato pa ga razgrnemo in večkrat premešamo, d3 se posuši. Toploto vode kontroliramo s toplomerom. V bližini imamo pripravljeno vročo vodo, ki jo po potrebi dolivamo k Vodi, v kateri razkužujemo, da se voda ne bi ohladila izpod predpisane toplote. Raztopina modrc galice, ki jo ponekod še uporabljajo za razkuževanje semen, jc najstarejše razkužilo za seme, kar jih poznamo, ker pa škoduje kalivosti semena, 5e je res ne izplača uporabljati v te namene, saj imamo na razpolago dovolj zanesljivih razkužil, s katerimi laže in ceneje razkužimo seme v katerem imamo dobro lansko vi* no, pn prvem pretakanju nekaj droži. Ce smo to zamudili, lahko vzamemo droži tudi od drugega ali tretjega pretakanja. Se bolje je vze-t dH?Zi iz butiljke. ki smo jo pred kratkim zamašili, seveda z najboljšim vinom, kar ga imamo. Te droži stavimo v lončeno posodo ali zdrav sodček za žganje. Droži razredčimo s sladko vodo, ki ji dodamo nekaj vinske kisline. Tako si na pr. pripravimo 10 litrov vode, 1 kg navadnega sladkorja in 50 do 60 gr vinske kisline. Vzamemo dva litra čiste vode, ki ji dodamo 2 kg siad-korja in 50 do 60 gramov vinske kisline in to dobro prekuhamo, da se sladkor povsem raztopi. Nato prekuhamo še ostalih 8 litrov vode ter vse skupaj vlijemo v pripravljeno posodo ali sodček, ga zamašimo in pustimo da se shladi n« 20.r,C. Ko je tekočina hladna, ji dodamo dro-zi, ki Jih nameravamo razmnožiti. V sodčku jih pomešamo in potem zapremo veho s sterilizirano vato, da ne pridejo v sod zunanje škodljive glivice. Kipenje se bo takoj pričelo. Ko se konča, zlijemo v sodček nekoliko tistega vina, od katerega smo vzeli dr?ž'’ ,iako da 86 sodček napolni do vina. Tedaj ga zapremo do uporabe. Ko se kipenje v sodčku konča, padejo kipelne glivice na dno m se ’ zgostijo. Rrav ta gošča nam bo -lužila pozneje pri kipenju novega mo-sta. V času trgatve naberemo, kakor sem že prej omenil, nekoliko najboljšega, zdravega grozdja in ga z rokami zelo pazljivo zmastimo. Nastalemu moštu dolijemo omenjeno goščo iz sodčka, iz katerega prej odlijemo čisto tekočino. Gošča, v kateri je mnogo pomlajenih kipelnih gli. vic, bo v novem moštu takoj začela kipeti in glivice se bodo tako naglo razmnožile, da bodo prevlada-le nad vsemi drugimi glivicami v moštu. Ko smo si kipelne glivice talco razmnožili, začnemo splošno trgatev in stavimo vse razmnožene glivice v prvi čeber ali sod, ki smo ga napolnili z novim moštom. Lahko se zanesemo, da bodo razmnožene in pomlajene glivice prevladale vse druge. Vse kar smo v tem smislu ukrenili, ima namen, da se burno kipenje napravi na najboljši način in da dosežemo pri tem najboljši j uspeh. Jesensfea setev Vsi poljski pridelki še niso pobrani, a že se Pripravljamo na setev ozi-min. Prvi pogoj, da bo setev dobro izvedena, je pravilna priprava zemlje. Naša kraška zemlja zaradi svoje strukture vpija in ohrani dosti manj vlage (padavin) nego pa ilovnata in črna zemlja, obenem pa pod vplivom sončnih žarkov in vetrov, vlaga laže izhlapeva, kakor pa pri drugih zemljah. Iz tega sledi, da moramo polagati predvsem pripravi zemlje sedaj v jeseni precejšnjo skrb. Kako temu odpomoremo? Zemlji preskrbimo večjo količino vode z globokim in pravočasnim oranjem. Njive, ki so namenjene za setev žitaric, moramo takoj Cim. pospravimo druge pridelke, globoko preorati. Preorana zemlja vpija večjo količino vlage nego zbita in neobdelana zemlja. Ledine ali pa de-teljišča moramo preorati mnogo pred setvijo, to pa zaradi tega, da brazde razpadejo in se zemlja pre-rahlja. Za našo rahlo kraško zemljo ni priporočljivo globoko oranje tik pred setvijo, kec izgubi preveč vlage, posebno če je jesen suha. Pred setvijo pa je potrebno, da se zemljišče še enkrat bolj plitvo preorje in pobrana. Z brananjem pred setvijo uničimo škodljive plevelne rastline in poravnamo njive. Žitu ne bomo gnojili s hlevskim gnojem. S hlevskim gnojem bomo rajši dobro pognojili rastlinam pred žitom (na primer krompirju ali koruzi). Žitaricam bomo gnojili z umetni- mi gnojili. Ce upoštevamo količino |5% nekalivega semena- hranilnih snovi, ki jih rastlina potrebuje, in izčrpanost naše zemlje zaradi nezadostnega gnojenja, bi morali pognojiti njivi v Izmeri 1000 kv. metrov s sledečimi umetnimi gnoiiV: pred setvijo 40 do 50 kg superfosfata; 10 kg kalijeve soli In 5 kg žveplenokislega amoniaka. Z nitrati v jeseni ni priporočljivo gnojiti, ker so v zemlji lahko topljivi in jih voda lahko izpere, tako da le deloma koristijo rastlinam. Zgodaj spomladi, pri nas že v februarju, se gnoji žitnim poljem v dveh do treh obrokih z nitrati (na 1000 kv. metrov potrosimo 10 do 15 kg apnenega dušika ali čilskega solitra), in to le tedaj, ko ni rose na listju. Izkušnje so pokazale, da sé je na enaki površini istovrstne in enako obdelane ter pognojene zemlje pridelala večkrat dvokratna količina žita samo zaradi uporabe izbranih (selekcioniranih) semenskih vrst. Pri izbiri semen moramo upoštevati sledeča priporočila: Seme mora biti čisto in brez plevela: ne sme biti pri mlačvi poškodovano; ne sme biti predrobno in nezrelo. Zelo važno je ugotoviti pred setvijo kaljivost semena. To napravimo tako, da vzamemo iz vreče 100 zrn pšenice ali katere koli druge vrste žita in jih položimo na volneno ali bombažno krpo. Krpa mora biti vedno vlažna in na gorkem prostoru. Cez nekaj dni žitna zrna skalijo. Ce ne skali več kot 80 zrn, imamo zelo slabo kaiivost. Prav dobro kaiivost imamo, če dobimo izpod Dobro seme mora biti shranjeno na šuhem prostoru in ne sme biti prestara Ker naše žitarice, posebno na Krasu, zelo trpijo zaradi suše, morajo naši kmetovalci polagati večjo važnost onim vrstam, ki zgodaj dozorijo. Pri vrstah žit moramo upoštevati tudi to, kako se ta obrastejo koliko stebel požene na določenem prostoru. Pšenica z izredno lepim klasjem se navadno slabo obraste. Važno je tudi to, koliko zrn jc v klasu — zbitost klasa Za seme izbrano žito mora biti zdravo. Priporočljivo Je pred setvijo seme razkužiti. Proti sneti in ostalim boleznim, ki napadajo žitna zrna, uporabljamo 1% no raztopino modre galice, v kateri pred uporabo namakamo zrnje kakih 10 minut. Dandanes je najbolj v rabi prašno razkuženje z raznimi razkužilnimi sredstvi — praški —. Pri nas je precej znan prah «Carfaro». Na vsak stot semenskega žita uporabljamo 200 do 250 gramov tega prahu, katerega dobro premešamo s semenom Cas setve ni mogoče stalno določati. Setev je odvisna od vremenskih razmer in od zemljepisnega položaja. Pri nas ne smemo sejati niti prezgodaj niti prepozno. Ravnati se moramo po krajevnih okoliščinah. Prezgodaj posejano žito pa se slabo ukorenini in večkrat premrzne. Kmetovalci znajo že iz svojih lastnih izkušenj izbrati najbolj primeren čas za setev. Pri setvi moramo upoštevati še to, da se rž obrase v jeseni, pšenica in ječmen pa v jeseni in spomladi. Iz tega sledi, da moramo v Jeseni posejati predvsem rž, nato pšenico in šele potem ječmen. t Nadaljevanje sledil LMJD5KI TEDNIK \ DOBERDOB : : : : : : : : :x: : : : : . : : : : : : : : : j : 111 PRtliliWriililjHI;li IHlIlHin viimb! i : • ••••• Po teh besedah je Blazun zaničljivo pljunil. Demark je premišljeno dodal; «Za nas sg vojna pravzaprav nikoli ng bo končala...» «Zame se je že in. za marsikoga», je menil Dervodel. Tovariševa preprostost je spravljala Dejmarka v Obup. Ali jg temu človeku mogoče pomagati ali ne? Sklonil se je k njemu in mu dejal s toplim prizanesljivim glasom; «Vem, Dervodel, da si ne daš dopovedati. Saj sl že sam dovolj skusil, pa se ti še vedno niso odprle oči. (Vojska? Pognali so nas tja, ne da bi koga vprašali, če hoče, in ne da bi mu povedali resnico, zakaj ga gonijo. (Vzeli so nam življenje, zdravje, mladost. Ali misliš, da nas bodo zdaj po rokah nosili? Zato morda, ker nismo yeč celi, kakor smo bili? Poglej kako ravnajo z nami, kako nas hranijo. Slabše kakor kme.t hrani svoje svinje. In kdo? Vidiš Roma in druge, ki smo jih petnajstega leta pustili pri kadru. Nihče ni bil na fronti!» Dervodel je molčal. To so bile zanj in za njegovo Vdanost trde, krute besede. Včasih je že sam o tepi premišljeval, toda protivila se mu ie glava, srce, kri, vse, kar je v njem bilo živega. «In če še vojno zaigramo...?» je rekel nekdo na sosednem ležišču z zlobnim naglasom. O možnosti izgubljene vojne se v nobenih barakah ni toliko govorilo, kakor v invalidskih barakah. In čisto odkrito, brezobzirno. Temu je bilo krivo seveda največ bolestno nerazpoloženje, ki ie vladalo v tem oddelku, velika nezadovoljnost, depresija, razdvojenost, ki je morila pohabljeno moštvo. «Malo verjetno je, da bi nam invalidnino plačeval sovražnik». Blažim, ki je to rekel, sicer sam ni verjel tega, toda i? splošne zoprnosti, ki ga ie ovladala, se je pridružil še on najbolj črnim mislim, češ, naj vzame hudič vse skupaj, če je že mene vzeL.. «In če pride Jugoslavija...?» jg rahlo vprašal Der-jfodel. «Ce pride Jugoslavija...?» Nihče ni vedel odgovora. «Jugoslavija pravzaprav ne bo sovražna dežela». «Sovražna dežela? Eno je gotovo: če bo ostala Avstrija, kakršna je zdaj, ne bo Jugoslavije, če bo pa Jugosla-* Vija ne bo več sedanje monarhije». Po teh besedah je Demark pomenljivo pogledal po okolici, «Podpise so pobirali za tako Jugoslavijo, ki bj ostala y Avstriji», je oponesel Dervodel. Spet je nastal dolg molk, ki ga je prvi zmotil Blažun: «Naj bo tako ali tako, za nas bo slabo. Ce bodo prišli novi gospodarji, nam bodo očitali, da sjno se borili za nekaj, kar je propadlo. To ie čisto naravno. Zato mi je vseeno. Ko bi se vojna tako končala, kakor mislim jaz, bi bilo nekaj drugega...» «Kako misliš ti?» 50 ga hkrati vprašali trije, štirje glasovi. «Da bi zmagalo ljudstvo...» «Mogoče!» je čez nekaj časa zamišljeno pristavil Demark. Kar jih je zdaj navdalo, je bilo tako težko in tako zagonetno, da so spet obmolknili. Potem so drug za drugim pričeli misliti na druge stvari. Plod tega je bil, da je Ožnik čez nekaj časa zaskovikal s škodoželjnim naravnost zlobnim glasom. «Tako ali tako, mi smo preklet rod. Dobro vem, kaj me čaka kot invalida. Lajno bom dobil, z njo bom hodil od hiše do hiše in šlo bo: Tri-li, tri-li, tri-la... Samo žene mi je še treba, ki bo nosila lajno in pobirala denar. Za ženo bo težje kakor za lajno, primojduši da...!» Obup je bil pristen in je porazno vplival na tovariše; celo Demark, ki je v težkih trenutkih za vsakega našel kak izhod, je zdaj sklonil glavo in malodušno strmel pred se. «Zato smo bili mladi, zato smo šli na vojsko...» je gam pri sebi šepetal Blažun. Ožnik pa je nadaljeval: «Zato pa sovražim vse, kar je okrog mene. In ker poznam le sovraštvo, ne more iz mene — ako bom še sploh nekaj časa živel — ne more biti nobene koristi več. Ljudje, ki sovražijo, so škodljivi. Tak postaneš, če ti iz živega telesa trgajo meso...» Posilil ga je kašelj in sledilo je dolgo, sunkovito kob Čanje, ki mu je narušilo vse drobovje in ga naposled vsega izmučenega vrglo na slamnjačo. Popoldne, takoj po kosilu, je komandant barake, Smuk, zavpil z nekako prisiljenim, tujim glasom: «Infanterist Janoda!» «Tadi!» se je oglasil invalid Janoda v naglici češki. Toda pri Smuku ni bilo zategadelj nobene nevarnosti. Janoda se je pravkar vlegel na slamnjačo in se pokru z odejo ter se zagledal v sirov, špranjast strop, kjer je sicer poznal že vsako, najmanjšo razpoko, a kamor se še yedno ni naveličal strmeti. Pri nadpregledu je bil spoznan za stalno nesposobnega in sedaj štel le še dneve, da ga pokličejo, mu dajo maršruto za Olomuc in mu poreko: Na zdar, opravil si in zdaj lahko greš. Po štiridesetih mesecih je tudi on dočakal uro, ko bo lahko slekel za-Sovrazeno koprivasto monturo in se spravil iz te lebrln-J1?1"01 30 8a bilj spravili Sicer še le pred nekaj tedni, a kjer se mu zdi, da životari že celo večnost. To Jtetjfaatota orlkTl141’«»0136116111 Pa tUdi ni bil invalid- ? bi «? ifs. 'T^ eau s doma pošiljala živež. Imel ni zlomljene nobene roke bene noge, njegova pljuča niso bila prevotljena in po njegovem telesu se ni sprehajala nobena krogla: hodil ie pokonci, bil gibčen kakor vrtavka, skratka bilo ga je samo zdravje. In vendar bi ne našel niti v baraki štev 15 triti v celem invalidskem oddelku in tudi ne y celem ta- borišču s tisoči in tisoči najnesrečnejših prebivalcev človeka, ki bi hotel menjati z Janodo... Pred letom dni je namreč na Doberdobu pljusknila italijanska hruška v njegovi neposredni bližini. Bilo je, ko sta se oba rova kepala z ročnimi granatami in je pri tem njegovemu sosedu pol take hruške obtičalo v vratu. Janoda je že mislil, da je po njegovih nogah in jih skoraj ni upal premakniti. Toda noge so bile cele. Namesto tega je spoznal, da je kos hruške kresnil med noge in da mu od tam curlja kri. Hkrati je začutil neznosno bol in ko je začel nesrečo natančneje pregledovati, je vzkriknil tako močno, da je prevpil šunder, ki ga je obdajal. Spoznal je namreč z grozo, kaj mu je projektil raztrgal... Janoda je nenavadno hitro ozdravel, toda kljub temu so ga mesece vlačili po raznih bolnišnicah, ne vedoč, kaj naj počno s človekom, ki bj lahko zgrabil za puško in se Vrnil nazaj na fronto. Kajti bilo ga je samo zdravje. Rana se mu je hitro zarastla in ga pri vsakdanjih potrebah najvzornejšega vojaka ni ovirala. Pričel se je rediti, njegovo lice je postalo sčasoma okroglo in lična jabolka so bila podpluta z rdečico. Obraz je kljub njegovim tridesetim letom postajal nekako mladeniški... Hkrati se je začel spreminjati tudi njegov dotedanji krepki, siti glas; postal je tenak, zadirčen, nekako skovikast. Janoda sc te svoje spremembe ni zavedal. Nekaj časa ga je zavest njegove, nesreče strahovito pekla, ko so pa prenehale bolečine, se je polagoma umiril... Čeprav se sam nikomur ni izdal, so vendar povsod, kamor je prišel, vai takoj izvedeli za njegovo nesrečo. Tako je bilo tudi S Lebringu. «Kaj je, gospod četovodja?» je še gredoč po hodniku izpraševal Janoda. «Nič posebnega, le nekaj sem vam mislil povedati...» Komandantu barake se je poznala velika zadrega ne le na glasu, temveč tudi na obrazu. Stoječ poleg svoje postelje, se je oziral zdaj y Janodo, zdaj v vrata barake. Potem je okorno dejal: «Domov boste šli...» «Torej je že prišlo?» Janodin glas je bil vesel, vendar je bilo v njem mogoče zaslutiti prizvok nekega strahu. Janodina žena je namreč dopotovala že dopoldne in sicer z rešitvijo v rokah, da se Janoda lahko takoj vrne domov, kar ji je uspelo doseči v Olomcu in kar jo je stalo pol praseta. Za mazanje raznih taboriščnih koles je privlekla s seboj skoraj celo ostalo svinjsko polovico, od katere je največji delež dobil feldvebel Rom, dasi popolnoma po nepotrebnem. Rom in njegovi kolegi so v pisarni takoj izvohali, da žena niti ne sluti, kaj manjka možu, ker je v eni sapi izpraševala za vzrok njegove invalidnosti. Janoda ji namreč resnice res ni sporočil- Mislil si je pač, da bo še takrat prehitro, kadar bo moral povedati. Mazilo, ki ga je dala Romu, pa je povzročilo, da je ta odumež postal mahoma zelo prijazen in da je lakoj poklical četovodjo Smuka k sebi. Nastalo je vprašanje, na kak način naj se mladi ženi dopove, kaj jo čaka. Tedaj se je Rom nenadoma pokazal neznansko človekoljubnega in obzirnega. «Zeno je treba nekako pripraviti na to, kaj jo čaka. Da ji Janoda ni pisal, to razumem... Popolnoma razumem... Njemu bo tudi sedaj težko. Toda nekako je treba pomagati», je besedoval. Četovodja Smuk je predlagal, da se stvar najenostavneje reši, če povedo ženi kar v pisarni, in sicer zaradi vpliva bi bilo najbolje, če bi to stvar prevzel sam Rom... Toda feldvebel se je naloge branil ko hudič križa. gNikakor nisem za to, nikakor ne! Stvar ne sme imeti uradnega značaja,t temveč mora biti samaritansko opravljena. Po moje si ti, Smuk, najbolj pripraven za ta’ ke reči. Razen tega znaš tudi jezik, ki je češkemu blizu. Jezik je pri tem važna reč... Sklenili so, naj Smuk kot Janodin četovodja prevzame neprijetno nalogo in jo reši, kakor pač more in zna. In tako sta si Smuk in Janoda stala nasproti. • «Kdaj pa?» je vprašal Janoda. «Lahko takoj! Pospravite svoje stvari...» Komaj je Smuk izustil zadnjo besedo, so se odprla vrata barake in med podboji se je pokazala Janodina žena, ki jo je prej pustil četovodja zunaj, potem ko je z njo trikrat ali štirikrat premeril pot od pisarne do barake in nazaj, ne da bi ji mogel razodeti resnico. Janoda in njegova žena sta si stala iz oči v oči... «Jan, moj Jan!» je zavpila žena in se razprtih rok zagnala proti možu, ki je kar obstal na podu. «Jan, nioj Jan...» Mlada žena se je oklenila Janode ter ga pritiskala na prsi s tako silo, kakor bi ga nikoli več ne mislila izpustiti. Iz prsi ji je vrelo nerazumljivo, grgrajoče ihtenje najglobljih srčnih čustev. Saj ni bilo tudi nobeno čudo, ker ga je videla zadnjikrat pred skoraj tremi leti, ko ga je iz njene postelje odgnala patrulja garnizijskega sodišča V Olomucu. Pri tem so ji močne, lepe prsi ognjevito valovile in iz oči so ji vrele vroče solze razmehčanega, srečnega srca. «Jan, ti moj Jan...!» Janoda se najprej skoraj ni mogel znajti in je drhtel g povešenimi rokami v njenem naročju. Bh je videti neznansko nebogljen in nesrečen. Zagrnil ga je mogočen in šiba na vodi. Sele po prvih sunkih iznenađenja in strahu sočen val življenja, pod katerim je revež zadrhtel kakor je dvignil svoje roke in jih položil na ramena svoje žene, vzdihujoč s pridušen im glasom: «Ana, moja Ana...» Tako sta nekaj časa ostala objeta pred Všo barako, ki je molče, kakor onemela, spremljala prizor. Skoraj vsem je burno bilo srce, nekateri so morali celo gledati stran, da so se ubranili solz. Nenadoma pa je grozen, sunkovit krik pretresel barako. AU ni ženino telo našlo tiste prave toplote, ko se je stisnilo k pohabljenemu možu, ali so njegove roke bile preslabotne, premrzle in je bil mogoče možev poljub neobčuten, pretuj... kdo ve; mlada žena je kriknila in izpustila Janodo. Odstopila je dva, tri korake, kot bi se odmikala od čudne, nepoznane pošasti, ki ji streže po življenju; njene oči so bile preplašene, razočarane in zbegane obenem, njeno ponosno mlado, lepo telo se je skrivilo, kakor se Skrivi pohojen črv... «Jan...?» Strahoten glas je napolnil barako do zadnjega kotička. Zena je dosegla steno, kjer ni mogla dalje. «Jan...? Janoda je pobledel kakor zid. Zavedal se je, da se je V tem trenutku odkrila vsa tajnost njegove nesreče in da je ni mogoče več skrivati. Povešenih rok je obstal sam na praznem prostoru in zbegano gledal okrog sebe. Njegovi proseči pogledi so se obračali zdaj k ženi, ki je zakritega obraza slonela ob plankah, zdaj h komandantu barake, Smuku, ki je v zadregi gledal skozi okno, zdaj k tovarišem, ki so nemo prisostvovali prizoru. Toda nikjer niso njegove proseče oči našle pomoči, rešitve... V tem hipu se je žena odtrgala od plank in se zagnala proti četovodji Smuku ter ga objela tako krčevito, kakor malo prej svojega moža. Malo je manjkalo, da ga ni zrušila na tla. «Ali je res, gospod komandant ali je res...?» je ihtela s prosečim, usmiljenja vrednim glasom. «Povejte mi, ali je res...?» Komandant Smuk jo je po prvem iznenađenju začel s svojimi velikimi rokami usmiljeno trepljati po hrbtu i« po ramah, zraven je pa pomirjevalno golčal: «No gospa, no gospa...» Drugega ni mogel spraviti iz sebe. Po prostoru so S« slišali kratki, pritajeni vzdihi, nekatere priče tega žalostnega dogodka, se niso mogle vzdržati ganjenosti. Ce-tovodja Smuk se je naposled izvil is obupnega objema ter je ženo z največjo prizanesljivostjo posadil na svojo posteljo, kjer je ihteč obsedela. Janoda je še vedno stal tam, kakor prej, ne vedoč, kaj naj počne. Smuk je videl njegov iznenađeni, bridki obraz, zato se je hitro sklonil k plakajoči ženi in ji rekel z vzpodbudnim glasom: «Gospa, nehajte že, nehajte zaradi njega; siromak je...» Pri teh besedah ga je žena pogledala z dolgim, objokanim pogledom, potem jo je znova posilil jok. Toda t» jok je bil zdaj drugačen kakor prvi jok iznenađenja i« razočaranosti, podoben joku smrtno ranjene živali. Bil je mnogo bolj človeški, bridek, tožeč in objokujoč bol, katere ne bo nikoli več mogoče izjokati. Bil je podoben joku, s katerim se objokujejo mrliči. Minilo je nekaj težkih minut. Toda zdelo se je4 da se nà dnu te tihote sliši nekaj še težjega, nekaj mnogo gla» nejšega katkor ženin jok, in to je bil Janodin smrtn1 molk. Pohabljenec je stal še vedno na enem m istem mestu, brez volje, brez najmanjše podjetnosti, da bi posegel V tragedijo. Tedaj se je spet četovodja Smuk nagnil ■ ženi in ji rekel: «Zena, dovolj bo...» Zena je spustila roke na krilo in dvignila k njemj* svoj obraz. Poznalo se ji je, da se ji počasi vrača zaves« da zmaguje pamet nad voljo in čustvom. Počasi se j dvignila in se obrnila k možu; toda komaj je začuti njegovo bližino, jo je znova zrušila bolest. Zopet si zakrila obraz z rokami in zatarnala z glasom, ki je izra žal več usmiljenja do nje same, kakor pa do moža. Njen jok se je zdaj kot bolestna sebičnost razlegal baraki. Pod njegovim udarcem se je zdelo, da se je stava moža zamajala. Smukov obraz je zadobil gren ^ poteze, nekje v ozadju se je začula polglasna kletev... postelje, kjer je ležal invalid Ožep, se je zaslišal sur0 glas: - Ja «Prekleto, ali ne veš, da je invalid...? AU ne ve», 11 ga je vojna zaklala...?» Baraka ni mogla prenesti ihtenja, ki je zvenelo 96 bično in je šlo že na račun pohabljenega tovariša. Zena je osupnila, kakor bi razumela smisel tega« k» je dejal tuji glas. V tem hipu je spet pristopil k njej K mandant barake. «Ne pozabite, da je vojna...» Njegov glas je bil bodrilen, a trd. Zena je odgovorila z dolgim, vprašujočim pogted0 ' kakor bi mu hotela prodreti v notranjost; od njega zdrknil njen pogled po baraki, od ene vrste P°at (-.n druge, od enih do drugih, ta čas vanjo uprtih oči. P° je Je zrušena ženina postava začela rasti, njeno telo se.-, streslo in ko je spregovorila, je bil njen glas spremeni močan, zaupljiv: . .hi- «Da, vojna... Naj pa bo, kar je. Z Janom sva iz«S ^ la življenje, toda saj nisva Sama. Navadna češka žena kmetica sem. toda svet naj ve, da tudi navadna Cehi zna biti močna, kadar je treba... Jan, pojdiva!» Njene oči so bile polne solz, ko je spregovorila 1 ,g nje besede, toda njene prsi niso več ihtele in njeno je bilo zravnano, ko je stopila k svojemu možu m V" novila: «Jan, pojdiva...!» ^ Napetost, ki je db tega hipa vladala po prostoru. popustila; namesto tega se j« začutila neka topla pra ^ nost, ki so jo pljuča vseh invalidov globoko vdihaval > ^ Jo Ožep, Je; mu je manjkalo pol pljuč, je lažje dihal, sovražnostjo je zmagala velika človeška moč. (Nadaljevanje sledi). Kultura • umetnost ■TPTIj!T« ■ ijci ) f- Milli ft'i RAZSTAVLJA V GALERIJI Pred dnevi so odprli v galeriji « Scorpione » na trgu Rdečega mosta v Trstu raz. Stavo furlanskega slikarja Antona Furlana iz Conegliana v Furlaniji. Slikar Furlan je v Trstu zelo dobro znan. ker tu biva, »lika in razstavlja že skoro dvajset let, razstavljal pa je mnogo tudi v inozemstvu, po italijanskih mestih, po Franciji in Nemčiji Imel je že prvi večer zelo številno in naklonjeno občinstvo. Je zelo umerjene modernistične smeri, ki nikjer ne zaide v preabstraktno slikanje. Obratno, pretežni del slik predstavlja pokrajine, naj Kras, o-stali del Pa tihožitja in kako kompozicijo iz preprostega vsakdanjega življenja in dela (predvsem slikarskega). Marsikoga spominja poezija njegovega Krasa na Spacala. Kubistično poenostavljanje kraških hi- šic jima je skupno kot tudi pio. skovno barvno podajanje. Vendar je Furlan drugačna, čisto samosvoja umetniška osebnost. Bolj mu u. gaja sočni, zeleni Kras, ki ga morda spominja na zeleno Furlanijo, Kamijo. Razstavljalec je živa narava iskalca, ki je na višku svojih ustvarjalnih sil. Razstavljena dela so plod dela le zadnjih dveh let in kažejo nam krepak, zelo zanimiv razvoj tega močnega kolorista. V svojem dolgoletnem razvoju je prešel iz svojega izhodnega impresionističnega gledanja preko ekspresionistič-nega in kubističnega v sedanjo fazo. Vendar ga prejšnje neživljenjsko enostransko, abstraktno gle. danje, ki izčrpava v glavnem obli kovno, geometrično stran predmetov, ni moglo dolgo zadovoljiti, ker ga v glavnem zanima barvna stran "SCORPIONE,, slikarskih pojavov. Zanimivo je, kakšno rešitev je našel pod življenjskim nagibom svojega umetniškega značaja. Potreba barvnega izraza ga je nagnila, da je razbil obliko, nepretrgano, izrazito formo,. ki je opajala kubista, ter široke enolične barvne ploskve, ki so tudi izraz kubističnega barvnega poenostavljanja in prešel na mnogo pestrejši barvni mozaik, ki bolj odgovarja njegovi neposredni barvni in deloma tudi oblikovni zaznavi. Zanimivo, da je ta razvoj k večji realistični spotanosti potegnil za seboj n. pr. predstavljanje prostora, ki vse bolj odgovarja resničnosti. Primerjajte ga n. pr. v «Slikarjevi delavnici»; pogled vam zdrkne ob predmetih sobe, ob tramovju stropa v ozadje in skozi okno v svetlobo prostora. Kako drugačen je kot V zelo dekorativnih krajinah, kjer je vse nekam bolj kot kuliserija iz gladke razrezane lepenTce. Vendar še ni v. «Glinščici», kjer je skalovje še vedno močno geometrično stilizirano, novo pojmovanje posebno učinkovito, a je zato barvno zelo sveže in neposredno. Pač v vsakem pogledu najbolj dognani umetnini sta barvno sneži tihožitji «Kotiček u kleti» in «Čopiči v. posodi». Osrednje mesto na glavni steni na levi strani vhoda. zavzemajo «Jetniki», ki so izjemoma in v neki men stilno v nasprotju z drugim delom, ekspresionistično zamišljeni, a krepko učinkujejo s svojim izrazom; moti le, da niso slikarsko dovolj izdelani. Je to spomin, povraćanje na nekdanjo ekspresionistično izražanje? — Od del iz prejšnje razvojne faze bi opozoril še na zanimivega «Starčka», ki rahlo spominja na Ce-sanne-a. Vsekakor se je Furlan, kakoi-lahko opazimo na tej razstavi, dokopal do osebnega, svobodnega in neposrednega izražanja izven vsakih umetnostno programskih shem, dasi s pridom uporablja vsa njihova dognanja. Z. JELINČIČ Slovensko hrvatski festival v Ilirski Bistrici ima namen, da s kulturno prosvetnim delom poglobi bratstvo Hrvatov in Slovencev ter da vzbudi V ilirskobistriškem okraju čim več zanimanja za ljudsko prosveto. Pri otvoritvi festivala je bila odprta razstava likovnih umetnikov, odigrali so razne fizkultur-ne tekme, obenem pa je bil tudi šahovski turnir. V ponedeljek so odprli ljudsko knjižnico, naslednje dni pa so gostovale razne kulturno umetniške družine; prirejali so tudi kinopredstave in razna predavanja. Festival bodo dne 8. oktobra slovesno zaključili 8 pestrim kulturnim sporedom, ki ga bodo izvajali gostje z Raba, Senja, Reke, Opatije, Trsta, Ljubljane itd. Spregovorili bodo tudi kulturni in politični pred-stavniki obeh republik. Zagrebška Opera praznuje letos 80 letnico svojega obstoja. Prva o. pera, ki so jo pri otvoritvi pred 80 leti izvajali, je bila narodna o- LEP USPEH KNJIŽNE RAZSTAVE priznanje škedenjskemu prosvetnemu društvu Posrečena je bila zamisel Ske-dlenjskega prosvetnega društva, da priredi knjižno razstavo in nekaj Predavanj ter tako da tržaškim Slovencem lepo priliko, da se pobliže seznanijo s slovensko knjigo. Slovenske knjige so bile za pri-•horske Slovence do osvoboditve Prava redkost in žal si jih tudi Jlanes ne moremo tako lahko nabaviti, kot bi želeli, zato je prav, fla. si ljudje v čim večjem številu °gledajo okusno razstavo v ške-denjski kinodvorani. Ce bi hoteli fazstaviti vsaj po en primerek Vsake slovenske knjige, ki je izšla ^ leta 1551 dalje, bi škedenjska dvorana bila pretesna, tudi nam hišo vse knjige dosegljive, vendar pa je razstava tako skrbno Prirejena, da nam dovolj jasno nudi kronološki razvoj slovenske i hjige, ki se je zlasti od 19. storia dalje bohotno razmahnila. Od Grubarjevega, Katekizma dalje sc , V vrsti knjiga ob knjigi in ob vsa-^ W knjižničar Sujnan ve povedati zanimivega. Razstavo sta doslej lepo izpo-P'dhili predavanji prof. Mira Rav-aria in prof. Andreja Budala. R^of. Ravbar je zahimivo prikazi izmere, v katerih se je raz-■ iala naša sodobna književnost in zlasti pomudil ob najvidnejšem jT ^htelju primorske Francetu Bev-V> °b pisatelju Koroške Prežihovem rancu ter pisatelju Prekmurja Mi-^ Kranjcu. p0 kratki oznaki vseh oboih pisateljev je analiziral ^ * Rada Pregarca, Vladimirja tola ter Borisa Pahorja. Ome- n ove liti/trfe nil je tudi razvoj slovenskih revij ter nas nato seznanil z najmlajšim tržaškim pisateljem Rebulo. Predavatelj je tako lepo in jasno o&rtal vse značilnosti sodobnčga literarnega ustvarjanja, da so mu bili poslušalci iskreno hvaležni. O knjigah in branju pa je v soboto 30. septembra predaval prof. Budal. Poudaril je zlasti, kakšen pomen ima materinščina za splošen razvoj nekega naroda in ob nekaj citatih prikazal, kako je že Trubar ljubil slovenski jezik in se boril .za njegove pravice. Glede branja je razlagal vprašanje, kaj nam knjiga more nuditi in kaj je njen namen? Da služi narodu! Pozorno so ljudje sledili predavanju z željo, da bi bili kaj kmalu spet deležni podobnega užitka. V zbirki «Svetovni klasiki», ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je Po dolgeim presledku izila nova knjiga, in sicer prevod romana Gustava Flauberta: «Vzgoja srca». Med Flaubertovimi deli ta roman ni dosegel take popularnosti kot njegova druga dela, vendar velja danes delo, ko nas ne motijo razni pomisleki Flaubertovih sodobnikov, kot velika umetnina. Roman se dogaja v času med 1848 in 1851 ter nudi verno podobo revolucionarnih dni, obenem pa predstavlja roman zgodbo mladega človeka, v katerem riše pisatelj svoje lastno življenje. Vse Flaubertovo pisanje se odlikuje po natančnosti. Tudi «Vzgoja srca» kaže na pisateljevo temelji-teljnost, saj je Flaubert sam prepotoval in obiskal vse kraje, koder se dogaja njegova zgodba. Tako je ustvaril veliko umetnino in dokument iz let okoli 1848 ter roman, po katerem bo vedno vsakdo rad segal in bogatil svojo notranjost. V. G. Bogorov: «Podvodni svet» (Življenje v morju) je knjiga, ki jo je v svoji poljudno-znar.stveni knjižnici izdala Državna založba Slovenije. Ruski znanstvenik Bogorov pripoveduje v tem spisu zanimivosti o podvodnem svetu v morju, v katerem vidi zibelko življenja. Tako govori knjiga v posameznih poglavjih o vodnih rastlinah, o mikroskopskih živalcah, meduzah, morskih kačah, ježkih, zvezdah, tjulenjih in kitih. Ker se ruski izvirnik naslanja predvsem na razme- re v severnih morjih, Je naš znani znanstvenik Miroslav Zel opremil Bo-gorovo knjigo s številnimi opombami, v katerih označuje odgovarjajoče razmere v podvodnem svetu Jadrana. Tako predstavlja knjiga zanimivo branje za vsakogar, zlasti še, ker je v knjigi zapisano to, kar je še nedavno veljalo za veliko skrivnost. Fran Milčinski: «Ptički brez gnezda» (Založba «Mladinska knjiga»). To je znana povest našega humorista, v katerih slika pisatelj razmere zapuščene ljubljanske mladine konec preteklega stoletja. Dasi je pisatelj dejanje poživil s humorjem, ima knjiga predvsem vzgojen in poučen namen. Bo pa povest prav gotovo našla meč mladimi in starimi mnogo hvalčžnih bralcev. Urednica 'e dodala besede o avtorju in delu. V zbirki zdravstvene knjižnice, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je nedavno izšel četrti zvezek, ki vsebuje poljudno pisano delo dr. Emana Pertla pod naslovom: «Zdrava in bolna koža». Knjižica, delo znanega slovenskega zdravnika, predstavlja nekak uvod v dermatologijo, t. j. spo-enavanje in zdravljenje kožnih bolezni. Delo je razdeljeno na 11 poglavij In zaradi svoje poljudnosti dragocen pripomoček za širjenje zdravstvene kulture med slovenskim ljudstvom. Prav bo prišla vsakomur, posebno pa zdravstvenim aktivistom, bolničarjem, zaščitnim sestram in vsemu pomožnemu zdravstvenemu osebju. S. R. pera «Mislav», ki jo je uglasbil Ivan Zajec, tekst pa priredil Fran Markovič po narodni pripovedki. Tudi za proslavo 80 letnice Opere pripravljajo domače inelo, ;n sicer «Ekvinokcij», ki ga je uglasbil hrvatski skladatelj Brkanovič. * Beneški Slovenci so pričeli v SL Petru na Nadiži izdajati nov list «Matajur». -» Tudi Jugoslovani so se udeležili glasbenega nagradnega tekmovanja v Ženevi, in sicer zastopajo jugoslovansko umetnost štirje pevci, štirje pianisti, dva violinista in 1 klarinetist. Tekmovanja se udeležuje 380 glasbenih umetnikov iz 33 e-vropskih in čezmorskih držav. Najbolj so zastopane Francija, Nemčija, Italija, Švica ter tudi Amerika in Avstralija. * Italijanska violinistka CarmireUJ je žela na svoji turneji po Jugoslaviji velik uspeh. Ob zaključku jesenske sezone SNG Vsi eden za enega za vse! Veljavo tega starega izre-a bomo preizkusili od jutri Naprej, fc0 se prične teden našega dijaka» V tem c dnu b,0 prispeval za Dija-ko Matico vsak, ki re.' aj “a na narodno skupnost in solidarnost. Pred nekaj dnevi mi je znanec, eden izmed tistih Tržačanov, ki vztrajno in zavzeto spremljajo delovanje našega gledališča tudi v vsakdanjem delu in so jim temeljito znane vse težave, s katerimi se gledališče bori, torej eden izmed tistih, ki pozna gledališče tudi «izza kulis», zatrjeval, da se o problemih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vse premalo piše in je domača pa tudi svetovna javnost premalo poučena o škandaloznem kulturnem zatiranju slovenskega gledališkega življenja na tem ozemlju. Isto misel je pred meseci izrazil tudi dramatik in režiser dr. Bratko Kreft iz Ljubljanje, ki je v tržaškem gledališču kot gost režiral svojo komedijo «Veleizdajalec». Obljubil je, da bo seznanil slovensko in jugoslovansko javnost s tržaškimi pogoji gledališkega ustvarjanja. Z nekaj članki je svojo obljubo delno tud; izpolnil. Ce pregledamo vse gradivo, ki je bilo v zadnjih letih objavljeno v zvezi s Slovenskim narodnim gledališčem v Trstu, in tega gradiva ni malo, ugotovimo, da je jedro vsega vprašanja, vprašanje dvorane za predstave našega gledališča v Trstu. Postavljeno v vseh oblikah in ob vseh prilikah je to vprašanje do podrobnosti razkrinkalo krivično in Slovencem nenaklonjeno politiko krajevnih uojažfcih. in političnih oblasti. Slovensko prebimlstvo je v borbi za enakopravnost in vse demokratične svoboščine v celoti osvojilo in jjodprlo borbo za gledališko dvorano. Toda ugotoviti moramo, da ta vseljudska zahteva še vedno trka na zaprta vrata. Zato imajo prav prijatelji, ki svetujejo upornost pri seznanjanju, predvsem svetovne, javnosti, o nedemokratičnih kulturnih razmerah v Trstu. Medtem ko se že pet let vodi borba za dos'ojno dvorano, Se osebje Slovenskega narodnega gledališča že šesto sezono neutrudljivo pri pravijo, da tudi v teh neurejenih razmerah predstavi našemu občinstvu čim popolnejše in umetniško dognane predstave. Iznajdljivost vztrajnost in ljubezen do poslanstva gledališke umetnosti, uporno prema- govanje vseh težav, je gledališkemu ansamblu zagotovilo umetniško rast, tako da imamo danes v Trstu edino poklicno gledališče, ki je v zadnjih sezonah z uspehom reševalo tudi najtežje umetniške naloge. Zaradi vsega tega si je naše gledališče osixjjilo in vzgojilo občinstvo, ki svojega gledališča ni zapustilo kljub podlim manevrom, ki so sledili političnemu razkolu med Slovenci na Tržaškem ozemlju. To je dokazala tudi letošnja jesenska sezona v mesecu septembru, ki je bil vremensko t’se prej kot naklonjen gledališkim wedstavam na prostem. Kljub dežju, burji in večernemu hladu, ki je škodoval občinstvu in igralcem, je gledališče svoj program izvedlo. V raznih krajih cone A je desetkrat uprizorilo dela iz zadnje sezone: Goldoni - Rupljeve «Primorske zdrahe», Kreftovega «Veleizdajalca» in Molièrovega «Tartuffa». V kratkem se prične redna šesta sezona v tako barbarskih in nekulturnih pogojihl Zanimivo sporočilo je poslal jugoslovanskim intelektualcem na sestanek tujih in jugoslovanskih književnikov v Dubrovniku francoski književnik Jean Cassou. Med drugim beremo: «Ce vabite k sebi vse ljudi vseh držav, celo tiste, ki vas obrekujejo, je vaš edini namen, da bi spoznali resnico. Ce predstavlja kak narod v očeh drugih narodov resnico, tedaj je naravno, da je prvi dolžan spoštovati resnico, jo raziskovati in negovati. Resnica pa * ne vsiljuje od zunaj z zunanjimi ukazi. Ni stvar nobenega političnega ali klerikalnega sinoda, nobenega zbora doktorjev, da odloča o znanstveni resnici ali moralni ali zgodovinski ali romanopisni, o pesniški lepoti, o umetniški lepoti..: 0 naših metodah raziskavanja ali naših metodah ustvarjanja, o vsem tem naj odloča vsak izmed nas, vi vsi pa morate razpravljati o tem. In tako, ne pa drugače gre napredek svojo pot... Tesno sodelovanje med ljudstvom in intelektualci je naravna posledica revolucije, s katero je postalo ljudstvo gospodar svoje usode in lastnik svoje domovine. To ljudstvo si gradi šole, muzeje, laboratorije, univerze, knjižnice, kakor si gradi hiše, mostove, železniške postaje itd. in na vseh teh področjih dela vsak delavec, ali umetnik, kmet ali znanstvenik, kar najbolje more. Delatlj kar najbolje moreš, pa pomeni, delati zaradi tistega kar delamo... Ponavljam, da je prvi pogoj za to svoboda, nekoristoljubje, skromnost..’ Svoboda intelektualca, znanstvenika, pomeni vnemo za delo in njegovo skromnost... Bodite skromni pred stroko, za katero ste talentirani: to je najboljši način, da uporabite svojo svobodo in najzanesljivejše sredstvo, da postanete veliki. In vaša veličina sama bo izginila pred veli-Ičino vaših del, kajti samo 1 gre». 14 4 ^ 'IZm '1 Film • šah • uganke Mladinski filmski festival ____V HKSNKTJKAH-----, Po uspehih, ki so jih imeli mladinski filmi na lanskem filmskem festivalu v Benetkah, so letos priredili samostojen mladinski filmski festival. Seveda ni mogoče podati pravega pregleda o razvoju mladinskima filma, ker se festivala ni udeležilo več držav, kakor ZSSR, Češkoslovaška, Francija, Finska in Švedska, vendar je bilo mogoče u-gotoviti približno stopnjo, ki jo je danes dosegel mladinski film. Med vsemi državami je prednja-tila Velika Britanija. Tam imajo tudi poseono organizacijo za mladinske filme, ki si je zastavila pro. gram, po katerem bo polagoma izpodrinila filme, namenjene odraslim, a ki jih je cenzura določila za mladino. Ta organizacija /.»stopa mnenje, naj bi program mladinskih filmov obsegal pustolovske in pravljične filme za odraslo mladino ter kratkometražne ter epizodne filme za najmlajše. Organizacija tudi zagovarja mnenje, da morajo biti mladinski filmi tehnično dobro izdelani, vzgojni ter predvsem zabavni. Otroci morajo videti na platnu druge otroke in se z njimi primerjati. Kajti kadar gledajo Q-troci film. ki ga lahko razumejo, tedaj predstavljajo najinteligent-nejše občinstvo. Ce vodimo otroke k filmom, ki jih ne razumejo, je nevarno, da jih vzgojimo v ljudi, ki bodo hodili v kino le za zabavo, ne pa da bi bili zmožni film kritično preš lati in se ob njem učiti. V Angliji so v zadnjem času pričeli opuščati risane barvne filme in namesto teh izdelujejo normalne filme. Na zadnjem festivalu mia dinskih filmov v Benetkah je bil odlikovan angleški dolgomet.ažJi film »Zmaj gradu Pendagron»; mnogo zanima ‘j!» so vzbudili tudi filmi «Skrivnostni lovec» ter «Skrivnost pasu iz kačje kože», ki obiav-nava rasni p.' blem ter fi1 m «V iskanju nesreče», ki prikazuje učenko, ki želi, da bi jo izključili iz šole. Vendar so vsi ti filmi kljub lepemu programu «Organizacije» kazali, da polagajo Angleži iz gospodarskih razlogov preveliko važnost na razvedrilo (n da prikazujejo pustolovščine in nenavadne stvari, namesto da bi otroke pobliže seznanjali z aktualnimi problemi in j ili lako mimogrede vzgajali. Zelo je uspel film za najmlajše «Magične krede» ter prirodoslovna in zemljepisna filma: «Nenavadno bitja» ter «Danske slike». Podobne vrste je bil tudi ameriški film «Do- ! lina bobrov», toda ta film je kakoi i večina ameriških mladinskih fil- j mov za mladino pretežak. Precej je proizvodnja mladinskih filmov napredovala v Nemčiji. Najboljši nemški film je nagrajeni film «Francelj v snegu». Avstrijski lutkovni film «Sneguljčica in Rdeča roža», pa daleč zaostaja za češkoslovaškimi lutkovnimi filmi. Švica in Kanada proizvajata mladinske filme srednje kakovosti, Med španskimi film: je vredno omeniti le «Brase una vez...», ki pa mu manjka originalnosti in kaže velik vpliv Disneyjevih filmov. Boljši je danski film «Petelin, ki ni hote! peti». Zelo zgrešena pa sta na pr. italijanska filma «Druga mati» in «Mali šerif» in slabo bi bilo, da bi Italija še nadalje proizvajala take filme. Po vseh filmih, ki so jih prikazovali na mladinskem festivalu, so strokovnjaki ugotovili, da pravljice niso najbolj primerne za mladinske filme; če jih pa že prikazujemo na platnu, se upirajmo na pristne ljudske pravljice, najbolje pa je, da seznanjamo mladino s šolskimi in socialnimi aktualnimi problemi, najmlajše pa z naravo, toda ne samo z eksotičnimi bitji in rastlinami, temveč z najosnovnejšimi zakoni narave, takimi, ki mladino bogato poučujejo o življenju. Jugoslovanski dokumentarni filmi v inozemstvu Z e od leta 1947 se naši dokumentarni filmi pojavljajc na mednarodnih festivalih, kjer doživljajo vidne uspehe. Tako je bil film «Mladina gradi» nagrajen na festivalu v Benetkah, «.lugoslo-vanski narodni plest» na festivalu v Cannesu, a filma «Za boljšo žetev» in «Slovenska drama» na fc-sHvalu v Edinbourghu. Ker so jugoslovanski dokumen^ lami filmi vzbudili zanimanje pri tujih filmskih strokovnjakih, je na beneškem festivalu filmski kritik Brla Baiai predaval o jugoslovan shem dokumentarnem filmu ter podčrtat zlasti njega idejno čistost in jasnost. Tudi tuji časopisi so se pohvalno izrazili o jugoslovanskem filmu. Tako je n. pr. časopis «Daily Dispache» napisal, da predstavlja Jugoslavija novega tekmeca na svetovnem filmskem področju. Časopis britansko e jugoslovanslsega društva pravi, da je «Omladinska pruga» sijajen primer dokumentarnega filma, prav tako močno jxrhvali film «Vse za dete». Tudi v Bernu in Ženevi so zelo pohva lili jugoslovanski dokumentarni film, češ da mnogo obeta. Mnogo uspeha imajo jugoslovanski dokumentarni filmi seveda v Italiji ter tudi v Severni in duini Ameriki, kjer vzbujajo pozornost posebno med izseljenci- KRONIKA film «Poslednji dan» v režiji Vladimirja Pogačiča po scenariju Oskarja Daviča. Ta film obravnava življenje članov Uprave državne varnosti, ki se ne boje niti smrti, če gre za življenje delovnih ljudi. Fihn bo prikazoval njihovo borbo proti tuji špijonažl in sovražnim elementom, ki so vtihotapljajo Jugoslavijo. Prihodnji film režiserju Renata Castellanija se bo imenoval «Dva krajcarja sreče». Film bodo sne-mali v Neaplju z igralci, ki jih je odkrij režiser prav za ta film: priprave za film, ki so trajale nad er.o leto sta vodila proizvajalec Ghenzi ter režiser Castellani, oba, ki sta že sodelovala pri filmih «Pod rimskem soncem», in «Pomlad je». Francoski režiser mednarodnega slovesa Maurice Cloche bo re. žiral film «Sin neznanega očeta»; zanimivo pri tem je, da je režiser sam prevzel tudi proizvodnjo filma. Vedno češče slišimo, da nek režiser izdela film na svoje stro. ške; tako tudi Rosseilioi v Italiji, Ford v Ameriki in Cornelius v Angliji. *** Anton Karaš je bil do lanskega poletja še navaden muzikant v stari dunajski kavarni. Ko pa jc an gleški režiser Carol Reed snemal svoj film «Tretji mož» na Dunaju, je slučajno zašel v kavarno, kjer je A. Karaš igral otožno in genlji-vo melodijo iz «Harry Lima» na svoje citre. Reed ga jc dolgo po. slušal, toda odšel, ne da bi kaj re kel. Cez dva meseca pa mu je pl sai, da ga pričakuje v Londonu, ker potrebuje njegovo melodijo in njegov inštrument za film, ki ga je snemal na Dunaju. *** «Mož Biffelovega stolpa» bo naslov filma, ki ga bodo posneli po znanem romanu Georgesa Simeno na. V njem bodo nastopili znameniti igralci, kakor Charles Laugh-ton, Franchot Tone, Burgess Merc. dith, Robert Huttor; in Patricia Roc, «»« Italijandci film «Neapelj milijonsko mesto» je doživel v Milanu velik uspeh. Zdaj nestrpno pričakujejo premiero filma «Ni miru med oljkami» ki ga je cenzura precej pokrajšala. Režiser Giuseppe de Santis je zaradi tega zelo ogorčen in zahteva, da črtajo njegovo ime z naslova. y^Hxdtnicd (HedniMim . 11 '(UIIM'. ...... Podjetje za proizvodnjo filmov Avala film v Beogradu pripravlja nov umetniški film «Srečanje v Metohiji». Ta film obravnava usodo zdravnice, ki se bori proti epidemiji in zaostalosti v Metohiji, kjer se do osvobojen j a nihče ni brigal za zdravje ljudstva. Danes živi albanska manjšina v Metohiji svobodno in uživa vse ugodnosti kot ostali jugoslovanski narodi. V filmu igrajo igralci gledališč v Prištini in Skoplju ter člani alban. skega kulturno umetniškega društva iz Metohije. dZvezda-film» snema umetniški OPOZARJAMO NASE NAROČNIKE STO in Italije, ki še nlco po ravnali naročnine, da to store člmprej. Najlaže plačajo na naš poštni tekoči račun, ki se glas' na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Trst, št. 11-5374 ali naravnost na upravo «Primorskega dnevnika». Trst, S. Francesco št. 20. l. Uprava Vsi naši naročniki v Jugoslaviji se morajo obračati zaradi ukinitev in sprememb naslova itd. vedno in edinole na Agencijo demokratičnega tiska, Ljubljana, Tyrsera cesta 34, Adii Ljubljana. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. v mesecu in sicer 15 dni pred dnem, od katerega dalje nočejo več prejemati lista Uprava Med najuspešnejšimi tekmovalci na IX. svetovni šahovski olimpiadi v Dubrovniku jL. bil argentinski mojster Najdorf. Njegovi dobri igri se ima argentinska reprezentanca zahvaliti, da je dosegla na olimpiadi tako dober uspeli. Najdorf je prvič igra! v Jugoslaviji 1937. leta, ko je izven konkurence zasedel prvo mesto na III. mednarodnem šampionatu Jugoslavije v Rogaški Slatini. Na tem turnirju ni izgubil niti ene igre, a za seboj je pustil znane mednarodne šahiste. Najdorf, Poljak po rodu, je igral zq Poljsko in si pred vojno tudi pridobil prvo mesto v domovini. Na šahovski olimpiadi v Buenos Airesu 1939. leta je tud: še Igral za Poljsko. Ker je tedaj iz bruhnila vojna, je Najdorf z večjim številom dni g iti evropskih mojstrov ostal v Argentini, dobil tam državljanstvo in od tedaj nastopa za- to državo. Na tradicionalnem iurnirju 1911. leta v Mar dež Plati je zasedel 2. mesto. V letih 1942-44 pa si je osvojil prvo mesto, prav tako na 23. južnoameriških turnirjih, kar predstavlja res rekordno število zmag. Posebno velik uspeh je dosege! v Mar del Plati 1947. lete, ko je pustil za seboj tudi nekda. njega svetovnega prvaka dr. Eu-weja. Na medmaroiinein turnirju v Grochningetm 1946. leta je delil 4. in 0. mesto s Szabo, za Bolvini-kora, dr. Euwejem in Smislovim; isto leto je osvojil prvenstvo na mednarodnem turnirju v Pragi. V letu Ì948 je Najdorf na turnirju kandidatov za naslov svetovnega prvaka v Budimpešti osvojil peto mesto za Brohmsteinom, Bolcslav-skim, Smislovim in Kcresom. Lansko leto je igral Najdorf V Opatiji z dr. Trifunovičem, ki se je konča! z nerešenim rezultatom 6:6. Najdorf je znan tudi po igranju slepih partij. Naenkrat je igral 45 slepih partij in s tem dosegel svojevrsten svetovni rekord. V šahovski borbi se Najdorf ne drži rad teoretskih otvoritev, temveč si izbira svoje lastne variante. Kot črni skoro vedno spreminja sicilijansko obrambo, če mu nasprotnik da za lo priložnost. Jc izrazit kombinacijski igralec z bujno domišljijo in izredno tehniko-Ima to lastnost, da nc popusti niti v slabšem položaju. Leta 1946, ko je sodeloval na mednarodnem turnirju v Groohningeuu je Najdorf stavil za 200 holandskih goldinarjev, da bo premagal svetovnega prvaka Bolvinika, kar mu je tudi uspelo. Značilno za Ncjdorfa je, da mnogo gestikulira, jc živahen in zgovoren. Pri njem ni sledu zadržanosti, ki jo vidimo pri dr. Euweju ali umerjenosti, ki jo lastnost Reshevskega. Njegov značaj se odraža v partijah, v katerih nasprotniku nikoli ne da miru in mu ne dopušča, da bi prišel v pozicijsko igro ter stalno napada. Prav zaradi te svoje igre premaga tudi naj večje nasprotnike. Holandska obramba Beli: Najdorf Cmi: Groob t. 62 -d4 e7—c6 2. c2—c4 f7—f5 Cmi je igral 17-15 šele z drugo potezo, tki bi se izognil ostremu Stauntonovemu gembitu. 3. g2—g3 Sg8—f6 4. Lfl- -g2 Lf8—b4 l- To je tako imenovana Niemco- hclandska obramba, ki je kombinacija holandske in Niemcovičeve indijske obrambe. Cešče igrajo 4----- Lf8-—e7,nakar lahko črni izbira sistem gibljivega središča. 5. Lel—d2 Lb4:d2 + 6. Ddl:d2 0—0 7. Sbl—c3 d7- d5 Pravilno bi bilo 7. --- d7—<56; 6. e2—e4, Sb8—d7 itd. 8. Sgl—13 c7—c6 9. 0—0 Sb8—d7 10. e2—e3 d5:c4? 11. Dd2--e2 b7—to5 12. Sf3—g5! Sd7—b8 13. h2—h4- ---- Zdaj že preti 14. Sc3:b5. Najdorf že pripravlja manever s konjem od g5 prcico h3 na f4, kjer bj si utrdil položaj. 13. --- h7—hC 14. Sg5-li3 SfO -d5 Ali 14.----b5—b4; 15. Sc3—a4, Lc8—a6; 16. Sa4—c5 z odlično igro belega. Na 14. —- a7—a6 bi beli vlekel 15, a2 a4. 15. cj—c4 Po 15. — De2:e4. 16. b2—c3 17. Sh3 f 4 18. Tfl—el - f5:e4; bi Sd5:c3 prišlo 16. a7- a5 Kg 8—h 7 Ta#—s" PREGOVOR 0 E Č|P o|r l\P O P o|m| 1 1 B R A E J|H L\A n\a T i z|o|d t O . Uredi gornje črke tako, đa boš dobil slovenski pregovor! KVADRAT STOPNICE a|a|a A|E Eli 1 k|k Kjl N n|o o|o O p 1 p r|r R v| v Uredi črke v kvadratu take, ! da boš vodorav-i no to navpično ; lahko bral bese de; (Rešitev prihodnjič). Namesto črtic postavi črke A A A AAEIIKKKKKKKKLN OOOOPRSSTT. Zadnja navpična vrsta pove ime kraja v Cmi gori. ŠTEVILČNICA 1—2—3—4—5 3—5 -4 -6—2 1—5—7—1—2 3—2—1—4—5 7—3—5—1—G 6—5—2—1—2 5—2—41—-2—5 REŠITEV l drevo, žensko ime, moško ime, teh-iredTog, veznik, klica, poljedelsko ! mčna Priprava, ceremonija, ozka do-orodje, žival, vprašali!' /aimi-k, ladij- j lina. radlotehnična naprava. Ic‘ Poveljnik. | 'Po sredi navzdol: mesto v Ifvropi Vodoravno: 1. Gla; 2. pa - Elektra -iz; 3. Paganini - Ema - ar; 4. požar -kopa • Anabia; 5. alt . sad - ve - oda-liska; 6. ti - kabina c tribut - ud; 7. Indokina - ja - Sam - dna; 8. Indija - šota - zidak; 0. or - ara - Partenon; 10 .in - aspirin . in; H. oči. Navpično: A. Ati; B. plini; C. pot, dno; C. paž-kodri; D. Nagasaki-na; E. Arabija; F. en-Dinara; G. lik-na-as; H. Genova - po; I. Ekipe - jopič; J. at -Tatari; K. re - or . ark L. Amadis . in; M. Anabaze; K. ni - aluminij; O. zabit - Don; P. ris - dan: R, skunk: S. Ada. 19. h4—h5! Dd8 c7 20. e4:I5 Beli je pravilno ocenil, da je čas za otvoritev e - vertikale, preko katere bo izpeljal prodor. 20. -------------------- cC:f5 21. d4—d5! Tf8—d8 22. Tal—dl c Simonitti, za «K. K. Inter» pa ^rizzati, Ghelli, Claver, Juraga, E-^iil in Zanetti. Igra je bila zelo zanimiva; tekmovalci so ves čas Igrali napelo, bistro ter z lepimi prehodi in preračunanimi napadi. Njih dobro voljo in pa gledalčev užitek je v drugem Polčasu kakor nalašč pričel motiti flež. Navdušene igralce je sicer oviral. a so tekmo le odrigali do konca. ^IJub dobri obrambi in lepi igri je Moštvo «Inter» moralo prepustiti ^Pago «Trstu» z rezultatom 34:24. V Pjoštvu «K. K. Trst» so bili najboljši: ‘‘‘egellìo, Verità In Brus, «Inter» pa sta najbolje zastopala Claver in Ju-'aga. Tekmo je prav dobro sodil "akselič iz Kopra. • * « t,Otvoritveni turnir" v košarki tp>retekli tctrtek se Je »a stadionu maj» pričel košarkarski turnir «otvoritveni pokal». Prva srečanja 0 bila zelo zadovoljiva. Prvo tekmo * odigrala košarkarski klub Inter P Polisportiva Olimpia z rezultatom :18- Igra Je bila zelo pestra, nape-ln so se v njej najbolje Izkazali za utnpio mlada Pavlini (6) in Kobau *'* Ka Inter pa Konič (19) in Emilij l„ ' Sodila sta prav dobro Jaksetlč Corazzi. 'i)1»310 sta odrigali tekmo C. P. Trst . košarkarski klub Sv. Križ. Zmagal ‘rst s 69:40. V tej tekmi Je pred-presenetil Sv. Križ, ki si je temu da Je komaj na začetku, y, . "obrati kar 40 točk. Zelo dobro T,. lgraIi Ma8a"ja (20), Micci (1Ó) In V,,»- (2), v moštvu 'Prst pa so bili ^Hjdobri. Sodila sta Jaksetič in Pe- Prijateljska ^ nogometna tekma Sv, JJodeljo ata nogometni m 4tjs. Ust ‘n Meduza odigrali r i °'6 ° lcrao‘ Zrrianai0 jo Mt lo dòh b njih°vi zmagi b "jihovm »^Pomniti, ùa jq bi rorijm . Vrstr-h opaziti nekaj 'k^oev, ki so precej n “ b-spehu Meduze. 1 8aty sb verjetno imeli svoj V-siir , Vratar b> lahko ob: 4* “ak Kol, srednji napadale« WU 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in 7.45). PETEK: 6.10.50 12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Pojejo člani SKUD iz Ljubljane; 13.50 Nova Jugoslavija: Težka industrija na zagrebškem velesejmu (slov); 14.00 Igra Mali orkester Radia Ljubljane: 18.00 Športni pregled (ital.); 18.15 Mendelssohn: Violinski koncert v e—molu: 19.45 Sindikalna vprašanja (ital.); 20.00 Uganite kaj igramo (slov); 20.30 Slušna igra (ital.); 22.00 Ljudska univerza: 10O let slovenske zgodovine (slov.). SOBOTA: 7.19.50 12.00 Iz opernega sveta; 13.15 Poje mezzosopranistka Justina Vuga; 13.45 Gospodarski pregled (ital.); 14.00 Veseli kvintet; 18.00 pionirska ura (ital.); 19.45 Pesmi borbe in dela; 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv); 20.30 Pesmi jugoslovanskih narodov; 20.45 Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.); 21.30 Zabavni orkester Radia Ljubljana; 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.); 22.15 Modest Musorgski: Slike z razstave. NEDELJA: t.10.59 8.30 Kmetijska ura (slov.); 9.00 Baletna glasba; 9.30 Kmetijska ura (ital.); 10.00 Folklorna glasba; 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.45 Našim ženam (slov.); 12.00 Glasba po željah (slov.); 13.30 Pionirska ura: Iz nove številke «Cicibana» (slov.); 14.00 Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; Janez Bitenc: «Na deželi»; Reportaža z razstave; Poje zbor pevovodskega tečaja iz Portoroža; 19.00 Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.45 Solisti 2 orkestrom: 20.45 Politični pregled (ital.); 21.00 Iz opernega sveta; 22.00 1 Športni pregled (ital.). PONEDELJEK: 9.10.M 12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Pojeta Miško Grošelj in Sonja Draksler, ha harmoniki spremlja Avgust Stanko; 14.00 Koncert violinista Josipa Klime m pianista Petra Tomičlča; 17.30 Športni pregled (slov.); 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15 Iz opernega sveta; 20.00 Rachmani-nov: «Elegični trio» — Igra Brandi trio; 20.45 S tržaškega ozemlja: Kulturno delo Slovencev In Hrvatov v STO (slov.); 21.00 Vesela ura (ital.); 22.00 Večerno branje: Iz del Frana Erjavca (slov.); 22.15 Baletna glasba. TOREK: 10.19.50 12.00 Zabaven glasbeni spored; 13.15 Iz Chopinovih etud op. 10! 13.45 Kulturni pregled (ital.); 14.00 Poje komorni zbor Radia Zagreb p. v. Slavka Zlatiča; 18.00 Ljudska univerza (ital.); 18.15 Klasična in romantična pianistična glasba; 19.45 Kulturni pregled (slov.); 23.30 Glasba po željah (ital.). SREDA; 11.19.59 12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Pojo znani pevci; 13.45 Gospodarski pregled (slov.); 14.00 Sobodna srbska orkestralna glasba; 18.00 Z našim ljudstvom (ital.); 18.15 Za vsakogar nekaj; 20.30 Radijski obzornik (ital.); 21.00 Literarna oddaja; Vercovs: «Tišina morja»; 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.); 22,15 Danilo Bučar: ■ Belokranjske pisanice. ČETRTEK: 12.10.59 12.00 Lahek glasbeni spored; 13 (5 Koncert tenorista Stjepana Sajfarja; 13.45 Našim ženam (ital.); 14.00 Zabaval vas bo vaški kvintet; 17.40 Iz Schubertovih in Schumanovih del; 19.45 Glasba po željah (ital.); 20.30 Tržaški komorni zbor p. v. Ubaida Vrabca; 21.00 Radijski obzornik: KI* :ajska v luči najnovejših; 21.15 Simfonične slike; 22.00 Izbrane strani (ital.); 22.15 Pojejo znameniti Italijan* j skl pevci. 16 L i u d s m T E p HIIS JUCI Moja ljuba, draga Juca! Kaj se vse pri nas dogaja! Kakor vidiš, dan Za dnevom, Trst veljavnejši postaja. Od sobote do sobote se vrstijo otvoritve in razgibana reklama Za pomembne prireditve Športnih in drugačnih društev res mednarodne veljave. Kolesarske, konjske dirke, velesejmi in razstave, barke spuščamo po morju, diplomate, generale tu sprejemamo vsak teden in potem še vse ostale zanesljive bratce z juga, klateže in %>otepuhe, ki Tržačane učijo delati, ker Za lenuhe samo oni so rojeni. V babilonski tej zmešnjavi sanja vse o razvedrilu, o bogastvu in o slavi. Kakor da so ponoreli eni volijo «stelline», drugi iščejo odpustke v čast «madonne pellegrine», tretji zbirajo podpise, češ da bi služili miru, v isti mah, ko na Koreji so naklonjeni prepiru. Toda to je vse malenkost. V zadnjem času so zgradili v Trstu tudi semenišče. S pompom so ga posvetili in povabili na slavnost rdečo eminenco iz Rima. Vendar, kakor govorijo, kardinalu naša klima ni bila pi'eveč povšeči. Kljub njegovi veličini in cerkvenemu omotu, so nemarni Triestini izostali pri sprejemu. Pač zato, ker ta in oni vedno še stanuje v kleti, ko se trosijo milijoni za cerkvene ustanove. Zdaj Santin bo menda srečen, ker bo z zgradbo lemenata v kroniki ovekovečen kot zaslužna eminenca, Ri duhovniškim rekrutom v Trstu je zgradila zavod 9 prostovoljnim kontributom Vernih stark in siromakov. Juca mojal Z aspirini gg preganjam slabo voljo, ko to pišem... Triestini So pač vedno dobre duše, (ta le mir imajo v hiši. iBodi zdrava! Drugi teden kaj veselega napiši. | Mihec in Jakec ] Mihec: Ogorčen sem. Skedenj-silco prosvetno društvo se je pošteno potrudilo, da dostojno proslavi važno obletnico, ko je pred 400 leti bila izdana prva slovenska knjiga. Vsi tržaški ljubitelji lepe slovenske knjige so se zbrali, da Jo obletnico proslavijo in se poklonijo velikemu duhu Primoža Trubarja; a zunaj jih ie čakala skupina kominfor-mistov ter jih pri odhodu napadala in žalila, Jakec: Pomiri se, Mihec! Saj kominformisti trdijo, da je bila to navadna nerazsodna drhal, ki nima stika ž njimi in z§ katero ne odgovarjajo, Mihec: Dobro. Zakaj pa tega ne povedò javno? Jakec: To je Pa druga stvar. Morajo misliti na bodočnost. Kdo Pa naj potem podpira njihove bodoče politične nastope? Občinski šport Srečna je tržaška občina. In kakor ima posameznik potrebo, da se razgiba in posveča kakemu športu, ko mu gre vse po volji, tako si je tudi srečna tržaška občina ustvarila nov šport. Proslavljala bo slovite Istrane (Istriani illustri). Pod filmo tržaške občine je napovedana z velikimi lepaki prva proslava, katere predmet bo Giuseppe Pagano — Pogatschnig. Ni naš namen, da bi temu Istranu kratili njegovo slavo. Poudarili bi samo, da je občina imela zelo srečno roko pri izberi prvega proslavljenca. Kajti ta ie dvakrat «puro sangue». Prvič je «čistokrven», ker ima zveneče italijansko ime Pagano, drugič pa. ker je imel prej ponemčeno ime Pogatschnig. De škoda,, da se je ta mož rodil kot Pogačnik in da to imq požene vso «čistokrvnost» k Vragu. VAŽNA FUNIVIA Med vidaiijevkami: — Ali si vpisana v našo partijo? — Seveda. — Ali imaš kakšno funkcijo? — Seveda. Sem «stellina dell’Unità» TVOJA PEPA SVOJEVRSTNI ~ ODPUSTKI V Nitri na Slovaškem so proslavili verniki praznik fizičnega vnebo-■irzetja naše preblažene Matere božje. Ob tej priliki so tudi pobirali pod-Olse za mir. Fajmošter: «Preljuba Katra, za pokoro zmoli pet oCenašev lu podpiši tfokbolmskl apfl», «S PREJEMI» Bivšega vnetega fašista kardinala Piazzo so ob njegovem prihodu v Trst ob otvoritvi «tovarne za duhovnike» slovesno sprejeli. Njemu v čast se je postrojila na postaji četa Čerinov, zagodla mu je tu«U njihova banda. Tržaški oblastniki; «Dragi naš prijatelj kardinal, presrečni smo, da ste nam nudili priliko za tako svečan sprejem, ki nas vsaj malo spominja na one, ki smo jih prirejali Duceju in po katerih se . nam tako hudo toži». SANJE Ko sem se nekega dne mudil na zadnjem tržaškem velesejmu, je mahoma stal pred menoj moj stari prijatelj Bosanec Mehmed Hadžibegovič. Veselo sva si stisnila roke. Z Mehmedom Hadžibegovičem me veže zgodba, ki je zame «star greh», zanj pa «eden najlepših spominov življenja». Naučil sem ga namreč ljubiti in piti - vino. Mehmed je bil pobožen Moslim. Poleg tega je bil pametne glave. Nekoč, ko sva bila mlajša, sva sedela skupaj v nekem bosanskem hanu, on pri črnj kavi, Jaz pa — kot pristen Slovenec — pri vinu. Ni mi dalo mirti, začel sem trkati na njegovo pamet, češ, vsaka vera ima poleg dogmatičnih naukov tudi predpise zdravstvenega značaja; in tak predpis }e tudi prepoved vina v. Koranu. Za Arabijo, kjer je Mohamed živel, je bil ta predpis umesten, za Bosno pa nima smisla. Tam vendar nj tako vroče. Moja beseda je bila zrno, ki je padlo na rodovitna tla, Mehmed je stegnil roko proti mojemu kozarcu in pokusil. Končalo se je s tem, da sva veselo prepevala pozno v noč. Mehmed je namreč odličen pevec, in pri vinu sq lepše poje nego pr; črni kavi. Pozneje mi je Mehmed z globokim vzdihom priznal: «Eh, da sam znao, da je vino tako dobro...» Ni pomoči, imam ga na vesti. Na tržaškem velesejmu ni manjkalo dobrega vina in z Mehmedom nisva bila v zadregi glede programa. On je bil zvest svojemu «najlepšemu spominu iz življenja», jaz pa svojemu staremu slovenskemu grehu. Kmalu sva veselo prepevala; da, še veš: Zakinkala sva... Na mah je Mehmed postal nekam čuden. Lice se mu je odebelilo, lasje so Se umaknili že precejšnji pleši, oči so srepo gledale. «Za boga, Mehmed, kakšen pa si?» «Nisem Medmed; jaz sem škof Santin». Kakor se dogaja v sanjah, se mi je to zdelo čisto naravno. Dejal sem: «Ravno prav, da se srečava. 2e davno imam.na srcu vprašanje; Kako to, da ste leta 1948 postavili kot prvi, na čelu svoj podpis na zbirko slavnih 195.439 podpisov, ki jih je Lega poslala V Rim?» «Podpisal sem z desnico. Levica ne sme vedeti, kaj dela desnica. Vi pa sedite na moji levi strani». «Kako pa to, da je Lega nabrala letos pri volitvah za društve- no vodstvo samo 4000 glasov?» «Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih». «In kako to, da tista slavna afera s sladkorjem še danes po treh letih n j razčiščena?» «Čudna so pota božje previdnosti». Se bi bil sanjal, a dobil serti krepak sunek pod rebra. Meh- ' med je klical: «Ajde, druže, nemoj spavati. Snivao sam lepu bosansku pesmU. Zapjevajmo druže!» In Mehmed je zapel s svojim zvonkim glasom: Promisli se, pa pi i rujno vince li! Jer ceo život, ceo svet sanak je samo, sanak je leP* Zaspano sem «basiral» in zra' ven mislil: Kakšna razlika med sanjami Tržačana in ined sanjami Bo" sanca! Pepček «EVVIVA IL MORTO» V nedeljo so imele «nviši» (MSI) svoje zborovanje, na katerem so kd' čale «Evviva il rtiorto!» < o* Miši kapitalistom: «Ho — ruk, «e malo pritisnite pa bo zoP*’ noiabl*