^LAćAfiA V OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ Z zdru zenitni močmi v novo Spet je leto za nami. Zaključili smo poslovno leto, sedaj lahko samo še ugotavljamo svoje uspehe in s tem uspehe podjetja kot celote. Vsi smo trdno prepričani, da smo preteklo leto zaključili uspešno in da imamo ob takem delovnem poletu tudi najboljšo garancijo za uspešen jutri. Dokazali smo, da smo zdrav, odločen in deloven kolektiv, ki ve kaj hoče, kaj si želi in prav taki lahko premagamo vse težave, ki bodo prišle pred nas v naslednjih obdobjih. Ob vstopu v Novo leto si drug drugemu želimo mnogo osebne sreče in zadovoljstva. Vsi pa si želimo, da bi na svetu vladal mir in sožitje med narodi, da bi imel vsak otrok na svetu svoj kos kruha. Tudi v letu 1975 bodimo enotni, vztrajni in delovni! Mnogo zadovoljstva in osebne sreče vam žele samoupravni organi družbenopolitične organizacije in uredniški odbor 6 LASI LO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE čevljar TRŽIČ LETNIK XV ŠTEVILKA 1 JANUAR 1975 Za novo lelo 1975 Leto 1974 se je izteklo in že po običaju ob taki priliki potegnemo črto pod dogajanje iztekajočega leta, hkrati pa si želimo v Novem letu izpolnitev vsega tistega, kar smo si želeli doslej, pa se ni uresničilo. Napovedi za letošnje leto so bile črnoglede in mnogo tega ,kar smo napovedali, se je tudi uresničilo: poslovali smo pod težjimi pogoji in vse leto nas je pestilo naraščanje stroškov, zlasti tisto, na katerega nismo imeli vpliva. Vse leto smo imeli težave z izvrševanjem plana, pokazalo se je, da smo mnoge težave sami zagrešili, ker smo bili preslabo pripravljeni in preslabo organizirani. Prav to grenko spoznanje nas zavezuje, da v prihodnjem letu bolje uredimo naše vrste, da se nam stare napake ne bodo ponovile. Posebej je treba naglasiti, da bomo lahko bolje poslovali le, če bo prav vsak delavec na svojem delovnem mestu dobro in pravočasno izvršil svojo nalogo. Izteka se že drugo leto, ko ne povečujemo več fizičnega obsega proizvodnje obutve. To ne pomeni stagnacije, če bomo znali ta obseg bolje obvladati, če bo manj zastojev, če bomo delali v montažah le en plan in bo ta kompleten, če bomo še bolje znali izkoristiti material in bodo prihranki še večji. 2. decembra smo z registracijo pri Gospodarskem sodišču formalno zaklujčili naše prilagajanje novi ustavi. Samo formalno zato, ker moramo z uresničevanjem ustavnih določil nadaljevati: že v januarju bomo začeli s pripravo nove analitične ocene delovnih mest, s katero hočemo izboljšati in izpopolniti nagrajevanje po delu, saj je za nas ta ustavni princip še vedno najvažnejši. Prizadevali si bomo, da bomo z večjo preciznostjo pri določanju normativov porabe časa in materiala ustvarili pogoje za zaslužek, za pridobivanje dohodka vsakega TOZD, hkrati pa dobili boljše osnove za planiranje in tako povečali produktivnost. Za uresničevanje teh nalog imamo dobre osnove: z naročili smo »pokriti« najmanj do drugega polletja, zaloge v prodajni mreži so se zmanjšale in lahko računamo na normalna naročila tudi za jesensko-zimsko sezono. Prav sklenjeni posli po dogovorjenih cenah pa nas usmerjajo k obvladovanju stroškov, k iskanju ustreznih, predvsem pa cenenih materialov za izvrševanje plana. V novo leto torej s kopico zapletenih nalog! Pa saj drugače še nikdar ni bilo! Prav zato tudi tokrat uspehi niso izostali — uspeli smo povečati produktivnost; — kljub povečanim stroškom in družbenim dajatvam bomo poslovno leto uspešno zaključili; — zaloge v prodajni mreži smo zmanjšali tako kot smo predvideli, kljub temu pa smo promet uspeli povečati za 12 odst.; — letos je kar petim prodajalnam uspel promet 10 milijonov novih dinarjev, ena od njih — Beograd II pa vlaga vse napore, da bi morda dosegla celo 20 milijonov novih dinarjev prometa, kar bi nedvomno bil posebne vrste rekordov; — PEKO se je po uradnih podatkih letos uvrstil med 100 naj večjih delovnih organizacij v Jugoslaviji. tviisnm, da so ti uspehi najlepša čestitka k Novemu letu. Velja poudariti, da so rezultat našega skupnega dela. Pri tem je treba posebej pohvaliti tiste naše delavce, ki so v nadurah, z delom izven rednega delovnega časa nesebično pomagali premostiti težave in s tem najbolje pokazali svojo pripadnost PEKU in zavzetost za skupne cilje. Vsem sodelavcem želim v novem letu 1975 veliko zdravja, osebne sreče in seveda veliko poslovnih uspehov! Glavni direktor Janez Bedina dipl. oec. Novemu letu nasproti Valentin Horžen, vodja TOZD Gumoplast Čeprav si še tako prizadevamo, čas ne moremo ustaviti. Ni še dolgo, odkar smo nazdravili letu 74, že je pred nami novo leto in prav je, da pregledamo kako smo poslovali organizirani kot temeljna organizacija združenega dela GUMOPLAST. V letu 1974 so bile kapacitete gumarne zadovoljive in smo le z dobrim sodelovanjem prodajne službe vse svoje proizvodnje uspeli realizirati. Celo leto smo dobivali kar zadostno količino naročil, imeli smo kljub prizadevanju nabavne službe mnogo težav zaradi pomanjkanja materiala, predvsem osnovnega, pomanjkanje kaučuka in raznih kemikalij. Prvotne standardne materiale smo nadomeščali z novimi, manj kvalitetnimi, kar je otežavalo proizvodnjo in povzročalo slabšo kvaliteto oziroma več defektnih izdelkov. Proti koncu leta pa se je dobava materialov nekoliko normalizirala in se je popravila tudi kvaliteta. Še in še bi lahko naštevali probleme, s katerimi smo se srečavali pri delu. Tako je npr.: delovni enoti plastike v prvem polletju znatno primanjkovalo naročil in osnovnih surovin, tako da smo morali nekatere delavce začasno zaposliti v drugih TOZD. To vrzel je zapolnilo naročilo ISKRE Kranj, ki izdeluje telefone za SSSR. Mi izdelujemo ohišja in druge plastične dele za telefone. Znašli smo se pred drugim problemom, kako tako velika naročila pravočasno, do rokov izpolniti. K starim prostorom plastike smo prizidali nov del stavbe in nabavili tri nove stroje za brizganje plastičnih mas, tako da bomo plan in dogovore z Iskro s prizadevnim delom delavcev, izpolnili. Delavci so se odločili, da bomo v mesecu decembru delali tudi ob sobotah in nedeljah, da bomo na ta način rešili problem trenutno pre- majhnih kapacitet v plastiki. Kljub težavam, pa menim, smo lahko kar zadovoljni z uspehi naše TOZD, saj smo celo leto poslovali z dobičkom in pričakujemo, da smo poslovno leto zaključili z dobrimi finančnimi uspehi. Ko zaključujemo leto običajno pregledamo rezultate in jih primerjamo s planom in nalogami, katere smo si zadali v poslovnem sporazumu. Če bi ocenjevali rezultate samo s finančne strani, potem smo z rezultati lahko zadovoljni, ker bi sicer v pogojih poslovanja kakršni so bili v preteklem letu, takih rezultatov ne dosegli, če ves kolektiv ne bi prizadevno sodeloval. Operativni plan ne bo dosežen, za kar je veliko vzrokov, o teh smo tekoče obveščali, jih skušali po naših močeh odstraniti ali zmanjšati. Pogosto smo izpade plana poskušali izravnavati z delom v prostih sobotah, kar nam je do neke mere uspelo, saj je večina zaposlenih razumela, da v mnogih primerih le na ta način lahko popravimo rezultate. Problem kvalitete je še vedno pereč, zato bomo morali vsi skupaj vložiti še precej naporov, da bomo izmet in reklamacije spravili v normalne okvire. Disciplina, red in čistoča zahtevata posebno poglavje kateremu bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti, za preteklo leto pa s'stanjem ne moremo biti zadovoljni. Na področju samoupravljanja smo storili velik korak naprej, saj smo z organiziranjem TOZD in konstituiranjem vseh samoupravnih organov približali odločanje vsem zaposlenim. Smatram, da bo poleg boljše obveščenosti tudi neposredno razpravljanje in odločanje pospešilo proces, ko se bo sleherni član kolektiva čutil odgovornega za poslovanje in dosežene rezultate. Večina zaposlenih je s svojim delom prispevala, da smo težave, katerih ni bilo malo, dokaj uspešno obvladali za kar jim gre vse priznanje. Poslovanje v letu 1974 v TOZD Peko Trbovlje je zaključeno uspešno. Rezultati devetmesečnega poslovanja prikazujejo, da smo dobro gospodarili, da ne zaostajamo od ostalih TOZD-ov združenih v organizaciji Peko Tržič. Ko ugotavljam uspeh gospodarjenja, moram priznati, da se je večina delavcev zelo prizadevala in zavedala, da le z dobrim gospodarjenjem Vemo, da tudi v prihodnjem letu ne bo šlo brez težav, vendar sem prepričan, da bomo z dobro delovno zavestjo delavcev delali uspešno. Ob tej priliki se vsem delavcem zahvaljujem za prizadevanje ter želim srečno in uspešno leto 1975. Še kratek pogled v leto 1975. Naloge katere smo si postavili bodo prav tako težke kot so bile v preteklem letu, samo z razliko, da bodo pogoji v katerih bomo poslovali težji. Fizični obseg proizvodnje predvidoma ne bo bistveno porasel, pač pa bo potrebno z boljšo organizacijo in pripravo zagotoviti plansko disciplino in izpolnjevanje planov. Iskanje notranjih rezerv bo moralo potekati v tej smeri, da trakovi ne bodo tekli v prazno, da bo delovna zavest na visoki ravni in izkoriščanje delovnega časa do skrajne meje. Vsaka na prvi pogled nepomembna malenkost pri seštevanju ob koncu leta lahko pomeni milijone. Smatram, da smo zrel kolektiv, kateri je bil kos vsem težavam in nalogam v preteklosti in da se bomo tako obnašali tudi v prihodnje, želimo boljši kos kruha, boljši jutri, to pa je mogoče le tako, da se bomo obnašali in delali kot dober gospodar. Vsak mora po svojih sposobnostih in zmožnostih prispevati svoj delež pri ustvarjanju in delu, miselnost, da mora za vse skrbeti nekdo drug na naši stopnji samoupravljanja ni sprejemljiva. Za vse smo posredno ali neposredno odgovorni sami, saj s predlogi in delom lahko, oz. moramo sodelovati pri oblikovanju jutrišnjega dne. Vsem članom TOZD se zahvaljujem za sodelovanje in računam, da bomo ob novih nalogah prav tako sodelovali tudi v prihodnjem letu. članom samoupravnih organov želim plodnega dela. Na kraju želim vsem mnogo sreče v letu 1975. lahko dosežemo boljše rezultate in večji dohodek. V letu 1975 pričakujemo precejšnje težave, s katerimi se bomo morali spoprijeti. Vemo, da se povečujejo cene materialom, ki jih potrebujemo, da se bodo povečale družbene dajatve, inflacija itd. Kaj storiti, da bomo kljub temu uspešni? Zelo skrbno in varčno gospodariti na vseh področjih. Janko Mladič, vodja TOZD Obutev Leopold Trdan, vodja TOZD Trbovlje Povečati kakovost in produktivnost. Kako bomo to dosegli? Usposobiti vse delavce za boljšo kvaliteto dela. Poostriti delovno in splošno disciplino. Zmanjšati bolniški stalež in ga strogo kontrolirati, eventuelno izkoriščanje javno obravnavati. Zmanjšati vse privatne izhode med delom. Izredno paziti, da se material čim boljše izkoristi in ustvari prihranek. Zmanjšati režijske stroške in ves režijski material. Znižati izmet pokvarjenih delov in reperature. Zmanjšati defekt gotovih čevljev. Če bomo uspeli navedeno opraviti ali zmanjšati na minimum, bo leto 1975 tudi uspešno. Vsem zaposlenim delavcem v TOZD — 550 želim srečno in uspešno leto 1975. Srečno in uspešno 1975. leto, želim vsem zaposlenim v ostalih TOZD-ih in splošnim službam v sklopu podjetja Peko. Ing. Jurij Korošec, vodja TOZD Poliuretan Smo na pragu novega leta, staro je za nami, za nami so mnogoštevilni problemi, ki smo jih skupaj reševali, prenekateri delovni uspehi so že prav tako utonili v pozabo, vsi skupaj pa se s pričakovanji oziroma v novo leto. Pravzaprav je to lep trenutek, morda enkraten v novem letu, saj smo verjetno vsi istih misli; misli polnih delovnega poleta in dobre volje in tudi prav je tako. Marsikatero pričakovanje se nam v novem letu ne bo izpolnilo, pa saj to vsi lahko vemo, toda vseeno se bomo potrudili uresničiti čim več postavljenih ciljev. Naj se vsem vašim željam pridružijo še moje. Želim vam vsem mnogo osebne sreče, na delovnem mestu pa še več dobre volje, enotnosti in vloženega kvalitetnega dela, ker le na ta način nam bo uspelo premagati prenekatero oviro, ki nas v prihodnji dokaj resni gospodarski situaciji prav gotovo čaka. V vratarnici Tisto dopoldne je bil v službi v glavni vratarnici Godnov Franc. Hotela sem odgovore na nekaj vprašanj. Kakšna se vam zdi vratarska služba in koliko časa ste že vratar? Vratarska služba je nehvaležno delovno mesto, zato se ne morem najbolje pohvaliti. Vsak te vidi samo takrat, kadar si v vratarnici, ne pa tudi ponoči, ko moraš delati obhode v slabem vremenu. Vratar sem že osmo leto in sem že marsikaj doživel. Kaj menite o delovni disciplini? O delovni disciplini je težko govoriti. So ljudje, ki vedo kaj je prav in kaj ni, mnogo pa je takih, ki so si v na- sprotju z delovno disciplino. Večkrat pride do nesporazumov, takrat je vratar marsikaj. Tudi od vodilnih včasih kdo krši delovno disciplino. Kaj si želite v novem letu? Kolektivu veliko uspeha, sebi pa da bi bil zdrav. Letni poslovni sporazum Naš samoupravni sporazum o združitvi naših temeljnih organizacij združenega dela v skupno organizacijo med drugim določa, da moramo za vsako poslovno leto skleniti letni poslovni sporazum. Za 1975. leto je tak poslovni sporazum obravnaval na svoji seji dne 5. 12. 1974 skupni delavski svet in ga dal v javno razpravo, potrdili pa smo ga na zborih delovnih ljudi, dne 24. decembra 1974. V tem članku ne želimo navajati vseh podrobnosti, ki jih letni poslovni sporazum predvideva, ker so bile te pojasnjene na zborih, želimo pa omeniti najvažnejša določila, ki bodo urejala medsebojna razmerja med TOZD v naslednjem poslovnem letu. Nov poslovni sporazum ne spreminja v ničemer osnov, ki smo jih postavili kot izhodišče za ekonomske odnose že v tekočem poslovnem letu. Sporazumeli smo se, da ponovno združimo za skupno poslovanje vsa sredstva in da s tem zagotovimo tudi enotno poslovno politiko. V pogledu proizvodnje naj bi se količinska proizvodnja v TOZD Obutev povečala za 5 %, v TOZD Poliuretan za 8 %, v TOZD Gumoplast za 31 odst. in v TOZD Trbovlje za 3 %. V TOZD Mreža predvidevamo, da se bo skupna prodaja po vrednosti povečala za 17 % od tega prodaja obutve za 13 % in prodaja vzporednih dejavnosti za 5 %. Celotni dohodek organizacije združenega dela kot celote se bo povečal za 12 %, dohodek za 18 odst., osebni dohdek za 15 % in skladi za 25 %. Pri vseh izračunih smo upoštevali podatke, ki so nam doslej znani. Predvsem je to važno v pogledu prodajnih cen iz katerih rezultira celotni dohodek. V poslovnem sporazumu torej niso vsebovana eventuelna inflacijska gibanja in zato bo potrebno v teku leta kazalce sproti vsklajevati. Število zaposlenih naj se ne bi povečalo, zato bo povečanje mase osebnih dohodkov predstavljalo tudi povečanje osebnih dohodkov posameznika za 15 %. Domenjeno in potrjeno je bilo, da se bodo s 1. 1. 1975 povečale za 10 % vse obračunske osnove, ostalih 5 % pa predstavlja sredstva za premike po novi analitski oceni delovnih mest, ki je v teku. Za investicije je predvideno skupaj 45.545.000 din, od tega naj bi v višini 13.000.000,—- din najeli bančni kredit, ostalo pa bomo lahko pokrili iz lastnih sredstev. TOZD Obutev bo investirala 3.477.000,— din, Poliuretan 2.897.000,— din, Gumoplast 1.034.000,— din, Trbovlje 600.000,— din, skupne investicije bodo znašale 7.537.000,—- din, v TOZD Mreža pa bo vloženih 30.000,000,— din. Vse investicije v proizvodnih TOZD predstavljajo v glavnem le izme- njave in dopolnitve, do-čim vlagamo v mrežo zaradi povečanja prodajnih zmogljivosti. Sestavni del poslovnega sporazuma so tudi kalkulacij ski elementi, katerih pa doslej še nismo mogli postaviti zaradi nepoznavanja višine zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki so odvisne od samoupravnih sporazumov z raznimi interesnimi skupnostmi in od proračunskih predpisov. Čim bodo ti elementi znani, bomo morali to po istem postopku nadoknaditi. Poslovni sporazum po vseh vidikih bo možno izpolnjevati, če bo vsakdo na svojem delovnem mestu opravljal svoje naloge vestno, vsaka motnja pa bo lahko vplivala na poslabšanje rezultatov, kar bo v končni posledici vplivalo tudi na predvideno rast osebnih dohodkov. Direktor fin. sektorja Janez Kališnik Proizvodnja v letu 1974 V preteklem letu je bil plan proizvodnje obutve izpolnjen 95 %, v primerjavi z letom 1973 pa je izdelana količina klasične obutve v malenkostnem porastu, zaradi ukinitve vulkanizacije, pa je skupna količina izdelanih parov, v letu 1974 tudi nižja kot leto prej. Uspeh, oziroma izpolnitev plana proizvodnje obutve merimo z izdelano količino parov v montažnih oddelkih, zato najprej nekaj glavnih vzrokov zakaj v montažah ni bil plan proizvodnje izpolnjen. Poleg vsakodnevnih manjših težav, katere pač izhajajo iz samega proizvodnega programa, je bilo tekom leta enkart več, drugič manj prisotno pomanjkanje sestavnih delov. To predvsem zgornjih delov od kooperantov, podplatov in peta iz TOZD-ov vzporednih dejavnosti ter oblečenih vložnih podplatov in platojev. To »notranjo rezervo« moramo v tem letu z vestnejšim in natančnejšim delom izkoristiti. Drugi del vzrokov neizpolnjenega plana pa je pripisati notranjim organizacijskim težavam, katerih večji del izhaja iz povečanega števila izostankov, saj je na tekočem traku ob večjem izostanku skoraj nemogoče organizirati normalni potek proizvodnje, stalna rezerva delavcev pa bi povečala stroške izdelave. Med štirimi montažnimi oddelki so doseženi rezultati v 520, 522 in 523 enaki, izstopa pa montažni oddelek 521, kjer so letni plan proizvodnje izpolnili. Priprava spodnjih delov je potekala v preteklem letu normalno, seveda če ponovno ne omenjam nepravočasno oskrbo podplatov in peta, ter oblečenih vložnih podplatov. Pri pripravi spodnjih delov je najbolj prisotno veliko nihanje potrebnega časa za pri pravo spodnjih delov, saj v sezoni jesen — zima delo poteka v normalnem delovnem času, ko pa teče proizvodnja za pomlad — poletje pa je potrebna dodatna zaposlitev novih delavcev, nadurno delo in večja angažiranost režijskih delavcev za organizacijo in razporeditev dela. Oskrba z zgornjimi deli iz naših izdelav zgornjih delov je bila normalna, saj je tudi plan proizvodnje v teh enotah izpolnjen, z izjemo v TOZD — Trbovlje kjer je izpolnitev 93 %. Že uvodoma pa je omenjeno pomanjkanje zgornjih delov vsled neizpolnjenih dobav od kooperantov. Proizvodnja v TOZD — Poliuretan nam za preteklo leto kaže povečanje za 39 % v primerjavi z letom 1973, plan proizvodnje pa je bil izpolnjen 93 %. Zaostanek za planirano proizvodnjo je pred- vsem zaradi neizkoriščenih kapacitet pri izdelavi polpod-platov. Ugoden rezultat beležimo v TOZD — Gumoplast, saj je bil plan proizvodnje dosežen 105 %, v primerjavi z letom 1973 pa je količinski doseg proizvodnje večji za 30 %. Franc Grašič Zbori delavcev Zbori delavcev so obravnavali in sklenili sporazume o ustanovitvi prvih samoupravnih interesnih skupnosti v občini Tržič. V dneh 23. in 24. decembra so delavci potrdili pristop k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi SIS na področju zdravstva, telesne kulture, otroškega varstva in osnovnega izobraževanja v občini Tržič. Na istih zborih so obravnavali in sprejeli tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne zagotovljeno stalno obveščanje javnosti o delu skupnosti, saj se bodo sporazumi o financiranju skupnosti sklepala na osnovi vsakoletnega programa dela skupnosti, obenem pa bodo skupnosti obveščale ustanovitelje o opravljenem delu. Delavci so obravnavali in izrazili svoje soglasje z nekaterimi pripombami k družbenemu dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič. Dogovor obravnava iz- Z volitev v SIS skupnosti za zaposlovanje Kranj, ki bo delovala tudi na območčju občine Tržič, ter samoupravni sporazum o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Sporazumi vsebujejo predvsem naloge SIS, da bodo kar najbolje zadovoljile potrebe delovnih ljudi in občanov, določajo upravljanje skupnosti — z uvedbo delegatskega sistema je zagotovljeno sodelovanje ustanoviteljev skupnosti. Prav tako je vajanje kadrovske politike — od planiranja kadrov, sprejemanja in razporejanja delavcev, naloge kadrovskih služb pri izpolnjevanju družbenega dogovora, načela štipendiranja, obveznost sprejemanja pripravnikov, skrb za izobraževanje že zaposlenih delavcev ipd. S sprejemom tega dogovora bomo dosegli enotnejšo kadrovsko politiko v občini in zagotovili enotnejše pogoje pri zaposlovanju delavcev. Horžen Tovariško in športno srečanje Peko Trbovlje in Peko Tržič 16. novembra sta se srečali v Trbovljah nogometni in kegljaški ekipi Peko Tržič in Trbovlje. Gostje iz Tržiča so si najprej ogledali tovarniške prostore in naše delo, nato pa so odšli na prvo športno srečanje ekip. Najprej sta se pomerili nogometni ekipi. Tekma je bila zanimiva, navi-jalcev pa je bilo tudi dovolj, da so poživili to srečanje. Tržiška ekipa je bila v pre- moči in je tudi zmagala z visokim rezultatom 6:1. Po kosilu, ki je bilo v Kleku pa sta se pomerili kegljaški ekipi. Dobro pripravljena tržiška ekipa je premagala ekipo iz Trbovelj. Srečanje je potekalo tovariško in športno in se tako tudi končalo. Za prvo srečanje teh dveh ekip so člani trboveljskega Peka prejeli praktično darilo in lep spomin na prvo tovariško srečanje. Stanujemo lahko tudi na podstrešju Presenetljive stanovanjske rezerve se skrivajo na podstrešjih naših hiš in tega se premalo zavedamo, ko išče- mo v stanovanjskih stiskah ustrezne rešitve. Prostor pod ostrešjem ima značilne poševnine, razgiban je, v njem je več individualne note kot v tipiziranih stanovanjih. Pogoj za dobro počutje v takih prostorih so seveda strokovno izvedeni adaptacijski posegi, pa bo lahko na podstrešju našel svoje mesto katerikoli stanovanjski prostor ali kar kompletno stanovanje. 1. Najvažnejša postavka je dobra izolacija strehe, da bomo pozimi zmanjšali toplotne izgube in poleti prostor zaščitili pred premočnim segrevanjem. Od strešne kritine navzdol si sledijo sledeči sloji: a) strešna lepenka b) zračni prostor c) toplotna izolacija — mineralna volna Tervol 6 cm d) parna zapora — PVC folija (polivinil) e) vidni oblan opaž (vertikalno in horizontalno pritrjene deske) ali cenejša izvedba — barvna iverica, s tem, da ostanejo špirovci vidni. PRIMERI Srt%Eih?M\ OPAŽNIH DESK I ■ /r1 . Vidni opaž sestavljajo na pero in utor vezane deske iglavcev, ki jih zaščitimo s prozornim lakom ali jih lužimo, če želimo spremeniti barvo lesa, a pri tem obremeniti vidno značilno lesno strukturo. Prav lep pa bo tak opaž tudi, če ga bomo prebarvali z belo mat barvo. Vse je odvisno seveda od oblike, obdelave in barve opreme določenega prostora. 2. Za osvetlitev prostora bomo vgradili med špirovce ustrezno število strešnih oken. Na razpolago so tipska okna z vsemi potrebnimi zu- nanjimi pločevinastimi obrobami in z vgrajeno žaluzijo. V različnih dimenzijah jih prodaja »Merkur« Kranj (»ROTO« strešna okna). 3. Lepo bo, če bomo obdelali tudi zid, na katerega se naslanja ostrešje. Ce smo se odločili pri obdelavi poševni- Nekdaj temačen in neprijazen prostor, ki je služil kot prehodni ambient pri vstopu v stanovanje, se je danes spremenil v enakovreden bivalni prostor. Ne odrekajmo mu pomembnosti pri opremljanju v primerjavi z ostalimi prostori, zakaj noben ambient stanovanja ni dostopen raznim stalnim in slučajnim obiskovalcem našega stanovanja, kot prav predsoba. Zaradi majhnosti, oziroma nenavadne razčlenjenosti, zahteva od nas nekoliko več truda in potrpljenja pri opremljanju. Kar najbolj racionalno je treba izkoristi velikokrat majhen prostor, da ne za profiliran opaž, bomo obdelali še steno pod njim na podoben način. Če je zid pretanek, bomo poskrbeli še za dodatno toplotno izolacijo. Med vertikalno pritrjene dis-tančne letve bomo namestili toplotno — izolacijski material (Tervol), na letve pa pritrdili profilirane deske. Pri tem poskrbimo za dobro cirkulacijo zraka za deskami v primeru, če je stavba nova in zidovi še niso presušeni. 4. Na pod bomo položili letve v primernem rastru in vmes namestili, če bo potrebno, toplotno izolacijo (Tervol) — odvisno od izvedbe obstoječega stropa. Preko letev pribijemo lesen pod, ki je, obdelan s primernim lakom ali barvo, lahko zelo zanimiv. Če pa smo se odločili za ta-pisom, bomo preko letev pritrdili iverne plošče, preko pa zalepili tapisom. 5. Izvedba električne instalacije je v podstrešnih prostorih zaradi prisotnosti lesa zahtevnejša in jo zaupajmo le strokovnjaku. Metka Stritih bo služil vsem funkcijam, ki jih od njega pričakujemo. Skušajmo našteti nekatere: Oblačenje in slačenje ob prihodu ali odhodu; obuvanje in sezuvanje; odlaganje plaščev, raznih pokrival in dežnikov; urejanje zunanjosti; krtačenje obleke in čiščenje obutve; telefoniranje; sprejemanje gostov, pošte; plačevanje računov; shranjevanje razne garderobe, potovalk, kovčkov, čistilnega pribora, umazanega perila ... Še in še bi lahko naštevali, vendar nam prostor ne dopušča. Vsak od vas se mora zamisliti, kaj pričakuje od predsobe, ki jo danes (seveda z ustrezno opremo) že upo- \pRmeR! IZ0LAC./7E ki naj jih posameznim delavcem obračunavamo. Število nadur ne sme presegati določene kvote — ena ura na delovni dan na delavca. Za vajence je potrebno poleg gornjih podatkov navesti še ali je vajenec v šoli ali na praksi v poslovalnici (Datum). Ko zberemo vse potrebne podatke, izračunamo osebne dohodke — v bruto znesku — ki sestojijo iz naslednjih osnovnih elementov: — obračunske postavke, — določenega dela od prometa, — pavšalov za administracijo, aranžiranje in čiščenje, — stalnostnega dodatka, — premij, — nadomestil za izostanke in — draginjskega dodatka (od 1. 7. 1974 dalje). Nagrajevanje in obračun osebnih dohodkov v prodaini mreži Nagrajevanje delavcev prodajne mreže je prav talko kot za tovarno urejeno s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Načelna določila: — o obračunskih osnovah, — o obračunavanju dodatkov za nadurno in nočno delo, za delo ob nedeljah in državnih praznikih, — za nadomestila za redni ali izredni dopust, bolovanja in podobno, — za dodatek za neprekinjeno delovno dobo v podjetju, so za celotno organizacijo združenega dela enaka. Zanje veljajo torej enaka merila za prodajno mrežo kakor za tovarno in smo jih obravnavali že v zadnji številki »Čevljarja«. Posebnosti, ki jih je glede na trgovinsko dejavnost treba upoštevati pri nagrajevanju, pa so vsebovane v čl. 42 do 52 tega pravilnika. Sredstva za osebne dohodke se formirajo za vsako poslovalnico posebej iz določenega odstotka od doseženega prometa. Višina odstotka od Ob praznovanju rojstva republike je AMD naše tovarne organiziral razstavo mladinskega slikarja in člana Relika Stanislava Andronja. Mladi slikar je že razstavljal po večjih krajih Slovenije. V našem prometa se določa z vsakoletnim poslovnim sporazumom in je enaka za vse leto. Pravilen in točen izračun osebnih dohodkov je v veliki meri odvisen od pravočasne dostave in točnosti vseh podatkov, ki so potrebni za izračun. Predvsem imamo v mislih personalna poročila, ki jih obračunski oddelek prejme iz poslovalnic. Posebej je treba paziti, da so v personalnih poročilih vpisani vsi delavci, ki so zaposleni v poslovalnicah: — v rednem delovnem razmerju, — po civilno pravni pogodbi, — vajenci, ne glede na to, če bolujejo, so na porodniškem dopustu in podobno. V ustrezno kolono je potrebno vpisati točen datum izostanka (od 1. 11. do 15. 11.). Za vsa bolovanja je potrebno priložiti Poročilo o trajanju začasne nezmožnosti za delo (bolniške liste), ker brez teh ni mogoče izračunati pravilnega nadomestila. Nadomestilo je namreč dru- aktivu je razstavljal le nekaj svojih del: bakra, aktov in pa zelo lepih pokrajinskih slik. Razstava je zelo uspela in člani našega kolektiva so bili želo zadovoljni. Iz doseženega prometa poslovalnice izračunamo po določenem odstotku znesek, ki pripada delavcem za osebne dohodke. Od tega odštejemo pavšale in ostalo, kar se pokriva iz prometa in jih vpišemo delavcem, ki delo dejansko opravljajo. Preostali znesek razdelimo na zaposlene po obračunskih osnovah. Prištejemo stalnostni dodatek, premije, nadomestila itd. in dobimo bruto osebne dohodke. Od bruto osebnega dohodka obračunamo in odštejemo prispevke in dobimo neto zaslužek. Od tega odštejemo še razne obveznosti, ki so jih posamezniki dolžni poravnavati iz svojega zaslužka in dobimo znesek za izplačilo osebnih dohodkov. Pri tem želimo opozoriti na to, da je treba posameznikom vedno izplačati znesek, tki je izkazan na plačilni listi, četudi ugotovite, da je izračun nepravilen. Vsi popravki morajo biti izvršeni pri naslednjem obračunu osebnih dohodkov po knjigovodskih principih, ker je treba obračunati tudi vse prispevke. V takem primeru prosimo, da poslovodje s tem seznanijo prizadetega delavca — v centrali pa reklamirajo izračun osebnega dohodka. Če je reklamacija upravičena in so razlike občutnejše, boste iz centrale prejeli nov obračun osebnih dohodkov in po njem izvršili izplačilo. Praktičen primer izračuna osebnega dohodka izgleda takole: Od poslovalnice smo prejeli personalno poročilo za čas od 1. 11. do 30. 11., iz katerega so razvidni naslednji podatki: Razstava slikarja Stanislava Andronja v Trbovljah Ime in priimek Koder F. Bol. d. od—do — Porod. d. od—do — Redni d. od—do — Izredni d. od—do — Neplač. d. od—do — Vojne vežbe od—do — Administracija 100,00 Aranžiranje 50,00 čiščenje — Nadure 10 Poslovalnica je v novembru dosegla promet v višini 243.784,70 din. Keir spada v Izračunamo obračunske Koder Franc (ves mesec na delu) Razinger Marija (ves mesec na porod, d.) Počivalnik Ana (obrač. osnova za 26 dni je 1.359,00 din bruto — za 1 dan je 52,27 din. Od 26 dni odštejemo 4 dni bolovanja in 4 dni dopusta. Ostane še 18 dni po 52,27 din osnove skupaj Od osebnih doh. po prometu odštejemo: pavšal za admin, bruto pavšal za aranžiranje pavšal za čiščenje nadure Koder nadure Počivalnik nadomeščanje — honorarji Ostane za delitev po prometu Skupaj OD Vrednost točke — 8.251,00 : : 3.113,85 = 2.6497 Za mesec november bodo Koder F. Število ur — dni 26 Število nadur 10 OD po POD neto 1.538 bruto 2.173 Dodatek za stalnost bruto 232,20 Obračunani OD točke (na delu) 2.173 Doseženi OD promet (osnove x vred. 'tč.) 5.787,80 Nadure 179,10 Stalnostni dodatek 232,20 Administracija in 150,15 aranžiranje 75,05 čiščenje — Dopusti — Premije — Dodatek za podražitve 141,25 Skupni bruto OD 6.535,55 Odbitki, prispevki 1.908,40 Neto osebni dohodki 4.627,15 Odtegljaji NB 375,00 Ostali: DOZ 6,00 samoprispevki 46,25 Boleznina do 30 dni — (dodatelk za podraž.) — ČISTO IZPLAČILO 4.199,90 Prejem zneska, ki je naveden v koloni »Čisto izplačilo« potrdijo vsi delavci v poslovalnici s svojim podpisom — poslovodja pa je dolžan 1 izvod potrjene plačilne liste vrniti v centralo. Letos so delavci v poslovalnicah prejeli za mesec november poleg rednih osebnih dohodkov še dodatek iz III. delitve po sklepu skupnega delavskega sveta z dne 5. 12. 1974, in sicer: Razinger M. Počivalnik A. - 1. 11,— 5. 11. 1. 11.—30. 11. — — 6. 11,—10. 11. 120,00 5 III. kategorijo, ji pripada za osebne dohodke 2,37 % — to je 5.777,70 dinarjev. osnove: 2.173,00 din bruto 940,85 din bruto 3.113,85 din bruto 5.777,70 din 150,25 din 75.05 din 180,20 din 179,10 din 56.05 din 5.137,15 din bruto 8.251,00 din bruto delavci v poslovalnici prejeli po plačilnem seznamu naslednje osebne dohodke: Razinger Počivalnik Skupaj 26 PD 18 — 5 — 1.180 962 — 1.667 1.359 — — 940,85 3.113,85 __ 2.493,20 8.251,00 — 56,05 — 180,20 — — 407,25 — 119,55 — 3.256,25 — — 950,80 — — 2.305,45 — 6,00 — 23,05 — — 247,60 — — 15,35 — — 2.539,35 6.739,25 — k obračunanim osebnim dohodkom za obdobje julij— —november 1974 — 15 %, — za bolnike nad 30 dni in porodnice nad 30 dni — 5 % na izplačana nadomestila OD za vse leto 1974. Zavedamo se, kako občutljivo je področje nagrajevanja in obračunavanja osebnih dohodkov, zato želimo, da bi z vašim sodelovanjem dosegli vsaj do neke mere zadovoljive rezultate. Nagradna križanka Za zadnjo križanko v letu 1974 smo prejeli samo 60 rešitev, od tega več kot polovica nepravilnih. Največ pomote je bilo pri besedi DEPARTMA v južni Franciji je TARN in ne MARN. Tokrat je žrebala Cvetka Ferlič. Nagrade pa bodo dobili: 1. nagrada 80,00 din Joži Peteh, laboratorij 2. nagrada 60,00 din Roža Uzar, ERC 3. nagrada 40,00 din Janko Rozman, 200 4. nagrada 20,00 din Salko Puškarevič, prod. sektor , 5. nagrada 20,00 din Janko Gros, laboratorij Naše čestitke. Vsem reševalcem veliko sreče v letu 1975. Rešitve novoletne križanke pošljite do 23. ja-nauarja 1975. »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. PRIŠLI V TOVARNO ■izid. zg. delov 512: Leban Mirjana, Bitežnik Ivana, Plantari Cecilija, Baranovič Danila, izd. zg. delov 550: Duh Mojca, Majcen Marija, Bizjak Marija, Žilnik Majda, Vrabič Terezija, Žagar Marija, Fele Ani, Hauptman Erna, Kovačič Marija, Plahuta Nevenka, v sekalnico: Žuna Marijana v montažni 520: Jereniko Janez, v montažni 521: Mede Peter v montažni 523: Toporiš Drago, Hlebar Frančiška, v poliuretani Kadivnik Ludvik, Pjanovič Miloš, v plastiko: Plavšič Drago, v splošni sekt.: Zore Jožefa, Bečirovič Sabina, v tehnični sekt.: Jerman Zdenko, v prodajni sekt.: Ježek Zdenka, v mehanično del.: Rozman Franc, v elektro del.: Polajnar Alojz; V PRODAJNO MREŽO Celje I: Lampret Alojz, Celje II: Prelogar Romana, Žalec: Brezovšek Pavla, Raka I: Petrovič Tatjana, Prpič Ruža, Bitola: Hriistova Veiika; ODŠLI sporazumno: Lavrina Hermina, Medič Marjan, samovoljno: Mecilošek Majda, Košir Kristina, v JLA: Ahačič Dušan, upokojitev: Truden Stanislava, poklicna rehabilitacija: France Stanislav; IZ PRODAJNE MREŽE Ljubljana V: Kraševec Olga Novo mesto: Gregorčič Slavka, Zagreb I: Bokavšek Zdenka, Kesner Ljubica, Beograd II: Stajčič Dragica, Sombor: Vujovič Ilona; Zahvali Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem montažnemu oddelku 523 za lepo dari- lo. Obenem želim delovni skupnosti še veliko uspehov pri delu. Truden Stana Sodelavcem iz oddelka 520 se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj in jim želim mnogo uspehov v letu 1975. Žagar Alojz Dopisuj v Čevljarja ! IZ TOVARNE Službeno potovanje in dobri nameni Potovanja se vrstijo iz meseca v mesec. Nikoli ne zmanjka poslovalnic, potrebnih adaptacije. Kaj vse je potrebno, da dobi naša prodajalna izgled, kakršnega si je zamislil arhitekt? Izmera lokala je le eno v vrsti drugih del, ki so potrebna za dokončno obliko prodajalne. Ugodno službeno potovanje z letalom, se je končalo v Beogradu od koder sem nadaljeval vožnjo z že zastarelim avtobusom proti Aranđe-lovcu. Dobri dve uri vožnje po soncu sta me kar precej utrudili. Postaja... Pohitel sem za grupo sopotnikov in se po nekajminutni hoji ustavil pred našo poslovalnico. Značilen izvesek, z napisom PEKO, je vid- no izstopal iz stare pritlične hiše. Vstopil sem v prodajalno in razočaran obstal ob pogledu, na njeno notranjost. Mnogo premajhen prostor, ki služi namenu prodajalne in skladišča hkrati, je resnično potreben adaptacije. Po krajšem razgovoru s poslovodjem, sem se lotil dela. Skiciranje prostora. Detajli izložb. Fasada. Ugotoviti možnost razširitve prostora v podstrešju nad prodajalno. Merjenje teh prostorov. Fotografiranje fasade. Razgovori na Stanovanjskem podjetju. Vsa ta opravila so trajala dva dni. Službeno potovanje se na- daljuje proti Sremski Mitroviči. Med vožnjo premišljujem o opravljeni nalogi, za katero sem porabil toliko časa pa vendar je to šele začetek velikega dela, ki še sledi. SREMSKA MITROVICA V hotelu Simium sem se pripravljal na delo, ki me je čakalo v naši poslovalnici. Skiciranje prostorov, fasada, detajli izložb ... Kako prijetno je bilo delati v prodajalni, ki je pravo nasprotje s poslovalnico v Arađelovcu! Velik prodajni prostor nudi dosti možnosti za sodobno opremljeno prodajalno. Vrnil sem se z osnutki za delo, ki me je čakalo v biroju. PK Prodajalna v Aranđelovcu Deset minut pred dvanajsto V prodaji so mi naročili: »Jutri pričakujejo v poslovalnici I. v Lujblja-ni na Titovi 4 milijardo prometa. Pojdite in napravite zapisek!« Ura je bila 11 in 40 minut, v petek 13. decembra. V poslovalnici sem se pomešala med kupce in čakala na vrsto. Na vprašanje kaj želim sem samo rekla: »S poslovod-kinjo bi rada govorila.« Prepričana sem bila, da mora biti to ženska, ker so stregle same ženske. Predno sva si segli v roke sem vprašala: »Je že?« »Ne vsak čas bo, težko že čakamo.« Stopili sva v ozadje, da bi se v miru pogovorili. Poslovalnica je bila adaptirana v letu 1971. Kolektiv sestavlja 15 'cnsk, od tega 4 vajenke. Poslovodkinja Jagodič Egidija je v poslovalnici že 28 leto. Dinarsko’ in parsko so plan dosegle že 10. decembra. Reklamacij imajo letos za skoraj 300 parov manj kot lani, kar je naravnost neverjetno, če pogledamo porast vrnjenih reklamiranih pa- rov v mesecu oktobru in novembru. »Letos imamo več reklamacij od kooperantov kot iz matične tovarne. Limka naprimer včasih sploh ni imela re- klamacij, letos pa jih ima največ,« pravi Egidija in nadaljuje: »Stranke smo nekako vzgojili, da so za mokro jesensko vreme »snežke«, in mogoče smo ravno zato uspeli znižati reklamacije. Nedvomno pa nam je naklonjeno tudi izredno suho vreme.« Takrat pa je završalo. V ozadje je pritekla Elizabeta Žalik in zašepetala: »miljardka, milj ar d-ka«. Vse vprek so se začele objemati. Promet preko milijarde starih dinarjev jim je prinesel kupec čevljev FRENK. Nismo mu upali povedati, kakšno veselje je napravil kolektivu »enke«, ker nismo imeli pripravljenega zanj niti nagelj na, ali majhnega spominka. Kolektiv ljubljanske »enke« na Titovi 4 v Ljubljani si je s prizadevanjem vseh pripravil naj lepše novoletno darilo, ki jim pomeni veliko, veliko. SM Literarni kotiček Posvetilo Jožetu Dolencu — Ob upokojitvi Življenje mineva — leta teko In uspeh s porazom prepleta vsakdan; Veselje in radost grenko in sladko — Iskro dobrote goji modrijan. Je let sedem minilo, plodnih — uspešnih Odkar spiritus naš je Jože postal; Jasno začrtana ostaja pot srečnih Ob slovesu s prehodom v mirnejši stan. Želimo ti danes še dosti radosti, Elan naj te spremlja tudi poslej, Da imel bi moči čim dalje zadosti Oplajan od novih humanih idej. Lovec za sebe ostaja osamljen Entuzijast pa živi med ljudmi, Naš Jože naj bo za nas nepozabljen, Cekar dobrot mu želimo mi vsi! Novosti na policah ■ w a m • • trziske knjižnice Arthur Hailey: KONČNA DIAGNOZA »Končna diagnoza« je roman o neki ameriški bolnici, podobni neštetim drugim na svetu. Pri delu, od katerega so odvisna človeška življenja, vidimo skoraj celotno osebje bolnišnice: kirurge, ginekologe in druge zdravnike, upravno in kuhinjsko osebje, pa tudi patološki oddelek, kjer se na podlagi obdukcij izreka končna diagnoza. In prav vodja tega oddelka, stari doktor Pearson, je ena izmed glavnih oseb v romanu. Vrli stari možak zaostaja za razvojem svoje stroke. Po mnogih konfliktih pa slednjič le odide v pokoj, vendar šele takrat, ko ob neki svoji usodni napaki tudi sam sprevidi, da je odslužil in da imajo mlajši kolegi prav. »Končna diagnoza« je prvi Haileyev roman, ima pa vse odlike njegovih novejših popularnih del: »Hotel«, »Letališče in »Kolesa. Pripoved je prepričljiva, zanimiva pa tudi napeta. Hans Hellmut Kirst: OBSOJEN NA RESNICO Leta 1971 je Krist začel pisati svojo novo veliko triolo- gijo, ki se ukvarja z razgibanim življenjem miinchenske kriminalistične policije. Doslej sta pri nas izšli dve knjigi: »Obsojeni na uspeh« in »Obsojeni na resnico«. Prevod tretje, »Obsojeni od usode« bo izšel prihodnje leto. Kakor že v romanu »Obsojeni na uspèh« se avtor tudi v tej knjigi, »Obsojeni na resnico« ukvarja z delom kriminalistične policije, ki ga je Krist temeljito preučil: dolge mesece je — »kakor policist med policisti« — delal v za-hodnonemškem zveznem kriminalističnem uradu. Glavna oseba njegove knjige je kriminalistični komisar Zimmermann, šef ene od miinchenskih komisij za umore. Iz dneva v dan se sooča z resnično podobo naše družbe, ki je za bleščečo fasado dostikrat kruta, popačena in se ne ustraši niti umora. Tako so Zimmermann in njegovi kolegi zaradi svojega dela nekako »obsojeni na resnico«, ki se ji ne morejo izogniti niti v svojem zasebnem življenju. S svojo živahno in razgibano pripovedjo vas bo knjiga prav gotovo pritegnila. TRŽIŠKA KNJIŽNICA JE ODPRTA ZA ODRASLE IN MLADINO VSAK DAN, RAZEN SOBOTE, od 8. do 19. URE. VLJUDNO VABLJENI! Štipendisti V preteklem letu smo imeli 74 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. Od teh je uspešno zaključilo šolanje 14 štipendistov; štirje od teh nadaljujejo šolanje na višjih šolah, ostali pa so se zaposlili v naši deioyni organizaciji in sicer: 1 z visoko šolo 1 z višjo šolo 8 s srednjo šolo. Za štipendiranje vseh štipendistov smo v 1974. letu porabili 440.000,— din. Nekoliko več sredstev pa smo planirali za 1975, kjer smo vključili nove štipendiste in tudi povišanje obstoječih štipendij. V kolikor bomo pa pristopili k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju učencev in študentov, bomo obvezni prispevati v štipendijski sklad, ki se bo ustanovil na ravni občine 0,5 % od bruto OD, kar za nas predstavlja 56 milijonov starih dinarjev. Torej sedanje dajatve za namene štipendiranja bi se torej podvojile. Ob tem pa se vprašujemo ali bomo s pomočjo teh združenih sredstev res dobili potreben strokovni kader ali pa bodo od teh združenih sredstev imele največ koristi tiste organizacije združenega dela, ki sedaj same ne štipendirajo in imajo zato velike potrebe po kadrih? Iz omenjenega solidarnostnega sklada ali iz tako imenovanih združenih sredstev bi se podeljevale štipendije dijakom in študentom za katere organizacije združenega dela nimajo neposrednega kadrovskega interesa, iz tega sklada pa bi se krila tudi razlika v življenjskih stroških dijakom in študentom, katerih kadrovska štipendija ne bi dosegla eksistenčnega minimuma (to je 900,— oziroma 1.200,— din). Ob tem pa ostaja odprto vprašanje zakaj je na Gorenjskem v letošnjem šolskem letu ostalo neoddanih 255 štipendij? Na eni strani dovolj možnosti za pomoč pri študiju, na drugi pa 700 dijakov na Gorenjskem čaka na družbeno pomoč iz solidarnostnih skladov. Zakaj taki razkoraki? Kje tiči odgovor? Milka Meglič Izmed dokaj velikega števila štipendistov sem povabila Belito Bodlaj na kratek razgovor. Predstavite se prosim bralcem Čevljarja: Sem študentka IV. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani, sicer pa štipendist tovarne PEKO. Štipendijo dobivam že od IV. letnika gimnazije. V Ljubljano se vsak dan vozim z avtobusom. Izpite opravljam v rednih rokih. Prizadevam si, da bi čim-prej doštudirala in se aktivno vključila v kolektiv, ki mi je omogočil študij. En mesec sem bila na praksi v komerciali. To je TOZD prodajna organizacija. To je bila obvezna praksa, drugače sem pa vsako leto delala po en mesec na obračunu osebnega dohodka. Delo je bilo zelo zanimivo. Pri študiju imam tudi težave, predvsem zaradi prenatrpanosti s predavanji. V Ljubljani nimamo ekonomisti svoje fakultete in zato so težave s predavatelji in smo pravzaprav odvisni od drugih. Šele sedaj v IV. letniku se vidi, da nas usmerjajo v podjetja. Jaz sem na pod- jetniški smeri, so pa še zu-nanje-trgovinska in splošno-ekonomska smer. Celotnemu kolektivu želim veliko uspehov v letu 1975. Ali veste, da je naš kurir Rado v dnevnih pred novoletnimi prazniki prinesel, oziroma pripeljal vsak dan oko- V našem podjetju odvajamo določen del sredstev za klimatsko zdravljenje članov delovne skupnosti, ki si zaradi slabega materialnega stanja ne bi mogli sami plačati stroškov v zdravilišču. V letu 1974 je bilo 24 članov kolektiva na zdravljenju v Laškem, Rogaški Slatini, Dobrni, Bohinju in Čatežu. Podjetje je prispelavo tri stare milijone, del sredstev pa so krili udeleženci sami. Kaj pravita o tem Pavla Jazbec in Jakubčevič Jože. JOŽE JAKUBČEVIČ li 1000 poštnih pošiljk: pisma, paketi, voščilnice, zato ni čudno, da je tovoril kar v veliki košari. Bil sem na klimatskem zdravljenju v Rogaški Slatini, kjer zdravijo bolezni srca, ožilja in ledvic. Počutim se dobro, zdravljenje mi je zelo koristilo, menim pa da je 14 dni prekratka doba za intenzivno zdravljenje. 70 % stroškov mi je plačalo podjetje, ostanek sem kril sam. Koristil pa sem bolniški dopust. Naj na koncu želim vsem srečno, uspešno, predvsem pa Ob praznovanju dneva republike, so člani delovnih kolektivov Peka, Iskre in Tike dobili novo ambulanto, ki je bila za te tri kolektive že nujno potrebna. Ob 13. uri so se zbrali pred novo ambulanto člani vseh treh delovnih organizacij, ter nekateri gostje SOb Trbovlje. Vse navzoče je sprejel in pozdravil direktor tovarne Iskra tov. Abramovič, ki nas je popeljal po tovarni in nas na kratko seznanil z njihovim delom in dosežki. Po ogledu tovarniških prostorov, smo odšli na zdravo leto 1975 in hvala tistim, ki so mi omogočili zdravljenje. PAVLA JAZBEC: 14 dni sem bila v Dobrni. Sem zelo, zelo vesela in počutim se veliko bolje. V zdravilišču sem imela terapijo z masažo in smrekovo kopel. Če bi bila še kdaj možnost, bi bila zelo vesela. V zdravilišču sem bila prvič. Družbo sem imela sebi primerno. Večina so bile vdove kot jaz. V podjetju sem dvanajst let in delam v pralnici. Osem let sem prala ročno, zato ni čudno, da imam revmo v rokah do komolcev, pa tudi noge imam prehlajene. Moje delovno mesto je pač beton in v vodi. Odkar imamo stroje, je vse nekaj drugega. Večj del stroškov mi je plačalo podjetje, za odsotnost z dela pa sem porabila 9 dni letnega dopusta. Vsem, ki so mi omogočili to zdravljenje se iskreno zahvaljujem, celotnemu kolektivu pa želim srečno Novo leto 1975 in mnogo uspeha. otvoritveni prostor, kjer je tov. Abramovič govoril o pomenu ambulante itd. Nato je besedo prevzel dr. Toplak, ki se je zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k obnovi prostorov ter ureditvi ambulante. Po končanem govoru so si gostje in člani kolektivov ogledali ambulanto, ki je zelo lepo in sodobno opremljena. Upajmo, da smo s tem rešili enega izmed največjih problemov, ki so nas mučili vsa štiri leta. Andrejaš Silvo V zdravilišče po zdravje Kolektiv Peko Trbovlje dobil novo ambulanto Razstava v Beogradu V Savremenem domu na Teraziji v Beogradu je od 17. decembra odprta razstava izdelkov PEKO. Za razstavo smo se odločili zato, ker imamo v Beogradu največ kupcev in s tem največjo prodajo, namen pa je, da pokažemo prebivalcem glavnega mesta modele, ki bodo v prodaji prihodnjo sezono pomlad — poletje 75. öbitcÄa drobce i teto 75. uz prodaju unikata u suterenuj